Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pesnica Saša Vegri (1934–2010) je pomembno sooblikovala slovensko moderno in modernistično poezijo. To je lepo razvidno iz knjige izbranih pesmi Obhod v času, ki jo je za zbirko Kondor uredila literarna znanstvenica Varja Balžalorsky Antić. Pesem Izrekla sem te morda ni tako radikalna, kot so na primer njene pesmi v zbirki Konstelacije, vendar lepo predstavlja pesničin univerzum. Režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica Saša Vegri (1934–2010) je pomembno sooblikovala slovensko moderno in modernistično poezijo. To je lepo razvidno iz knjige izbranih pesmi Obhod v času, ki jo je za zbirko Kondor uredila literarna znanstvenica Varja Balžalorsky Antić. Pesem Izrekla sem te morda ni tako radikalna, kot so na primer njene pesmi v zbirki Konstelacije, vendar lepo predstavlja pesničin univerzum. Režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Zbirka Črna skrinjica (izdaja jo Literarno društvo IA) se je v zadnjih treh letih uveljavila kot zbirka sodobne, dobre in inovativne poezije. To je predvsem zasluga glavnega in odgovornega urednika Dejana Kobana, prepoznaven vizualni pečat pa ji daje oblikovalec Gal Grobovšek. V zbirki je izšla tudi prvenka Ane Štular z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz ... in s pesmijo, ki se začne z verzom Danes sem si za kosilo naredila ... Interpretka je Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden.
Zbirka Črna skrinjica (izdaja jo Literarno društvo IA) se je v zadnjih treh letih uveljavila kot zbirka sodobne, dobre in inovativne poezije. To je predvsem zasluga glavnega in odgovornega urednika Dejana Kobana, prepoznaven vizualni pečat pa ji daje oblikovalec Gal Grobovšek. V zbirki je izšla tudi prvenka Ane Štular z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz ... in s pesmijo, ki se začne z verzom Danes sem si za kosilo naredila ... Interpretka je Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden.
Pesnik Radivoj Pahor srčno spremlja dogajanje po svetu in doma. O tem priča tudi njegova pesem Gaza. Avtor literarnega dela je Radivoj Pahor, režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden.
Pesnik Radivoj Pahor srčno spremlja dogajanje po svetu in doma. O tem priča tudi njegova pesem Gaza. Avtor literarnega dela je Radivoj Pahor, režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden.
Ameriški pesnik Robert Bly, umrl je leta 2021, star 95 let, velja za enega najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev. Njegov pesniški opus zajema tako pesmi v vezani, verzni obliki, kot pesmi v prozi; zbrane so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Bly svoje pesmi gradi okoli močnih podob, ki jih pogosto vzame iz sveta narave, ne pa nujno. Pesem v prozi Gosenica je izbrana iz avtorjeve knjige Seganje v svet. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretira Saša Tabaković, posneto leta 2014.
Ameriški pesnik Robert Bly, umrl je leta 2021, star 95 let, velja za enega najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev. Njegov pesniški opus zajema tako pesmi v vezani, verzni obliki, kot pesmi v prozi; zbrane so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Bly svoje pesmi gradi okoli močnih podob, ki jih pogosto vzame iz sveta narave, ne pa nujno. Pesem v prozi Gosenica je izbrana iz avtorjeve knjige Seganje v svet. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretira Saša Tabaković, posneto leta 2014.
John Keats, skupaj z Byronom in Shelleyem, velja za vodilnega pesnika druge generacije angleških romantikov. Skoraj vse svoje najboljše pesmi je napisal v obdobju enega leta, med letoma 1818 in 1819. Takrat so nastale njegove ode, ki ob nekaterih njegovih sonetih sodijo med najlepše primerke angleške poezije. Med njimi je tudi pesem Jeseni, ki jo v prevodu Andreja Arka interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilom leta 2012.
John Keats, skupaj z Byronom in Shelleyem, velja za vodilnega pesnika druge generacije angleških romantikov. Skoraj vse svoje najboljše pesmi je napisal v obdobju enega leta, med letoma 1818 in 1819. Takrat so nastale njegove ode, ki ob nekaterih njegovih sonetih sodijo med najlepše primerke angleške poezije. Med njimi je tudi pesem Jeseni, ki jo v prevodu Andreja Arka interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilom leta 2012.
Pesnik, prevajalec in publicist Eftim Kletnikov je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne poezije Severne Makedonije. Njegova pesniška govorica je zaznamovana s toni neosimbolizma in neoromantike, značilno zanjo pa je dopolnjevanje dionizičnega in apoliničnega principa. Pesem Kamen. Ime je prevedel Veno Taufer, interpretira jo Martina Maurič Lazar, produkcija 2012.
