Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Slovenski pesnik Jure Vuga je nase opozoril leta 2009 s pesniškim prvencem Pod kamni plešem. Leta 2015 je izšla njegova druga zbirka z naslovom Modri plamen. Številne pesmi obravnavajo tematiko samotnega posameznika v včasih odtujenem svetu. Lirski subjekt prevzema slutnja nečesa grozečega, hkrati pa ne ve, ali je ta grožnja zunanja ali notranja. Vendarle pesnik vztrajno obiskuje tudi tisto onkraj in skuša navezati stik. Intepret: Jernej Gašperin, režiser: Špela Kravogel, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Slovenski pesnik Jure Vuga je nase opozoril leta 2009 s pesniškim prvencem Pod kamni plešem. Leta 2015 je izšla njegova druga zbirka z naslovom Modri plamen. Številne pesmi obravnavajo tematiko samotnega posameznika v včasih odtujenem svetu. Lirski subjekt prevzema slutnja nečesa grozečega, hkrati pa ne ve, ali je ta grožnja zunanja ali notranja. Vendarle pesnik vztrajno obiskuje tudi tisto onkraj in skuša navezati stik. Intepret: Jernej Gašperin, režiser: Špela Kravogel, tonska mojstrica:Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Mineva 44 let od izida pesniške zbirke Marka Pavčka Z vsako pesmijo me je manj. Njegovo edino zbirko, ki je leta 1981 izšla posthumno, odlikujeta izpovedna čistost in senzibilnost avtorja. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, urednika oddaje: Tomaž Simon in Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Mineva 44 let od izida pesniške zbirke Marka Pavčka Z vsako pesmijo me je manj. Njegovo edino zbirko, ki je leta 1981 izšla posthumno, odlikujeta izpovedna čistost in senzibilnost avtorja. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, urednika oddaje: Tomaž Simon in Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Pesnik, dramaturg in gledališki kritik Blaž Lukan je globoko predan pesniškemu verzu. Napisal je že dvanajst pesniških zbirk. Poslušajmo pesem z naslovom Ni poti nazaj iz njegove zbirke Sentence o dihanju. Prebral jo bo dramski igralec Jožef Ropoša. Interpret: Jožef Ropoša, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Pesnik, dramaturg in gledališki kritik Blaž Lukan je globoko predan pesniškemu verzu. Napisal je že dvanajst pesniških zbirk. Poslušajmo pesem z naslovom Ni poti nazaj iz njegove zbirke Sentence o dihanju. Prebral jo bo dramski igralec Jožef Ropoša. Interpret: Jožef Ropoša, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Mary Oliver je bila ameriška pesnica, ki je v svojih pesmih upodabljala naravo, njeno divjost in lepoto. Tenkočutno je znala prisluškovati utripu letnih časov in se prek manifestnega, materialnega sveta spogledovala s subtilnim in nevidnim. Leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj. Iz nje smo izbrali pesem Med na mizi. Prevajalka: Tina Kozin, interpretka: Saša Mihelčič, režiserka: Ana Krauthaker, urednici oddaje: Tina Kozin in Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Mary Oliver je bila ameriška pesnica, ki je v svojih pesmih upodabljala naravo, njeno divjost in lepoto. Tenkočutno je znala prisluškovati utripu letnih časov in se prek manifestnega, materialnega sveta spogledovala s subtilnim in nevidnim. Leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj. Iz nje smo izbrali pesem Med na mizi. Prevajalka: Tina Kozin, interpretka: Saša Mihelčič, režiserka: Ana Krauthaker, urednici oddaje: Tina Kozin in Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Feri Lainšček je avtor, za katerega lahko rečemo, da mu pero že vrsto let gladko teče. Piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. Poslušajmo hrepenečo pesem Okus svobode iz pesniške zbirke Sanje so večne. Izšla je leta 2014. Interpret: Milan Štefe, režiserka: Ana Krauthaker, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Feri Lainšček je avtor, za katerega lahko rečemo, da mu pero že vrsto let gladko teče. Piše tako prozo kot poezijo. Njegove pesmi so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tankočutna rima. Poslušajmo hrepenečo pesem Okus svobode iz pesniške zbirke Sanje so večne. Izšla je leta 2014. Interpret: Milan Štefe, režiserka: Ana Krauthaker, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka srednje generacije, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008) uveljavila kot pomembna avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja slikovite podobe, prežete z nežnostjo. To velja tudi za njeno pesem Sul Campo del Mare iz omenjene pesniške zbirke. Interpretka Sabina Kogovšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2009.
