Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Ponedeljkove Lirične utrinke posvečamo pesniškim pozivom k miru - eno od pesmi, ki govorijo o eksistencialni grozi, pa naj bo povezana z vojno ali čim drugim, je napisal Srečko Kosovel. Sonet, ki se začne z verzom Ena je groza, interpretiraa dramski igralec Željko Hrs. Produkcija 2007.
Ponedeljkove Lirične utrinke posvečamo pesniškim pozivom k miru - eno od pesmi, ki govorijo o eksistencialni grozi, pa naj bo povezana z vojno ali čim drugim, je napisal Srečko Kosovel. Sonet, ki se začne z verzom Ena je groza, interpretiraa dramski igralec Željko Hrs. Produkcija 2007.
V obdobju, ko se zdi, da prehajamo iz teme v temo, se moramo zavedati tudi svetlih trenutkov, podrobnosti, zaradi katerih je svet lepši. V pesem jih je ujel sodobni švicarsko-kitajski pesnik Yang Lian, naslovu pa je dodal še napis z daoističnega amuleta: 'Plavajoča božanstva zbirajo vode'. Prevajalka je Katja Kolšek, igralka Pia Zemljič, redaktor Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiserka Saška Rakef. Posneto decembra 2017.
V obdobju, ko se zdi, da prehajamo iz teme v temo, se moramo zavedati tudi svetlih trenutkov, podrobnosti, zaradi katerih je svet lepši. V pesem jih je ujel sodobni švicarsko-kitajski pesnik Yang Lian, naslovu pa je dodal še napis z daoističnega amuleta: 'Plavajoča božanstva zbirajo vode'. Prevajalka je Katja Kolšek, igralka Pia Zemljič, redaktor Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiserka Saška Rakef. Posneto decembra 2017.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Sonet o lepoti in minljivosti je napisal španski baročni pesnik, ki je ustvarjal ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja. Prevajalec Andrej Capuder, igralec Rafael Vončina. Posneto julija 2006.
Sonet o lepoti in minljivosti je napisal španski baročni pesnik, ki je ustvarjal ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja. Prevajalec Andrej Capuder, igralec Rafael Vončina. Posneto julija 2006.
Poezija pesnika Pariza in drobnih stvari, predvsem pa ljubezni je bila pogosto tudi uglasbljena – pesem Uvelo listje so na primer peli Yves Montand, Juliette Greco, Nat King Cole in drugi. Z liričnim utrinkom se vračamo h govorjeni besedi. Prevajalec Aleš Berger, igralec Andrej Nahtigal, redaktorja Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, režiser Jože Valentič. Posneto decembra 2015.
Poezija pesnika Pariza in drobnih stvari, predvsem pa ljubezni je bila pogosto tudi uglasbljena – pesem Uvelo listje so na primer peli Yves Montand, Juliette Greco, Nat King Cole in drugi. Z liričnim utrinkom se vračamo h govorjeni besedi. Prevajalec Aleš Berger, igralec Andrej Nahtigal, redaktorja Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, režiser Jože Valentič. Posneto decembra 2015.
Prispodoba jeseni v poeziji ne pozna meja, kitajski cesar Wu Ti iz 2. in 1. stoletja pred našim štetjem jo je čutil podobno kot številni poznejši pesniki povsod po svetu,. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Gregor Čušin. Posneto oktobra 2002.
Prispodoba jeseni v poeziji ne pozna meja, kitajski cesar Wu Ti iz 2. in 1. stoletja pred našim štetjem jo je čutil podobno kot številni poznejši pesniki povsod po svetu,. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Gregor Čušin. Posneto oktobra 2002.
Pesem za ljubitelje domačih živali. In tudi za druge, seveda, da bi jih laže razumeli. Prevajalec je Klemen Pisk, igralec Aleš Valič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2019.
Pesem za ljubitelje domačih živali. In tudi za druge, seveda, da bi jih laže razumeli. Prevajalec je Klemen Pisk, igralec Aleš Valič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2019.
"Slišite zvonove, prijatelji? Za mir zvonijo." Igralec Zvone Hribar. Posneto novembra 2003.
"Slišite zvonove, prijatelji? Za mir zvonijo." Igralec Zvone Hribar. Posneto novembra 2003.
