Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Poezija mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega njegova poezija velikokrat ubeseduje načine izrekanja, odnos med besedo in molkom ter raziskuje pomenske in zvočne razsežnosti jezika. Ta refleksijska razsežnost je v njegovi poeziji precej prisotna in to velja tudi za njegovo pesem Izrečena beseda. Prevajalec Ferdinand Miklavc, interpretka Pia Zemljič, režiserka Saška Rakef, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, produkcija 2017.
Poezija mehiškega nobelovca Octavia Paza (1914–1998) je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega njegova poezija velikokrat ubeseduje načine izrekanja, odnos med besedo in molkom ter raziskuje pomenske in zvočne razsežnosti jezika. Ta refleksijska razsežnost je v njegovi poeziji precej prisotna in to velja tudi za njegovo pesem Izrečena beseda. Prevajalec Ferdinand Miklavc, interpretka Pia Zemljič, režiserka Saška Rakef, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, produkcija 2017.
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Avstrijski pesnik Georg Trakl (1887–1914) velja za največjega ekspresionista v poeziji. Že na začetku prve svetovne vojne, leta 1914, je bil poslan na galicijsko fronto, kjer je istega leta po bitki pri Grodeku napravil samomor. Njegove pozne pesmi so bile zaznamovane z vojno tematiko, prej pa je pisal tudi lirske pesmi. Traklove nekatere preroške pesniške podobe ustvarjajo razbit in tesnoben svet človekove podzavesti, ki je glede na trenutno dogajanje spet v ospredju. In to ponazori tudi njegova pesem Otožnost. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, režiser Igor Likar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, produkcija 2011.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Pesem iz vedske tradicije z naslovom Blagoslov za mir nagovarja in nagovori ljudi vseh spolov, generacij, političnih in verskih prepričanj, izobrazb, stanov in nacij. Poslovenila jo je Vlasta Pacheiner, občuteno jo interpretira dramski igralec Boris Kerč. Pesem smo posneli leta 2010.
Pesem iz vedske tradicije z naslovom Blagoslov za mir nagovarja in nagovori ljudi vseh spolov, generacij, političnih in verskih prepričanj, izobrazb, stanov in nacij. Poslovenila jo je Vlasta Pacheiner, občuteno jo interpretira dramski igralec Boris Kerč. Pesem smo posneli leta 2010.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Philip Larkin, angleški književnik, ki ga je dnevnik The Times razglasil za največjega britanskega povojnega pisca, v pesmi Kvartopirci ilustrira prostaško moško obnašanje. Pesem bi lahko razumeli tudi kot enega od Larkinovih receptov, da se je kdaj treba sprostiti. V slovenskem prevodu Vena Tauferja je izšla v zbirki Visoka okna. Interpretira Kristijan Muck, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.
Philip Larkin, angleški književnik, ki ga je dnevnik The Times razglasil za največjega britanskega povojnega pisca, v pesmi Kvartopirci ilustrira prostaško moško obnašanje. Pesem bi lahko razumeli tudi kot enega od Larkinovih receptov, da se je kdaj treba sprostiti. V slovenskem prevodu Vena Tauferja je izšla v zbirki Visoka okna. Interpretira Kristijan Muck, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2013.
Pesem Tri ure so tri minute je iz zbirke Vrt, za katero je sodobna slovenska pesnica in esejistka Meta Kušar leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Vrt v tej zbirki je prostor vseh letnih časov. V njem so naseljene podobe o marsičem, kar biva v njem, od lepote do samote, od venenja do preporoda. Pesnici je v navdih, da razgrinja lastno izkušnjo, vendar poseže tudi dlje, v svet brezmejnega kozmosa. Interpretira Darja Reichman, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Pesem Tri ure so tri minute je iz zbirke Vrt, za katero je sodobna slovenska pesnica in esejistka Meta Kušar leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Vrt v tej zbirki je prostor vseh letnih časov. V njem so naseljene podobe o marsičem, kar biva v njem, od lepote do samote, od venenja do preporoda. Pesnici je v navdih, da razgrinja lastno izkušnjo, vendar poseže tudi dlje, v svet brezmejnega kozmosa. Interpretira Darja Reichman, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.