Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Studio ob 17.00

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zadnje

Tedenski aktualni mozaik: o rekordni rasti cen, novem pristopu za boj z epidemijo, prelomnem zasedanju Nata in novi okoljska zakonodaja EU

1. 7. 2022

Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.

Je zdajšnji način omejevanja vpisa v srednje šole nepravičen? Kako naprej in kaj z NPZ?, Nova vlada razmišlja o upoštevanju NPZ pri vpisu v srednje šole

30. 6. 2022

Marsikatera družina je te dni doživljala pravo dramo zaradi vpisovanja učenca v želeno srednjo šolo. Državni izpitni center pa je objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja. To je znova sprožilo polemike o njegovem namenu in ciljih ter potrebnih spremembah ocenjevanja znanja. Vlada je v koalicijski pogodbi predvidela takšne spremembe meril za omejitve vpisa, da bi poleg ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na tem preverjanju znanja. Kaj torej storiti, v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.

Vrh zveze NATO pred zgodovinskimi izzivi

29. 6. 2022

Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.

Nova vlada predstavlja strategijo za spoprijemanje z epidemijo

28. 6. 2022

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

150 let zadružništva – so zadruge lahko odgovor na draginjo in težave z oskrbo?

27. 6. 2022

Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države

Tedenski aktualni mozaik: črpalke brez goriva, RTV brez novinarskih prispevkov, vlada še brez treh ministrstev, Unija brez soglasja glede kandidatk in šolarji brez obveznosti

24. 6. 2022

Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.

Evropska unija odpira vrata Ukrajini, kaj to pomeni za Balkan?

23. 6. 2022

Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Bo Ljubljana res (šele) z Emoniko postala sodobna evropska prestolnica?

22. 6. 2022

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

Glasbeno festivalsko poletje – o vrhuncih na odru in izzivih iz zakulisja

21. 6. 2022

Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.

Pred vnovičnim kadrovanjem v državnih podjetjih

20. 6. 2022

Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?

Tedenski aktualni mozaik: premier prvič v Bruslju, prvi novi ukrepi proti draginji, vojna in novi pristopi EU in NATO glede širitve, svetovni kolesarski vrh v Sloveniji

17. 6. 2022

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

Kdo in kako naj nadomesti avtomobile v mestih?

16. 6. 2022

Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja

50 let slovenskih avtocest

15. 6. 2022

Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.

Kulturna politika po novem

14. 6. 2022

"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.

Val 202 že pol stoletja premika meje in ostaja zvest ljudem

13. 6. 2022

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Tedenski aktualni mozaik - Teden velikih škandalov, priprav na nujne ukrepe glede zdravstva in inflacije ter analiziranja vloge razvpitih evropskih voditeljev

10. 6. 2022

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

Imate raje inflacijo ali draga posojila?

9. 6. 2022

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

Ženske v politiki – je napredek zgolj srečno naključje?

8. 6. 2022

Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.

Izkušnje mladih in uspešnih v svetu gastronomije - Nekaj je v njih, kar jih žene naprej kljub krizi

7. 6. 2022

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Gibalne (ne)sposobnosti otrok in mladih

6. 6. 2022

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.

Tedenski aktualni mozaik – prisega nove vlade in kadrovski vrtiljak, bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti Rusiji in slovo tržaškega velikana književnosti

3. 6. 2022

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

Lovstvo na razpotju

2. 6. 2022

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Ob začetku Borštnikovega srečanja o preobrazbah našega gledališča

1. 6. 2022

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije

Razmere v Evropski uniji pod težo ukrajinske vojne

31. 5. 2022

Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.

Boris Pahor, velikan

30. 5. 2022

Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.

Tedenski aktualni mozaik – o novem predsedniku vlade, stavki na RTV, prvih opičjih kozah pri nas in treh mesecih ukrajinske vojne

27. 5. 2022

Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.

Tri slovenska desetletja v Združenih narodih

26. 5. 2022

Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Državni zbor o mandatarju, bodoči premier o vladnem programu

25. 5. 2022

Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.

Kazenski pregon zločinov iz vojne v Ukrajini

24. 5. 2022

Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Kako izboljšati zakonodajo o Radioteleviziji Slovenija – javni, neodvisni, kakovostni

23. 5. 2022

Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Tedenski aktualni mozaik

20. 5. 2022

Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.

Družinska medicina na robu prepada

19. 5. 2022

Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.

Kako zaščititi medvede in ljudi?

18. 5. 2022

Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.

Novi ministri, ključni izzivi in koalicijski načrti

17. 5. 2022

Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.

Gospodarske napovedi in izzivi za ekonomsko politiko

16. 5. 2022

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Ustanovna seja državnega zbora – kakšen prvi vtis bo pustil in kako gladko bo stekel prenos oblasti

13. 5. 2022

Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.

Kako draga naj bodo goriva?

12. 5. 2022

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Onesnaženje polj s 'svinčeno' sadro – (kdaj) bo drama s Koroške dobila epilog?

11. 5. 2022

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.

Kruta vojna v Ukrajini

10. 5. 2022

77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.

Dan Evrope – evropska družina pred nepričakovanimi izzivi

9. 5. 2022

Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Tedenski aktualni mozaik – o koalicijskih pogajanjih in načrtih, dostopu do posojil, dragi nafti in drugih ranah vojne

6. 5. 2022

Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

Kako smo medse sprejeli okoli pet tisoč beguncev iz Ukrajine

5. 5. 2022

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

4. 5. 2022

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Turisti se ne dajo – dovolj imajo korone in vojne!

3. 5. 2022

Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.

Tedenski aktualni mozaik – o povolilni Sloveniji na političnem in gospodarskem področju, o predsedniški kontinuiteti v Franciji, o prvomajskem razmišljanju in oddihu

29. 4. 2022

Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.

Bi morali delati manj? Osemurni delovnik je po 100 letih preživet

28. 4. 2022

Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Macronova Evropa in mi

26. 4. 2022

Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.

Slovenija po volitvah – kakšna bo nova vlada

25. 4. 2022

Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

Sklepno radijsko soočenje predsednikov strank pred volitvami v DZ

22. 4. 2022

Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Sklepno radijsko soočenje predsednikov strank pred volitvami v DZ

22. 4. 2022

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Ocena predvolilne kampanje

21. 4. 2022

Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.

Četrto radijsko predvolilno soočenje – parlamentarne liste oziroma stranke o starajoči družbi in varnosti

20. 4. 2022

Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.

Maturitetni esej: Veliki Gatsby

19. 4. 2022

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Tedenski aktualni mozaik – po 50 dneh vojne, pred zadnjim tednom domače predvolilne kampanje in snemanju mask

15. 4. 2022

Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.