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Francoski pesnik Arthur Rimbaud (1854–1891) je pomembno zaznamoval simbolistično, pozneje pa tudi modernistično literarno ustvarjanje. S pisanjem je začel zelo mlad. Svoje najpomembnejše pesmi je ustvaril med 15. in 20. letom starosti. Njegova poezija je bila že na začetku njegove kratke ustvarjalne poti uporniška, drzna, delno tudi eksperimentalna, saj je v njej pogosto razbijal tradicionalne pesniške oblike. Njegova pesem Odhod pa napeljuje na drugi del njegove življenjske poti, Rimbaud je namreč že pri dvajsetih letih popolnoma opustil pisanje, postal popotnik, se preselil v Afriko in tam do svoje smrti delal kot trgovec. Prevajalec Brane Mozetič, interpret Tomaž Gubenšek, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2008.
Francoski pesnik Paul Valéry (1871–1945) je sprva je pisal simbolistično liriko pod vplivom Mallarmeja in parnasovcev, nato pa je po dvajsetih letih molka – v tem obdobju je pisal samo teoretske spise – spet začel objavljati liriko, v kateri je dal nekdanjim izhodiščem novo podobo. Ena teh je pesem Koraki, v njej se verzi rimajo in prepletajo na konvencionalen način, hkrati pa je ta pesem, kot mnoge druge njegove pesmi, precej meditativna. Prevajalec Jože Udovič, interpret Boris Kos, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Francoski pesnik Paul Valéry (1871–1945) je sprva je pisal simbolistično liriko pod vplivom Mallarmeja in parnasovcev, nato pa je po dvajsetih letih molka – v tem obdobju je pisal samo teoretske spise – spet začel objavljati liriko, v kateri je dal nekdanjim izhodiščem novo podobo. Ena teh je pesem Koraki, v njej se verzi rimajo in prepletajo na konvencionalen način, hkrati pa je ta pesem, kot mnoge druge njegove pesmi, precej meditativna. Prevajalec Jože Udovič, interpret Boris Kos, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Lili Novy (1885–1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Za njene slovenske je pesmi značilen bolj oseben, globok in dramatičen naboj, ki v pesmih ustvarja posebno in edinstveno razpoloženje. Objavljamo njeno pesem Slovo, ki je povezana – letnemu času primerno – z jesenjo, v njej pa Lili Novy na samosvoj način upesni minevanje. Interpretka Mojca Ribič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2003.
Lili Novy (1885–1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Za njene slovenske je pesmi značilen bolj oseben, globok in dramatičen naboj, ki v pesmih ustvarja posebno in edinstveno razpoloženje. Objavljamo njeno pesem Slovo, ki je povezana – letnemu času primerno – z jesenjo, v njej pa Lili Novy na samosvoj način upesni minevanje. Interpretka Mojca Ribič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2003.
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju. Prevajalec je Jože Udovič, interpret Željko Hrs, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2007.
