Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Evropa po 5 dolarjev na dan je naslov pesmi kanadske književnice Margaret Atwood iz njene zbirke Vrata. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija leta 2014.
Evropa po 5 dolarjev na dan je naslov pesmi kanadske književnice Margaret Atwood iz njene zbirke Vrata. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija leta 2014.
Ameriška pesnica, esejistka in prevajalka Jane Hirshfield se je rodila leta 1953 v New Yorku. Diplomirala je na univerzi Princeton, ukvarja se tudi z zen budizmom. Doslej je izdala deset pesniških zbirk, v njih pa povezuje opis prizorov iz narave ali vsakdanjega življenja s filozofsko mislijo in spraševanjem o metafizičnih vprašanjih. Zavzema se za družbeno pravičnost, mir in okoljsko zavest, pri čemer izraža prepričanje, da sta narava in človeški svet nerazdružljivo povezana. Na njeno pesnjenje vplivata njeno zanimanje za eksaktne znanosti, med drugim biologijo in fiziko, in potopitev v številne pesniške tradicije, od azijskih do vzhodnoevropskih, zlasti poljske. Prejela je številne literarne nagrade. Živi in ustvarja v severni Kaliforniji. Pesem z naslovom Verziji je prevedla Jana Unuk. Interpretirala jo bo dramska igralka Doroteja Nadrah.
Ameriška pesnica, esejistka in prevajalka Jane Hirshfield se je rodila leta 1953 v New Yorku. Diplomirala je na univerzi Princeton, ukvarja se tudi z zen budizmom. Doslej je izdala deset pesniških zbirk, v njih pa povezuje opis prizorov iz narave ali vsakdanjega življenja s filozofsko mislijo in spraševanjem o metafizičnih vprašanjih. Zavzema se za družbeno pravičnost, mir in okoljsko zavest, pri čemer izraža prepričanje, da sta narava in človeški svet nerazdružljivo povezana. Na njeno pesnjenje vplivata njeno zanimanje za eksaktne znanosti, med drugim biologijo in fiziko, in potopitev v številne pesniške tradicije, od azijskih do vzhodnoevropskih, zlasti poljske. Prejela je številne literarne nagrade. Živi in ustvarja v severni Kaliforniji. Pesem z naslovom Verziji je prevedla Jana Unuk. Interpretirala jo bo dramska igralka Doroteja Nadrah.
Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove, pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim, posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, prinesli srečo in blagostanje. Njihov začetnik naj bi bil mitski pesnik Orfej. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so himne še starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci t. i. helenizma, vere v bogove grškega panteona. Himno Hermesu je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič. Posneto leta 2024.
Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove, pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim, posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, prinesli srečo in blagostanje. Njihov začetnik naj bi bil mitski pesnik Orfej. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so himne še starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci t. i. helenizma, vere v bogove grškega panteona. Himno Hermesu je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič. Posneto leta 2024.
Kanadsko-ameriški pesnik Mark Strand (1934–2014), ki je za svoje delo med drugim prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo, v pesmi Hraniti se s poezijo v nadrealistični maniri tematizira ljubezen do poezije, ki presega to, kar družba označuje za sprejemljivo. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Jernej Kuntner. Produkcija 2021.
Kanadsko-ameriški pesnik Mark Strand (1934–2014), ki je za svoje delo med drugim prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo, v pesmi Hraniti se s poezijo v nadrealistični maniri tematizira ljubezen do poezije, ki presega to, kar družba označuje za sprejemljivo. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Jernej Kuntner. Produkcija 2021.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012), Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 National Book Award. Umrla je leta 2019. Njeno pesem z naslovom Črne kače je prevedla Jana Unuk. Interpretira jo dramska igralka Doroteja Nadrah.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012), Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 National Book Award. Umrla je leta 2019. Njeno pesem z naslovom Črne kače je prevedla Jana Unuk. Interpretira jo dramska igralka Doroteja Nadrah.
Ljudje doživljamo zimo zelo različno. Za nekatere je to čas smrti, za druge pokoja, za tretje, med njimi tudi znamenitega čilskega pesnika Pabla Nerudo, čas novega poletja. Njegovo pesem Vrt pozimi interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilo leta 2002.