Ali Ahmed Said s psevdonimom Adonis je petinosemdesetletni arabski književnik, pesnik, mislec, filozof, književni teoretik, zgodovinar, kritik in pisatelj ter sodi med najizvirnejše, najbolj samosvoje, izjemno vplivne in ugledne sodobne književnike. Njegov izvirni pesniški izraz zaznamujejo slogovna čistost, miselna prodornost, velika senzibilnost, kontemplativnost in mističnost. Bil je večkrat nominiran za Nobelovo nagrado in je prejemnik številnih mednarodnih literarnih priznanj. Avtorja prevoda Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralec Blaž Šef, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2020.
Ali Ahmed Said s psevdonimom Adonis je petinosemdesetletni arabski književnik, pesnik, mislec, filozof, književni teoretik, zgodovinar, kritik in pisatelj ter sodi med najizvirnejše, najbolj samosvoje, izjemno vplivne in ugledne sodobne književnike. Njegov izvirni pesniški izraz zaznamujejo slogovna čistost, miselna prodornost, velika senzibilnost, kontemplativnost in mističnost. Bil je večkrat nominiran za Nobelovo nagrado in je prejemnik številnih mednarodnih literarnih priznanj. Avtorja prevoda Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralec Blaž Šef, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2020.
Katja Špur je začela pisati že v gimnaziji. V prozi je pogosto pisala o odnosu med žensko in moškim. Prevajala je iz bolgarščine in romunščine. Za svoje delo je prejela Levstikovo nagrado in nagrado Republike Bolgarije. Pesem Črna vrana je napisala leta 1944 v taborišču Barth, v podružnici koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Igralka Vesna Jevnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Katja Špur je začela pisati že v gimnaziji. V prozi je pogosto pisala o odnosu med žensko in moškim. Prevajala je iz bolgarščine in romunščine. Za svoje delo je prejela Levstikovo nagrado in nagrado Republike Bolgarije. Pesem Črna vrana je napisala leta 1944 v taborišču Barth, v podružnici koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Igralka Vesna Jevnikar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Fazil Hüsnü Daglarca se je rodil leta 1914 v Istanbulu. Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Prevajalec Ivan Minatti, igralec Lovro Finžgar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 2020.
Fazil Hüsnü Daglarca se je rodil leta 1914 v Istanbulu. Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Prevajalec Ivan Minatti, igralec Lovro Finžgar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 2020.
Pisanje Ivane Komel, pesnice, ki je otroštvo z družino preživljala v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, vendar ga je morala zaradi vojne zapustiti, izvira iz neposredne življenjske izkušnje. Za sintaktično preprostimi in komunikativnimi verzi se vedno znova razkrivajo pokrajine globoke osebne udeleženosti in prizadetosti. Igralka je Romana Šalehar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Pisanje Ivane Komel, pesnice, ki je otroštvo z družino preživljala v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, vendar ga je morala zaradi vojne zapustiti, izvira iz neposredne življenjske izkušnje. Za sintaktično preprostimi in komunikativnimi verzi se vedno znova razkrivajo pokrajine globoke osebne udeleženosti in prizadetosti. Igralka je Romana Šalehar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Baskovski pesnik, pisatelj in dramatik Karlos Linazasoro pravi, da rad piše kratke zgodbe, a tudi nekatere njegove pesmi vsebujejo pravo zgodbo, kar je mogoče ugotoviti ob poslušanju pesmi November. Sicer je Linazasoro plodovit pisatelj za odrasle in mladino, njegova dela so prevedena v več jezikov. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Gregor Čušin. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2007.
Baskovski pesnik, pisatelj in dramatik Karlos Linazasoro pravi, da rad piše kratke zgodbe, a tudi nekatere njegove pesmi vsebujejo pravo zgodbo, kar je mogoče ugotoviti ob poslušanju pesmi November. Sicer je Linazasoro plodovit pisatelj za odrasle in mladino, njegova dela so prevedena v več jezikov. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Gregor Čušin. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2007.