Pablo Neruda (1904–1973) je ne le eden najbolj znanih južnoameriških pesnikov, temveč danes velja za enega največjih pesnikov 20. stoletja. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za književnost, zaslovel pa je že veliko prej. Marsikdo ga pozna kot ljubezenskega pesnika, predvsem po njegovi pesniški zbirki 100 ljubezenskih sonetov (1959). Ampak Neruda je pisal motivno in oblikovno precej raznovrstno poezijo, pozneje je namreč njegova poezija postala bolj politična, z močnim poudarkom na trpljenju ljudi, revoluciji in boju za svobodo. Objavljamo njegovo zgodnjo, nekoliko melanholično, a veličastno pesem o morju in pričakovanju. Prevajalec je Jože Udovič, interpret Željko Hrs, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2007.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz (1921–2014) je ustvarjal več kot šest desetletij in danes pripada t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov. Svoje pesmi je prvič objavil leta 1938, sicer pa je na njegovo ustvarjanje precej vplivala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. V pesmih je veliko pozornosti posvečal človekovi eksistenci, pa tudi ustvarjanju poezije. To velja tudi za njegovo pesem Očiščenje. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz (1921–2014) je ustvarjal več kot šest desetletij in danes pripada t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov. Svoje pesmi je prvič objavil leta 1938, sicer pa je na njegovo ustvarjanje precej vplivala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. V pesmih je veliko pozornosti posvečal človekovi eksistenci, pa tudi ustvarjanju poezije. To velja tudi za njegovo pesem Očiščenje. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2002.
Pesnica Frančiška Celarc se je prvič srečala s poezijo v prvem razredu osnovne šole, ko je odkrila Murna in Župančiča, in te svoje ljubezni ni nikoli pozabila. Po letih in desetletjih službovanja kot negovalka v domu starejših je v samozaložbi leta 2008 objavila pesniško zbirko Moj Pegaz, v njej pa kot uvodno pesem Sonet ljubezni. Igralka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Pesnica Frančiška Celarc se je prvič srečala s poezijo v prvem razredu osnovne šole, ko je odkrila Murna in Župančiča, in te svoje ljubezni ni nikoli pozabila. Po letih in desetletjih službovanja kot negovalka v domu starejših je v samozaložbi leta 2008 objavila pesniško zbirko Moj Pegaz, v njej pa kot uvodno pesem Sonet ljubezni. Igralka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Pesnica Manca Klun je pred kratkim pri založbi Litera objavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Nisaki – po obmorski vasici na otoku Krf. Zato verjetno ne preseneča, da ima morje v njeni poeziji pomembno vlogo, tudi v pesmi Potopitev. V njej avtorica zgovorno zgosti svoj odnos do jezika. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica Manca Klun je pred kratkim pri založbi Litera objavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Nisaki – po obmorski vasici na otoku Krf. Zato verjetno ne preseneča, da ima morje v njeni poeziji pomembno vlogo, tudi v pesmi Potopitev. V njej avtorica zgovorno zgosti svoj odnos do jezika. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica in literarna znanstvenica Barbara Jurša je svojo prvo pesniško zbirko Leta v oklepaju objavila leta 2014 pri Zavodu Droplja, v njej pa tudi pesem, ki se začne z verzom Neprehodnost. Pesem je kratka, toda dovolj dolga, da izveste skoraj vse o neprehodnosti in še čem. Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2025.
Alenka Štepec je svojo pesniško prvenko Jesenožki (s podnaslovom jst sm tok utrujena) objavila leta 2022 pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Njena zbirka je nabita z energijo, neposrednostjo in še marsičem. S pesmijo kosovelčica se je verjetno želela pokloniti Srečku Kosovelu, seveda na samosvoj način. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Alenka Štepec je svojo pesniško prvenko Jesenožki (s podnaslovom jst sm tok utrujena) objavila leta 2022 pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa. Njena zbirka je nabita z energijo, neposrednostjo in še marsičem. S pesmijo kosovelčica se je verjetno želela pokloniti Srečku Kosovelu, seveda na samosvoj način. Interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica Saša Vegri (1934–2010) je pomembno sooblikovala slovensko moderno in modernistično poezijo. To je lepo razvidno iz knjige izbranih pesmi Obhod v času, ki jo je za zbirko Kondor uredila literarna znanstvenica Varja Balžalorsky Antić. Pesem Izrekla sem te morda ni tako radikalna, kot so na primer njene pesmi v zbirki Konstelacije, vendar lepo predstavlja pesničin univerzum. Režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Pesnica Saša Vegri (1934–2010) je pomembno sooblikovala slovensko moderno in modernistično poezijo. To je lepo razvidno iz knjige izbranih pesmi Obhod v času, ki jo je za zbirko Kondor uredila literarna znanstvenica Varja Balžalorsky Antić. Pesem Izrekla sem te morda ni tako radikalna, kot so na primer njene pesmi v zbirki Konstelacije, vendar lepo predstavlja pesničin univerzum. Režiser Klemen Markovčič, igralka Gaja Filač, mojster zvoka Urban Gruden. Urednik Marko Golja. Posneto 2025.
