Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Dane Zajc (1929–2005) velja za enega največjih pesnikov slovenskega modernizma. Za njegovo poezijo je značilno, da je pesnik v njej na samosvoj način ves čas raziskoval pesniško krajino, kar se je kazalo na primer v zvočnih, pomenskih ali estetskih učinkih. In zato katera njegova poezija deluje tudi magično in ritualno, na primer njegova pesem Sreča samota, ki je izšla v njegovi zadnji pesniški zbirki Dol Dol (1998). Interpretira jo dramski igralec Andrej Nahtigal.
Dane Zajc (1929–2005) velja za enega največjih pesnikov slovenskega modernizma. Za njegovo poezijo je značilno, da je pesnik v njej na samosvoj način ves čas raziskoval pesniško krajino, kar se je kazalo na primer v zvočnih, pomenskih ali estetskih učinkih. In zato katera njegova poezija deluje tudi magično in ritualno, na primer njegova pesem Sreča samota, ki je izšla v njegovi zadnji pesniški zbirki Dol Dol (1998). Interpretira jo dramski igralec Andrej Nahtigal.
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Kitajski pesnik Wang Wei iz osmega stoletja je bil eden najbolj znanih umetnikov iz obdobja dinastije Tang. Ta vplivni avtor je bil takrat splošno znan kot humanistično izobražen ustvarjalec, ki se je posvečal glasbi, slikarstvu in poeziji. Ohranilo se je približno 400 njegovih pesmi. Wang Wei je navdih zajemal iz lokalne pokrajine in preprostega vsakdanjega življenja, precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi budizem čan, ki se je na Kitajskem razvil v interakciji z daoizmom. To se pri njem pokaže tudi v tej pesmi, ki jo objavljamo v prevodu Maje Lavrač in interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.
Kitajski pesnik Wang Wei iz osmega stoletja je bil eden najbolj znanih umetnikov iz obdobja dinastije Tang. Ta vplivni avtor je bil takrat splošno znan kot humanistično izobražen ustvarjalec, ki se je posvečal glasbi, slikarstvu in poeziji. Ohranilo se je približno 400 njegovih pesmi. Wang Wei je navdih zajemal iz lokalne pokrajine in preprostega vsakdanjega življenja, precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi budizem čan, ki se je na Kitajskem razvil v interakciji z daoizmom. To se pri njem pokaže tudi v tej pesmi, ki jo objavljamo v prevodu Maje Lavrač in interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive zajema iz svojega lastnega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive zajema iz svojega lastnega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Gregor Strniša se je v svoji dramatiki, še bolj pa v poeziji, pogosto spraševal o vzporednih in nam ljudem nedostopnih svetovih. Tako tudi v svoji Pesmi o ptičji deželi, ki jo interpretira dramski igralec Vojko Zidar.
Gregor Strniša se je v svoji dramatiki, še bolj pa v poeziji, pogosto spraševal o vzporednih in nam ljudem nedostopnih svetovih. Tako tudi v svoji Pesmi o ptičji deželi, ki jo interpretira dramski igralec Vojko Zidar.
Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, ki je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Avtorica je po pričevanjih ljudi, ki so jo poznali, cenila mir in tišino. V javnosti se ni rada pojavljala; želela je, da zanjo govori njena poezija. Njeno pesem Nekateri imajo radi poezijo je prevedla Rozka Štefan. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, ki je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Avtorica je po pričevanjih ljudi, ki so jo poznali, cenila mir in tišino. V javnosti se ni rada pojavljala; želela je, da zanjo govori njena poezija. Njeno pesem Nekateri imajo radi poezijo je prevedla Rozka Štefan. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Veliki češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha je pesem Maj napisal leta 1836. Prevajalec Dušan Ludvik, interpret Gregor Zorc.
Veliki češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha je pesem Maj napisal leta 1836. Prevajalec Dušan Ludvik, interpret Gregor Zorc.
Peter Semolič je za svoje pesmi, ki pogosto izhajajo iz vsakdanjih izkušenj, je prejel Jenkovo nagrado, vileniški kristal in nagrado Prešernovega sklada. V pesmi Ferlinghetti, Ginsberg in potem še Pound spregovori o branju pesmi, zaupanju pesnikom in o tem, kaj ima poezija lahko skupnega s kuhanjem. Interpret Aleš Valič. Produkcija 2025.