Kolo kot sredstvo trajnostne mobilnosti

14. 4. 2022

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Tretje radijsko predvolilno soočenje – neparlamentarne liste oz. stranke

13. 4. 2022

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

Maturitetni esej: Čudežni Feliks

12. 4. 2022

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.

Francija – po Macronu Macron?

11. 4. 2022

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

Tedenski aktualni mozaik – o vse bolj zločinski vojni v Ukrajini ter njenih posledicah za domač proračun in za volitve pri nas in sočlanicah Unije

8. 4. 2022

Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.

Gradbeništvo v primežu cen

7. 4. 2022

Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.

Drugo radijsko predvolilno soočenje – ekonomske politike

6. 4. 2022

Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.

Kako gospodarstvu zagotoviti razvojni preboj kljub posledicam vojne in pandemije

5. 4. 2022

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.

Kakšna bo Madžarska po volitvah?

4. 4. 2022

Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

Tedenski aktualni mozaik – o volilni bitki doma in v soseščini, o brutalni vojni v Ukrajini in filmskih klofutah

1. 4. 2022

Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Expo 2020 se končuje – kako koristen je bil za Slovenijo?

31. 3. 2022

Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj.

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank

30. 3. 2022

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank

30. 3. 2022

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.

Guverner Banke Slovenije o inflaciji, obrestnih merah in domačih bankah

29. 3. 2022

Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.

Je avtizem (tudi) v Sloveniji res vse bolj pogost? Kdo mora ukrepati in kako?

28. 3. 2022

Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.

Tedenski aktualni mozaik – o začetku drugega meseca ukrajinske vojne, strnjenih vrsta zahodnih zaveznic in začetku vroče predvolilne kampanje.

25. 3. 2022

Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.

Voditelji EU, zveze Nato in G7 o vojni v Ukrajini

24. 3. 2022

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Novinarstvo v vojni – med interesom javnosti in osebno varnostjo

23. 3. 2022

Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.

Vojna in hrana

22. 3. 2022

Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.

Kako nevarno je krčenje svetovnih gozdov in koliko smo zanj odgovorni mi?

21. 3. 2022

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.

Tedenski aktualni mozaik – ukrajinska mesta pod točo ruskih izstrelkov, trije premierji v obleganem Kijevu, zamrznjene cene energentov in krepitev slovenske vojske

18. 3. 2022

Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.

Nas bo šok prisilil k hitrejšemu prehodu k zeleni energiji?

17. 3. 2022

Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.

Kako ukrajinska vojna vpliva na dogajanje v državah Zahodnega Balkana

16. 3. 2022

Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Vojna na evropskih tleh terja tudi razmislek o slovenski vojski

15. 3. 2022

Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.

Po novem drugem tiru res samo v eno smer? Gradi se kot enotirna železnica…

14. 3. 2022

Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.

Tedenski aktualni mozaik - O nesmiselni vojni, brezplodnih pogovorih za premirje in utrjevanju evropske neodvisnosti

11. 3. 2022

Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.

Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in azilu

10. 3. 2022

Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve

Stavka v šolstvu – kako poteka, kje so razlogi in kje rešitve

9. 3. 2022

Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kako bomo v Sloveniji poskrbeli za begunce iz Ukrajine?

8. 3. 2022

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.

Kako preprečiti smrti in nepotrebno trpljenje zaradi redkih bolezni?

7. 3. 2022

Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.

Tedenski aktualni mozaik - o porušenih mestih, eksodusu žensk in otrok, gospodarski škodi in žrtvovanju okolja

4. 3. 2022

Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.

Olimpijska bakla spet na poti – začenjajo se paraolimpijske igre

3. 3. 2022

V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar.

Kako gospodarstvo občuti posledice vojne v Ukrajini?

2. 3. 2022

Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.

Kibernetska in propagandna vojna za Ukrajino

1. 3. 2022

Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.

Razsežnosti vojne v Ukrajini

28. 2. 2022

Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.

Tedenski aktualni mozaik - Vojna v Evropi

25. 2. 2022

Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.

Vojna v Ukrajini: splošen napad iz zraka, kopnega in morja

24. 2. 2022

Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht.

Odpadna embalaža – dileme in novosti novega zakona

23. 2. 2022

V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog.

Putin je prestopil Rubikon

22. 2. 2022

Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator

Kako zapolniti hotele, skupine turističnih vodnikov in izlete v mestna zaledja?

21. 2. 2022

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Tedenski aktualni mozaik

18. 2. 2022

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič.

Ali mlade (sploh) še privlačijo zimski športi?

17. 2. 2022

Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sodišče EU o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava

16. 2. 2022

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Generacija Z vstopa na trg dela in prevzema vlogo v družbi

15. 2. 2022

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.

Digitalna ljubezen

14. 2. 2022

V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com

Tedenski aktualni mozaik

11. 2. 2022

Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

Inflacija in okrevanje

10. 2. 2022

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

Supervolilno leto – razdeljeni in sovražni?

9. 2. 2022

Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

Prešernovi lavreati o svojem delu, življenju in družbi

7. 2. 2022

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.

Tedenski aktualni mozaik

4. 2. 2022

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Olimpijski ogenj v Pekingu

3. 2. 2022

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.

Boj proti energetski draginji

2. 2. 2022

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.

Kaj se dogaja v šolah?

1. 2. 2022

Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Življenje v okoljih, onesnaženih s težkimi kovinami

31. 1. 2022

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.

Tedenski aktualni mozaik

28. 1. 2022

Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.

Epidemija gorskih nesreč

27. 1. 2022

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.

Kitajska pod žarometi

26. 1. 2022

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.

Jedrsko, ki te ljubim zeleno

25. 1. 2022

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.

Na čelu Italije

24. 1. 2022

V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.

Tedenski aktualni mozaik

21. 1. 2022

Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.

(Ne)izpolnjena pričakovanja leto dni po zamenjavi oblasti v Beli hiši

20. 1. 2022

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.

Zakaj oškodovani slovenski potrošniki ne stopijo skupaj?

19. 1. 2022

Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.

Svet v letu 2021

18. 1. 2022

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.

Omikron – boleč začetek konca pandemije?

17. 1. 2022

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19. Gostje: - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, - epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Tedenski aktualni mozaik

14. 1. 2022

Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva. V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.

Črni oblaki nad avtomobilsko industrijo

13. 1. 2022

Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu. Gostje: - Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey, - Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Koroška odmaknjenost – ovira ali priložnost?

12. 1. 2022

Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem. Gostje: - Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma, - Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem, - Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, - Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.

Digitalni osebni dokumenti, digitalna gradbena dovoljenja, digitalno zdravstvo – bodo učinkoviti, dostopni in varni?

11. 1. 2022

Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.

Bodo pogajanja v Ženevi ublažila napetosti med Zahodom in Rusijo?

