Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dennis O'Driscoll (1954–2012) je bil irski pesnik in esejist, tudi uveljavljeni pesniški kritik in urednik. V poeziji je rad reflektiral posameznikov vsakdan, vendar se je tudi mehko in naravno sprehajal po pokrajinah, ki jih je spoznaval kot strasten bralec, zato so njegovi verzi polni bolj ali manj prikritih aluzij na druge avtorje, njihova besedila in poetološke smernice. Umrl je konec leta 2012, nenadne smrti, le nekaj dni pred svojim 59. rojstnim dnem. Pesem Naj dežuje je iz avtorjeve knjige Nove in zbrane pesmi, ki je izšla leta 2005. Prevod: Tina Kozin; interpretira dramski igralec Uroš Fürst; produkcija 2012.
Dennis O'Driscoll (1954–2012) je bil irski pesnik in esejist, tudi uveljavljeni pesniški kritik in urednik. V poeziji je rad reflektiral posameznikov vsakdan, vendar se je tudi mehko in naravno sprehajal po pokrajinah, ki jih je spoznaval kot strasten bralec, zato so njegovi verzi polni bolj ali manj prikritih aluzij na druge avtorje, njihova besedila in poetološke smernice. Umrl je konec leta 2012, nenadne smrti, le nekaj dni pred svojim 59. rojstnim dnem. Pesem Naj dežuje je iz avtorjeve knjige Nove in zbrane pesmi, ki je izšla leta 2005. Prevod: Tina Kozin; interpretira dramski igralec Uroš Fürst; produkcija 2012.
Adam Zagajewski še vedno velja za enega največjih in najbolj prevajanih sodobnih poljskih pesnikov. Avtor, ki je med številnimi drugimi uglednimi nagradami prejel tudi nagrado Vilenica (1996), je kot osrednji nalogi poezije videl v tem, da brani bogastvo domišljije, obenem pa se spušča v sodobna pekla in ohranja spomin "na zločin" (druge svetovne vojne in totalitarizmov 20. stoletja). Njegova pesem Divje češnje je izšla v knjigi Iskanje sijaja, izboru poezije Adama Zagajewskega, ki ga je za zbirko Nova lirika pripravil in prevedel Niko Jež. Zagajewski je umrl leta 2021 v 76. letu starosti, in sicer prav na 21. marec, svetovni dan poezije. Prevedel: Niko Jež; interpretira dramski igralec Željko Hrs, produkcija 2012.
Adam Zagajewski še vedno velja za enega največjih in najbolj prevajanih sodobnih poljskih pesnikov. Avtor, ki je med številnimi drugimi uglednimi nagradami prejel tudi nagrado Vilenica (1996), je kot osrednji nalogi poezije videl v tem, da brani bogastvo domišljije, obenem pa se spušča v sodobna pekla in ohranja spomin "na zločin" (druge svetovne vojne in totalitarizmov 20. stoletja). Njegova pesem Divje češnje je izšla v knjigi Iskanje sijaja, izboru poezije Adama Zagajewskega, ki ga je za zbirko Nova lirika pripravil in prevedel Niko Jež. Zagajewski je umrl leta 2021 v 76. letu starosti, in sicer prav na 21. marec, svetovni dan poezije. Prevedel: Niko Jež; interpretira dramski igralec Željko Hrs, produkcija 2012.
Ivana Komel Solo je pesniško prvenko Izkrivljene podobe izdala še v dijaških letih, nato pa leta 2011 vzbudila pozornost s knjigo poezije Narekovano iz postelje. Zaznamuje jo neposredna, nepretenciozna, na prvi pogled krhka pesniška govorica, ki pa v sebi skriva nenavadno moč in prepričljivost pri ubesedovanju tistega drobnega, na videz vsakdanjega. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Produkcija 2012
Ivana Komel Solo je pesniško prvenko Izkrivljene podobe izdala še v dijaških letih, nato pa leta 2011 vzbudila pozornost s knjigo poezije Narekovano iz postelje. Zaznamuje jo neposredna, nepretenciozna, na prvi pogled krhka pesniška govorica, ki pa v sebi skriva nenavadno moč in prepričljivost pri ubesedovanju tistega drobnega, na videz vsakdanjega. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Produkcija 2012
Poezijo Kristine Kočan odlikujejo zanimivi verzni prestopi, zamolki, izrazita zvočnost, pomenska razprtost ter lakoničen, skoraj asketski izraz. Enega izmed avtoričinih ustvarjalnih vrhuncev nedvomno predstavlja njena nagrajena knjiga poezije Selišča, iz katere je izbrana tudi pesem Meduza. Interpretira dramska igralka Darja Reichman. Posneto leta 2023.