Ljudje doživljamo zimo zelo različno. Za nekatere je to čas smrti, za druge pokoja, za tretje, med njimi tudi znamenitega čilskega pesnika Pabla Nerudo, čas novega poletja. Njegovo pesem Vrt pozimi interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilo leta 2002.
Večerna glasba je pesem, tako polna pesniških podob, da bralca, poslušalca prevzame z gostoto, ki se dviga iz globokega doživetja presežnosti v obliki glasbe, besede, molitve, navzočnosti, lepote. Trenutka, v katerem je čutiti ali slutiti vzhičenost nad bivanjem, ko že zmanjka besed. Pesem Večerna glasba interpretira dramski igralec Jože Mraz.
Večerna glasba je pesem, tako polna pesniških podob, da bralca, poslušalca prevzame z gostoto, ki se dviga iz globokega doživetja presežnosti v obliki glasbe, besede, molitve, navzočnosti, lepote. Trenutka, v katerem je čutiti ali slutiti vzhičenost nad bivanjem, ko že zmanjka besed. Pesem Večerna glasba interpretira dramski igralec Jože Mraz.
Švedska pesnica Linn Hansen je bralno publiko v svoji domovini presenetila že s prvencem - zbirko Trkanje na les. Ta je bila nominirana za najboljši prvenec leta, avtorici pa je prinesla tudi nagrado za najboljšega ustvarjalca zahodne Švedske. Njeno pesem Ko se uležeš v sneg je prevedla Sara Grbović, interpretira jo dramska igralka Alja Kapun.
Švedska pesnica Linn Hansen je bralno publiko v svoji domovini presenetila že s prvencem - zbirko Trkanje na les. Ta je bila nominirana za najboljši prvenec leta, avtorici pa je prinesla tudi nagrado za najboljšega ustvarjalca zahodne Švedske. Njeno pesem Ko se uležeš v sneg je prevedla Sara Grbović, interpretira jo dramska igralka Alja Kapun.
V beznici tolpa je tatičev je pesem, ki bi jo na prvi pogled lahko pripisali kakemu renesančnemu lahkoživemu popotnemu pesniku, vendar jo je napisal ruski pesnik in esejist Osip Mandelštam na začetku dvajsetega stoletja. Od preprostih prigodnic jo ločuje globlji razmislek o večnosti, o tistem nečem, po čemer hrepeni človek, vendar mu ves čas polzi med prsti. Pesem Osipa Mandelštama je prevedel Drago Bajt, interpretira jo dramski igralec Jože Mraz.
V beznici tolpa je tatičev je pesem, ki bi jo na prvi pogled lahko pripisali kakemu renesančnemu lahkoživemu popotnemu pesniku, vendar jo je napisal ruski pesnik in esejist Osip Mandelštam na začetku dvajsetega stoletja. Od preprostih prigodnic jo ločuje globlji razmislek o večnosti, o tistem nečem, po čemer hrepeni človek, vendar mu ves čas polzi med prsti. Pesem Osipa Mandelštama je prevedel Drago Bajt, interpretira jo dramski igralec Jože Mraz.
Mir je nesporna vrednota, o kateri razmišljamo na ravni sožitja med narodi in državami ali pa nam pomeni notranje ravnovesje in sprijaznjenost samega s sabo in z drugimi. Enako je človek doživljal mir, kot razberemo iz najstarejših besedil človeštva, v indijskih Vedah, na primer, že v davnini. Neznani avtor je pred tisočletji zapisal Blagoslov za mir, v slovenščino pa je te verze prevedla Vlasta Pacheiner Klander. Interpretacija: dramski igralec Boris Kerč.
Mir je nesporna vrednota, o kateri razmišljamo na ravni sožitja med narodi in državami ali pa nam pomeni notranje ravnovesje in sprijaznjenost samega s sabo in z drugimi. Enako je človek doživljal mir, kot razberemo iz najstarejših besedil človeštva, v indijskih Vedah, na primer, že v davnini. Neznani avtor je pred tisočletji zapisal Blagoslov za mir, v slovenščino pa je te verze prevedla Vlasta Pacheiner Klander. Interpretacija: dramski igralec Boris Kerč.
