Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pusti glasbi, da zvok preplavi vse, da te ritem potegne vase ... in prežene tudi vsiljive misli in nesmisle. Igralka Maja Sever, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka. Nejc Zupančič. Posneto marca 2013.
Pusti glasbi, da zvok preplavi vse, da te ritem potegne vase ... in prežene tudi vsiljive misli in nesmisle. Igralka Maja Sever, režiserka Špela Kravogel, mojster zvoka. Nejc Zupančič. Posneto marca 2013.
V okviru festivala Vilenica bo drevi v Cankarjevem domu potekala predstavitev antologije sodobne katalonske književnosti. Pretresljiva pesem Marie Josep Escrivá je pesničin odziv na tragedijo beguncev v Sredozemskem morju. Prevajalka Simona Škrabec, igralka Vesna Jevnikar urednik oddaje Vlado Motnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
V okviru festivala Vilenica bo drevi v Cankarjevem domu potekala predstavitev antologije sodobne katalonske književnosti. Pretresljiva pesem Marie Josep Escrivá je pesničin odziv na tragedijo beguncev v Sredozemskem morju. Prevajalka Simona Škrabec, igralka Vesna Jevnikar urednik oddaje Vlado Motnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
Pesem za čas trgatve. Igralka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto oktobra 2015.
Pesem za čas trgatve. Igralka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto oktobra 2015.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Ko bi dosegli vsaj premirje, če se že za mir ni mogoče dogovoriti, si želijo prebivalci številnih vojnih območij po svetu. Na Korejskem polotoku so ga dosegli že pred več kot sedmimi desetletji, a grožnja pred novimi napetostmi še vedno obstaja. Prevajalca Aleš Šteger in Eva Vučković, igralec Romeo Grebenšek, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Urban Tarman in Vlado Motnikar, Posneto septembra 2016.
Ko bi dosegli vsaj premirje, če se že za mir ni mogoče dogovoriti, si želijo prebivalci številnih vojnih območij po svetu. Na Korejskem polotoku so ga dosegli že pred več kot sedmimi desetletji, a grožnja pred novimi napetostmi še vedno obstaja. Prevajalca Aleš Šteger in Eva Vučković, igralec Romeo Grebenšek, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Urban Tarman in Vlado Motnikar, Posneto septembra 2016.
Slovenski pesnik Primož Čučnik je zavezan poeziji že dolgo. Redno izdaja pesniške zbirke, poezijo pa tudi prevaja in piše o njej. Poslušajmo pesem Kot dar, ki jo lahko razumemo kot pesem o trpežnosti in vztrajnosti človeka v težavnih življenjskih okoliščinah, še posebej, če jih preživlja v dvojini. Igralec Blaž Šef, mojstrica zvoka Sonja Strenar, Režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2010.
Slovenski pesnik Primož Čučnik je zavezan poeziji že dolgo. Redno izdaja pesniške zbirke, poezijo pa tudi prevaja in piše o njej. Poslušajmo pesem Kot dar, ki jo lahko razumemo kot pesem o trpežnosti in vztrajnosti človeka v težavnih življenjskih okoliščinah, še posebej, če jih preživlja v dvojini. Igralec Blaž Šef, mojstrica zvoka Sonja Strenar, Režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2010.
Za pol neba je naslov pesniške zbirke Miljane Cunta, prvenec, ki je bil v letu izida 2013 nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. V interpretaciji Vesne Jevnikar poslušajmo pesem o svobodi in sanjarjenju v obdobju, ko ima človek večnost za nekaj samoumevnega, neskončnost pa motri skozi daljave svojega pogleda. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2011.
Za pol neba je naslov pesniške zbirke Miljane Cunta, prvenec, ki je bil v letu izida 2013 nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. V interpretaciji Vesne Jevnikar poslušajmo pesem o svobodi in sanjarjenju v obdobju, ko ima človek večnost za nekaj samoumevnega, neskončnost pa motri skozi daljave svojega pogleda. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2011.