10. 1. 2022

Po virtualnem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Bidna in Putina, je Rusija 17. decembra objavila ultimat proti širjenju Severnoatlantske zveze na Vzhod. Zahod obtožuje Rusijo, da želi vojaško poseči v Ukrajini, uradna Moskva se brani, da zgolj odgovarja na poteze Kijeva pred vojaško rešitvijo zamrznjenih konfliktov v Donbasu. Oči svetovne javnosti so uprte v Ženevo, kjer se začenja srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki ga na Zahodu označujejo kot nadaljevanje strateškega dialoga. O ameriško - ruskih odnosih, ki so na najnižji točki po koncu hladne vojne, so razpravljali naš zunanjepolitični komentator Miha Lampreht, dopisnika RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike in Ruske federacije dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik ter publicist Branko Soban.

Tedenski aktuani mozaik

7. 1. 2022

Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.

Razvoj ali ogrožanje visokošolskega prostora?

6. 1. 2022

Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, - prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, - prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani, - doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM, - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Slovenija v letu 2021

5. 1. 2022

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Hrana kot ambasador države

4. 1. 2022

Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.

Znanost 2021: o ugankah vesolja, življenja in obstoja na Zemlji

3. 1. 2022

Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.

Slovenija v letu 2021

30. 12. 2021

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Svet v letu 2021

29. 12. 2021

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.

Gospodarstvo v letu 2021

28. 12. 2021

Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu. Gostje: - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.

Šport v letu 2021

27. 12. 2021

Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.

Kultura v letu 2021

23. 12. 2021

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.

Občutljivi kraški svet je pomemben za preživetje milijonov Zemljanov

22. 12. 2021

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Usoda industrije srečanj in sejmov

21. 12. 2021

Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.

Prihodnost gozdov

20. 12. 2021

Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Tedenski aktualni mozaik

17. 12. 2021

Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.

Evropska unija ob koncu slovenskega predsedovanja

16. 12. 2021

V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.

Pogovor s predsednikom države

15. 12. 2021

Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.

Delo prek platform in delavske pravice

14. 12. 2021

V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.

Postavljeni temelji za ureditev dolgotrajne oskrbe – vrabec v roki?

13. 12. 2021

Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Tedenski aktualni mozaik

10. 12. 2021

Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.

Več konkurence med ponudniki iger na srečo?

9. 12. 2021

Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.

Nemški semafor za čas po Angeli Merkel

8. 12. 2021

Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

7. 12. 2021

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Humanitarne organizacije kot nadomestek države?

6. 12. 2021

Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tedenski aktualni mozaik

3. 12. 2021

Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.

Pred mednarodnim dnevom invalidov

2. 12. 2021

Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Na banko ali na borzo?

1. 12. 2021

Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Lesarstvo – za podnebje in posel

30. 11. 2021

V najboljših časih je slovenska lesna industrija zaposlovala več kot 40 tisoč ljudi, zdaj jih okoli 12 tisoč. Vzpostavljanje gozdno-lesnih verig od sadike do končnega izdelka je ključno za ustvarjanje izdelkov z dodano vrednostjo. Predvsem v gozdnatih slovenskih regijah težko pričakujejo gozdno-centre, ki naj bi pomagali vzpostaviti te verige. Ali se lahko Slovenija vrne po poti nekdanje slave lesne industrije? So rešitev mikro gozdno-lesne veriga, kakršne že delujejo ponekod po Sloveniji? Je to pravi korak v smeri, da slovenski les ne bo v tolikšni meri končal v pečeh za kurjenje? Kako se z državnimi obljubami na področju lesarstva soočajo v regijah? O vsem tem voditelj Matija Mastnak s kolegi in gosti v studiu. Gostje: - Danilo Ranc, direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, - Robert Tomazin, glavni direktor Slovenskih državnih gozdov, - Marko Krenker, direktor podjetja Cemprin, - Marjana Cigala, županja Občine Dravograd in predsedujoča svetu koroške regije.

Kaj čaka smučišča?

29. 11. 2021

Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.

Tedenski aktualni mozaik

26. 11. 2021

Covid je tudi ta teden krojil naš vsakdan. Nekaj manj na novo okuženih vsak dan še ni prineslo olajšanja bolnišnicam. Vse manj je razumevanja za zavračanje zaščite s cepivi, vrstijo se pozivi k nadaljnji pomoči podjetjem. Komentiramo akrobacije pri uzakonjanju dolgotrajne oskrbe, ki daje starejšim dodatne pravice, ne pa tudi vzdržnega vira njihovega financiranja. Sprašujemo se o ozadju vladnih akrobacij pri imenovanju naših tožilcev za evropski tožilski urad in o akrobacijah pri obnovi ljubljanske Drame. Pojasnjujemo, kaj Evropi in Sloveniji prinaša koalicijska pogodba bodoče nemške vlade in kakšen bo nemško-francoski vlak po bližajočih se volitvah v Franciji. kritični pregled tedna tokrat z Darjo Groznik

Kakšna naj bo vloga kulture v družbi in kakšna vloga države v kulturi?

25. 11. 2021

O nacionalnem programu za kulturo do leta 2028 že od septembra potekata široka javna in politična razprava. Predlagatelj osnutka, Ministrstvo za kulturo, poslanstvo dokumenta vidi v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden bosta o osnutku odločala vlada in državni zbor, bodo o njem razpravljali tudi voditelj Marko Golja s sogovorniki. Minister Vasko Simoniti se povabilu, brez pojasnila, ni odzval. Gostje: - Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, - dr. Andrej Blatnik, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj, - Tadej Meserko, strokovni vodja društva Asociacija.

Otrokove pravice v digitalnem svetu

24. 11. 2021

Za mlade pravimo, da so digitalni domorodci, saj odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami in novimi možnostmi, ki jih te omogočajo. Pomemben vidik njihovega odraščanja je seveda šola in izobraževanje, kjer je na posebej visokem mestu opismenjevanje. A to ni več zadostno. V 21-em stoletju namreč mladi potrebujejo tudi medijsko, informacijsko, računalniško in digitalno pismenost. O tem, kako mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih digitalnih pravic v mediatiziranem vsakdanu, kaj mora za to storiti država in kaj lahko prepusti podjetjem, družbi in staršem, pa tudi, kaj na tem področju prinaša nova evropska zakonodaja o digitalnih trgih in storitvah, voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: - dr. Bojana Lobe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Katja K Ošljak, Zavod za digitalno vzgojo Vsak, - dr. Borut Čampelj, Služba za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Domen Savič, Zavod Državljan D.