Bogdana Namestnik je avtorica štirih pesniških zbirk. "Treba je veliko tišine, tišine zunaj in znotraj nas," je zapisal neki drugi pesnik, v tokratnih verzih pa bomo slišali, da lahko tišina tudi kriči, še posebej, če je združena z bolečino. Interpretira Iva Krajnc Bagola.
Bogdana Namestnik je avtorica štirih pesniških zbirk. "Treba je veliko tišine, tišine zunaj in znotraj nas," je zapisal neki drugi pesnik, v tokratnih verzih pa bomo slišali, da lahko tišina tudi kriči, še posebej, če je združena z bolečino. Interpretira Iva Krajnc Bagola.
Minljivost, tek let, ki nikomur ne prizanašata. Večna tema, ki pa jo z vso ostrino ubeseduje Peter Kolšek v pesmi z naslovom Dve zgodbi. In vendar: kaj je večji upor proti minljivosti kot pesem, ki ostane, ko vse mine? Interpretacija: Blaž Šef.
Minljivost, tek let, ki nikomur ne prizanašata. Večna tema, ki pa jo z vso ostrino ubeseduje Peter Kolšek v pesmi z naslovom Dve zgodbi. In vendar: kaj je večji upor proti minljivosti kot pesem, ki ostane, ko vse mine? Interpretacija: Blaž Šef.
Kako je Dragotin Kette v verze ujel vznesenost lirskega subjekta, ki občuduje svojo lepo izvoljenko – ne v vznesenosti pomladi, ampak v neprijaznosti zime? Razlika med njeno cvetočo mladostjo in mrzlim letnim časom naredi deklico še toliko bolj prevzemajočo. Interpretacija: Simon Dobravec.
Kako je Dragotin Kette v verze ujel vznesenost lirskega subjekta, ki občuduje svojo lepo izvoljenko – ne v vznesenosti pomladi, ampak v neprijaznosti zime? Razlika med njeno cvetočo mladostjo in mrzlim letnim časom naredi deklico še toliko bolj prevzemajočo. Interpretacija: Simon Dobravec.
Horac, rodil se je na današnji dan leta 65 pred našim štetjem, je bil ob Vergilu najpomembnejši predstavnik klasicizma Avgustove dobe. Prizadeval si je za oblikovno popolnost, tematika njegovih pesmi pa je največkrat epikurejska. Taka je tudi pesem Carpe diem. Prevedel jo je Kajetan Gantar, interpretira jo Boris Ostan.
Horac, rodil se je na današnji dan leta 65 pred našim štetjem, je bil ob Vergilu najpomembnejši predstavnik klasicizma Avgustove dobe. Prizadeval si je za oblikovno popolnost, tematika njegovih pesmi pa je največkrat epikurejska. Taka je tudi pesem Carpe diem. Prevedel jo je Kajetan Gantar, interpretira jo Boris Ostan.
Glavni tip poezije ruskega romantičnega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina je miselno-čustvena pesem, prepletena včasih s simbolnimi prispodobami ali pa z močnimi sestavinami čiste čustvene in razpoloženjske lirike. Taka je tudi pesem Zimska pot. Leta 2011 jo je interpretiral dramski igralec Ivo Ban. Prevod: Mile Klopčič.
Glavni tip poezije ruskega romantičnega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina je miselno-čustvena pesem, prepletena včasih s simbolnimi prispodobami ali pa z močnimi sestavinami čiste čustvene in razpoloženjske lirike. Taka je tudi pesem Zimska pot. Leta 2011 jo je interpretiral dramski igralec Ivo Ban. Prevod: Mile Klopčič.
Brane Senegačnik je klasični filolog, esejist, prevajalec in pesnik. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk in z njimi vzbudil pozornost pri bralcih in kritikih, za svoje ustvarjanje je bil tudi nagrajen. V Liričnem utrinku Branko Jordan interpretira njegovo pesem z naslovom Zimska slika.