Zbirka Črna skrinjica (izdaja jo Literarno društvo IA) se je v zadnjih treh letih uveljavila kot zbirka sodobne, dobre in inovativne poezije. To je predvsem zasluga glavnega in odgovornega urednika Dejana Kobana, prepoznaven vizualni pečat pa ji daje oblikovalec Gal Grobovšek. V zbirki je izšla tudi prvenka Ane Štular z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz ... in s pesmijo, ki se začne z verzom Danes sem si za kosilo naredila ... Interpretka je Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden.
Zbirka Črna skrinjica (izdaja jo Literarno društvo IA) se je v zadnjih treh letih uveljavila kot zbirka sodobne, dobre in inovativne poezije. To je predvsem zasluga glavnega in odgovornega urednika Dejana Kobana, prepoznaven vizualni pečat pa ji daje oblikovalec Gal Grobovšek. V zbirki je izšla tudi prvenka Ane Štular z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz ... in s pesmijo, ki se začne z verzom Danes sem si za kosilo naredila ... Interpretka je Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden.
Pesnik Radivoj Pahor srčno spremlja dogajanje po svetu in doma. O tem priča tudi njegova pesem Gaza. Avtor literarnega dela je Radivoj Pahor, režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden.
Pesnik Radivoj Pahor srčno spremlja dogajanje po svetu in doma. O tem priča tudi njegova pesem Gaza. Avtor literarnega dela je Radivoj Pahor, režiser Klemen Markovčič, igralec Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden.
Ameriški pesnik Robert Bly, umrl je leta 2021, star 95 let, velja za enega najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev. Njegov pesniški opus zajema tako pesmi v vezani, verzni obliki, kot pesmi v prozi; zbrane so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Bly svoje pesmi gradi okoli močnih podob, ki jih pogosto vzame iz sveta narave, ne pa nujno. Pesem v prozi Gosenica je izbrana iz avtorjeve knjige Seganje v svet. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretira Saša Tabaković, posneto leta 2014.
Ameriški pesnik Robert Bly, umrl je leta 2021, star 95 let, velja za enega najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev. Njegov pesniški opus zajema tako pesmi v vezani, verzni obliki, kot pesmi v prozi; zbrane so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Bly svoje pesmi gradi okoli močnih podob, ki jih pogosto vzame iz sveta narave, ne pa nujno. Pesem v prozi Gosenica je izbrana iz avtorjeve knjige Seganje v svet. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretira Saša Tabaković, posneto leta 2014.
John Keats, skupaj z Byronom in Shelleyem, velja za vodilnega pesnika druge generacije angleških romantikov. Skoraj vse svoje najboljše pesmi je napisal v obdobju enega leta, med letoma 1818 in 1819. Takrat so nastale njegove ode, ki ob nekaterih njegovih sonetih sodijo med najlepše primerke angleške poezije. Med njimi je tudi pesem Jeseni, ki jo v prevodu Andreja Arka interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilom leta 2012.