Pot Rudolfa Maistra – premikanje meja takrat in danes

23. 11. 2021

Državnost in skupna zavest naroda se gradita tudi z ohranjanjem spomina na prelomne dogodke in velike ljudi iz skupne zgodovine. V tem duhu je Medobčinski muzej Kamnik združil 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov v spletni projekt Maistrova pot. Ta povezuje kraje, v katerih je general in pesnik Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo gradivo ali spomin nanj. Osebnost zgodovinskih dejanj s konca prve svetovne vojne je tako vstopila v digitalni svet ter se predstavila najširšemu krogu radovednežev in raziskovalcev. Projekt nameravajo nadgraditi še z realno popotniško različico. O pomenu Rudolfa Maistra in privlačnem ohranjanju spomina nanj naš voditelj in zgodovinar Stane Kocutar in gosti: - Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, - dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor, - dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Pravosodje na udaru politike

22. 11. 2021

Državni zbor delovni teden začenja z obravnavo druge od štirih vloženih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše. Tokrat se bo zagovarjal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister z najkrajšim stažem v tej vladi – interpelacijo so vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja. Očitki: med drugim neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v človekove pravice, tudi neplačilo komunalnega prispevka in izogibanje sodišču. O razmerah v pravosodju se bo Jolanda Lebar pogovarjala s predstavniki pravosodja, ob pomoči ogašanj naše parlamentarne ekipe pa bomo spremljali tudi poslansko razpravo in ministrov zagovor v državnem zboru. Tam bosta Nataša Mulec in Tomaž Celestina. Gostje: - Vesna Bergant Rakočevič, predsednica sodniškega društva, - Boštjan Valenčič, predsednik društva tožilcev, - profesorjem Marko Novak, nekdanji predsednik Sodnega sveta.

Tedenski aktualni mozaik

19. 11. 2021

Zlom zdravstva in moralni zlom družbe. Ekstremni egoizem. Največja mobilizacija v zdravstvu v samostojni Sloveniji. Osvetljujemo ozadje teh težkih besed in iščemo izhod iz te slepe ulice. Ali k izhodu vodi tudi odstavljanje šolske ministrice, se sprašujemo ob robu parlamentarne razprave o interpelaciji. In še: bo pravkar sprejet rekordni proračun države položaj olajšal ali dodatno zapletel. V kritičnem pregledu tedna z Marjanom Vešligajem tudi kritično o hibridni vojni na poljsko-beloruski in oblikovanju nove evropske obrambne vizije.

Duševne stiske mladih v kaotičnem svetu pandemije

18. 11. 2021

Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami. Sogovornice: -\tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, -\tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, -\tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, -\tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, -\tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Belorusko – poljske napetosti in varovanje evropskih meja

17. 11. 2021

Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki Gostje: . - Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, - profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.

Kako rešiti stiske medicinskih sester?

16. 11. 2021

Sredi največje zdravstvene krize pri nas sta vlada in zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu dosegla dogovor o dvigu plač. Koliko se bo to poznalo medicinski sestri, koliko zaposlenim v domovih za starejše, predvsem pa, ali lahko obliž na rane močno iztrošenega kadra ustavi množične odhode in vsaj omili trenutno hudo pomanjkanje medicinskih sester in drugih zaposlenih? Od kod denar za višje plače? Bodo vplivale na višino oskrbnin? In nenazadnje, kaj bo z ostalimi zaposlenimi, ki so izpuščeni v tem dogovoru in kdaj pridejo na vrsto vendarle še standardi in normativi? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš z gosti.

Nimamo planeta B – bo kompromis iz Glasgowa rešil tega, ki ga imamo?

15. 11. 2021

Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu ni dosegla želenega cilja: trdnih zavez držav, da bi dvig globalnih temperatur ne bi presegel 1,5 stopinje Celzija. Nekaj napredka je bilo, preveč pa je zgolj načelnih izjav in premalo konkretnih ukrepov. Okoljske organizacije Evropski uniji očitajo dvoličnost, češ da je v Glasgowu pozivala k podnebnim ukrepom v Bruslu pa snovala ukrepe za podporo plinu in industrijskemu kmetijstvu. Razočarane so otoške države, ki so zaradi dviga morske gladine že žrtve podnebnih sprememb a so ostale brez odškodnin. A kljub majhnim korakom je dogovor okoli 200 držav sveta vendarle dobrodošel, ključno pa bo zdaj njegovo udejanjenje. Kaj pomeni doseženi kompromis za svet in kaj za Slovenijo, voditelj Tomaž Gerden in sogovorniki: - klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, – klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje, - Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, - posebna poročevalka RTVS iz COP 26 v Glasgowu Špela Novak, - podnebna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek z Ministrstva za okolje in prostor.

Tedenski aktualni mozaik

12. 11. 2021

Evropa je spet svetovno središče pandemije covida-19, slovensko zdravstvo pa na robu zloma. Ob pozivih k cepljenju smo poslušali grožnje z bergamom, ob uvajanju novih ukrepov v šolstvu pa o njihovi neizvedljivosti. Na pragu zahtevnih odločitev o zelenem prehodu smo menjali vodilne v energetiki, po mnenju kritikov zaradi političnih in ne poslovnih motivov. Novo ekipo čaka tudi uresničevanje pogajalskih dosežkov dvotedenske mednarodne podnebne konference - ocenjujemo jih z našo komentatorko v Glasgowu. Nespoštljivi minister Vizjak je z vulgarnimi izjavami glede sodnikov izgubil zaupanje koalicijske partnerice. Komentiramo tudi, kakšnega ustavnega sodnika smo dobili v četrtem poskusu izvolitve in kakšno ustavno sodišče za vsaj prihodnja štiri leta. Zaskrbljeno spremljamo stopnjevanje napetosti na poljsko – beloruski meji, kjer plin in ljudje postajajo orožje hibridne vojne med beloruskim režimom in evropsko unijo. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

Evropski praznik šaha v Sloveniji

11. 11. 2021

Šah je najbolj razširjena miselna igra na svetu. Ima različne plati: od tekmovalne do izobraževalne, igralkam in igralcem pa ponuja tudi veliko veselja. V Čatežu ob Savi se ta četrtek s slovesnim odprtjem začenja ekipno evropsko prvenstvo, zaznamovano s sodelovanjem številnih vrhunskih šahistk in šahistov stare celine. Gre za pravi praznik šaha v Sloveniji in zelo odmeven dogodek v šahovskem svetu in tudi širši javnosti. O fenomenu šaha in koristih šahiranja za zdravje in družbo voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: - velemojstrica Darja Kapš, podpredsednica Šahovske zveze Slovenije, - velemojstrica Jana Krivec, profesorica psihologije, - Milan Brglez, predsednik Šahovske zveze Slovenije.

