Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
V Nemčiji rojena švicarska umetnica iz kroga nadrealistov Méret Oppenheim se je rodila leta 1913 in umrla leta 1985. Bila je pomembna likovna ustvarjalka, ob tem pa tudi pisateljica in pesnica. Prevod Tesa Drev, interpretacija Saša Mihelčič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Posneto 2014. Redakcija Tesa Drev, Staša Grahek (ponovitev).
V Nemčiji rojena švicarska umetnica iz kroga nadrealistov Méret Oppenheim se je rodila leta 1913 in umrla leta 1985. Bila je pomembna likovna ustvarjalka, ob tem pa tudi pisateljica in pesnica. Prevod Tesa Drev, interpretacija Saša Mihelčič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Posneto 2014. Redakcija Tesa Drev, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnica in pisateljica Luiza Pesjak se je rodila leta 1828 in umrla leta 1898. Za poezijo jo je navdušil Prešeren. Najprej je pisala nemško, pozneje slovensko in nemško. Prevajala je, pisala poezijo, prozo in dramska besedila. Njen je Gorenjski slavček, libreto prve slovenske opere. Interpretacija Stannia Boninsegna. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnica in pisateljica Luiza Pesjak se je rodila leta 1828 in umrla leta 1898. Za poezijo jo je navdušil Prešeren. Najprej je pisala nemško, pozneje slovensko in nemško. Prevajala je, pisala poezijo, prozo in dramska besedila. Njen je Gorenjski slavček, libreto prve slovenske opere. Interpretacija Stannia Boninsegna. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Avstrijska pesnica, pisateljica in likovna umetnica Ilse Brem se je rodila leta 1945; živi in ustvarja na Dunaju. Prevod Alenka Bole Vrabec, interpretacija Nina Valič. Posneto 2007.
Avstrijska pesnica, pisateljica in likovna umetnica Ilse Brem se je rodila leta 1945; živi in ustvarja na Dunaju. Prevod Alenka Bole Vrabec, interpretacija Nina Valič. Posneto 2007.
Hrvaški pesnik, literarni zgodovinar in esejist Dragutin Tadijanović se je rodil 4. novembra leta 1905, umrl je leta 2007. Bil je izredno priljubljen pesnik. Uveljavil se je v času, ko je v književnosti prevladovala socialna naravnanost, on pa se je obrnil k preprostosti in neposredni povednosti. Prevod Ivan Minatti, interpretacija Tomaž Giubenšek. Posneto 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Hrvaški pesnik, literarni zgodovinar in esejist Dragutin Tadijanović se je rodil 4. novembra leta 1905, umrl je leta 2007. Bil je izredno priljubljen pesnik. Uveljavil se je v času, ko je v književnosti prevladovala socialna naravnanost, on pa se je obrnil k preprostosti in neposredni povednosti. Prevod Ivan Minatti, interpretacija Tomaž Giubenšek. Posneto 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Tretjega novembra 1914 je v garnizijski bolnišnici v Krakovu umrl avstrijski pesnik Georg Trakl. Rodil se je februarja 1887 v Salzburgu, kjer je preživel prvih 21 let življenja. Postal je lekarnar – in pri delu prišel v stik z mamili, ki so ga zasvojila. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran, kot bolničar je služil na fronti v Galiciji. Po veliki bitki pri Grodeku ja poskušal samomor. Kmalu zatem je umrl, potem ko je zaužil prevelik odmerek kokaina. Georg Trakl sodi med najpomembnejše pesnike ekspresionizma. V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Grodek, v kateri je Trakl pretresljivo upesnil grozote vojne. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Andrej Nahtigal, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Leto nastanka 2012, Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Tretjega novembra 1914 je v garnizijski bolnišnici v Krakovu umrl avstrijski pesnik Georg Trakl. Rodil se je februarja 1887 v Salzburgu, kjer je preživel prvih 21 let življenja. Postal je lekarnar – in pri delu prišel v stik z mamili, ki so ga zasvojila. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran, kot bolničar je služil na fronti v Galiciji. Po veliki bitki pri Grodeku ja poskušal samomor. Kmalu zatem je umrl, potem ko je zaužil prevelik odmerek kokaina. Georg Trakl sodi med najpomembnejše pesnike ekspresionizma. V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Grodek, v kateri je Trakl pretresljivo upesnil grozote vojne. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Andrej Nahtigal, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Leto nastanka 2012, Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Živa Čebulj je pred dvema letoma v zbirki Sončnica objavila pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pravkar pa je izšla njena nova zbirka Praznih rok. Iz nje je tudi pesem brez naslova, ki se začenja z besedama "Presihajoče barve". Interpretka Živa Čebulj, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Živa Čebulj je pred dvema letoma v zbirki Sončnica objavila pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pravkar pa je izšla njena nova zbirka Praznih rok. Iz nje je tudi pesem brez naslova, ki se začenja z besedama "Presihajoče barve". Interpretka Živa Čebulj, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Danes je praznik, dan reformacije. Na ta dan leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther objavil svojih 95 tez, ki naj bi jih po Melanchtonu nabil na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu; v njih je izrazil svojo kritiko Katoliške cerkve glede odpustkov. V praznični Lirični utrinek uvrščamo duhovno pesem Primoža Trubarja z naslovom Completa / Večerna molitev. Prvič je bila objavljena leta 1575. Interpretacija Kristjian Muck, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2002.