Poezijo Kristine Kočan odlikujejo zanimivi verzni prestopi, zamolki, izrazita zvočnost, pomenska razprtost ter lakoničen, skoraj asketski izraz. Enega izmed avtoričinih ustvarjalnih vrhuncev nedvomno predstavlja njena nagrajena knjiga poezije Selišča, iz katere je izbrana tudi pesem Meduza. Interpretira dramska igralka Darja Reichman. Posneto leta 2023.
Nobelovec Seamus Heaney (1939–2013) je po mnenju številnih najpomembnejši irski pesnik po Yeatsu in eden vodilnih med tistimi, ki so pisali ali pišejo v angleščini. S poezijo močnih podob, v katerih prepleta irske mitološke snovi in snovi severnih ljudstev z zelo osebnimi izkušnjami, je oblikoval "embleme muk in stisk", ki jih kritika razume tudi kot pesniško redefinicijo političnih razmer v Ulstru, izvirajočih iz psiholoških in mitoloških travm. Pesem Če veš nekaj malega je izšla leta 2010 v avtorjevi knjigi Človeška veriga, zadnji pesniški knjigi, ki jo je objavil v času svojega življenja. Avtor prevoda: Veno Taufer; interpretira dramski igralec Uroš Fürst: produkcija 2012.
Nobelovec Seamus Heaney (1939–2013) je po mnenju številnih najpomembnejši irski pesnik po Yeatsu in eden vodilnih med tistimi, ki so pisali ali pišejo v angleščini. S poezijo močnih podob, v katerih prepleta irske mitološke snovi in snovi severnih ljudstev z zelo osebnimi izkušnjami, je oblikoval "embleme muk in stisk", ki jih kritika razume tudi kot pesniško redefinicijo političnih razmer v Ulstru, izvirajočih iz psiholoških in mitoloških travm. Pesem Če veš nekaj malega je izšla leta 2010 v avtorjevi knjigi Človeška veriga, zadnji pesniški knjigi, ki jo je objavil v času svojega življenja. Avtor prevoda: Veno Taufer; interpretira dramski igralec Uroš Fürst: produkcija 2012.
Radijska kolegica in pesnica Ana Lorger je kot dijakinja bežigrajske gimnazije objavila pesniško zbirko Zidovi (2013), v njej pa tudi pesem Globina. Pesem interpretira dramska igralka Violeta Tomić.
Radijska kolegica in pesnica Ana Lorger je kot dijakinja bežigrajske gimnazije objavila pesniško zbirko Zidovi (2013), v njej pa tudi pesem Globina. Pesem interpretira dramska igralka Violeta Tomić.
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je pred kratkim objavila novo pesniško zbirko z naslovom V drevo, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Najbolj žalostna na svetu, objavljeno v njeni pesniški zbirki Tehno (2017). Izbrana pesem je minimalistična: ne le, da členi besede in da so njeni verzi kratki kratki, ampak ustvari napetost z minimalno spremembo, z razliko med zapisanim prvič in drugič. Interpretka Ana Urbanc. Produkcija 2025.
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je pred kratkim objavila novo pesniško zbirko z naslovom V drevo, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Najbolj žalostna na svetu, objavljeno v njeni pesniški zbirki Tehno (2017). Izbrana pesem je minimalistična: ne le, da členi besede in da so njeni verzi kratki kratki, ampak ustvari napetost z minimalno spremembo, z razliko med zapisanim prvič in drugič. Interpretka Ana Urbanc. Produkcija 2025.