Usoda Slovenske tiskovne agencije

10. 11. 2021

Slovenska tiskovna agencija je po več kot 300 dneh vendarle prejela prvo plačilo za opravljeno javno službo v tem letu. Z vladnim uradom so namreč sklenili pogodbo. Približno sto zaposlenih na Agenciji si vsaj do konca leta lahko nekoliko oddahne, še naprej pa ostaja negotov položaj STA v prihodnjem letu, saj je kar nekaj vprašanj še odprtih. Tudi Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev dogovor med STA in Ukomom spremljata z zadržanostjo in previdnostjo. S kakšnimi posledicami se zaradi ustavitve financiranja sooča Slovenska tiskovna agencija? Kaj agenciji prinaša pred kratkim podpisan dogovor? Kaj čaka STA in slovensko medijsko krajino v prihodnjem letu? Se blokada finančnih sredstev lahko ponovi? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: – Igor Kadunc, vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije, – Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, – Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, – Suzana Žilič Fišer, profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Kadrovske stiske v gospodarstvu in javnih službah

9. 11. 2021

Čeprav naše življenje zaznamuje virus in je bil del gospodarstva več mesecev popolnoma ohromljen, je v dogajanje na trgu dela zelo pestro. Kljub novim omejitvam se delodajalci soočajo s pomanjkanjem določenih kadrov. Izstopajo zdravstvo in nekateri industrijski in storitveni sektorji. Z voditeljico Urško Valjavec in sogovorniki analiziramo razmere na trgu dela, pojasnjujemo razloge in skušamo poiskati rešitve. Gostje: - državna sekretarka z ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - izvršni direktor v podjetju Kariera Tilen Prah, - vodja razvoja kadrov na e-študentskem servisu Katarina Bremec Slanič.

Vrhunsko delo, ki se začne na zemlji in konča na krožniku

8. 11. 2021

Miselnost »delovati in kupovati lokalno« je covid kriza – pri nekaterih za kratek čas, pri drugih pa bo to del njihove življenjske filozofije – še dodatno okrepila. Pokazala pa je tudi, da ko en člen prehranske verige izpade, izgubijo tudi preostali. Da mora biti hrana pridelana in pripravljena z mislijo na prihodnost, je tudi rdeča nit letošnjega Evropskega simpozija hrane. Z dogodka na Ljubljanskem gradu v živo tudi naša razprava s chefinjo, gostincem in pridelovalcema hrane. Zakaj mora biti zdaj čas za spremembe? Čigava odgovornost in poslanstvo je to? Imamo dobre sistemske pogoje za trajnostni pristop? Na kakšen način je covid spodbudil inovativnost in kreativnost pri kmetih in kuharjih? Zakaj odnos med kuharjem in kmetom ni zgolj sodelovalen, temveč soodvisen? O vsem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: - Chefinja Hiše Franko z dvema Michelinovima zvezdicama Ana Roš, - Generalni direktor podjetja Jezeršek gostinstvo Martin Jezeršek, - Irena Orešnik iz Sirarstva Orešnik blizu Horjula, - Mitja Zupan iz Ribogojnice Zupan blizu Bohinjske Bistrice.

Tedenski aktualni mozaik

5. 11. 2021

Teden se je iztekal še bolj mrakobno in brezizhodno od svojega prvonovembrskega začetka. Iz dneva v dan bolj nemočno smo beležili rekorde števila okuženih s covidom in iskali ekipe za oskrbo kritično bolnih. Spet smo se z dvignjenimi obrvmi spraševali o vlogi stroke in znanosti pri ključnih družbenih odločitvah in razčiščevali nespodobne sprege politike in gospodarstva. Tudi sporočila iz Otoka so marsikje zbujala nezaupanje: kako učinkovito in kako pravično bo po Glasgowu ukrepanje proti podnebnim spremembam pri nas in na globalni ravni; bodo ribiči v britansko-francoskem sporu poraženci ali zmagovalci? Kritični pregled tedna tokrat s Tomažem Celestino.

Prestrukturiranje premogovnih regij: priložnost za razvoj ali propad?

4. 11. 2021

Medtem ko Evropa hiti v razogljičenje, Slovenija ostaja še brez sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga. Kaj si od prestrukturiranja obeta gospodarstvo in druge institucije, ki se bodo morale povsem prilagoditi novim razmeram? Kako ustvariti pet tisoč novih delovnih mest, kolikor naj bi jih zaradi zapiranja premogovnika potrebovali v Velenju. Tudi pretekli slovenski primeri prestrukturiranja kažejo, da je to lahko uspešno ali po drugi strani, da vodi v propad. Preverili so jih dopisniki Nina Brus, Karmen Štrancar Rajevec in Jože Žura. Kaj nas čaka tokrat, pa z gosti v studiu preverja voditeljica Metka Pirc. Gostje: - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Minstrstvu za infrastruturo, - Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, - Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko – Šaleške regije.

Zakaj se draži hrana?

3. 11. 2021

Novembra bomo kupci čutili nov val dražitev hrane. Nekateri dobavitelji govejega in perutninskega mesa so že uveljavili za okoli pet odstotkov višje cene, podražitve so bile napovedane tudi za druge skupine živil. Katere dražitve so upravičene? Koga bo vrtinec podražitev izločil s konkurenčnega trga? Kaj so storili deležniki za bolj pravično porazdelitev dobičkov pri pridelave hrane? Ali vemo, kako se na podražitve hrane odzove slovenski potrošnik? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: – Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; –Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; – Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; – Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; – Aleš Kuhar, vodilni agrarni ekonomist za živilsko dejavnost.

Slovenska avtomobilska industrija pred obsežnimi vlaganji

2. 11. 2021

Slovenska avtomobilska industrija poskrbi za približno petino letnega izvoza. Osebni avtomobil je še vedno vir mobilnosti v Evropi, industrija, ki ga razvija in proizvaja, pa je nenehno pred preizkušnjami in potrebami po vlaganjih v inoviranje. Avtomobilski proizvajalci pritiskajo na dobavitelje, da se hitreje prilagodijo na elektrificirano mobilnost. Od prevoznih sredstev pričakujemo, da so zelena in pametna. Deset slovenskih podjetij, povezanih v avtomobilski grozd, je zato zagnalo projekt, s katerim bi okrepili vrednost in vlogo v dobaviteljski verigi, vlada jih pri tem menda podpira. Kako? Kakšni so načrti in od kod denar za inovacijske preboje v slovenski avtomobilski verigi? O vsem tem z gosti in voditeljico Majo Derčar. Gosti: Iztok Seljak, glavni direktor podjetja Hidria Holding, Matjaž Čemažar, predsednik uprave podjetja Domel Holding, Tomaž Katrašnik, vodja laboratorija za motorje z notranjim izgorevanjem na Strojni fakulteti v Ljubljani, Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Tedenski aktualni mozaik

29. 10. 2021

Stanje v državi je dramatično, epidemična slika je vse slabša, zaradi pritiska na bolnišnice pa so do nadaljnjega že preložene ne nujne zdravstvene storitve. Bomo primorani spet ustaviti državo? Tega se najbolj boji gospodarstvo, že zdaj soočeno s cenovnimi šoki, energetsko krizo in ustavljeno dobavo. Kdaj in kako bomo podražitve, ne le energije, ampak tudi hrane, občutili potrošniki in kaj poleg obljub prinaša nova dohodninska zakonodaja? O vsem tem in o velikih pričakovanjih podnebnega vrha v Glasgowu v kritičnem pregledu tedna z Dušanom Miličem.