Brane Senegačnik je klasični filolog, esejist, prevajalec in pesnik. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk in z njimi vzbudil pozornost pri bralcih in kritikih, za svoje ustvarjanje je bil tudi nagrajen. V Liričnem utrinku Branko Jordan interpretira njegovo pesem z naslovom Zimska slika.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila na današnji dan leta 1830, umrla pa leta 1894. Pisala je alegorično, umirjeno, pogosto tudi melanholično liriko. Na njeno ustvarjanje vplivala nemška romantična poezija. Njeno pesem z naslovom Eho je prevedel Boris A. Novak, za Lirični utrinek jo je leta 2002 interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila na današnji dan leta 1830, umrla pa leta 1894. Pisala je alegorično, umirjeno, pogosto tudi melanholično liriko. Na njeno ustvarjanje vplivala nemška romantična poezija. Njeno pesem z naslovom Eho je prevedel Boris A. Novak, za Lirični utrinek jo je leta 2002 interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.
V liriki Rainerja Marie Rilkeja se prepletajo novoromantična občutja, dekadenčna občutljivost in simbolično iskanje nevidne resničnosti. Taka je tudi pesem Rimska fontana. Prevedel jo je Kajetan Kovič, interpretira dramski igralec Željko Hrs.
V liriki Rainerja Marie Rilkeja se prepletajo novoromantična občutja, dekadenčna občutljivost in simbolično iskanje nevidne resničnosti. Taka je tudi pesem Rimska fontana. Prevedel jo je Kajetan Kovič, interpretira dramski igralec Željko Hrs.
Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren, ki je s svojim ustvarjanjem slovensko poezijo postavil na najvišjo raven. Izbrali smo njegovo tretjo Gazelo. Gazela je orientalska lirska pesemska oblika, ki je členjena v dvostišja. Prva dvojica verzov je rimana, rimo prevzamejo vsi sodi verzi, lihi pa so nerimani. V slovensko pesništvo je gazelo vpeljal prav Prešeren. Interpretiral bo dramski igralec Boris Ostan.
Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren, ki je s svojim ustvarjanjem slovensko poezijo postavil na najvišjo raven. Izbrali smo njegovo tretjo Gazelo. Gazela je orientalska lirska pesemska oblika, ki je členjena v dvostišja. Prva dvojica verzov je rimana, rimo prevzamejo vsi sodi verzi, lihi pa so nerimani. V slovensko pesništvo je gazelo vpeljal prav Prešeren. Interpretiral bo dramski igralec Boris Ostan.
Na današnji dan, 2. decembra leta 1985, je umrl angleški pesnik Philip Larkin. Rodil se je leta 1922, študiral je v Oxfordu, kjer je potem delal kot bibliotekar. V poeziji je pogosto tematiziral občutke odtujenosti in osamljenosti sodobnega čoloveka. Pesem z naslovom Kaj se je sploh zgodilo je prevedel Uroš Mozetič. Leta 2003, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Na današnji dan, 2. decembra leta 1985, je umrl angleški pesnik Philip Larkin. Rodil se je leta 1922, študiral je v Oxfordu, kjer je potem delal kot bibliotekar. V poeziji je pogosto tematiziral občutke odtujenosti in osamljenosti sodobnega čoloveka. Pesem z naslovom Kaj se je sploh zgodilo je prevedel Uroš Mozetič. Leta 2003, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Franc Mihael Paglovec, rojen leta 1679 v Kamniku, sodi med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Igralec Tomaž Gubenšek. Posneto aprila 2014.
Franc Mihael Paglovec, rojen leta 1679 v Kamniku, sodi med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Igralec Tomaž Gubenšek. Posneto aprila 2014.
Za potopitev v svet knjig je čas vedno primeren, samo pozabiti je treba vsakdanje skrbi in odmisliti motnje v okolici. Prevajalec Kajetan Kovič, igralec Jernej Kuntner. Posneto marca 2003.
Za potopitev v svet knjig je čas vedno primeren, samo pozabiti je treba vsakdanje skrbi in odmisliti motnje v okolici. Prevajalec Kajetan Kovič, igralec Jernej Kuntner. Posneto marca 2003.
Se kdaj zgodi, da kar ne morete odložiti knjige, ki jo berete? A včasih jo je vendarle treba in zato imamo bralna znamenja. Pesem Maje Razboršek Bralni znak interpretira Iva Krajnc Bagola. Posneta je bila oktobra 2005.
