Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Konec januarja je umrla francosko-libanonska pesnica Vénus Khoury-Ghata. Izhaja iz maronitske družine. V Francijo je emigrirala zato, da bi ubežala vojni v Libanonu. Bila je poročena s francosko-turškim zdravnikom Jeanom Ghatom in je od leta 1972 živela v Parizu. Je tudi mama priznane avtorice Yasmine Ghata in sestra pisateljice May Menassa. Objavila je več romanov in pesniških zbirk. V duhu ponedeljkovih Liričnih utrinkov, s katerimi pozivamo k miru v svetu, smo izbrali eno njenih protivojno obarvanih pesmi. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Konec januarja je umrla francosko-libanonska pesnica Vénus Khoury-Ghata. Izhaja iz maronitske družine. V Francijo je emigrirala zato, da bi ubežala vojni v Libanonu. Bila je poročena s francosko-turškim zdravnikom Jeanom Ghatom in je od leta 1972 živela v Parizu. Je tudi mama priznane avtorice Yasmine Ghata in sestra pisateljice May Menassa. Objavila je več romanov in pesniških zbirk. V duhu ponedeljkovih Liričnih utrinkov, s katerimi pozivamo k miru v svetu, smo izbrali eno njenih protivojno obarvanih pesmi. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.