Pesnik Peter Semolič velja za enega izmed najizrazitejših pesniških glasov iz obdobja devetdesetih; njegova poezija izhaja iz osebnega, intimnega življenjskega izkustva, zato jo pogosto označujejo za poezijo novega intimizma. Semolič, ki je doslej podpisal že preko deset samostojnih knjig poezije, je za četrto med njimi, knjigo Krogi na vodi iz leta 2000, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Iz te zbirke smo izbrali pesem Obraz v ogledalu. Igralec Kristijan Ostanek, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2014.
Pesnik Peter Semolič velja za enega izmed najizrazitejših pesniških glasov iz obdobja devetdesetih; njegova poezija izhaja iz osebnega, intimnega življenjskega izkustva, zato jo pogosto označujejo za poezijo novega intimizma. Semolič, ki je doslej podpisal že preko deset samostojnih knjig poezije, je za četrto med njimi, knjigo Krogi na vodi iz leta 2000, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Iz te zbirke smo izbrali pesem Obraz v ogledalu. Igralec Kristijan Ostanek, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2014.
Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig (1921, Lublin) je prevajala francoske in ameriške pisatelje, svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956. Sledilo je veliko zbirk. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za eno najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja. Prevajalka Jana Unuk, interpretika Vesna Jevnikar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2003.
Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig (1921, Lublin) je prevajala francoske in ameriške pisatelje, svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956. Sledilo je veliko zbirk. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za eno najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja. Prevajalka Jana Unuk, interpretika Vesna Jevnikar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2003.
"Vsaka nova pesem je nov začetek," verjame pesnik in esejist Jure Jakob. Ima zelo izrazit, samosvoj in prepoznaven, danes tudi uveljavljen pesniški glas. Interpret Pavle Ravnohrib, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, režiserka Ana Krauthaker, produkcija 2017.
"Vsaka nova pesem je nov začetek," verjame pesnik in esejist Jure Jakob. Ima zelo izrazit, samosvoj in prepoznaven, danes tudi uveljavljen pesniški glas. Interpret Pavle Ravnohrib, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, režiserka Ana Krauthaker, produkcija 2017.
Nemška pesnica Barbara Köhler, rojena leta 1959, je ena najbolj cenjenih sodobnih nemških besednih ustvarjalk in multimedijskih umetnic. Objavila je osem pesniških zbirk in dobila številne nagrade. Prevajalka Tesa Drev, interpretka Vesna Pernarčič. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, posneto 2013.
Nemška pesnica Barbara Köhler, rojena leta 1959, je ena najbolj cenjenih sodobnih nemških besednih ustvarjalk in multimedijskih umetnic. Objavila je osem pesniških zbirk in dobila številne nagrade. Prevajalka Tesa Drev, interpretka Vesna Pernarčič. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, posneto 2013.
Pesnica Barbara Korun je za svojo osmo pesniško zbirko z naslovom Vnazaj letos prejela Cankarjevo nagrado. V zbirki pripoveduje o bolečini ob smrti svoje mame, se sooči s svojo minljivostjo in se z motivom smrti naveže tudi na širše družbeno-politično dogajanje v svetu. V številnih pesmih namreč govori o smrti vere v človeškost, medtem ko mednarodna skupnost nemo opazuje genocid v Gazi. V Liričnem utrinku bomo slišali pesem s prvim verzom Raztrganina, ki jo je pesnica prebrala na podelitvi Cankarjeve nagrade maja letos. Posneto leta 2025.
Pesnica Barbara Korun je za svojo osmo pesniško zbirko z naslovom Vnazaj letos prejela Cankarjevo nagrado. V zbirki pripoveduje o bolečini ob smrti svoje mame, se sooči s svojo minljivostjo in se z motivom smrti naveže tudi na širše družbeno-politično dogajanje v svetu. V številnih pesmih namreč govori o smrti vere v človeškost, medtem ko mednarodna skupnost nemo opazuje genocid v Gazi. V Liričnem utrinku bomo slišali pesem s prvim verzom Raztrganina, ki jo je pesnica prebrala na podelitvi Cankarjeve nagrade maja letos. Posneto leta 2025.
