Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Igo Gruden se je rodil na Nabrežini ob Tržaškem zalivu leta 1893. Pesnik delavskega razreda je v svojih pesmih opisoval naravo tamkajšnjih ljudi, njihovo težko življenje in delavnost, pa tudi grozote, ki so jih Primorci doživljali pod fašističnim režimom. Ena izmed stalnic njegove poezije je bilo morje. Pesem z naslovom Jutro na morju bo interpretiral Matej Recer. Režiser je Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman. Produkcija leta 2016.
Igo Gruden se je rodil na Nabrežini ob Tržaškem zalivu leta 1893. Pesnik delavskega razreda je v svojih pesmih opisoval naravo tamkajšnjih ljudi, njihovo težko življenje in delavnost, pa tudi grozote, ki so jih Primorci doživljali pod fašističnim režimom. Ena izmed stalnic njegove poezije je bilo morje. Pesem z naslovom Jutro na morju bo interpretiral Matej Recer. Režiser je Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman. Produkcija leta 2016.
Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Niko Grafenauer je svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Večer pred praznikom napisal že daljnega leta 1962. Tej so sledile zbirke, ki so pomenile vrhunec modernizma na Slovenskem, omenimo samo zbirko Štukature iz leta 1975. Konec osemdesetih pa se je Grafenauer začel spogledovati tudi s postmodernizmom, pomembni zbirki iz tega obdobja sta knjigi Palimpsesti in Izbrisi. Pesem z naslovom Morje leži prekrito z luskavimi pljuski je iz Grafenauerjeve zbirke Nočitve. Izšla je leta 2005. Interpret Zvone Hribar, urednika oddaje Matej Juh in Ana Rozman. Posneto leta 2002.
Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Niko Grafenauer je svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Večer pred praznikom napisal že daljnega leta 1962. Tej so sledile zbirke, ki so pomenile vrhunec modernizma na Slovenskem, omenimo samo zbirko Štukature iz leta 1975. Konec osemdesetih pa se je Grafenauer začel spogledovati tudi s postmodernizmom, pomembni zbirki iz tega obdobja sta knjigi Palimpsesti in Izbrisi. Pesem z naslovom Morje leži prekrito z luskavimi pljuski je iz Grafenauerjeve zbirke Nočitve. Izšla je leta 2005. Interpret Zvone Hribar, urednika oddaje Matej Juh in Ana Rozman. Posneto leta 2002.
Rita Odah je v Nazaretu rojena palestinska pesnica. V njenih pesmih, ki jih avtorica izpiše v kratki formi in prostem verzu, lahko bralec začuti nemirne politične okoliščine, ki zaznamujejo njeno domovino. Prevajalca Mohsena Alhadyja in Margit P. Alhady, interpretka Ajda Smrekar, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žvokelj in Petra Meterc. Posneto leta 2016.
Rita Odah je v Nazaretu rojena palestinska pesnica. V njenih pesmih, ki jih avtorica izpiše v kratki formi in prostem verzu, lahko bralec začuti nemirne politične okoliščine, ki zaznamujejo njeno domovino. Prevajalca Mohsena Alhadyja in Margit P. Alhady, interpretka Ajda Smrekar, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žvokelj in Petra Meterc. Posneto leta 2016.
Ameriški pesnik William Carlos Williams je že za časa svojega življenja veljal za avtorja z izjemnim posluhom za ritem in strukturo ameriških idiomov; s poetiko se je gibal med inovacijo, eksperimentom ter stvarnim prikazovanjem ameriškega vsakdana. Ustvaril je izjemno obsežen opus, ki ob gledaliških igrah, esejih, romanih in novelah obsega več kot 600 pesmi. Interpret Rok Kunaver, prevajalec Miha Avanzo, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2012.
Ameriški pesnik William Carlos Williams je že za časa svojega življenja veljal za avtorja z izjemnim posluhom za ritem in strukturo ameriških idiomov; s poetiko se je gibal med inovacijo, eksperimentom ter stvarnim prikazovanjem ameriškega vsakdana. Ustvaril je izjemno obsežen opus, ki ob gledaliških igrah, esejih, romanih in novelah obsega več kot 600 pesmi. Interpret Rok Kunaver, prevajalec Miha Avanzo, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2012.