Pesnik, prevajalec in publicist Eftim Kletnikov je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne poezije Severne Makedonije. Njegova pesniška govorica je zaznamovana s toni neosimbolizma in neoromantike, značilno zanjo pa je dopolnjevanje dionizičnega in apoliničnega principa. Pesem Kamen. Ime je prevedel Veno Taufer, interpretira jo Martina Maurič Lazar, produkcija 2012.
Erika Vouk je pesnica, za katero je značilen skrajno zgoščen izraz. Osrednje mesto v njeni govorici ima ritem. Ritmični impulz pesmi se je v pesniških zbirkah Erike Vouk spreminjal, najbolj pa se je zgostil v knjigi Valovanje iz leta 2003. V njej pesnica prepleta trohejski osmerec, kratki jambski ritem in utrip osebnega ritma, ki – kot pove že naslov zbirke – valovi. Interpretira Nina Skrbinšek, produkcija 2004.
Erika Vouk je pesnica, za katero je značilen skrajno zgoščen izraz. Osrednje mesto v njeni govorici ima ritem. Ritmični impulz pesmi se je v pesniških zbirkah Erike Vouk spreminjal, najbolj pa se je zgostil v knjigi Valovanje iz leta 2003. V njej pesnica prepleta trohejski osmerec, kratki jambski ritem in utrip osebnega ritma, ki – kot pove že naslov zbirke – valovi. Interpretira Nina Skrbinšek, produkcija 2004.
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Jakob Savinšek, znan slovenski kipar iz druge polovice 20. stoletja, ni bil le likovnik, ampak tudi pesnik, čeprav njegovih pesmi dolgo ni poznal skorajda nihče. Njihov izbor je leta 2003 izšel v knjigi Izbrane pesmi, iz katere je tudi pesem Smo. Kot velik del avtorjeve poezije je tudi ta po obsegu sicer drobna pesem refleksija o našem bivanju in časnosti. Interpretira dramski igralec Milan Štefe, produkcija 2015.
Jakob Savinšek, znan slovenski kipar iz druge polovice 20. stoletja, ni bil le likovnik, ampak tudi pesnik, čeprav njegovih pesmi dolgo ni poznal skorajda nihče. Njihov izbor je leta 2003 izšel v knjigi Izbrane pesmi, iz katere je tudi pesem Smo. Kot velik del avtorjeve poezije je tudi ta po obsegu sicer drobna pesem refleksija o našem bivanju in časnosti. Interpretira dramski igralec Milan Štefe, produkcija 2015.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger je eden najbolj angažiranih levičarskih nemških intelektualcev v Nemčiji, v kateri velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo na splošno zaznamujejo tri tematska področja: intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj in posameznikov spopad z danimi družbenimi razmerami. Pesem z zgovornim naslovom Izginuli je prevedel Niko Grafenauer, interpretira jo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija leta 2017.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger je eden najbolj angažiranih levičarskih nemških intelektualcev v Nemčiji, v kateri velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo na splošno zaznamujejo tri tematska področja: intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj in posameznikov spopad z danimi družbenimi razmerami. Pesem z zgovornim naslovom Izginuli je prevedel Niko Grafenauer, interpretira jo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija leta 2017.
Egiptovska pesnica in prevajalka Iman Mersal je avtorica več pesniških zbirk in proznih del. Rodila se je leta 1966, živi in ustvarja v Kanadi in poleg tega dela kot profesorica arabske književnosti na univerzi v Alberti. Prevajalka je Barbara Skubic, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka pa Matjaž Miklič. Produkcija leta 2025.
Egiptovska pesnica in prevajalka Iman Mersal je avtorica več pesniških zbirk in proznih del. Rodila se je leta 1966, živi in ustvarja v Kanadi in poleg tega dela kot profesorica arabske književnosti na univerzi v Alberti. Prevajalka je Barbara Skubic, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka pa Matjaž Miklič. Produkcija leta 2025.