V pesmi Enigma avstrijske pesnice Ingeborg Bachmann je mogoče zaznati minljivost in bolečino, brezbrižnost drugih in pozabo ... Pesnica je živela v letih od 1926 do 1973 in sodi med najpomembnejše nemško pišoče avtorje in avtorice 20. stoletja. Prevod je delo Aleša Štegra, interpretirala je Marinka Štern. Produkcija leta 2006.
V pesmi Enigma avstrijske pesnice Ingeborg Bachmann je mogoče zaznati minljivost in bolečino, brezbrižnost drugih in pozabo ... Pesnica je živela v letih od 1926 do 1973 in sodi med najpomembnejše nemško pišoče avtorje in avtorice 20. stoletja. Prevod je delo Aleša Štegra, interpretirala je Marinka Štern. Produkcija leta 2006.
Alja Adam je znanstvenica in pesnica. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: Zaobljenost l. 2003, Zakaj bi omenjala Ahila l. 2008, Dolgo smo čakali na dež l. 2015 in Privlačnosti l. 2020. Osrednja tema pesmi Koledar je minevanje časa, staranje. Interpretacija Saša Mihelčič, tonska mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev in Staša Grahek (ponovitev). Produkcija leta 2015.
Alja Adam je znanstvenica in pesnica. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: Zaobljenost l. 2003, Zakaj bi omenjala Ahila l. 2008, Dolgo smo čakali na dež l. 2015 in Privlačnosti l. 2020. Osrednja tema pesmi Koledar je minevanje časa, staranje. Interpretacija Saša Mihelčič, tonska mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev in Staša Grahek (ponovitev). Produkcija leta 2015.
Devetindvajsetega avgusta 1862 se je v Gentu rodil belgijski pisatelj in pesnik Maurice Maeterlinck. Bil je sicer flamskega rodu, vendar je pisal v francoščini, zato ga pogosto uvrščajo kar med francoske pesnike. Leta 1911 so mu za njegovo literarno ustvarjanje – s posebnim poudarkom na dramah – podelili Nobelovo nagrado. Med izrazitimi temami Maeterlinckovega pisanja sta smrt in smisel življenja. Prevod Boris A. Novak, interpretacija Ivan Rupnik, redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Devetindvajsetega avgusta 1862 se je v Gentu rodil belgijski pisatelj in pesnik Maurice Maeterlinck. Bil je sicer flamskega rodu, vendar je pisal v francoščini, zato ga pogosto uvrščajo kar med francoske pesnike. Leta 1911 so mu za njegovo literarno ustvarjanje – s posebnim poudarkom na dramah – podelili Nobelovo nagrado. Med izrazitimi temami Maeterlinckovega pisanja sta smrt in smisel življenja. Prevod Boris A. Novak, interpretacija Ivan Rupnik, redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Nemški pisatelj, pesnik in mislec Johann Wolfgang Goethe, ki se je rodil na današnji dan leta 1749, umrl pa leta 1832, je najprej pesnil pod vplivom razsvetljenske anakreontike, pozneje pa so v njegovem pesništvu prevladovale romantične značilnosti. Svojevrsten je bil njegov odnos do narave, ki je opazen tudi v Pesmi duhov nad vodami. Prevod Lili Novy, interpretacija Ljerka Belak, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2006.
Nemški pisatelj, pesnik in mislec Johann Wolfgang Goethe, ki se je rodil na današnji dan leta 1749, umrl pa leta 1832, je najprej pesnil pod vplivom razsvetljenske anakreontike, pozneje pa so v njegovem pesništvu prevladovale romantične značilnosti. Svojevrsten je bil njegov odnos do narave, ki je opazen tudi v Pesmi duhov nad vodami. Prevod Lili Novy, interpretacija Ljerka Belak, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2006.
Pesem z naslovom Dve cigareti je napisal eden najbolj znanih italijanskih literatov 20. stoletja, Cesare Pavese, ki se je rodil leta 1908, umrl pa na današnji dan leta 1950. Alenka Jovanovski, prevajalka pesmi, poudarja, da je za njegovo poezijo značilen spoj realizma in simbolike, njegova pesniška govorica pa je okužena s prozaičnim jezikom in narativnostjo. Interpretira Brane Grubar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2017. Urednici oddaje Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev).