Brazilski umetnik Amaldo Antunes je doslej napisal več kot 10 knjig poezije. Velja za enega izmed naslednikov avantgardne tradicije; njegova pesniška govorica se pogosto podaja v eksperiment, združuje elemente zvočne in vizualne poezije in odkriva neznane poti pesniškega jezika. Njegova pesem Tišina pa je bliže tradiciji klasične poezije. Interpret Zvone Hribar; prevajalka Jasmina Markič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2011.
Brazilski umetnik Amaldo Antunes je doslej napisal več kot 10 knjig poezije. Velja za enega izmed naslednikov avantgardne tradicije; njegova pesniška govorica se pogosto podaja v eksperiment, združuje elemente zvočne in vizualne poezije in odkriva neznane poti pesniškega jezika. Njegova pesem Tišina pa je bliže tradiciji klasične poezije. Interpret Zvone Hribar; prevajalka Jasmina Markič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2011.
Sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) so mnogi imenovali tudi pesnik miru in ljubezni. Kot piše dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je poslovenila obsežen izbor njegove poezije, sta v središču Vrettakosovih pesmi človek in narava, vpeta v vesoljno harmonijo; vojna, nasilje in vse, kar bi utegnilo porušiti stvarstvo, pa pomenijo odklon od harmonije. Vrettakosovo protivojno usmerjenost jasno izraža tudi pesem Priprava na bitko. Prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) so mnogi imenovali tudi pesnik miru in ljubezni. Kot piše dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je poslovenila obsežen izbor njegove poezije, sta v središču Vrettakosovih pesmi človek in narava, vpeta v vesoljno harmonijo; vojna, nasilje in vse, kar bi utegnilo porušiti stvarstvo, pa pomenijo odklon od harmonije. Vrettakosovo protivojno usmerjenost jasno izraža tudi pesem Priprava na bitko. Prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Kritik Calvin Bedient je o njej dejal, da je v nenehnem dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Jorie Graham je znana po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Pesem Površina tematizira prav zaznavo in človeško spoznanje. Jorie Graham je za svoje pesniško ustvarjanje leta 1996 prejela Pulitzerjevo nagrado. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Tina Kozin. Produkcija 2023.
Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Kritik Calvin Bedient je o njej dejal, da je v nenehnem dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Jorie Graham je znana po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Pesem Površina tematizira prav zaznavo in človeško spoznanje. Jorie Graham je za svoje pesniško ustvarjanje leta 1996 prejela Pulitzerjevo nagrado. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Tina Kozin. Produkcija 2023.
Ana Svetel se kot literarna ustvarjalka spretno giblje med poezijo in kratko pripovedjo: za knjižni prvenec, pesniško zbirko Lepo in prav (2015), je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, knjiga je bila razprodana in ponatisnjena, kar je za pesniške knjige slovenskih avtorjev redko. Enaka usoda, torej ponatis, je dočakala njeno drugo knjigo, zbirko kratkih zgodb Dobra družba (2019). Leta 2022 je izšla njena druga knjiga poezije, Marmor, ki je bila nominirana za Veronikino nagrado. Ana Svetel v njej lucidno, brezkompromisno razpira vprašanja, ki jih pred nas postavlja bivanje. Inteligentna, do neke mere celo intelektualna poezija, a tudi polna nežnosti, sočutja – in zmeraj na svetli strani življenja. Iz knjige Marmor je tudi izbrana pesem. Interpretka Iva Krajnc Bagola, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2023.
Ana Svetel se kot literarna ustvarjalka spretno giblje med poezijo in kratko pripovedjo: za knjižni prvenec, pesniško zbirko Lepo in prav (2015), je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, knjiga je bila razprodana in ponatisnjena, kar je za pesniške knjige slovenskih avtorjev redko. Enaka usoda, torej ponatis, je dočakala njeno drugo knjigo, zbirko kratkih zgodb Dobra družba (2019). Leta 2022 je izšla njena druga knjiga poezije, Marmor, ki je bila nominirana za Veronikino nagrado. Ana Svetel v njej lucidno, brezkompromisno razpira vprašanja, ki jih pred nas postavlja bivanje. Inteligentna, do neke mere celo intelektualna poezija, a tudi polna nežnosti, sočutja – in zmeraj na svetli strani življenja. Iz knjige Marmor je tudi izbrana pesem. Interpretka Iva Krajnc Bagola, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2023.