Epidemične razmere so zelo resne

28. 10. 2021

Epidemične razmere so alarmantne. Število novih primerov okužbe se hitro povečuje, bolnišnice se nevarno polnijo. Smo na prelomni točki in lahko se nam zgodi scenarij iz Bergama, opozarja minister za zdravje, ki med novimi ukrepi omenja tudi možnost delnega zaprtja družbe. Je že ogrožena stabilnost našega zdravstvenega sistema? Kateri ukrepi se nam obetajo in kaj lahko prepreči katastrofo? Zakaj tolikšna rast primerov okužbe? In ne nazadnje: kakšne so napovedi? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

Kaj prinaša spremenjen zakon o osebni asistenci

27. 10. 2021

Zakon o osebni asistenci je po manj kot treh letih spet spremenjen. Bodo nove spremembe odpravile vse pomanjkljivosti? Se bo zmanjšalo število upravičencev in sredstev za osebno asistenco? S čim vse se pravica do osebne asistence izključuje in kaj pomeni omejitev na največ dva družinska člana, ki opravljata osebno asistenco? Kaj pomenijo spremembe na področju izvedenstva in kako se bo izvedla ponovna ocena? O vseh spremembah, ki se obetajo uporabnikom in izvajalcem osebne asistence in o tem, kaj pravzaprav rešujemo z osebno asistenco v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gosti: Tanja Dular - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Kobal Tomc - direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Mateja Toman - predsednica Društva distrofikov Slovenije in uporabnica osebne asistence Špela Šušteršič - vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Katrin Modic - uporabnica osebne asistence na YHD-ju, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa

Izjemne podražitve na trgu energentov

26. 10. 2021

Cene zemeljskega plina in elektrike tik pred zimo na mednarodnih borzah letijo v nebo. V kolikšni meri se že oziroma se še bodo poznale tudi na položnicah slovenskih gospodinjstev in podjetij? Je napočil čas, da tudi Slovenija, kot so to že storile nekatere druge evropske države, pomaga najbolj ranljivim v tej energetski draginji? O teh in drugih vprašanjih, povezanih z vrtoglavimi cenami zemeljskega plina in elektrike z gosti: Direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin - Vesna NAHTIGAL Glavni direktor Štore Steel - Ivan JURKOŠEK Direktor družbe ECE - Sebastijan ROUDI Prof. dr. Nevenka HROVATIN - Ekonomska fakulteta Ljubljana

Dan suverenosti – 30 let odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

25. 10. 2021

Ko se je nekaj minut pred polnočjo 25. oktobra 1991 zaprla loputa malteškega trajekta v luki Koper, je naše ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil s formalnim koncem osamosvojitvene vojne izpolnjen tudi najpomembnejši pogoj za njeno mednarodno priznanje. O okoliščinah in poteku umika voditelj Stane Kocutar s sogovorniki. Gostje: - upokojeni general-major Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe, - dr. Boris Žnidarič, tedanji namestnik poveljnika slovenske milice in poveljujoči operativni akciji umika, - zgodovinar, zaslužni profesor dr. Janko Prunk.

Tedenski aktualni mozaik

22. 10. 2021

O energetskih geopolitičnih špekulacijah in stiskah, o majanju evropskih pravnih stebrov in gneči ob domačih sramotilnih stebrih Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.

Evropski voditelji v boj proti energetskim špekulantom in rušenju pravne države

21. 10. 2021

Dolgo pričakovana sodba poljskega ustavnega sodišča, ki odreka primarnost evropskemu pravu v odnosu do nacionalnega, je poskrbela za razpoko v temelju, na katerem uspeva združena Evropa. Jo bo uspelo zgladiti zlepa, bo potrebno kaznovanje, ali pa bo vezivno tkivo Evropske unije, spoštovanje pravne države, popuščalo še naprej? Ob zasedanju voditeljev članic Unije vseevropsko razpravo poleg tega razgreva tudi podražitev energentov, ki razkriva, kako daleč narazen so članice, ko gre za zadovoljevanje energetskih potreb. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Jernej Letnar Černič, profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za management Univerze na primorskem - Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v S Sloveniji - predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.

Zgraditi drugi bok nuklearke ali ne?

20. 10. 2021

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada poleti naredila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije, če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili o alternativah in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? V luči podražitev energentov in odpiranja vseevropske razprave o oživljanju ali opuščanju jedrske energije ponavljamo poletno razpravo voditeljice Erne Strniša z gosti: – državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, – jedrski fizik Iztok Tiselj, Institut "Jožef Stefan", – okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.

Podnebni vrh – kako blizu vrelišča smo

19. 10. 2021

Čez nekaj manj kot dva tedna se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, eden najpomembnejših in najbolj težko pričakovanih mednarodnih dogodkov tega leta. Naloga, ki jo mora človeštvo opraviti, je velika in pomembna. Ob tem pa so velike tudi bojazni, da konferenca morda ne bo prinesla takšnega rezultata, kot bi ga morala. Kaj je to, je jasno: sprejeti ne le zaveze, pač pa tudi zelo konkretne korake za prehod v brezogljično družbo in za omejitev podnebnih sprememb, s katerimi pa se bomo ne glede na to morali naučiti živeti. O tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: - klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, - okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, - Martin Batič z Ministrstva za okolje in prostor, - Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve.

Frankfurt pred Frankfurtom

18. 10. 2021

Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.

Tedenski aktualni mozaik

15. 10. 2021

Se podražitvam energije kljub pretresom na globalnih trgih doma res lahko enostavno izognemo z zamenjavo ponudnika, koliko bodo škodili podjetjem in okrevanju gospodarstva? Ta vprašanja so nas zaposlovala v iztekajočem se tednu. Osupnili smo nad dogajanjem in premierjevim odnosom ob obisku misije Evropskega parlamenta v Sloveniji, namenjene preverjanju vladavine prava in medijske svobode. Komentiramo tudi politične premike v Srednji Evropi, od Dunaja do Prage, kolateralno škodo zaradi neželenih učinkov vektorskih cepiv in družbene osi s slovenskega filmskega festivala Kritični pregled tedna tokrat s Špelo Novak.