Peter Semolič je za svoje pesmi, ki pogosto izhajajo iz vsakdanjih izkušenj, je prejel Jenkovo nagrado, vileniški kristal in nagrado Prešernovega sklada. V pesmi Ferlinghetti, Ginsberg in potem še Pound spregovori o branju pesmi, zaupanju pesnikom in o tem, kaj ima poezija lahko skupnega s kuhanjem. Interpret Aleš Valič. Produkcija 2025.
Turški pesnik Fazil Hüsnü Daglarca je bil v prvem obdobju svojega življenja vojak, oficir, dokler ni pozneje postal in ostal popoln antimilitarist. Rodil se je leta 1914 v Istanbulu. Omenjena dvojnost pa je značilna tudi za vso njegovo poezijo - nikoli ni izgubil upanja, da bo pesniška beseda spet zavladala ljudem in jih naredila boljše in humanejše. Nekoč je nekoliko presenetljivo izjavil, da bi "pisal pesmi, pa čeprav bi moral do konca dni sedeti na konju". Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Sicer pa ni teme, ki se je Daglarca v svoji poeziji ne bi dotaknil. Bil je tenkočuten lirik in epsko vzvišen pesnik. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Pesem z naslovom Prastara je izšla v prevodu Ivana Minattija leta 1976 v zbirki Lirika. Interpret Timotej Novaković, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Turški pesnik Fazil Hüsnü Daglarca je bil v prvem obdobju svojega življenja vojak, oficir, dokler ni pozneje postal in ostal popoln antimilitarist. Rodil se je leta 1914 v Istanbulu. Omenjena dvojnost pa je značilna tudi za vso njegovo poezijo - nikoli ni izgubil upanja, da bo pesniška beseda spet zavladala ljudem in jih naredila boljše in humanejše. Nekoč je nekoliko presenetljivo izjavil, da bi "pisal pesmi, pa čeprav bi moral do konca dni sedeti na konju". Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Sicer pa ni teme, ki se je Daglarca v svoji poeziji ne bi dotaknil. Bil je tenkočuten lirik in epsko vzvišen pesnik. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Pesem z naslovom Prastara je izšla v prevodu Ivana Minattija leta 1976 v zbirki Lirika. Interpret Timotej Novaković, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Katja Gornik je magistrica filozofije, francistka in komparativistka. Vsebino svojih pesmi, kot pravi sama, poveže s pripetljaji in spomini, ki so jo zaznamovali. Pogosto pa pesmi zavije v predpisane oblike. Pravi da ji prav te omogočajo, da z njimi preprosto, prek pogovornih, nadvse vsakdanjih in na videz nepomembnih besed izrazi pomembna vprašanja, negodovanje, stiske, pa tudi občasne prebliske veselja. Interpretka Ajda Pirtovšek. Produkcija 2025.
Katja Gornik je magistrica filozofije, francistka in komparativistka. Vsebino svojih pesmi, kot pravi sama, poveže s pripetljaji in spomini, ki so jo zaznamovali. Pogosto pa pesmi zavije v predpisane oblike. Pravi da ji prav te omogočajo, da z njimi preprosto, prek pogovornih, nadvse vsakdanjih in na videz nepomembnih besed izrazi pomembna vprašanja, negodovanje, stiske, pa tudi občasne prebliske veselja. Interpretka Ajda Pirtovšek. Produkcija 2025.
Charles Bukowski (1920–1994) je odraščal v predmestjih San Francisca. Tam je skoraj štirideset let tudi živel, in dokler ni uspel na literarnem področju, je opravljal najrazličnejša dela. Svojo prvo zgodbo je objavil pri štiriindvajsetih, poezijo pa je začel pisati pri petintridesetih letih. Nikoli ni pripadal nobeni književni skupini ali šoli, čeprav ga nekateri občasno predstavljajo kot predstavnika "bitniške generacije". Morda je z njimi najmočneje povezan po svojem slogu oziroma želji čim neposredneje in čim bolj spontano zapisati svoje občutke brez kakršnih koli poznejših sprememb. S svojimi pesmimi se obrača k navadnemu človeku. Piše o vsakodnevnih življenjskih zadevah, neredko celo o neverjetnih banalnostih in profanostih, ki pa delujejo umetniško učinkovito. "Moj oče in lenuh" načenja vprašanje dela in nedela in z njima povezanih občutkov. Interpretira Matej Puc. Uredil Matej Juh. Produkcija 2025.