Kultna pesem Toneta Škrjanca je iz avtorjeve zbirke Koža, ki jo številni kritiki izpostavljajo kot eno boljših v njegovem opusu. Pesnitev Prah bi lahko razumeli tudi kot hvalnico človeški majhnosti. Toda ne kot le to. To je tudi pesem o minljivosti, občutku krivde. Interpret Tone Škrjanec, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2020.
Kultna pesem Toneta Škrjanca je iz avtorjeve zbirke Koža, ki jo številni kritiki izpostavljajo kot eno boljših v njegovem opusu. Pesnitev Prah bi lahko razumeli tudi kot hvalnico človeški majhnosti. Toda ne kot le to. To je tudi pesem o minljivosti, občutku krivde. Interpret Tone Škrjanec, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2020.
Ponedeljkovi Lirični utrinki bodo nekaj časa posvečeni pozivom k miru v Gazi in svetu. Ena izmed protivojnih pesmi je tudi Spomin na januar poljske nobelovke Wisławe Szymborske. Sodi v zgodnje obdobje njenega ustvarjanja, in sicer v njeno vojno poezijo, za katero je bilo sicer ves čas znano, da jo je pisala, ni pa bila – za časa pesničinega življenja – knjižno objavljena. Ta poezija razkriva, kako je Szymborska pesniško in intimno doživljala drugo svetovno vojno, a hkrati več kot to: s svojo univerzalno in močno pesniško govorico nas nagovarjajo v našem tukaj in zdaj, ko se vse bolj zdi, da smo se iz zgodovinskih izkušenj premalo naučili. Prevajalka Jana Unuk, interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Ponedeljkovi Lirični utrinki bodo nekaj časa posvečeni pozivom k miru v Gazi in svetu. Ena izmed protivojnih pesmi je tudi Spomin na januar poljske nobelovke Wisławe Szymborske. Sodi v zgodnje obdobje njenega ustvarjanja, in sicer v njeno vojno poezijo, za katero je bilo sicer ves čas znano, da jo je pisala, ni pa bila – za časa pesničinega življenja – knjižno objavljena. Ta poezija razkriva, kako je Szymborska pesniško in intimno doživljala drugo svetovno vojno, a hkrati več kot to: s svojo univerzalno in močno pesniško govorico nas nagovarjajo v našem tukaj in zdaj, ko se vse bolj zdi, da smo se iz zgodovinskih izkušenj premalo naučili. Prevajalka Jana Unuk, interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Pesnica, dramatičarka, pisateljica, šansonjerka in aktivistka Svetlana Makarovič je objavila veliko odličnih pravljic in pesmi. Ena izmed njih je Mi pa po svetu vandramo, brezkompromisna variacija na ljudsko pesem. Pesem interpretira dramski gralec Željko Hrs.
Pesnica, dramatičarka, pisateljica, šansonjerka in aktivistka Svetlana Makarovič je objavila veliko odličnih pravljic in pesmi. Ena izmed njih je Mi pa po svetu vandramo, brezkompromisna variacija na ljudsko pesem. Pesem interpretira dramski gralec Željko Hrs.
Pesnica in literarna znanstvenica Vita Žerjal Pavlin je objavila kar nekaj pesmi, pri katerih se je naslonila na osebno izkušnjo, nato pa jo je razširila v nekaj, kar morda živimo ali pa si morda želimo živeti. Pesem z naslovom Blizu si bo interpretirala Barbara Žefran.
