Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Jutranja poslavljanja od bližnjih, ljubih ljudi so marsikomu dobro znana. Pesnica Nuša Jug trenutek slovesa pretanjeno ujame v pesem Nežno padam na tvoje boke. Interpretka Alida Bevk, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Jutranja poslavljanja od bližnjih, ljubih ljudi so marsikomu dobro znana. Pesnica Nuša Jug trenutek slovesa pretanjeno ujame v pesem Nežno padam na tvoje boke. Interpretka Alida Bevk, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.