Pesem z naslovom Dve cigareti je napisal eden najbolj znanih italijanskih literatov 20. stoletja, Cesare Pavese, ki se je rodil leta 1908, umrl pa na današnji dan leta 1950. Alenka Jovanovski, prevajalka pesmi, poudarja, da je za njegovo poezijo značilen spoj realizma in simbolike, njegova pesniška govorica pa je okužena s prozaičnim jezikom in narativnostjo. Interpretira Brane Grubar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2017. Urednici oddaje Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev).
Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka. Diplomirala je iz slovenščine in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po letih akademske kariere se je posvetila pisanju in prevajanju. Ustvarja za mlade in odrasle. Za Lirični utrinek smo izbrali njeno pesem z naslovom Brezvetrje. Interpretinja Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2003.
Barbara Simoniti je pesnica, pisateljica in prevajalka. Diplomirala je iz slovenščine in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po letih akademske kariere se je posvetila pisanju in prevajanju. Ustvarja za mlade in odrasle. Za Lirični utrinek smo izbrali njeno pesem z naslovom Brezvetrje. Interpretinja Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2003.
Sinan Antun, avtor pretresljive protivojne pesmi, ki jo boste slišali v današnjem Liričnem utrinku, je iraški pesnik, pisatelj in prevajalec; po mnenju mnogih velja za najbolj cenjenega literata arabskega sveta. 58-letni avtor se je šolal v Bagdadu in ZDA, kjer živi že več kot trideset let. Na Harvardu je doktoriral iz arabskih in islamskih študij, v njegovem obsežnem opusu pa sta tudi pesniški zbirki, ki ju je sam prevedel v angleščino. Iz druge z naslovom Razglednice iz podzemlja boste slišali pesnitev, ki jo je posvetil otrokom v Gazi. Sinan Antun nas skozi pogled otroka pelje na sprehod zunaj časa in prostora, pa čeprav omenja begunsko taborišče Džabalija in šolo Agencije Združenih narodov v Gazi. Prevajalka Ingrid Kovač Brus, interpret Primož Pirnat. režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2025.
Sinan Antun, avtor pretresljive protivojne pesmi, ki jo boste slišali v današnjem Liričnem utrinku, je iraški pesnik, pisatelj in prevajalec; po mnenju mnogih velja za najbolj cenjenega literata arabskega sveta. 58-letni avtor se je šolal v Bagdadu in ZDA, kjer živi že več kot trideset let. Na Harvardu je doktoriral iz arabskih in islamskih študij, v njegovem obsežnem opusu pa sta tudi pesniški zbirki, ki ju je sam prevedel v angleščino. Iz druge z naslovom Razglednice iz podzemlja boste slišali pesnitev, ki jo je posvetil otrokom v Gazi. Sinan Antun nas skozi pogled otroka pelje na sprehod zunaj časa in prostora, pa čeprav omenja begunsko taborišče Džabalija in šolo Agencije Združenih narodov v Gazi. Prevajalka Ingrid Kovač Brus, interpret Primož Pirnat. režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2025.