Pesnica in literarna znanstvenica Vita Žerjal Pavlin je objavila kar nekaj pesmi, pri katerih se je naslonila na osebno izkušnjo, nato pa jo je razširila v nekaj, kar morda živimo ali pa si morda želimo živeti. Pesem z naslovom Blizu si bo interpretirala Barbara Žefran.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je mojstrica zvočno bogate lirike, vendar nikoli na njen račun ne žrtvuje pomena, nasprotno. Tako tudi v pesmi, ki se začne z verzom Te iščem po pokrajinah in ki jo ustrezno občutljivo interpretira Marinka Štern.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk je mojstrica zvočno bogate lirike, vendar nikoli na njen račun ne žrtvuje pomena, nasprotno. Tako tudi v pesmi, ki se začne z verzom Te iščem po pokrajinah in ki jo ustrezno občutljivo interpretira Marinka Štern.
Poletje se počasi izteka. Ameriški pesnik Charles Simic je pesem Brezdomec morda napisal pozimi, ki bo zagotovo prišla. Poslovenil jo je njegov pesniški tovariš Tomaž Šalamun, interpretira jo Pavle Ravnohrib.
Poletje se počasi izteka. Ameriški pesnik Charles Simic je pesem Brezdomec morda napisal pozimi, ki bo zagotovo prišla. Poslovenil jo je njegov pesniški tovariš Tomaž Šalamun, interpretira jo Pavle Ravnohrib.
Pesnik, pisatelj in dramatik Milan Kleč zna zasukati poanto. Tako tudi v pesmi Rojstvo (v interpretaciji Zvoneta Hribarja).
Pesnik, pisatelj in dramatik Milan Kleč zna zasukati poanto. Tako tudi v pesmi Rojstvo (v interpretaciji Zvoneta Hribarja).
Pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj je avtor več pesniških zbirk, za katere je prejel Veronikino in Jenkovo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada. Je nebo nad nami res edino nebo? Tako razmišlja v istoimenski pesmi. Interpret Brane Grubar. Produkcija 2008.
Pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj je avtor več pesniških zbirk, za katere je prejel Veronikino in Jenkovo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada. Je nebo nad nami res edino nebo? Tako razmišlja v istoimenski pesmi. Interpret Brane Grubar. Produkcija 2008.
Pesnik in prevajalec Puškina ter še marsikaj Rado Bordon je v sonetu Moja glosa ubesedil precej resignirano razpoloženje. Interpretira ga Igor Samobor.
Pesnik in prevajalec Puškina ter še marsikaj Rado Bordon je v sonetu Moja glosa ubesedil precej resignirano razpoloženje. Interpretira ga Igor Samobor.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo postumno izdano knjigo Integrali (1967). A Kosovelov pesniški opus je obsežen in velik del je zaznamovan s temo smrti. Njegova pesem O, saj ni smrti to temo prefinjeno spelje še v bivanjsko občutenje končnosti življenja. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo postumno izdano knjigo Integrali (1967). A Kosovelov pesniški opus je obsežen in velik del je zaznamovan s temo smrti. Njegova pesem O, saj ni smrti to temo prefinjeno spelje še v bivanjsko občutenje končnosti življenja. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.
Katja Plut (1979, Novo mesto) je objavila več pesniških zbirk. Sodelovala je v več zbornikih in antologijah, med drugimi je bila uvrščena tudi v Antologijo slovenskih pesnic, leta 2003 pa je zmagala na prvem ljubljanskem pesniškem slemu. Njeno poezijo zaznamuje uporaba pogovornega jezika in dialektizmov, pesmi piše fragmentarno, kar ustvarja živost, pa tudi sodoben pesniški izraz. Pesem Bodi blagoslovljen (ker usoda je zihr iz ZDA), ki je bila objavljena v njeni pesniški zbirki Kresničke (LUD Šerpa, 2012), interpretira avtorica.
Katja Plut (1979, Novo mesto) je objavila več pesniških zbirk. Sodelovala je v več zbornikih in antologijah, med drugimi je bila uvrščena tudi v Antologijo slovenskih pesnic, leta 2003 pa je zmagala na prvem ljubljanskem pesniškem slemu. Njeno poezijo zaznamuje uporaba pogovornega jezika in dialektizmov, pesmi piše fragmentarno, kar ustvarja živost, pa tudi sodoben pesniški izraz. Pesem Bodi blagoslovljen (ker usoda je zihr iz ZDA), ki je bila objavljena v njeni pesniški zbirki Kresničke (LUD Šerpa, 2012), interpretira avtorica.