Charles Bukowski (1920–1994) je odraščal v predmestjih San Francisca. Tam je skoraj štirideset let tudi živel, in dokler ni uspel na literarnem področju, je opravljal najrazličnejša dela. Svojo prvo zgodbo je objavil pri štiriindvajsetih, poezijo pa je začel pisati pri petintridesetih letih. Nikoli ni pripadal nobeni književni skupini ali šoli, čeprav ga nekateri občasno predstavljajo kot predstavnika "bitniške generacije". Morda je z njimi najmočneje povezan po svojem slogu oziroma želji čim neposredneje in čim bolj spontano zapisati svoje občutke brez kakršnih koli poznejših sprememb. S svojimi pesmimi se obrača k navadnemu človeku. Piše o vsakodnevnih življenjskih zadevah, neredko celo o neverjetnih banalnostih in profanostih, ki pa delujejo umetniško učinkovito. "Moj oče in lenuh" načenja vprašanje dela in nedela in z njima povezanih občutkov. Interpretira Matej Puc. Uredil Matej Juh. Produkcija 2025.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot osemdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V pesmi Kačja slina obravnava svoj odnos do smrti in življenja. Interpret Matej Puc. Posneto leta 2025.
Pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot osemdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V pesmi Kačja slina obravnava svoj odnos do smrti in življenja. Interpret Matej Puc. Posneto leta 2025.
Sloviti poljski pesnik Czesław Miłosz velja za osrednji glas poljske poezije 20. stoletja. V pesmi Pesniško stanje se ozira nase in na svoje ustvarjanje ali bolje, ustvarjalno držo. Interpret je Timotej Novaković, prevajalka Jana Unuk. Produkcija leta 2025.
Sloviti poljski pesnik Czesław Miłosz velja za osrednji glas poljske poezije 20. stoletja. V pesmi Pesniško stanje se ozira nase in na svoje ustvarjanje ali bolje, ustvarjalno držo. Interpret je Timotej Novaković, prevajalka Jana Unuk. Produkcija leta 2025.
Ameriška pesnica Kay Ryan je v letih od 2008 do 2010 uživala častno mesto poetese lavreatinje Združenih držav Amerike. Pesem Pajčevina, v kateri pripoveduje o boju za obstoj, je vzeta iz njene pesniške zbirke Odd Blocks (Nametane klade) iz leta 2011. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Tomaž Gubenšek.
Ameriška pesnica Kay Ryan je v letih od 2008 do 2010 uživala častno mesto poetese lavreatinje Združenih držav Amerike. Pesem Pajčevina, v kateri pripoveduje o boju za obstoj, je vzeta iz njene pesniške zbirke Odd Blocks (Nametane klade) iz leta 2011. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Tomaž Gubenšek.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Kutina sodi med sadno drevje, ki zacveti najpozneje v letu. Njene velike cvetove je občudoval tudi starogrški pesnik Ibikos. Njegovo pesem Samo pomladi kutine cveto v prevodu Antona Sovreta interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Kutina sodi med sadno drevje, ki zacveti najpozneje v letu. Njene velike cvetove je občudoval tudi starogrški pesnik Ibikos. Njegovo pesem Samo pomladi kutine cveto v prevodu Antona Sovreta interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive je pesnica, ki je živela med letoma 1892 in 1941, zajemala iz svojega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira dramska igralka Barbara Žefran.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive je pesnica, ki je živela med letoma 1892 in 1941, zajemala iz svojega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira dramska igralka Barbara Žefran.
Francoski pesnik, kritik in prevajalec Charles Baudelaire je bil za svojega življenja sporna in provokativna osebnost. Živel je v letih od 1821 do 1867. Njegovo ime so že tedaj enačili z literarno in umetniško dekadenco, hkrati pa so njegova dela, še posebno knjiga poezije Rože zla, postala klasika francoske literature. V slovenščini so se s prevajanjem njegove poezije spopadli številni prevajalci. Za Lirični utrinek smo izbrali Baudelairovo Pesem o albatrosu v prevodu Ceneta Vipotnika. Interpretira jo dramski igralec Aleš Valič. Produkcija 2016.