Kaja Teržan je letos objavila pripovedno delo Obračun, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Misel o domovini, objavljeno v njeni tretji pesniški zbirki Nekoč bom imela čas. Interpretka Ana Urbanc. Posneto leta 2025.
Kaja Teržan je letos objavila pripovedno delo Obračun, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Misel o domovini, objavljeno v njeni tretji pesniški zbirki Nekoč bom imela čas. Interpretka Ana Urbanc. Posneto leta 2025.
Morda je pesnica, glasbenica in vokalistka Ksenija Jus napisala pesem Nove skupnosti z mislijo na uglasbitev in izvedbo. Za pesem, objavljeno v njeni pesniški zbirki Drevesa življenja, so značilni kratki verzi, kot da bi pesnica želela želela poudariti rezkost naslikanega sveta. Interpretka je Ana Urbanc. Produkcija leta 2025.
Morda je pesnica, glasbenica in vokalistka Ksenija Jus napisala pesem Nove skupnosti z mislijo na uglasbitev in izvedbo. Za pesem, objavljeno v njeni pesniški zbirki Drevesa življenja, so značilni kratki verzi, kot da bi pesnica želela želela poudariti rezkost naslikanega sveta. Interpretka je Ana Urbanc. Produkcija leta 2025.
Z zbirko Uročena hiša (2018) je Brigita Krek dokazala, da je zanimiva pesnica in likovna ustvarjalka. In njena pesem Maj se utrne letnemu času primerno. Interpretka Tina Resman. Posneto leta 2025.
Z zbirko Uročena hiša (2018) je Brigita Krek dokazala, da je zanimiva pesnica in likovna ustvarjalka. In njena pesem Maj se utrne letnemu času primerno. Interpretka Tina Resman. Posneto leta 2025.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ustvarila samosvoj pesniški svet, hkrati zveneč in rezek, bogat in asketski. Leta 2002 je v zbirki Opis slike, izdani pri založbi Litera, tako objavila pesem, ki se začne z verzom NE ZEMLJE, skale ljubim, kamen, svojo značilno pesem v dobrem pomenu besede. Interpretka Tina Resman, Produkcija 2025.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je ustvarila samosvoj pesniški svet, hkrati zveneč in rezek, bogat in asketski. Leta 2002 je v zbirki Opis slike, izdani pri založbi Litera, tako objavila pesem, ki se začne z verzom NE ZEMLJE, skale ljubim, kamen, svojo značilno pesem v dobrem pomenu besede. Interpretka Tina Resman, Produkcija 2025.
Pesem, ki se začne z verzom Je to nevarno? Maruše Krese je bila objavljena 2019 pri založbi Goga v njeni posthumni knjigi Pesmi: izbor. Interpretka Ana Urbanc, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Pesem, ki se začne z verzom Je to nevarno? Maruše Krese je bila objavljena 2019 pri založbi Goga v njeni posthumni knjigi Pesmi: izbor. Interpretka Ana Urbanc, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Poezijo Stanke Hrastelj (1975) mnogokrat zaznamuje toplina. V tem duhu je tudi njena pesem Čas, ko posedaš v kavarni, ki v vsakdanji situaciji najde nekaj, kot zapiše pesnica, nevsakdanjega. Kratko, a prefinjeno pesem interpretira avtorica.
Poezijo Stanke Hrastelj (1975) mnogokrat zaznamuje toplina. V tem duhu je tudi njena pesem Čas, ko posedaš v kavarni, ki v vsakdanji situaciji najde nekaj, kot zapiše pesnica, nevsakdanjega. Kratko, a prefinjeno pesem interpretira avtorica.
Lucija Stupica (1971), ki že vrsto let živi na Švedskem, je avtorica petih pesniških zbirk. Njeno tretjo zbirko Otok, mesto in drugi (2008) zaznamujejo različni prostori pisanja. Pesnica v njej upesnjuje predvsem eksistencialistične teme, ki se prepletajo z nenavadno ljubezensko tematiko. To velja tudi za njeno pesem Jabolko, ki je bila objavljena v tej zbirki in ki jo interpretira avtorica.