Réka Borda (1992, Madžarska) je bila rojena v Szegedu, zdaj pa živi v Budimpešti. Je pesnica, pisateljica in se ukvarja s teorijo dizajna. Leta 2017 je izdala pesniško zbirko in leta 2022 roman; obe deli sta bili nominirani za številne nagrade, med drugim za nagrado Margó in literarno štipendijo Horváth Péter. Prevodi njene poezije so bili objavljeni v mednarodnih antologijah in revijah. Je članica Združenja madžarskih pisateljev in madžarsko literaturo je zastopala tudi v okviru Versopolisa na mednarodni ravni. Pri nas se je predstavila na letošnjih Dnevih poezije in vina. Prevajalka Gabriella Gaál, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Réka Borda (1992, Madžarska) je bila rojena v Szegedu, zdaj pa živi v Budimpešti. Je pesnica, pisateljica in se ukvarja s teorijo dizajna. Leta 2017 je izdala pesniško zbirko in leta 2022 roman; obe deli sta bili nominirani za številne nagrade, med drugim za nagrado Margó in literarno štipendijo Horváth Péter. Prevodi njene poezije so bili objavljeni v mednarodnih antologijah in revijah. Je članica Združenja madžarskih pisateljev in madžarsko literaturo je zastopala tudi v okviru Versopolisa na mednarodni ravni. Pri nas se je predstavila na letošnjih Dnevih poezije in vina. Prevajalka Gabriella Gaál, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Dnevi poezije in vina 2025. Radna Fabias (1983, Curaçao/Nizozemska) je bila rojena in odraščala na Curaçau, potem pa diplomirala na HKU University of the Arts Utrecht. Kot pesnica je leta 2018 debitirala z zbirko Habitus, ki je prejela glavne pesniške nagrade na Nizozemskem in v Belgiji, med drugim nagradi Hermana de Conincka in Grote Poëzieprijs. Leta 2019 jo je nizozemski časnik De Volkskrant razglasil za literarni talent leta. Radna Fabias je znana po vsestranski vsebini in slogu. Habitus je bil preveden v angleščino, francoščino, španščino, arabščino in nemščino, poleg tega tudi sama prevaja poezijo, med njenimi prevodi so dela Warsan Shire in Nobelove nagrajenke Louise Glück. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Dnevi poezije in vina 2025. Radna Fabias (1983, Curaçao/Nizozemska) je bila rojena in odraščala na Curaçau, potem pa diplomirala na HKU University of the Arts Utrecht. Kot pesnica je leta 2018 debitirala z zbirko Habitus, ki je prejela glavne pesniške nagrade na Nizozemskem in v Belgiji, med drugim nagradi Hermana de Conincka in Grote Poëzieprijs. Leta 2019 jo je nizozemski časnik De Volkskrant razglasil za literarni talent leta. Radna Fabias je znana po vsestranski vsebini in slogu. Habitus je bil preveden v angleščino, francoščino, španščino, arabščino in nemščino, poleg tega tudi sama prevaja poezijo, med njenimi prevodi so dela Warsan Shire in Nobelove nagrajenke Louise Glück. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Logan February (1999, Nigerija) je pesnik, ki živi v Berlinu, in avtor knjig Goli imperativ, V goloti in še treh pesniških knjig. Njegovo interdisciplinarno delo se osredotoča na afrokvir diasporično avtoetnografijo, psiho-duhovno erotiko in mitologijo Jorubov. Njegova dela so prevedli v številne jezike, zanje je prejel nagrado Future Awards Africa za književnost ter vrsto štipendij. Prevajalka Kristina Kočan, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Logan February (1999, Nigerija) je pesnik, ki živi v Berlinu, in avtor knjig Goli imperativ, V goloti in še treh pesniških knjig. Njegovo interdisciplinarno delo se osredotoča na afrokvir diasporično avtoetnografijo, psiho-duhovno erotiko in mitologijo Jorubov. Njegova dela so prevedli v številne jezike, zanje je prejel nagrado Future Awards Africa za književnost ter vrsto štipendij. Prevajalka Kristina Kočan, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Nemška pesnica Katharina Schultens (1980) od leta 2004 objavlja pesniške zbirke in eseje. Več kot 15 let je delovala na področju znanstvenega menedžmenta, od leta 2022 pa vodi berlinsko ustanovo Haus für Poesie (Hiša poezije), ki med drugim organizira Poesiefestival Berlin (Berlinski festival poezije) in upravlja s platformo Lyrikline.org. Od leta 2011 so v središču njenega umetniškega raziskovanja povezave med denarnimi sistemi, ekonomijo platform, demoni, osebnimi izgubami in smrtjo. Je članica Berlinske akademije umetnosti. S svojo poezijo se predstavlja tudi na Dnevih poezije in vina (18.