John Keats, skupaj z Byronom in Shelleyem, velja za vodilnega pesnika druge generacije angleških romantikov. Skoraj vse svoje najboljše pesmi je napisal v obdobju enega leta, med letoma 1818 in 1819. Takrat so nastale njegove ode, ki ob nekaterih njegovih sonetih sodijo med najlepše primerke angleške poezije. Med njimi je tudi pesem Jeseni, ki jo v prevodu Andreja Arka interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Posneto je bilom leta 2012.
Pesnik, prevajalec in publicist Eftim Kletnikov je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne poezije Severne Makedonije. Njegova pesniška govorica je zaznamovana s toni neosimbolizma in neoromantike, značilno zanjo pa je dopolnjevanje dionizičnega in apoliničnega principa. Pesem Kamen. Ime je prevedel Veno Taufer, interpretira jo Martina Maurič Lazar, produkcija 2012.
Pesnik, prevajalec in publicist Eftim Kletnikov je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne poezije Severne Makedonije. Njegova pesniška govorica je zaznamovana s toni neosimbolizma in neoromantike, značilno zanjo pa je dopolnjevanje dionizičnega in apoliničnega principa. Pesem Kamen. Ime je prevedel Veno Taufer, interpretira jo Martina Maurič Lazar, produkcija 2012.
Erika Vouk je pesnica, za katero je značilen skrajno zgoščen izraz. Osrednje mesto v njeni govorici ima ritem. Ritmični impulz pesmi se je v pesniških zbirkah Erike Vouk spreminjal, najbolj pa se je zgostil v knjigi Valovanje iz leta 2003. V njej pesnica prepleta trohejski osmerec, kratki jambski ritem in utrip osebnega ritma, ki – kot pove že naslov zbirke – valovi. Interpretira Nina Skrbinšek, produkcija 2004.
Erika Vouk je pesnica, za katero je značilen skrajno zgoščen izraz. Osrednje mesto v njeni govorici ima ritem. Ritmični impulz pesmi se je v pesniških zbirkah Erike Vouk spreminjal, najbolj pa se je zgostil v knjigi Valovanje iz leta 2003. V njej pesnica prepleta trohejski osmerec, kratki jambski ritem in utrip osebnega ritma, ki – kot pove že naslov zbirke – valovi. Interpretira Nina Skrbinšek, produkcija 2004.
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin Louise Glück sodi med najprepoznavnejše glasove sodobne ameriške poezije. Rodila se je leta 1943 v New Yorku, umrla pa 80 let pozneje v Cambridgeu, mestu na severovzhodu Massachusettsa v Združenih državah Amerike. Za svoje pesniško delo je prejela več uglednih nagrad, med njimi Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado za književnost. V svoji poeziji, ki je znana po asketskem, metaforično neobloženem jeziku in nagovornem odnosu do bralca, je obravnavala predvsem bivanjsko tematiko. Izbor iz njene poezije je v slovenščini izšel z naslovom Onkraj noči v zbirki Nova lirika leta 2011. Iz te zbirke, ki jo je iz angleščine prevedla Veronika Dintinjana, je tudi pesem z naslovom Teleskop. Interpretira jo Draga Potočnjak, produkcija 2011.
Jakob Savinšek, znan slovenski kipar iz druge polovice 20. stoletja, ni bil le likovnik, ampak tudi pesnik, čeprav njegovih pesmi dolgo ni poznal skorajda nihče. Njihov izbor je leta 2003 izšel v knjigi Izbrane pesmi, iz katere je tudi pesem Smo. Kot velik del avtorjeve poezije je tudi ta po obsegu sicer drobna pesem refleksija o našem bivanju in časnosti. Interpretira dramski igralec Milan Štefe, produkcija 2015.