Lucija Stupica (1971), ki že vrsto let živi na Švedskem, je avtorica petih pesniških zbirk. Njeno tretjo zbirko Otok, mesto in drugi (2008) zaznamujejo različni prostori pisanja. Pesnica v njej upesnjuje predvsem eksistencialistične teme, ki se prepletajo z nenavadno ljubezensko tematiko. To velja tudi za njeno pesem Jabolko, ki je bila objavljena v tej zbirki in ki jo interpretira avtorica.
Zbigniew Herbert (1924–1998) spada v zlato generacijo poljskih pesnikov in pesnic, med katere prištevamo še Wisławo Szymborsko, Czesława Miłosza, Tadeusza Różewicza idr. V svoji poeziji pa je velikokrat v ospredje postavljal intelektualno refleksijo o človeku. To velja tudi za njegovo pesem Zrelost, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.
Zbigniew Herbert (1924–1998) spada v zlato generacijo poljskih pesnikov in pesnic, med katere prištevamo še Wisławo Szymborsko, Czesława Miłosza, Tadeusza Różewicza idr. V svoji poeziji pa je velikokrat v ospredje postavljal intelektualno refleksijo o človeku. To velja tudi za njegovo pesem Zrelost, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.
Dane Zajc (1929–2005) velja za enega največjih pesnikov slovenskega modernizma. Za njegovo poezijo je značilno, da je pesnik v njej na samosvoj način ves čas raziskoval pesniško krajino, kar se je kazalo na primer v zvočnih, pomenskih ali estetskih učinkih. In zato katera njegova poezija deluje tudi magično in ritualno, na primer njegova pesem Sreča samota, ki je izšla v njegovi zadnji pesniški zbirki Dol Dol (1998). Interpretira jo dramski igralec Andrej Nahtigal.
Dane Zajc (1929–2005) velja za enega največjih pesnikov slovenskega modernizma. Za njegovo poezijo je značilno, da je pesnik v njej na samosvoj način ves čas raziskoval pesniško krajino, kar se je kazalo na primer v zvočnih, pomenskih ali estetskih učinkih. In zato katera njegova poezija deluje tudi magično in ritualno, na primer njegova pesem Sreča samota, ki je izšla v njegovi zadnji pesniški zbirki Dol Dol (1998). Interpretira jo dramski igralec Andrej Nahtigal.
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
Pesnik in prevajalec Miklavž Komelj (1973) je doslej objavil 17 knjig poezije. V svojem pesniškem prvencu Luč delfina (1991) se navezuje predvsem na petrarkistično tradicijo, v tretji zbirki z naslovom Rosa (2002) pa je prestopil v drugačne izpovedne načine. To velja tudi za njegovo četrto zbirko Hipodrom (2006), v kateri s filozofsko-poetičnim upesnjevanjem razpira družbene, politične, estetske, eksistencialne in druge razsežnosti življenja. Pesem Črni kvadrat, ki se nanaša na enako naslovljeno sliko Kazimirja Maleviča in je bila objavljena v tej zbirki, ponazarja vse omenjeno. Interpretiral jo bo dramski igralec Gregor Baković.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Kitajski pesnik Wang Wei iz osmega stoletja je bil eden najbolj znanih umetnikov iz obdobja dinastije Tang. Ta vplivni avtor je bil takrat splošno znan kot humanistično izobražen ustvarjalec, ki se je posvečal glasbi, slikarstvu in poeziji. Ohranilo se je približno 400 njegovih pesmi. Wang Wei je navdih zajemal iz lokalne pokrajine in preprostega vsakdanjega življenja, precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi budizem čan, ki se je na Kitajskem razvil v interakciji z daoizmom. To se pri njem pokaže tudi v tej pesmi, ki jo objavljamo v prevodu Maje Lavrač in interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.