Guillaume Apollinaire (1880–1918) velja za enega najpomembnejših pesnikov začetka 20. stoletja. Po eni strani je bil dedič in nadaljevalec tradicionalne, novoromantične poetike, pisec ritmično pravilnih in zvonko rimanih pesmi, po drugi strani pa je bil načrten in brezkompromisen razdiralec te tradicije, avtor tako imenovanih figurativnih pesmi, kaligramov. Za uho so primernejše tiste bolj tradicionalne pesmi. Ena od teh je tudi pesem Zvonovi, ki jo je prevedel Aleš Berger, interpretira pa jo Uroš Smolej.
Guillaume Apollinaire (1880–1918) velja za enega najpomembnejših pesnikov začetka 20. stoletja. Po eni strani je bil dedič in nadaljevalec tradicionalne, novoromantične poetike, pisec ritmično pravilnih in zvonko rimanih pesmi, po drugi strani pa je bil načrten in brezkompromisen razdiralec te tradicije, avtor tako imenovanih figurativnih pesmi, kaligramov. Za uho so primernejše tiste bolj tradicionalne pesmi. Ena od teh je tudi pesem Zvonovi, ki jo je prevedel Aleš Berger, interpretira pa jo Uroš Smolej.
Gregor Podlogar (1974) je objavil šest samostojnih pesniških zbirk in knjigo Oda na manhatnski aveniji (LUD Šerpa, 2003) v soavtorstvu s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem. Milijon sekund bliže (LUD Literatura, 2006) je njegova tretja zbirka. V njej Podlogar s pestro uporabo formalnih pesniških postopkov, kot so opuščanje ločil, zrcaljenje pomena, ki ga doseže z modificiranim zapisom besed, in kolažnim nizanjem verzov, upesnjuje današnje doživljanje sveta ter načine, kako ga dojemamo. To nazorno pride do izraza v njegovi pesmi Visoko jezdijo ulice, ki jo interpretira avtor.
Gregor Podlogar (1974) je objavil šest samostojnih pesniških zbirk in knjigo Oda na manhatnski aveniji (LUD Šerpa, 2003) v soavtorstvu s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem. Milijon sekund bliže (LUD Literatura, 2006) je njegova tretja zbirka. V njej Podlogar s pestro uporabo formalnih pesniških postopkov, kot so opuščanje ločil, zrcaljenje pomena, ki ga doseže z modificiranim zapisom besed, in kolažnim nizanjem verzov, upesnjuje današnje doživljanje sveta ter načine, kako ga dojemamo. To nazorno pride do izraza v njegovi pesmi Visoko jezdijo ulice, ki jo interpretira avtor.
Piotr Sommer (roj. l. 1948) je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Izdal je več knjig poezije, prevedene so bile v več kot deset svetovnih jezikov, pa tudi pri nas ni popolnoma neznan avtor, saj je leta 2004 izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi namen, hkrati pa se pesnik spogleduje z narativnostjo. Pogosto ima v njej središčno vlogo življenje, tako kot v kratki pesmi Dnevi tedna, ki jo je prevedel Primož Čučnik, interpretiral pa jo bo dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Piotr Sommer (roj. l. 1948) je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Izdal je več knjig poezije, prevedene so bile v več kot deset svetovnih jezikov, pa tudi pri nas ni popolnoma neznan avtor, saj je leta 2004 izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi namen, hkrati pa se pesnik spogleduje z narativnostjo. Pogosto ima v njej središčno vlogo življenje, tako kot v kratki pesmi Dnevi tedna, ki jo je prevedel Primož Čučnik, interpretiral pa jo bo dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Samosvoja literarna ustvarjalka Alejandra Pizarnik (1936–1972), potomka ruskih emigrantov judovskega rodu, se je rodila v Buenos Airesu, več let pa je živela tudi v Parizu. Njen pesniški opus nadaljuje bogato tradicijo španskoameriških pesnic, vendar se po drugi strani odmika od sentimentalizma in se bolj usmerja v samosvoj nadrealizem, potopljen v notranji človekov eksistenčni univerzum. Ta univerzum pa na primer pesnica raziskuje v pesmi Nekoristne meje, ki je bila objavljena v njeni pesniški zbirki Dela in noči (1965) in ki jo je prevedel Ciril Bergles, interpretira pa jo Darja Reichman.