Danes je praznik, dan reformacije. Na ta dan leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther objavil svojih 95 tez, ki naj bi jih po Melanchtonu nabil na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu; v njih je izrazil svojo kritiko Katoliške cerkve glede odpustkov. V praznični Lirični utrinek uvrščamo duhovno pesem Primoža Trubarja z naslovom Completa / Večerna molitev. Prvič je bila objavljena leta 1575. Interpretacija Kristjian Muck, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2002.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. V njej je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v tej pesmi pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesem pripoveduje fiktivni lirski subjekt, indijanski poglavar Poundmaker, naslovljena pa je z datumom in krajem rojstva ter smrti lirskega govorca. Vanjo je vpleten tudi tuji jezik lirskega subjekta. Interpretira Branko Jordan, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. V njej je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v tej pesmi pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesem pripoveduje fiktivni lirski subjekt, indijanski poglavar Poundmaker, naslovljena pa je z datumom in krajem rojstva ter smrti lirskega govorca. Vanjo je vpleten tudi tuji jezik lirskega subjekta. Interpretira Branko Jordan, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj - biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z naslovom - Pisanje. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Posneto leta 2021.
Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj - biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z naslovom - Pisanje. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Posneto leta 2021.
Brane Senegačnik je klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - ob tem pa eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. V Knjižnici Kranj so mu sinoči podelili letošnjo Jenkovo nagrado za zbirko z naslovom Prosojnosti, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nagrado od leta 1986 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Pesem Alina v Liričnem utrinku interpretira pesnik Brane Senegačnik sam.
Brane Senegačnik je klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - ob tem pa eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. V Knjižnici Kranj so mu sinoči podelili letošnjo Jenkovo nagrado za zbirko z naslovom Prosojnosti, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nagrado od leta 1986 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Pesem Alina v Liričnem utrinku interpretira pesnik Brane Senegačnik sam.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.
Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala osem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom V drevo je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami. Intepretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala osem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom V drevo je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami. Intepretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Pesem Oj ljubica iz prejšnjih dni je iz Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, ki je prvič izšla leta 1899, drugič pa tri leta pozneje. Prvo izdajo te zbirke so po ukazu ljubljanskega škofa Jegliča uničili zaradi po njegovem prepričanju neprimerne vsebine. Ljubljanski škof je ukazal pokupiti in sežgati 700 izvodov. Intepret: Tone Gogala, režiser: Alen Jelen, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek in Ana Rozman, leto nastanka: 2018.
Pesem Oj ljubica iz prejšnjih dni je iz Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, ki je prvič izšla leta 1899, drugič pa tri leta pozneje. Prvo izdajo te zbirke so po ukazu ljubljanskega škofa Jegliča uničili zaradi po njegovem prepričanju neprimerne vsebine. Ljubljanski škof je ukazal pokupiti in sežgati 700 izvodov. Intepret: Tone Gogala, režiser: Alen Jelen, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek in Ana Rozman, leto nastanka: 2018.