Kitajski pesnik Wang Wei iz osmega stoletja je bil eden najbolj znanih umetnikov iz obdobja dinastije Tang. Ta vplivni avtor je bil takrat splošno znan kot humanistično izobražen ustvarjalec, ki se je posvečal glasbi, slikarstvu in poeziji. Ohranilo se je približno 400 njegovih pesmi. Wang Wei je navdih zajemal iz lokalne pokrajine in preprostega vsakdanjega življenja, precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi budizem čan, ki se je na Kitajskem razvil v interakciji z daoizmom. To se pri njem pokaže tudi v tej pesmi, ki jo objavljamo v prevodu Maje Lavrač in interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive zajema iz svojega lastnega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive zajema iz svojega lastnega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Gregor Strniša se je v svoji dramatiki, še bolj pa v poeziji, pogosto spraševal o vzporednih in nam ljudem nedostopnih svetovih. Tako tudi v svoji Pesmi o ptičji deželi, ki jo interpretira dramski igralec Vojko Zidar.
Gregor Strniša se je v svoji dramatiki, še bolj pa v poeziji, pogosto spraševal o vzporednih in nam ljudem nedostopnih svetovih. Tako tudi v svoji Pesmi o ptičji deželi, ki jo interpretira dramski igralec Vojko Zidar.
Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, ki je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Avtorica je po pričevanjih ljudi, ki so jo poznali, cenila mir in tišino. V javnosti se ni rada pojavljala; želela je, da zanjo govori njena poezija. Njeno pesem Nekateri imajo radi poezijo je prevedla Rozka Štefan. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, ki je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Avtorica je po pričevanjih ljudi, ki so jo poznali, cenila mir in tišino. V javnosti se ni rada pojavljala; želela je, da zanjo govori njena poezija. Njeno pesem Nekateri imajo radi poezijo je prevedla Rozka Štefan. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Veliki češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha je pesem Maj napisal leta 1836. Prevajalec Dušan Ludvik, interpret Gregor Zorc.
Veliki češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha je pesem Maj napisal leta 1836. Prevajalec Dušan Ludvik, interpret Gregor Zorc.
Peter Semolič je za svoje pesmi, ki pogosto izhajajo iz vsakdanjih izkušenj, je prejel Jenkovo nagrado, vileniški kristal in nagrado Prešernovega sklada. V pesmi Ferlinghetti, Ginsberg in potem še Pound spregovori o branju pesmi, zaupanju pesnikom in o tem, kaj ima poezija lahko skupnega s kuhanjem. Interpret Aleš Valič. Produkcija 2025.
Peter Semolič je za svoje pesmi, ki pogosto izhajajo iz vsakdanjih izkušenj, je prejel Jenkovo nagrado, vileniški kristal in nagrado Prešernovega sklada. V pesmi Ferlinghetti, Ginsberg in potem še Pound spregovori o branju pesmi, zaupanju pesnikom in o tem, kaj ima poezija lahko skupnega s kuhanjem. Interpret Aleš Valič. Produkcija 2025.