Je (bilo) zadolževanje med pandemijo razumno, kako bomo vračali dolgove?

14. 10. 2021

Vlade po svetu so na pandemijo odgovorile s pomočmi in spodbudami, tudi slovenska. Ukrepi so, razumljivo, povzročili velikanske primanjkljaje v proračunih, ki jih v preteklem desetletju nismo bili navajeni. Ali odboj gospodarstva in ugodne napovedi za naprej opravičujejo primanjkljaje tudi v prihodnjih letih, ko ukrepov proti covidu 19 ne bo več? Se lahko nenadno spremenijo pogoji zadolževanja? Kako z javnimi financami po pandemiji? O tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in profesor ekonomije na mariborski Ekonomski fakulteti, – Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Posebej za našo oddajo proračunske načrte in njihovo potrjevanje pojasnjujeta državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Lautar in predsednik parlamentarnega Odbora za finance Robert Polnarjem, načrte Unije za spremembo evropskih fiskalnih pravil pa komentira naš bruseljski dopisnik Igor Jurič.

Zakaj bi skočili s prave skakalnice, če lahko doživimo simulacijo smučarskih skokov na planiški velikanki?

13. 10. 2021

Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, - Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol, - Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.

Oljke v pasti podnebnih sprememb

12. 10. 2021

Slovenskega sadja bo letos dosti manj, vzrok je spomladanska pozeba. Enako usodo deli tudi slovensko oljčno olje. Prvo polovico leta so zaznamovali izrazito nihanje temperatur in zelo hladni aprilski dnevi. To se je dogajalo ravno v času razvoja cvetnih organov pri oljkah, zato je v času razvoja plodov prišlo do odpadanja oljk. V prihodnjih mesecih bo za potrošnika še kako pomembno znanje o kakovosti oljčnega olja. Kaj čaka oljkarje in uporabnike oljčnega olja, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisnikoma iz Italije in Hrvaške, Jankom Petrovcem in Tanjo Borčič Bernard, ter sogovorniki v studiu. Gostje: - dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja referenčnega laboratorija Labs v Izoli, - Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica, - dr. Maja Podgornik z inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper, - Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre.

Razlika med sredo in petkom je razlika med jezo in strastjo

11. 10. 2021

Tako imenovani sredini protesti na ravni javne retorike v veliki meri temeljijo na protiznanstvenem diskurzu in teorijah zarote. Toda strahovi ljudi, ki danes zavračajo pogoje PCT, niso vzniknili iz niča, ampak imajo svoje socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje. Kakšno? Kaj vse se je moralo zgoditi prej, v minulih mesecih, letih in desetletjih, da sta maska in cepivo postala tarči množičnega odpora in zavračanja? Preverjamo in iščemo rešitve z voditeljem Goranom Dekleva in sogovorniki. Gostje: - Tomaž Grušovnik, filozof, - Mirjana Ule, socialna psihologinja, - Jernej Kaluža, raziskovalec družbenega komuniciranja.

Tedenski aktualni mozaik

8. 10. 2021

Smo z nedovoljenimi protesti in oblaki solzivca po prestolnici vsaj za nekaj časa izživeli frustracije zaradi vladnih protikovidnih ukrepov? Je šlo nemara le za premišljeno promocijsko potezo ob največjem diplomatskem dogodku v Sloveniji letos? Katere male uspehe in skrita razočaranja je prineslo to srečanje voditeljev Unije in Balkana? O vsem tem se sprašujemo v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Urško Jereb. Komentiramo tudi sago z (ne)imenovanjem slovenskih članov evropskega javnega tožilstva ter ambiciozne proračunske načrte in zajetne primanjkljaje. Iz sveta pa postavljamo pod drobnogled med drugim grehe katoliške cerkve v Franciji in sporočila tokrat tokratnih Nobelovih nagrajencev za mir – novinarke iz Filipinov in novinarja iz Rusije.

Tri desetletja po rojstvu tolarja - kako je z našo monetarno suverenostjo zdaj

7. 10. 2021

Pred točno 30-imi leti se je Slovenija denarno osamosvojila. 7. oktobra 1991 je namreč slovenski parlament na zaprti seji sklenil, da bo novi slovenski denar tolar, ki bo kot denarni bon začel veljati že dan pozneje. Uvedba tolarja in kasnejša uvedba evra sta bili pravi zgodbi o uspehu, nekoliko manj pa težave s hrvaškimi varčevalci v prvi in 5 milijard evrov globoka bančna luknja v drugi bančni sanaciji. Ob tej priložnosti smo v Studio ob 17.00 povabili prav vseh 5 dozdajšnjih guvernerjev Banke Slovenije, vključno z aktualnim. Predstavili bodo svoje poglede tako na slovensko 30 letno denarno pot, kot tudi na najbolj aktualna vprašanja, povezana z monetarno politiko ta hip. Gostje voditeljice Urške Jereb so guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in nekdanji guvernerji France Arhar, Mitja Gaspari, Marko Kranjec in lan) Boštjan Jazbec, zdaj član Enotnega odbora za reševanje v Bančni uniji.

Evropska unija in Zahodni Balkan – veliko srečanje voditeljev v Sloveniji

6. 10. 2021

Evropa je pred dilemo, ali vključiti v svoje vrste države Zahodnega Balkana in s tem tudi prevzeti reševanje njihovih problemov, ali pa jim zapreti vrata, dokler odprtih vprašanj ne rešijo same. S tem bi tvegali vpletanje neevropskih in nedemokratičnih dejavnikov. Slovenija gosti zasedanje voditeljev Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, kar je priložnost za trdnejše zaveze in utrditev evropske poti. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov, - Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava, - Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik za BiH, - Andreja Jernejčič, strokovnjakinja za odnose z javnostmi.

Dežela protestov? Kaj je v ozadju protestov pri nas in kako (ne)varni so

5. 10. 2021

Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.

Kongresni turizem

4. 10. 2021

Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi? O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki: - Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica, - Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije, - Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons, - Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.

Tedenski aktualni mozaik

1. 10. 2021

Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.

Novo študijsko leto, tretje pandemično

30. 9. 2021

Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni. O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, - profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete, - Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije. Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.

Železnice in zelena mobilnost

29. 9. 2021

V Evropskem letu železnic je pri nas le redkokdo res povsem zadovoljen s stanjem v železniškem prometu. Država je sicer začela vlagati več denarja v železniško infrastrukturo. Da bi vožnja v vlakom za potnike postala privlačna alternativa na vsakodnevni poti v šolo ali na delo, bo treba storiti še marsikaj – prenoviti zdajšnje tire, zgraditi nove, kupiti še več novih vlakov. Ozkih grl je tudi v tovornem prometu veliko. Kje so rešitve, da bo potovanje z vlakom res zeleno, voditeljica Tjaša Škamperle z dopisniki na terenu in gosti v studiu. Gostje: - Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz podjetja PNZ.