Karel Destovnik Kajuh je eden naših najbolj znanih predvojinih in medvojnih pesnikov. Osvoboditve in miru na žalost ni doživel. Za njim pa so ostale pesmi, ki jih tako rekoč vsakdo pozna, na primer: "Bosa pojdiva, dekle, obsorej ..." Pesem Mostovi je manj znana, vendar izjemno pomenljiva. Igralec je Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Karel Destovnik Kajuh je eden naših najbolj znanih predvojinih in medvojnih pesnikov. Osvoboditve in miru na žalost ni doživel. Za njim pa so ostale pesmi, ki jih tako rekoč vsakdo pozna, na primer: "Bosa pojdiva, dekle, obsorej ..." Pesem Mostovi je manj znana, vendar izjemno pomenljiva. Igralec je Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil leta 1880, umrl pa 9. novembra 1918. S svojim delom je določil začetke moderne poezije in vplival na številne pesniške smeri, od dadaizma in nadrealizma do konkretne in tipografske poezije. Prevod je delo Aleša Bergerja, interpretacija: Saša Tabaković, ton in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Redakcija Tina Kozin, Staša Grahek (ponovitev).
Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil leta 1880, umrl pa 9. novembra 1918. S svojim delom je določil začetke moderne poezije in vplival na številne pesniške smeri, od dadaizma in nadrealizma do konkretne in tipografske poezije. Prevod je delo Aleša Bergerja, interpretacija: Saša Tabaković, ton in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Redakcija Tina Kozin, Staša Grahek (ponovitev).
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
V Nemčiji rojena švicarska umetnica iz kroga nadrealistov Méret Oppenheim se je rodila leta 1913 in umrla leta 1985. Bila je pomembna likovna ustvarjalka, ob tem pa tudi pisateljica in pesnica. Prevod Tesa Drev, interpretacija Saša Mihelčič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Posneto 2014. Redakcija Tesa Drev, Staša Grahek (ponovitev).
V Nemčiji rojena švicarska umetnica iz kroga nadrealistov Méret Oppenheim se je rodila leta 1913 in umrla leta 1985. Bila je pomembna likovna ustvarjalka, ob tem pa tudi pisateljica in pesnica. Prevod Tesa Drev, interpretacija Saša Mihelčič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Posneto 2014. Redakcija Tesa Drev, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnica in pisateljica Luiza Pesjak se je rodila leta 1828 in umrla leta 1898. Za poezijo jo je navdušil Prešeren. Najprej je pisala nemško, pozneje slovensko in nemško. Prevajala je, pisala poezijo, prozo in dramska besedila. Njen je Gorenjski slavček, libreto prve slovenske opere. Interpretacija Stannia Boninsegna. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnica in pisateljica Luiza Pesjak se je rodila leta 1828 in umrla leta 1898. Za poezijo jo je navdušil Prešeren. Najprej je pisala nemško, pozneje slovensko in nemško. Prevajala je, pisala poezijo, prozo in dramska besedila. Njen je Gorenjski slavček, libreto prve slovenske opere. Interpretacija Stannia Boninsegna. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Avstrijska pesnica, pisateljica in likovna umetnica Ilse Brem se je rodila leta 1945; živi in ustvarja na Dunaju. Prevod Alenka Bole Vrabec, interpretacija Nina Valič. Posneto 2007.
Avstrijska pesnica, pisateljica in likovna umetnica Ilse Brem se je rodila leta 1945; živi in ustvarja na Dunaju. Prevod Alenka Bole Vrabec, interpretacija Nina Valič. Posneto 2007.
Hrvaški pesnik, literarni zgodovinar in esejist Dragutin Tadijanović se je rodil 4. novembra leta 1905, umrl je leta 2007. Bil je izredno priljubljen pesnik. Uveljavil se je v času, ko je v književnosti prevladovala socialna naravnanost, on pa se je obrnil k preprostosti in neposredni povednosti. Prevod Ivan Minatti, interpretacija Tomaž Giubenšek. Posneto 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Hrvaški pesnik, literarni zgodovinar in esejist Dragutin Tadijanović se je rodil 4. novembra leta 1905, umrl je leta 2007. Bil je izredno priljubljen pesnik. Uveljavil se je v času, ko je v književnosti prevladovala socialna naravnanost, on pa se je obrnil k preprostosti in neposredni povednosti. Prevod Ivan Minatti, interpretacija Tomaž Giubenšek. Posneto 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).