-23. 8.). Prevajalec Aleš Učakar, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Nemška pesnica Katharina Schultens (1980) od leta 2004 objavlja pesniške zbirke in eseje. Več kot 15 let je delovala na področju znanstvenega menedžmenta, od leta 2022 pa vodi berlinsko ustanovo Haus für Poesie (Hiša poezije), ki med drugim organizira Poesiefestival Berlin (Berlinski festival poezije) in upravlja s platformo Lyrikline.org. Od leta 2011 so v središču njenega umetniškega raziskovanja povezave med denarnimi sistemi, ekonomijo platform, demoni, osebnimi izgubami in smrtjo. Je članica Berlinske akademije umetnosti. S svojo poezijo se predstavlja tudi na Dnevih poezije in vina (18.-23. 8.). Prevajalec Aleš Učakar, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dnevi poezije in vina. Kalaf Epalanga (1978) je angolsko-portugalski pisatelj in glasbenik, ki živi in ustvarja v Berlinu. Kot glasbenik je soustanovil Kizomba Design Museum in glasbeno založbo Enchufada ter je član skupine Buraka Som Sistema. Pisal je kolumne za portugalski časnik O Público, revijo GQ (Portugalska), neodvisni angolski spletni medij REDE Angola in brazilsko literarno revijo Quatro Cinco Um. Objavil je zbirke literarnih kronik na Portugalskem, v Braziliji in Angoli. Whites Can Dance Too, Tudi belci znajo plesati, je njegov romaneskni prvenec. Predstavljamo pa ga z žal še kako aktualno Pesmijo o begu. Prevajalka Barbara Juršič, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Dnevi poezije in vina. Kalaf Epalanga (1978) je angolsko-portugalski pisatelj in glasbenik, ki živi in ustvarja v Berlinu. Kot glasbenik je soustanovil Kizomba Design Museum in glasbeno založbo Enchufada ter je član skupine Buraka Som Sistema. Pisal je kolumne za portugalski časnik O Público, revijo GQ (Portugalska), neodvisni angolski spletni medij REDE Angola in brazilsko literarno revijo Quatro Cinco Um. Objavil je zbirke literarnih kronik na Portugalskem, v Braziliji in Angoli. Whites Can Dance Too, Tudi belci znajo plesati, je njegov romaneskni prvenec. Predstavljamo pa ga z žal še kako aktualno Pesmijo o begu. Prevajalka Barbara Juršič, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Gojko Božović (1972, Srbija) je pesnik, esejist, literarni kritik, urednik in založnik. Objavil je pesniške zbirke: Podzemni bioskop (Podzemni kino), Duša zveri, Pesme o stvarima (Pesmi o stvareh), Arhipelag, Elementi, Obližnja božanstva (Bližnja božanstva), Mapa (Zemljevid), Tiha zverka podneva (Tiha zver opoldne) in Dok tonemo u mrak (Ko tonemo v temo). Esejistične knjige vključujejo: Poezija u vremenu (Poezija v času), Mesta koja volimo (Kraji, ki jih ljubimo), Književnost i dani (Literatura in dnevi), Kraljevstva bez granica (Kraljestva brez meja) idr. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. Je ustanovitelj in glavni urednik založbe Arhipelag ter Festivala evropske književnosti v Beogradu, kjer živi in ustvarja. Prevajalec Ivan Dobnik, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Gojko Božović (1972, Srbija) je pesnik, esejist, literarni kritik, urednik in založnik. Objavil je pesniške zbirke: Podzemni bioskop (Podzemni kino), Duša zveri, Pesme o stvarima (Pesmi o stvareh), Arhipelag, Elementi, Obližnja božanstva (Bližnja božanstva), Mapa (Zemljevid), Tiha zverka podneva (Tiha zver opoldne) in Dok tonemo u mrak (Ko tonemo v temo). Esejistične knjige vključujejo: Poezija u vremenu (Poezija v času), Mesta koja volimo (Kraji, ki jih ljubimo), Književnost i dani (Literatura in dnevi), Kraljevstva bez granica (Kraljestva brez meja) idr. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. Je ustanovitelj in glavni urednik založbe Arhipelag ter Festivala evropske književnosti v Beogradu, kjer živi in ustvarja. Prevajalec Ivan Dobnik, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ponedeljkove Lirične utrinke posvečamo pozivom k miru v Gazi in svetu, hkrati pa je pri nas že vse v znamenju festivala Dnevi poezije in vina, na katerem je gost tudi Boris A. Novak. Na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je potekal oktobra leta 2023, takoj po izbruhu vojne v Gazi, je Boris A. Novak z mislijo na dogajanje na eni od prireditev prebral pesem Od/ločitve. Urednik oddaje Matej Juh, igralec Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden. Produkcija 2025.