Slovenski pesnik Jure Vuga je nase opozoril leta 2009 s pesniškim prvencem Pod kamni plešem. Leta 2015 je izšla njegova druga zbirka z naslovom Modri plamen. Številne pesmi obravnavajo tematiko samotnega posameznika v včasih odtujenem svetu. Lirski subjekt prevzema slutnja nečesa grozečega, hkrati pa ne ve, ali je ta grožnja zunanja ali notranja. Vendarle pesnik vztrajno obiskuje tudi tisto onkraj in skuša navezati stik. Intepret: Jernej Gašperin, režiser: Špela Kravogel, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Slovenski pesnik Jure Vuga je nase opozoril leta 2009 s pesniškim prvencem Pod kamni plešem. Leta 2015 je izšla njegova druga zbirka z naslovom Modri plamen. Številne pesmi obravnavajo tematiko samotnega posameznika v včasih odtujenem svetu. Lirski subjekt prevzema slutnja nečesa grozečega, hkrati pa ne ve, ali je ta grožnja zunanja ali notranja. Vendarle pesnik vztrajno obiskuje tudi tisto onkraj in skuša navezati stik. Intepret: Jernej Gašperin, režiser: Špela Kravogel, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Mineva 44 let od izida pesniške zbirke Marka Pavčka Z vsako pesmijo me je manj. Njegovo edino zbirko, ki je leta 1981 izšla posthumno, odlikujeta izpovedna čistost in senzibilnost avtorja. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, urednika oddaje: Tomaž Simon in Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Mineva 44 let od izida pesniške zbirke Marka Pavčka Z vsako pesmijo me je manj. Njegovo edino zbirko, ki je leta 1981 izšla posthumno, odlikujeta izpovedna čistost in senzibilnost avtorja. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, urednika oddaje: Tomaž Simon in Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Pesnik, dramaturg in gledališki kritik Blaž Lukan je globoko predan pesniškemu verzu. Napisal je že dvanajst pesniških zbirk. Poslušajmo pesem z naslovom Ni poti nazaj iz njegove zbirke Sentence o dihanju. Prebral jo bo dramski igralec Jožef Ropoša. Interpret: Jožef Ropoša, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Pesnik, dramaturg in gledališki kritik Blaž Lukan je globoko predan pesniškemu verzu. Napisal je že dvanajst pesniških zbirk. Poslušajmo pesem z naslovom Ni poti nazaj iz njegove zbirke Sentence o dihanju. Prebral jo bo dramski igralec Jožef Ropoša. Interpret: Jožef Ropoša, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Mary Oliver je bila ameriška pesnica, ki je v svojih pesmih upodabljala naravo, njeno divjost in lepoto. Tenkočutno je znala prisluškovati utripu letnih časov in se prek manifestnega, materialnega sveta spogledovala s subtilnim in nevidnim. Leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj. Iz nje smo izbrali pesem Med na mizi. Prevajalka: Tina Kozin, interpretka: Saša Mihelčič, režiserka: Ana Krauthaker, urednici oddaje: Tina Kozin in Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Mary Oliver je bila ameriška pesnica, ki je v svojih pesmih upodabljala naravo, njeno divjost in lepoto. Tenkočutno je znala prisluškovati utripu letnih časov in se prek manifestnega, materialnega sveta spogledovala s subtilnim in nevidnim. Leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj. Iz nje smo izbrali pesem Med na mizi. Prevajalka: Tina Kozin, interpretka: Saša Mihelčič, režiserka: Ana Krauthaker, urednici oddaje: Tina Kozin in Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Feri Lainšček je avtor, za katerega lahko rečemo, da mu pero že vrsto let gladko teče. Piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. Poslušajmo hrepenečo pesem Okus svobode iz pesniške zbirke Sanje so večne. Izšla je leta 2014. Interpret: Milan Štefe, režiserka: Ana Krauthaker, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Feri Lainšček je avtor, za katerega lahko rečemo, da mu pero že vrsto let gladko teče. Piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. Poslušajmo hrepenečo pesem Okus svobode iz pesniške zbirke Sanje so večne. Izšla je leta 2014. Interpret: Milan Štefe, režiserka: Ana Krauthaker, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Francoski pesnik Paul Valéry (1871–1945) je sprva je pisal simbolistično liriko pod vplivom Mallarmeja in parnasovcev, nato pa je po dvajsetih letih molka – v tem obdobju je pisal samo teoretske spise – spet začel objavljati liriko, v kateri je dal nekdanjim izhodiščem novo podobo. Ena teh je pesem Koraki, v njej se verzi rimajo in