Se kdaj zgodi, da kar ne morete odložiti knjige, ki jo berete? A včasih jo je vendarle treba in zato imamo bralna znamenja. Pesem Maje Razboršek Bralni znak interpretira Iva Krajnc Bagola. Posneta je bila oktobra 2005.
Poezija je ... poezija je književna zvrst, ki jo je težko zajeti v definicije, še bolj nesmiselno pa je o njej karkoli zapovedati. 'Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril,' je zapisal Prešeren; Miha Pintarič pa je napisal pesem 'Molitev pesnika'. Interpretira jo igralec Gorazd Logar. Posneto februarja 2010.
Poezija je ... poezija je književna zvrst, ki jo je težko zajeti v definicije, še bolj nesmiselno pa je o njej karkoli zapovedati. 'Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril,' je zapisal Prešeren; Miha Pintarič pa je napisal pesem 'Molitev pesnika'. Interpretira jo igralec Gorazd Logar. Posneto februarja 2010.
Tudi v književnosti se časi spreminjajo, z njimi pa tematika, slog in še kaj. Igralec je Aljoša Koltak. Oddaja je bila posneta maja 2003.
Tudi v književnosti se časi spreminjajo, z njimi pa tematika, slog in še kaj. Igralec je Aljoša Koltak. Oddaja je bila posneta maja 2003.
V času knjižnega sejma naj bodo knjigam ta teden namenjeni še lirični utrinki. Ob tem, da knjige beremo, jih tudi podarjamo ali pa dobivamo v dar. Tako kot v pesmi Marjana Strojana z naslovom V knjigo, ki jo je vrnila. Igralec Kristijan Muck. Posneto marca 2004.
V času knjižnega sejma naj bodo knjigam ta teden namenjeni še lirični utrinki. Ob tem, da knjige beremo, jih tudi podarjamo ali pa dobivamo v dar. Tako kot v pesmi Marjana Strojana z naslovom V knjigo, ki jo je vrnila. Igralec Kristijan Muck. Posneto marca 2004.
Danes se začenja knjižni sejem in najbolje, da vas nanj povabi kar pesnica. Oziroma v njenem imenu igralka Vesna Jevnikar. Redaktor Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto nov. 2013
Danes se začenja knjižni sejem in najbolje, da vas nanj povabi kar pesnica. Oziroma v njenem imenu igralka Vesna Jevnikar. Redaktor Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto nov. 2013
Čeprav je martinovo že minilo, je vendar še november, o katerem pesnik Milan Jesih piše, da "ta čas najlepše se praznuje". Jesihov novembrski sonet interpretira dramski igralec Jure Kopušar.
Čeprav je martinovo že minilo, je vendar še november, o katerem pesnik Milan Jesih piše, da "ta čas najlepše se praznuje". Jesihov novembrski sonet interpretira dramski igralec Jure Kopušar.
Madžarski pesnik Endre Ady se je rodil 22. novembra leta 1877, umrl je leta 1919. Bil je vodilna osebnost kulturno-umetnostnega kroga revije Zahod. Zavračal je konzervatizem veleposestniške družbe in slepi nacionalizem, čutil se je pripadnega novim svetovnim gibanjem in se izrekal za demokratične spremembe. Za njegovo pesništvo je bilo pomembno tudi bivanje v Parizu. Poezijo Endreja Adyja sta v slovenščino prevajala Jože Hradil in Kajetan Kovič. Adyjevo pesem z naslovom Himna niču je leta 2004 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Madžarski pesnik Endre Ady se je rodil 22. novembra leta 1877, umrl je leta 1919. Bil je vodilna osebnost kulturno-umetnostnega kroga revije Zahod. Zavračal je konzervatizem veleposestniške družbe in slepi nacionalizem, čutil se je pripadnega novim svetovnim gibanjem in se izrekal za demokratične spremembe. Za njegovo pesništvo je bilo pomembno tudi bivanje v Parizu. Poezijo Endreja Adyja sta v slovenščino prevajala Jože Hradil in Kajetan Kovič. Adyjevo pesem z naslovom Himna niču je leta 2004 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.