Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Devetega januarja 1856 se je v bližini Rimskih Toplic rodil Anton Aškerc. Lirske pesmi je pisal po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu, po 1882 pa vse bolj epsko poezijo. Za Lirični utrinek smo izbrali njegovo znamenito balado Brodnik, v kateri obravnava turške vpade v naše kraje in odpor proti njim. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Devetega januarja 1856 se je v bližini Rimskih Toplic rodil Anton Aškerc. Lirske pesmi je pisal po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu, po 1882 pa vse bolj epsko poezijo. Za Lirični utrinek smo izbrali njegovo znamenito balado Brodnik, v kateri obravnava turške vpade v naše kraje in odpor proti njim. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Poezija mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega njegova poezija velikokrat ubeseduje načine izrekanja, odnos med besedo in molkom ter raziskuje pomenske in zvočne razsežnosti jezika. Ta refleksijska razsežnost je v njegovi poeziji precej prisotna in to velja tudi za njegovo pesem Izrečena beseda. Prevajalec Ferdinand Miklavc, interpretka Pia Zemljič, režiserka Saška Rakef, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, produkcija 2017.
Poezija mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega njegova poezija velikokrat ubeseduje načine izrekanja, odnos med besedo in molkom ter raziskuje pomenske in zvočne razsežnosti jezika. Ta refleksijska razsežnost je v njegovi poeziji precej prisotna in to velja tudi za njegovo pesem Izrečena beseda. Prevajalec Ferdinand Miklavc, interpretka Pia Zemljič, režiserka Saška Rakef, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, produkcija 2017.
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).