prepletajo na konvencionalen način, hkrati pa je ta pesem, kot mnoge druge njegove pesmi, precej meditativna. Prevajalec Jože Udovič, interpret Boris Kos, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Francoski pesnik Paul Valéry (1871–1945) je sprva je pisal simbolistično liriko pod vplivom Mallarmeja in parnasovcev, nato pa je po dvajsetih letih molka – v tem obdobju je pisal samo teoretske spise – spet začel objavljati liriko, v kateri je dal nekdanjim izhodiščem novo podobo. Ena teh je pesem Koraki, v njej se verzi rimajo in prepletajo na konvencionalen način, hkrati pa je ta pesem, kot mnoge druge njegove pesmi, precej meditativna. Prevajalec Jože Udovič, interpret Boris Kos, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Lili Novy (1885–1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Za njene slovenske je pesmi značilen bolj oseben, globok in dramatičen naboj, ki v pesmih ustvarja posebno in edinstveno razpoloženje. Objavljamo njeno pesem Slovo, ki je povezana – letnemu času primerno – z jesenjo, v njej pa Lili Novy na samosvoj način upesni minevanje. Interpretka Mojca Ribič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2003.
Lili Novy (1885–1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Za njene slovenske je pesmi značilen bolj oseben, globok in dramatičen naboj, ki v pesmih ustvarja posebno in edinstveno razpoloženje. Objavljamo njeno pesem Slovo, ki je povezana – letnemu času primerno – z jesenjo, v njej pa Lili Novy na samosvoj način upesni minevanje. Interpretka Mojca Ribič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2003.
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju. Prevajalec je Jože Udovič, interpret Željko Hrs, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2007.
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju. Prevajalec je Jože Udovič, interpret Željko Hrs, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2007.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz (1921–2014) je ustvarjal več kot šest desetletij in danes pripada t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov. Svoje pesmi je prvič objavil leta 1938, sicer pa je na njegovo ustvarjanje precej vplivala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. V pesmih je veliko pozornosti posvečal človekovi eksistenci, pa tudi ustvarjanju poezije. To velja tudi za njegovo pesem Očiščenje. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz (1921–2014) je ustvarjal več kot šest desetletij in danes pripada t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov. Svoje pesmi je prvič objavil leta 1938, sicer pa je na njegovo ustvarjanje precej vplivala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. V pesmih je veliko pozornosti posvečal človekovi eksistenci, pa tudi ustvarjanju poezije. To velja tudi za njegovo pesem Očiščenje. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Pesnica Frančiška Celarc se je prvič srečala s poezijo v prvem razredu osnovne šole, ko je odkrila Murna in Župančiča, in te svoje ljubezni ni nikoli pozabila. Po letih in desetletjih službovanja kot negovalka v domu starejših je v samozaložbi leta 2008 objavila pesniško zbirko Moj Pegaz, v njej pa kot uvodno pesem Sonet ljubezni. Igralka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Pesnica Frančiška Celarc se je prvič srečala s poezijo v prvem razredu osnovne šole, ko je odkrila Murna in Župančiča, in te svoje ljubezni ni nikoli pozabila. Po letih in desetletjih službovanja kot negovalka v domu starejših je v samozaložbi leta 2008 objavila pesniško zbirko Moj Pegaz, v njej pa kot uvodno pesem Sonet ljubezni. Igralka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Pesnica Manca Klun je pred kratkim pri založbi Litera objavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Nisaki – po obmorski vasici na otoku Krf. Zato verjetno ne preseneča, da ima morje v njeni poeziji pomembno vlogo, tudi v pesmi Potopitev. V njej avtorica zgovorno zgosti svoj odnos do jezika. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica Manca Klun je pred kratkim pri založbi Litera objavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Nisaki – po obmorski vasici na otoku Krf. Zato verjetno ne preseneča, da ima morje v njeni poeziji pomembno vlogo, tudi v pesmi Potopitev. V njej avtorica zgovorno zgosti svoj odnos do jezika. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.