Nevzat Çelik je turški pesnik, rojen leta 1960. Prve pesmi je objavil leta 1982. Od takrat je izdal pet pesniških zbirk, pozneje pa je začel pisati tudi prozo. Živi in ustvarja v Istanbulu. V Pesmi Mrtveci Diyabakirja se posveča političnim zapornikom v zaporih mesta Diyarbakir na jugu Turčije, ki je stalno žarišče spora med turško državo in kurdskimi uporniškimi skupinami. Prevajalka je Polona Žagar, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Nevzat Çelik je turški pesnik, rojen leta 1960. Prve pesmi je objavil leta 1982. Od takrat je izdal pet pesniških zbirk, pozneje pa je začel pisati tudi prozo. Živi in ustvarja v Istanbulu. V Pesmi Mrtveci Diyabakirja se posveča političnim zapornikom v zaporih mesta Diyarbakir na jugu Turčije, ki je stalno žarišče spora med turško državo in kurdskimi uporniškimi skupinami. Prevajalka je Polona Žagar, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947-2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, nato pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni je prejela zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. V pesmi Moj dom na zahodu iz zbirke Postaje pesnica ubeseduje nestrpnost, ki so jo deležni prebežniki v Evropi. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947-2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, nato pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni je prejela zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. V pesmi Moj dom na zahodu iz zbirke Postaje pesnica ubeseduje nestrpnost, ki so jo deležni prebežniki v Evropi. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Audre Lorde je ameriška pesnica, feministka in aktivistka za pravice temnopoltih. Je avtorica več zbirk poezije, knjig esejev in proznih del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med soustanoviteljicami prve ameriške feministično naravnane založbe, namenjene izdajanju literature Afroameričank, Kitchen Table: Women of Color Press. Prevod Kristina Kočan in Samo Šalamon, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Audre Lorde je ameriška pesnica, feministka in aktivistka za pravice temnopoltih. Je avtorica več zbirk poezije, knjig esejev in proznih del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med soustanoviteljicami prve ameriške feministično naravnane založbe, namenjene izdajanju literature Afroameričank, Kitchen Table: Women of Color Press. Prevod Kristina Kočan in Samo Šalamon, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Radmila Petrović (1996) je ena najprodornejših srbskih pesnic mlajše generacije in eden od najvidnejših glasov ženskega upora v Srbiji. Leta 2020 je izšla njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih; postala je prava književna uspešnica, saj se je prodala v več kot 10.000 izvodih. Njena poezija je neposredna, ostra, v omenjeni zbirki pa piše o svojem odraščanju na vasi, o patriarhatu in o z njim povezanem nasilju. Pesem Dekle, ki ne verjame v mite je iz omenjene zbirke. Prevod Natalija Milovanović, interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Radmila Petrović (1996) je ena najprodornejših srbskih pesnic mlajše generacije in eden od najvidnejših glasov ženskega upora v Srbiji. Leta 2020 je izšla njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih; postala je prava književna uspešnica, saj se je prodala v več kot 10.000 izvodih. Njena poezija je neposredna, ostra, v omenjeni zbirki pa piše o svojem odraščanju na vasi, o patriarhatu in o z njim povezanem nasilju. Pesem Dekle, ki ne verjame v mite je iz omenjene zbirke. Prevod Natalija Milovanović, interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Jezik je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Jezik je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Andrée Chedid (1920–2011), egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica, se je rodila in odraščala v Egiptu. Bila je vzgojena v treh jezikih: arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni se je preselila v Francijo in za svoj jezik posvojila francoščino. Ustvarila je obsežen prozni in pesniški opus, zanj pa je prejela številne nagrade. V tokratnem Liričnem utrinku bomo prisluhnili njeni pesmi z naslovom Otrok je mrtev. Prevajalka Živa Čebulj, režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Andrée Chedid (1920–2011), egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica, se je rodila in odraščala v Egiptu. Bila je vzgojena v treh jezikih: arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni se je preselila v Francijo in za svoj jezik posvojila francoščino. Ustvarila je obsežen prozni in pesniški opus, zanj pa je prejela številne nagrade. V tokratnem Liričnem utrinku bomo prisluhnili njeni pesmi z naslovom Otrok je mrtev. Prevajalka Živa Čebulj, režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Meta Kušar je pesnica, ki samosvoje izraža enotnost sveta – vsakdanjega in preteklega, pesniškega in metafizičnega. Njene pesmi so polne asociacij, prispodob in simbolike, in to velja tudi za pesem Srčna črta iz zbirke Vrt. Pesem interpretira Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.
Meta Kušar je pesnica, ki samosvoje izraža enotnost sveta – vsakdanjega in preteklega, pesniškega in metafizičnega. Njene pesmi so polne asociacij, prispodob in simbolike, in to velja tudi za pesem Srčna črta iz zbirke Vrt. Pesem interpretira Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.
Pesem Moški iz stripa, ki prek stripovskega lika tematizira človeško nebogljenost, je napisala škotska avtorica Liz Lochhead, ki so jo leta 2011 razglasili za škotsko narodno pesnico. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.
Pesem Moški iz stripa, ki prek stripovskega lika tematizira človeško nebogljenost, je napisala škotska avtorica Liz Lochhead, ki so jo leta 2011 razglasili za škotsko narodno pesnico. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija 2014.
Razpoloženjsko pesem z naslovom In vse je, kot je sleherno jesen je napisala Ada Škerl, interpretira jo Judita Zidar. Posneto leta 2002.
Razpoloženjsko pesem z naslovom In vse je, kot je sleherno jesen je napisala Ada Škerl, interpretira jo Judita Zidar. Posneto leta 2002.
Srečko Kosovel je svojemu času primerno veliko pesmi posvetil političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujne preobrazbe sveta. Uporniška je tudi njegova pesem Pot do človeka. Interpretira jo dramski igralec Branko Jordan. Produkcija 2014.