Ponedeljkove Lirične utrinke posvečamo pozivom k miru v Gazi in svetu, hkrati pa je pri nas že vse v znamenju festivala Dnevi poezije in vina, na katerem je gost tudi Boris A. Novak. Na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je potekal oktobra leta 2023, takoj po izbruhu vojne v Gazi, je Boris A. Novak z mislijo na dogajanje na eni od prireditev prebral pesem Od/ločitve. Urednik oddaje Matej Juh, igralec Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden. Produkcija 2025.
Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Denis Škofič v svojo poezijo vpleta podobe panonskega prostora. Z zbirko z naslovom Sprehajalec ptic vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje, pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih navad«. Pesem Temnorjav lesen čoln je iz omenjene zbirke. Interpret Jožef Ropoša, režiserka Ana Krauthaker, urednici oddaje Izidora Pevec, Ana Rozman, produkcija 2019.
Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Denis Škofič v svojo poezijo vpleta podobe panonskega prostora. Z zbirko z naslovom Sprehajalec ptic vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje, pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih navad«. Pesem Temnorjav lesen čoln je iz omenjene zbirke. Interpret Jožef Ropoša, režiserka Ana Krauthaker, urednici oddaje Izidora Pevec, Ana Rozman, produkcija 2019.
Neže Maurer, pisateljica, prevajalka, publicistka in avtorica več kot ducata pesniških zbirk in del za otroke in mladino, je umrla aprila letos. Ena njenih prvih knjig je zbirka poezije z naslovom Ogenj do zadnjega diha iz leta 1973. Iz nje je tudi pesem Ogenj. Interpretka Polona Juh, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Neže Maurer, pisateljica, prevajalka, publicistka in avtorica več kot ducata pesniških zbirk in del za otroke in mladino, je umrla aprila letos. Ena njenih prvih knjig je zbirka poezije z naslovom Ogenj do zadnjega diha iz leta 1973. Iz nje je tudi pesem Ogenj. Interpretka Polona Juh, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Katarina Minatti je leta 2007 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Neko noč, ko je v mestu snežilo. V njej v pesniškem verzu raziskuje vseobsežnost svojega bivanja v vsakdanjem svetu. V navdih so ji podobe iz narave in majhne čarobnosti, ki jih najde tam. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Marko Golja in Ana Rozman. Produkcija 2019.
Katarina Minatti je leta 2007 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Neko noč, ko je v mestu snežilo. V njej v pesniškem verzu raziskuje vseobsežnost svojega bivanja v vsakdanjem svetu. V navdih so ji podobe iz narave in majhne čarobnosti, ki jih najde tam. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Marko Golja in Ana Rozman. Produkcija 2019.
Marjan Strojan je priznan pesnik in prevajalec. Za svoje prevajalsko delo je prejel kar dve Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju pa leta 2010 Veronikino. Skupaj je sicer izdal osem pesniških zbirk. Zadnja je izšla leta 2019 in ima naslov Hribi, oblaki, lepe pozdrave. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Ana Rozman. Produkcija leta 2013.
Marjan Strojan je priznan pesnik in prevajalec. Za svoje prevajalsko delo je prejel kar dve Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju pa leta 2010 Veronikino. Skupaj je sicer izdal osem pesniških zbirk. Zadnja je izšla leta 2019 in ima naslov Hribi, oblaki, lepe pozdrave. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Ana Rozman. Produkcija leta 2013.