Samosvoja literarna ustvarjalka Alejandra Pizarnik (1936–1972), potomka ruskih emigrantov judovskega rodu, se je rodila v Buenos Airesu, več let pa je živela tudi v Parizu. Njen pesniški opus nadaljuje bogato tradicijo španskoameriških pesnic, vendar se po drugi strani odmika od sentimentalizma in se bolj usmerja v samosvoj nadrealizem, potopljen v notranji človekov eksistenčni univerzum. Ta univerzum pa na primer pesnica raziskuje v pesmi Nekoristne meje, ki je bila objavljena v njeni pesniški zbirki Dela in noči (1965) in ki jo je prevedel Ciril Bergles, interpretira pa jo Darja Reichman.
Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je v poeziji pozornost posvečal filozofskim temam ter refleksiji o življenju in svetu, velikokrat pa so njegove pesmi povezane še s tematiko narave in ljubezni. To velja tudi za njegovo zgodnjo pesem Srečanje, ki jo je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretira pa jo dramski igralec Matej Puc.
Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je v poeziji pozornost posvečal filozofskim temam ter refleksiji o življenju in svetu, velikokrat pa so njegove pesmi povezane še s tematiko narave in ljubezni. To velja tudi za njegovo zgodnjo pesem Srečanje, ki jo je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretira pa jo dramski igralec Matej Puc.
Tone Škrjanec v svoji poeziji pogosto uporablja znane besede, piše o vsakdanjih rečeh in vendar napiše in ustvari nekaj, ob čemer za hip umolknemo, se morda nasmehnemo, se česa zavemo ali uzremo drugače kot sicer. Kot tak pesnik se Škrjanec predstavi tudi s kratko in preprosto pesmijo Veliki val, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.
Tone Škrjanec v svoji poeziji pogosto uporablja znane besede, piše o vsakdanjih rečeh in vendar napiše in ustvari nekaj, ob čemer za hip umolknemo, se morda nasmehnemo, se česa zavemo ali uzremo drugače kot sicer. Kot tak pesnik se Škrjanec predstavi tudi s kratko in preprosto pesmijo Veliki val, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.
Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka, avtorica več pesniških zbirk. Tokrat predstavljamo njeno pesem Premik iz pesniške zbirke Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Interpretira dramska igralka Martina Maurič Lazar.
Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka, avtorica več pesniških zbirk. Tokrat predstavljamo njeno pesem Premik iz pesniške zbirke Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Interpretira dramska igralka Martina Maurič Lazar.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najzvirnejših sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.
Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najzvirnejših sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.
Lewisa Carrolla poznamo po njegovi Alici v čudežni deželi. Tokrat pa smo izbrali njegovo Pesem norega vrtnarja, ki je polna nezgrešljivega Carrollovega verbalnega humorja. Prevedel jo je Marjan Strojan, interpretira pa jo dramski igralec Branko Jordan.
Lewisa Carrolla poznamo po njegovi Alici v čudežni deželi. Tokrat pa smo izbrali njegovo Pesem norega vrtnarja, ki je polna nezgrešljivega Carrollovega verbalnega humorja. Prevedel jo je Marjan Strojan, interpretira pa jo dramski igralec Branko Jordan.
Poljski pesnik Miron Bialoszewski se je v svoji poeziji po navadi posvečal preprostim temam, vsakdanjemu življenju, ki se mu je čudil in ga občudoval. Poleg tega je v pesmih rad koval neologizme in se poigraval z jezikom. Pesem Mi, morske zvezde je prevedel Primož Čučnik, interpretira jo Gregor Gruden.
Poljski pesnik Miron Bialoszewski se je v svoji poeziji po navadi posvečal preprostim temam, vsakdanjemu življenju, ki se mu je čudil in ga občudoval. Poleg tega je v pesmih rad koval neologizme in se poigraval z jezikom. Pesem Mi, morske zvezde je prevedel Primož Čučnik, interpretira jo Gregor Gruden.