Jakob Savinšek, znan slovenski kipar iz druge polovice 20. stoletja, ni bil le likovnik, ampak tudi pesnik, čeprav njegovih pesmi dolgo ni poznal skorajda nihče. Njihov izbor je leta 2003 izšel v knjigi Izbrane pesmi, iz katere je tudi pesem Smo. Kot velik del avtorjeve poezije je tudi ta po obsegu sicer drobna pesem refleksija o našem bivanju in časnosti. Interpretira dramski igralec Milan Štefe, produkcija 2015.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger je eden najbolj angažiranih levičarskih nemških intelektualcev v Nemčiji, v kateri velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo na splošno zaznamujejo tri tematska področja: intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj in posameznikov spopad z danimi družbenimi razmerami. Pesem z zgovornim naslovom Izginuli je prevedel Niko Grafenauer, interpretira jo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija leta 2017.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger je eden najbolj angažiranih levičarskih nemških intelektualcev v Nemčiji, v kateri velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo na splošno zaznamujejo tri tematska področja: intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj in posameznikov spopad z danimi družbenimi razmerami. Pesem z zgovornim naslovom Izginuli je prevedel Niko Grafenauer, interpretira jo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija leta 2017.
Egiptovska pesnica in prevajalka Iman Mersal je avtorica več pesniških zbirk in proznih del. Rodila se je leta 1966, živi in ustvarja v Kanadi in poleg tega dela kot profesorica arabske književnosti na univerzi v Alberti. Prevajalka je Barbara Skubic, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka pa Matjaž Miklič. Produkcija leta 2025.
Egiptovska pesnica in prevajalka Iman Mersal je avtorica več pesniških zbirk in proznih del. Rodila se je leta 1966, živi in ustvarja v Kanadi in poleg tega dela kot profesorica arabske književnosti na univerzi v Alberti. Prevajalka je Barbara Skubic, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka pa Matjaž Miklič. Produkcija leta 2025.
Nevzat Çelik je turški pesnik, rojen leta 1960. Prve pesmi je objavil leta 1982. Od takrat je izdal pet pesniških zbirk, pozneje pa je začel pisati tudi prozo. Živi in ustvarja v Istanbulu. V Pesmi Mrtveci Diyabakirja se posveča političnim zapornikom v zaporih mesta Diyarbakir na jugu Turčije, ki je stalno žarišče spora med turško državo in kurdskimi uporniškimi skupinami. Prevajalka je Polona Žagar, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Nevzat Çelik je turški pesnik, rojen leta 1960. Prve pesmi je objavil leta 1982. Od takrat je izdal pet pesniških zbirk, pozneje pa je začel pisati tudi prozo. Živi in ustvarja v Istanbulu. V Pesmi Mrtveci Diyabakirja se posveča političnim zapornikom v zaporih mesta Diyarbakir na jugu Turčije, ki je stalno žarišče spora med turško državo in kurdskimi uporniškimi skupinami. Prevajalka je Polona Žagar, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947-2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, nato pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni je prejela zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. V pesmi Moj dom na zahodu iz zbirke Postaje pesnica ubeseduje nestrpnost, ki so jo deležni prebežniki v Evropi. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947-2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, nato pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni je prejela zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. V pesmi Moj dom na zahodu iz zbirke Postaje pesnica ubeseduje nestrpnost, ki so jo deležni prebežniki v Evropi. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Audre Lorde je ameriška pesnica, feministka in aktivistka za pravice temnopoltih. Je avtorica več zbirk poezije, knjig esejev in proznih del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med soustanoviteljicami prve ameriške feministično naravnane založbe, namenjene izdajanju literature Afroameričank, Kitchen Table: Women of Color Press. Prevod Kristina Kočan in Samo Šalamon, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Audre Lorde je ameriška pesnica, feministka in aktivistka za pravice temnopoltih. Je avtorica več zbirk poezije, knjig esejev in proznih del. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med soustanoviteljicami prve ameriške feministično naravnane založbe, namenjene izdajanju literature Afroameričank, Kitchen Table: Women of Color Press. Prevod Kristina Kočan in Samo Šalamon, igralka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.