Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Pesem Bobnajte! Bobnajte! Bobni! je ameriški pesnik Walt Whitman napisal leta 1861, kmalu po prvi veliki bitki državljanske vojne. Bobni, o katerih piše, so vojaški bobni – zaradi vojne se vsakdanje življenje ne more nadaljevati; vojna je sila, ki vse spremeni. Čeprav je bil Whitman na strani unionistov, je njegovo pesem mogoče brati in slišati kot protivojno. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Karel Brišnik. Posneto 2004.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Ingeborg Bachmann, ena najpomembnejših avstrijskih avtoric 20. stoletja, je v svojem delu raziskovala razmerje med jezikom, subjektom in družbo. Njena poezija pogosto tematizira meje izražanja in možnost komunikacije. V pesmi Soncu svetloba deluje kot osrednji motiv, ki odpira vprašanja zaznave in pomena. Prevajalec Aleš Šteger, interpretinja Nina Skrbinšek, redakcija Staša Grahek, Tina Poglajen. Posneto leta 2004.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Režiser Alen Jelen, igralka Draga Potočnjak, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2024.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Režiser Alen Jelen, igralka Draga Potočnjak, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2024.
Ob soočenju z vojno v Ukrajini in Gazi se ves čas postavljata vprašanji, kdaj bo vojne konec in kdaj se vojna kot taka sploh konča. Slovenska pesnica in prevajalka Živa Čebulj v pesmi "Vojna se ne konča zato" ponudi svoj odgovor na vprašanji, kdaj in zakaj. Režiserka Saška Rakef, igralka Mojka Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Ob soočenju z vojno v Ukrajini in Gazi se ves čas postavljata vprašanji, kdaj bo vojne konec in kdaj se vojna kot taka sploh konča. Slovenska pesnica in prevajalka Živa Čebulj v pesmi "Vojna se ne konča zato" ponudi svoj odgovor na vprašanji, kdaj in zakaj. Režiserka Saška Rakef, igralka Mojka Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.