Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Jutranja poslavljanja od bližnjih, ljubih ljudi so marsikomu dobro znana. Pesnica Nuša Jug trenutek slovesa pretanjeno ujame v pesem Nežno padam na tvoje boke. Interpretka Alida Bevk, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Jutranja poslavljanja od bližnjih, ljubih ljudi so marsikomu dobro znana. Pesnica Nuša Jug trenutek slovesa pretanjeno ujame v pesem Nežno padam na tvoje boke. Interpretka Alida Bevk, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
"Bori dehteči, bori dehteči ..." Pesem s Krasa je morda ena najbolj znanih Kosovelovih pesmi, v kateri je impresijo že začel združevati z ekspresivnim pomenom. Vendar v njej ne prevladata na primer ekspresionistični temi nemoči ali groze smrti, ampak precej spodbudnejši toni. Interpretira Slavko Cerjak, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2006.
"Bori dehteči, bori dehteči ..." Pesem s Krasa je morda ena najbolj znanih Kosovelovih pesmi, v kateri je impresijo že začel združevati z ekspresivnim pomenom. Vendar v njej ne prevladata na primer ekspresionistični temi nemoči ali groze smrti, ampak precej spodbudnejši toni. Interpretira Slavko Cerjak, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2006.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Bosansko-hercegovski pesnik, pisatelj in esejist Semezdin Mehmedinović se je rodil leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V slovenščini lahko beremo njegovo pesniško zbirko Sarajevo blues in avtobiografski roman Me'med, rdeča ruta in snežinka. Preživel je obleganje Sarajeva, po vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. O travmi, ki posamezniku in s tem tudi družbi ostane še desetletja po vojni, pripoveduje vinjeta Zaklonišče iz zbirke kratkih zapisov Avtoportret s torbo. Prevajalec: Esad Babačić, igralec Milan Štefe. režiser Jože Valentič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar. Posneto novembra 2018.
Bosansko-hercegovski pesnik, pisatelj in esejist Semezdin Mehmedinović se je rodil leta 1960 v Kiseljaku pri Tuzli. V slovenščini lahko beremo njegovo pesniško zbirko Sarajevo blues in avtobiografski roman Me'med, rdeča ruta in snežinka. Preživel je obleganje Sarajeva, po vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. O travmi, ki posamezniku in s tem tudi družbi ostane še desetletja po vojni, pripoveduje vinjeta Zaklonišče iz zbirke kratkih zapisov Avtoportret s torbo. Prevajalec: Esad Babačić, igralec Milan Štefe. režiser Jože Valentič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar. Posneto novembra 2018.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.