Turški pesnik Fazil Hüsnü Daglarca je bil v prvem obdobju svojega življenja vojak, oficir, dokler ni pozneje postal in ostal popoln antimilitarist. Rodil se je leta 1914 v Istanbulu. Omenjena dvojnost pa je značilna tudi za vso njegovo poezijo - nikoli ni izgubil upanja, da bo pesniška beseda spet zavladala ljudem in jih naredila boljše in humanejše. Nekoč je nekoliko presenetljivo izjavil, da bi "pisal pesmi, pa čeprav bi moral do konca dni sedeti na konju". Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Sicer pa ni teme, ki se je Daglarca v svoji poeziji ne bi dotaknil. Bil je tenkočuten lirik in epsko vzvišen pesnik. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Pesem z naslovom Prastara je izšla v prevodu Ivana Minattija leta 1976 v zbirki Lirika. Interpret Timotej Novaković, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Turški pesnik Fazil Hüsnü Daglarca je bil v prvem obdobju svojega življenja vojak, oficir, dokler ni pozneje postal in ostal popoln antimilitarist. Rodil se je leta 1914 v Istanbulu. Omenjena dvojnost pa je značilna tudi za vso njegovo poezijo - nikoli ni izgubil upanja, da bo pesniška beseda spet zavladala ljudem in jih naredila boljše in humanejše. Nekoč je nekoliko presenetljivo izjavil, da bi "pisal pesmi, pa čeprav bi moral do konca dni sedeti na konju". Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Sicer pa ni teme, ki se je Daglarca v svoji poeziji ne bi dotaknil. Bil je tenkočuten lirik in epsko vzvišen pesnik. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Pesem z naslovom Prastara je izšla v prevodu Ivana Minattija leta 1976 v zbirki Lirika. Interpret Timotej Novaković, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Katja Gornik je magistrica filozofije, francistka in komparativistka. Vsebino svojih pesmi, kot pravi sama, poveže s pripetljaji in spomini, ki so jo zaznamovali. Pogosto pa pesmi zavije v predpisane oblike. Pravi da ji prav te omogočajo, da z njimi preprosto, prek pogovornih, nadvse vsakdanjih in na videz nepomembnih besed izrazi pomembna vprašanja, negodovanje, stiske, pa tudi občasne prebliske veselja. Interpretka Ajda Pirtovšek. Produkcija 2025.
Katja Gornik je magistrica filozofije, francistka in komparativistka. Vsebino svojih pesmi, kot pravi sama, poveže s pripetljaji in spomini, ki so jo zaznamovali. Pogosto pa pesmi zavije v predpisane oblike. Pravi da ji prav te omogočajo, da z njimi preprosto, prek pogovornih, nadvse vsakdanjih in na videz nepomembnih besed izrazi pomembna vprašanja, negodovanje, stiske, pa tudi občasne prebliske veselja. Interpretka Ajda Pirtovšek. Produkcija 2025.
Charles Bukowski (1920–1994) je odraščal v predmestjih San Francisca. Tam je skoraj štirideset let tudi živel, in dokler ni uspel na literarnem področju, je opravljal najrazličnejša dela. Svojo prvo zgodbo je objavil pri štiriindvajsetih, poezijo pa je začel pisati pri petintridesetih letih. Nikoli ni pripadal nobeni književni skupini ali šoli, čeprav ga nekateri občasno predstavljajo kot predstavnika "bitniške generacije". Morda je z njimi najmočneje povezan po svojem slogu oziroma želji čim neposredneje in čim bolj spontano zapisati svoje občutke brez kakršnih koli poznejših sprememb. S svojimi pesmimi se obrača k navadnemu človeku. Piše o vsakodnevnih življenjskih zadevah, neredko celo o neverjetnih banalnostih in profanostih, ki pa delujejo umetniško učinkovito. "Moj oče in lenuh" načenja vprašanje dela in nedela in z njima povezanih občutkov. Interpretira Matej Puc. Uredil Matej Juh. Produkcija 2025.
Charles Bukowski (1920–1994) je odraščal v predmestjih San Francisca. Tam je skoraj štirideset let tudi živel, in dokler ni uspel na literarnem področju, je opravljal najrazličnejša dela. Svojo prvo zgodbo je objavil pri štiriindvajsetih, poezijo pa je začel pisati pri petintridesetih letih. Nikoli ni pripadal nobeni književni skupini ali šoli, čeprav ga nekateri občasno predstavljajo kot predstavnika "bitniške generacije". Morda je z njimi najmočneje povezan po svojem slogu oziroma želji čim neposredneje in čim bolj spontano zapisati svoje občutke brez kakršnih koli poznejših sprememb. S svojimi pesmimi se obrača k navadnemu človeku. Piše o vsakodnevnih življenjskih zadevah, neredko celo o neverjetnih banalnostih in profanostih, ki pa delujejo umetniško učinkovito. "Moj oče in lenuh" načenja vprašanje dela in nedela in z njima povezanih občutkov. Interpretira Matej Puc. Uredil Matej Juh. Produkcija 2025.