Tretjega novembra 1914 je v garnizijski bolnišnici v Krakovu umrl avstrijski pesnik Georg Trakl. Rodil se je februarja 1887 v Salzburgu, kjer je preživel prvih 21 let življenja. Postal je lekarnar – in pri delu prišel v stik z mamili, ki so ga zasvojila. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran, kot bolničar je služil na fronti v Galiciji. Po veliki bitki pri Grodeku ja poskušal samomor. Kmalu zatem je umrl, potem ko je zaužil prevelik odmerek kokaina. Georg Trakl sodi med najpomembnejše pesnike ekspresionizma. V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Grodek, v kateri je Trakl pretresljivo upesnil grozote vojne. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Andrej Nahtigal, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Leto nastanka 2012, Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Tretjega novembra 1914 je v garnizijski bolnišnici v Krakovu umrl avstrijski pesnik Georg Trakl. Rodil se je februarja 1887 v Salzburgu, kjer je preživel prvih 21 let življenja. Postal je lekarnar – in pri delu prišel v stik z mamili, ki so ga zasvojila. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran, kot bolničar je služil na fronti v Galiciji. Po veliki bitki pri Grodeku ja poskušal samomor. Kmalu zatem je umrl, potem ko je zaužil prevelik odmerek kokaina. Georg Trakl sodi med najpomembnejše pesnike ekspresionizma. V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Grodek, v kateri je Trakl pretresljivo upesnil grozote vojne. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Andrej Nahtigal, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Leto nastanka 2012, Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Živa Čebulj je pred dvema letoma v zbirki Sončnica objavila pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pravkar pa je izšla njena nova zbirka Praznih rok. Iz nje je tudi pesem brez naslova, ki se začenja z besedama "Presihajoče barve". Interpretka Živa Čebulj, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Živa Čebulj je pred dvema letoma v zbirki Sončnica objavila pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pravkar pa je izšla njena nova zbirka Praznih rok. Iz nje je tudi pesem brez naslova, ki se začenja z besedama "Presihajoče barve". Interpretka Živa Čebulj, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marko Matičetov živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Pravkar je izšla njegova najnovejša zbirka V notranjosti so pokrajine, iz katere je tudi pesem A tako umre kaktus? Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Danes je praznik, dan reformacije. Na ta dan leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther objavil svojih 95 tez, ki naj bi jih po Melanchtonu nabil na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu; v njih je izrazil svojo kritiko Katoliške cerkve glede odpustkov. V praznični Lirični utrinek uvrščamo duhovno pesem Primoža Trubarja z naslovom Completa / Večerna molitev. Prvič je bila objavljena leta 1575. Interpretacija Kristjian Muck, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2002.
Danes je praznik, dan reformacije. Na ta dan leta 1517 je nemški duhovnik Martin Luther objavil svojih 95 tez, ki naj bi jih po Melanchtonu nabil na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu; v njih je izrazil svojo kritiko Katoliške cerkve glede odpustkov. V praznični Lirični utrinek uvrščamo duhovno pesem Primoža Trubarja z naslovom Completa / Večerna molitev. Prvič je bila objavljena leta 1575. Interpretacija Kristjian Muck, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2002.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. V njej je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v tej pesmi pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesem pripoveduje fiktivni lirski subjekt, indijanski poglavar Poundmaker, naslovljena pa je z datumom in krajem rojstva ter smrti lirskega govorca. Vanjo je vpleten tudi tuji jezik lirskega subjekta. Interpretira Branko Jordan, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. V njej je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v tej pesmi pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesem pripoveduje fiktivni lirski subjekt, indijanski poglavar Poundmaker, naslovljena pa je z datumom in krajem rojstva ter smrti lirskega govorca. Vanjo je vpleten tudi tuji jezik lirskega subjekta. Interpretira Branko Jordan, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj - biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z naslovom - Pisanje. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Posneto leta 2021.
Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj - biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z naslovom - Pisanje. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Posneto leta 2021.
Brane Senegačnik je klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - ob tem pa eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. V Knjižnici Kranj so mu sinoči podelili letošnjo Jenkovo nagrado za zbirko z naslovom Prosojnosti, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nagrado od leta 1986 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Pesem Alina v Liričnem utrinku interpretira pesnik Brane Senegačnik sam.
Brane Senegačnik je klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - ob tem pa eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov. V Knjižnici Kranj so mu sinoči podelili letošnjo Jenkovo nagrado za zbirko z naslovom Prosojnosti, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Nagrado od leta 1986 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Pesem Alina v Liričnem utrinku interpretira pesnik Brane Senegačnik sam.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.