Srečko Kosovel je svojemu času primerno veliko pesmi posvetil političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujne preobrazbe sveta. Uporniška je tudi njegova pesem Pot do človeka. Interpretira jo dramski igralec Branko Jordan. Produkcija 2014.
V pesmi Rokodelski oder je Umberto Saba upodobil čas neposredno po osvoboditvi Firenc, kjer se je kot Jud skrival pred nacisti in njihovimi pomagači. Od vojne izčrpani člani odporniškega gibanja priredijo amatersko gledališko predstavo. Dvorano krasijo simboli odpora in revolucije: srp, kladivo in tako imenovana italijanska zvezda, bela peterokraka, ki jo je vzela za svoj simbol tudi komunistična partija Italije. Pesem se konča z namigom na zmedeni molk kulturne prestolnice Italije ob zlomu fašizma, ki ga je dopuščala veliko predolgo. Ruševine, ki jih omenja Saba, nikakor niso samo ruševine hiš. Pesem je poslovenil Matej Venier, interpretiral jo bo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija 2016.
V pesmi Rokodelski oder je Umberto Saba upodobil čas neposredno po osvoboditvi Firenc, kjer se je kot Jud skrival pred nacisti in njihovimi pomagači. Od vojne izčrpani člani odporniškega gibanja priredijo amatersko gledališko predstavo. Dvorano krasijo simboli odpora in revolucije: srp, kladivo in tako imenovana italijanska zvezda, bela peterokraka, ki jo je vzela za svoj simbol tudi komunistična partija Italije. Pesem se konča z namigom na zmedeni molk kulturne prestolnice Italije ob zlomu fašizma, ki ga je dopuščala veliko predolgo. Ruševine, ki jih omenja Saba, nikakor niso samo ruševine hiš. Pesem je poslovenil Matej Venier, interpretiral jo bo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija 2016.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Pesem Ko človek bo človeka prepoznal, je napisal Karel Destovnik - Kajuh, ki je umrl v vojni leta 1944, star komaj 21 let. Interpretiral bo Žan Brelih Hatunić, produkcija 2022.
Pesem Ko človek bo človeka prepoznal, je napisal Karel Destovnik - Kajuh, ki je umrl v vojni leta 1944, star komaj 21 let. Interpretiral bo Žan Brelih Hatunić, produkcija 2022.
Madžarski pesnik in scenarist Andras Gerevich je izdal pet pesniških zbirk, kratek izbor v snopiču z naslovom Štetje časa lahko beremo tudi v slovenščini. Kot bomo slišali, čas teče skoraj neopazno, a hitro. Prevajalka Gabriela Gaál, igralec Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto oktobra 2012.
Madžarski pesnik in scenarist Andras Gerevich je izdal pet pesniških zbirk, kratek izbor v snopiču z naslovom Štetje časa lahko beremo tudi v slovenščini. Kot bomo slišali, čas teče skoraj neopazno, a hitro. Prevajalka Gabriela Gaál, igralec Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto oktobra 2012.
Svetloba premaga temo in jutro prežene težke nočne misli. Ali pa tudi ne povsem. Igralec Milan Štefe, režiser Jože Valentič, mojster zvoka Mirko Marinšek. Posneto maja 2012.
Svetloba premaga temo in jutro prežene težke nočne misli. Ali pa tudi ne povsem. Igralec Milan Štefe, režiser Jože Valentič, mojster zvoka Mirko Marinšek. Posneto maja 2012.
Pusti glasbi, da zvok preplavi vse, da te ritem potegne vase ... in prežene tudi vsiljive misli in nesmisle. Igralka Maja Sever, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka. Nejc Zupančič. Posneto marca 2013.
Pusti glasbi, da zvok preplavi vse, da te ritem potegne vase ... in prežene tudi vsiljive misli in nesmisle. Igralka Maja Sever, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka. Nejc Zupančič. Posneto marca 2013.
V okviru festivala Vilenica bo drevi v Cankarjevem domu potekala predstavitev antologije sodobne katalonske književnosti. Pretresljiva pesem Marie Josep Escrivá je pesničin odziv na tragedijo beguncev v Sredozemskem morju. Prevajalka Simona Škrabec, igralka Vesna Jevnikar urednik oddaje Vlado Motnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
V okviru festivala Vilenica bo drevi v Cankarjevem domu potekala predstavitev antologije sodobne katalonske književnosti. Pretresljiva pesem Marie Josep Escrivá je pesničin odziv na tragedijo beguncev v Sredozemskem morju. Prevajalka Simona Škrabec, igralka Vesna Jevnikar urednik oddaje Vlado Motnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
Pesem za čas trgatve. Igralka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto oktobra 2015.
Pesem za čas trgatve. Igralka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto oktobra 2015.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.