Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.
Feri Lainšček piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. V pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini pesnik z ženskim in moškim glasom izpoveduje čustvo ljubezni. Tako tudi v pesmi z naslovom Ljubim. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2012.
V pesniški zbirki Album iz leta 2008 nemške pesnice Sabine Scho igrajo ključno vlogo fotografije, njene lastne, prav tako kot tuje, naključno najdene. Za pesem Profesor Winter iz omenjene zbirke je pesnica našla navdih v fotografiji slavnostne večerje. Interpretira dramski igralec Gorazd Logar, prevajalka Tesa Drev Juh, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2015.
V pesniški zbirki Album iz leta 2008 nemške pesnice Sabine Scho igrajo ključno vlogo fotografije, njene lastne, prav tako kot tuje, naključno najdene. Za pesem Profesor Winter iz omenjene zbirke je pesnica našla navdih v fotografiji slavnostne večerje. Interpretira dramski igralec Gorazd Logar, prevajalka Tesa Drev Juh, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2015.
Sinan Antun je iraški pesnik, pisatelj in prevajalec, po mnenju številnih velja za najbolj cenjenega literata arabskega sveta. Šolal se je v Bagdadu in Združenih državah, kjer živi že več kot trideset let. Na Harvardu je doktoriral iz arabskih in islamskih študij, v njegovem obsežnem opusu pa sta tudi dve pesniški zbirki, ki ju je sam prevedel v angleščino. Iz druge z naslovom Razglednice iz podzemlja smo izbrali pesnitev, ki jo je posvetil otrokom v Gazi. Sinan Antun nas skozi pogled otroka pelje na sprehod zunaj časa in prostora, pa čeprav omenja begunsko taborišče Džabalija in šolo Agencije Združenih narodov v Gazi. Pesem Epilogi je prevedla Ingrid Kovač Brus. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Sinan Antun je iraški pesnik, pisatelj in prevajalec, po mnenju številnih velja za najbolj cenjenega literata arabskega sveta. Šolal se je v Bagdadu in Združenih državah, kjer živi že več kot trideset let. Na Harvardu je doktoriral iz arabskih in islamskih študij, v njegovem obsežnem opusu pa sta tudi dve pesniški zbirki, ki ju je sam prevedel v angleščino. Iz druge z naslovom Razglednice iz podzemlja smo izbrali pesnitev, ki jo je posvetil otrokom v Gazi. Sinan Antun nas skozi pogled otroka pelje na sprehod zunaj časa in prostora, pa čeprav omenja begunsko taborišče Džabalija in šolo Agencije Združenih narodov v Gazi. Pesem Epilogi je prevedla Ingrid Kovač Brus. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Pogled na sveže zelenje in cvetočo pomladno pokrajino je očaral angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Prevajalec Andrej Arko, igralec Milan Štefe. Posneto marca 2006.
Pogled na sveže zelenje in cvetočo pomladno pokrajino je očaral angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Prevajalec Andrej Arko, igralec Milan Štefe. Posneto marca 2006.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
"Neverjetna zel je upanje," je zapisal tržaški pesnik Miroslav Košuta. Preživi vsako stihijo, ogenj in vodo, in vzklije vedno znova. Naj raste še naprej. Igralec Pavle Ravnohrib. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto januarja 2003.
"Neverjetna zel je upanje," je zapisal tržaški pesnik Miroslav Košuta. Preživi vsako stihijo, ogenj in vodo, in vzklije vedno znova. Naj raste še naprej. Igralec Pavle Ravnohrib. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto januarja 2003.
Kakšno moč ima poezija v času, ko v svetu bobni orožje? Ustaviti ga ne more, lahko pa opozarja na to, kaj se dogaja. Ameriški pisatelj in pesnik Richard Aldington je grozote prve svetovne vojne popisal v več romanih, pa tudi v poeziji. Prevajalka: Tina Kozin, igralec Blaž Šef. Posneto maja 2015.
Kakšno moč ima poezija v času, ko v svetu bobni orožje? Ustaviti ga ne more, lahko pa opozarja na to, kaj se dogaja. Ameriški pisatelj in pesnik Richard Aldington je grozote prve svetovne vojne popisal v več romanih, pa tudi v poeziji. Prevajalka: Tina Kozin, igralec Blaž Šef. Posneto maja 2015.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.