Francoski pesnik, kritik in prevajalec Charles Baudelaire je bil za svojega življenja sporna in provokativna osebnost. Živel je v letih od 1821 do 1867. Njegovo ime so že tedaj enačili z literarno in umetniško dekadenco, hkrati pa so njegova dela, še posebno knjiga poezije Rože zla, postala klasika francoske literature. V slovenščini so se s prevajanjem njegove poezije spopadli številni prevajalci. Za Lirični utrinek smo izbrali Baudelairovo Pesem o albatrosu v prevodu Ceneta Vipotnika. Interpretira jo dramski igralec Aleš Valič. Produkcija 2016.
Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat. Posneto leta 2016.
Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat. Posneto leta 2016.
V pesmi Cvetje na oknu je Srečko Kosovel ujel nežno občutenje lepote minljivega trenutka. Pesem interpretira dramski igralec Branko Jordan. Posneto leta 2015.
V pesmi Cvetje na oknu je Srečko Kosovel ujel nežno občutenje lepote minljivega trenutka. Pesem interpretira dramski igralec Branko Jordan. Posneto leta 2015.
Velika noč je največji krščanski praznik veselja in upanja, ki osmišlja tisto, kar se zdi brez smisla: trpljenje in smrt. Tudi o tem govori Ivan Pregelj, pesnik, pripovednik, dramatik in kritik v pesmi Velika noč in vanjo zajema tako rekoč vso zgodbo odrešenja. Interpretira Karel Brišnik.
Velika noč je največji krščanski praznik veselja in upanja, ki osmišlja tisto, kar se zdi brez smisla: trpljenje in smrt. Tudi o tem govori Ivan Pregelj, pesnik, pripovednik, dramatik in kritik v pesmi Velika noč in vanjo zajema tako rekoč vso zgodbo odrešenja. Interpretira Karel Brišnik.
Velikonočni prazniki so polni skrivnosti ne le za verujoče ljudi, ampak za vse, ki se sprašujejo o smislu bivanja, presežnem v vseh oblikah. Vladimir Truhlar, pesnik in duhovnik, v pesmi Jezus po vstajenju prehaja od drobcev potez na Kristusovem obrazu do svetlobe upanja, ki jo je pustil za sabo. V interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Velikonočni prazniki so polni skrivnosti ne le za verujoče ljudi, ampak za vse, ki se sprašujejo o smislu bivanja, presežnem v vseh oblikah. Vladimir Truhlar, pesnik in duhovnik, v pesmi Jezus po vstajenju prehaja od drobcev potez na Kristusovem obrazu do svetlobe upanja, ki jo je pustil za sabo. V interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.
Vladimir Kos verze v pesmi intonira z občutki in drobci z daljnega Vzhoda. Pesnik je namreč večino življenja preživel kot duhovnik na Japonskem. Naslov pesmi je Brevescriptum, to lahko prevedemo "krajši zapis"; interpretiral jo bo dramski igralec Željko Hrs.
Vladimir Kos verze v pesmi intonira z občutki in drobci z daljnega Vzhoda. Pesnik je namreč večino življenja preživel kot duhovnik na Japonskem. Naslov pesmi je Brevescriptum, to lahko prevedemo "krajši zapis"; interpretiral jo bo dramski igralec Željko Hrs.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío je bil začetnik španskoameriškega modernizma, ki se je uveljavil ob koncu 19. stoletja. V njegovi pesmi Večnost se motivi smrti in omame ne pogrezajo v dekadenčno temačnost, ampak so povzdignjeni v sladkost življenja in v upanje v odrešitev. Pesem je prevedel Ciril Bergles, interpretira jo dramski igralec Boris Ostan.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío je bil začetnik španskoameriškega modernizma, ki se je uveljavil ob koncu 19. stoletja. V njegovi pesmi Večnost se motivi smrti in omame ne pogrezajo v dekadenčno temačnost, ampak so povzdignjeni v sladkost življenja in v upanje v odrešitev. Pesem je prevedel Ciril Bergles, interpretira jo dramski igralec Boris Ostan.
Pesnik na svoj neverjetno subtilno-metaforični način sporoča, da je smisel vsega altruizem, ki izhaja iz človekove neobremenjene in zaupljive postavljenosti v svet. Interpretira Danijel Malalan.
Pesnik na svoj neverjetno subtilno-metaforični način sporoča, da je smisel vsega altruizem, ki izhaja iz človekove neobremenjene in zaupljive postavljenosti v svet. Interpretira Danijel Malalan.