Dve leti po stečaju Adrie Airways

28. 9. 2021

Mineva dve leti odkar je slovenska letalska družba Adria Airways razglasila stečaj. To je neposredno prizadelo zaposlene in upnike, posredno pa je močno vplivalo predvsem na slovenski turizem in tudi na poslovne povezave. Kako daleč je stečajni postopek, bo okoli 550 nekdanjih zaposlenih v nekaj tednih res dobilo poplačilo in kaj bo z drugimi upniki? Kaj je ostalo na pogorišču nekdaj čislanega podjetja in kdaj bo nova prodaja stavbne pravice na Brniku? Ali bo nemški lastnik kdaj odgovarjal za svoje ravnanje? Kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala letalske povezave s svetom? O vsem tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki v studiu. Pogovarjali smo se tudi s stečajnim upraviteljem Janezom Pustatičnikom, državnim tožilcem Boštjanom Valenčičem in poslovodnim direktorjem Fraporta Ljubljana Zmagom Skobirjem. Gostje: - dr. Alojz Krapež, svetovalec na področju prometa in logistike, - Robert Sever, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice.

Nemčija po volitvah

27. 9. 2021

V Nemčiji so potekale zgodovinske zvezne volitve. Kanclerka Angela Merkel se po šestnajstih letih poslavlja. Najmočnejše gospodarstvo v Evropi je na pomembnem gospodarskem, socialnem in družbenem razpotju. Ena najvplivnejših voditeljic na svetu je pomenila simbol stabilnosti tudi v Evropski uniji, kjer je reševala zlasti krize. Po kakšni poti bo šla Nemčija po odhodu Angele Merkel in kakšno vlogo bo igrala na evropskem in globalnem prizorišču? Poslušajte Studio ob 17ih z voditeljico Sandro Krišelj.

Tedenski aktualni mozaik

24. 9. 2021

Teden je naplavil kar nekaj administrativnih zapletov in nevšečnosti zaradi spreminjanja epidemičnih odlokov. Vlada v proračunskih dokumentih znova zvišuje dovoljeno porabo. V parlamentu je sredi tedna propadel poskus sprejetja zakona o varovanju javnega reda in miru. Za pestrost političnega dogajanja skrbijo v Desusu, alternativa KUL pa podpisuje povolilni sporazum. V Nemčiji se tri dni pred parlamentarnimi volitvami zmanjšuje razlika med vodilnima kandidatoma Socialdemokratov in Krščansko-demokratske unije. V New Yorku poteka 76-to letno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, katerih pomen je vse bolj okrnjen. K temu najbrž pripomore tudi novo ameriško-avstralsko-britansko zavezništvo na Tihem oceanu, ki se vzpostavlja kot protiutež kitajski grožnji. Tedenski aktualni mozaik tokrat vodi Rajka Pervanje.

Zahteve za pravo stanovanjsko politiko

23. 9. 2021

Odkar se krči samogradnja, trg pa večini ne omogoča nakupa ali najema bivališča po znosnih cenah, se krepi mnenje, da je preskrba s stanovanji družbeno in politično vprašanje. Slovenija ima od leta 2015 resolucijo o stanovanjskem programu, letos je bila sprejeta tudi novela stanovanjskega zakona. Prave stanovanjske reforme pa še vedno ni. Pobude mladih in opozicije se krepijo, stanovanjska politika bo očitno pomembna volilna tema. Na katera vprašanja lahko že odgovorijo ministrstvo, politične stranke in zainteresirani mladi? Prisluhnite Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar. Gosti: – Maša Hawlina, sociologinja, članica Zadruge Zadrugator; – Georgi Bangiev, direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; – Tomaž Lisec, poslanec SDS (Slovenske demokratske stranke); – Marko Koprivc, poslanec SD (Socialnih demokratov).

Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam

22. 9. 2021

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vremenskih razmeram, zato je tudi prva žrtev podnebnih sprememb. Kot prvi sektor v Sloveniji je že pred približno dvema desetletjema dobilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je šla sicer v pozabo, toda kljub temu se je na področju prilagajanja kmetijstva v tem času dogajalo marsikaj. Ves čas pa se stroka spopada tudi z izzivi, kako zmanjšati vpliv te dejavnosti na okolje in podnebje. O vsem tem v Studiu ob 17 ih Jernejka Drolec z gosti. To so: - dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Agencije za okolje – ARSO, - prof. dr. Denis Stajnko, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, - dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. V oddaji predstavljamo tudi (posneta) stališča drugih akterjev. To so: - prof. dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje z Biotehniške fakultete; - mladi kmet Miha Štular iz poljedelske kmetije Pr' Halovc iz Strahinja; - dr. Andrej Toplak, svetovalec specialist za govedorejo, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj; - Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.

Cena energije

21. 9. 2021

Cene energentov letijo v nebo. Električna energija, zemeljski plin, premog, les in hrana se skokovito dražijo. Koliko časa se utegne ta balon še napihovati, kaj lahko v zvezi s tem stori država in kdaj bo ta rast opazna tudi v višjih zneskih na naših položnicah? O vsem tem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, – Diana Horvat, direktorica sektorja za trženje v Energetiki, – Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, – Blaž Bračič, član uprave NLB skladi.

Rusija po volitvah

20. 9. 2021

Ruski volivci ta konec tedna volijo 450 članov Dume, poleg tega pa še 39 regionalnih parlamentov in devet regionalnih voditeljev. Volitve v ruski parlament veljajo za preizkus podpore vladajoči stranki v Kremlju. A tokrat so bolj kot zaradi kandidatov na volilnih listah zanimive zaradi tistih, ki jim zaradi različnih razlogov niso pustili kandidirati. Razmere v svetu se močno spreminjajo in to so izzivi tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. O vsem tem, o odnosih Evropske unije z Rusijo in o slovensko-ruskih odnosih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Gostje: - državni sekretar Stanislav Raščan, - naša dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, - naš komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht, - poznavalec dogajanja v Rusiji, poslovnež in nekdanji diplomat Denis Mancevič.

Tedenski aktualni mozaik

17. 9. 2021

Po mesecih omejitev, strahu pred okužbo in političnih delitev je sredi tedna na ulicah Ljubljane zavrela kri. Odstiramo ozadje protestov ob uvajanju pogojev PCT in razkrivamo, komu izgredi najbolj koristijo. Ocenjujemo načrte prve bruseljske dame glede zdravstva, gospodarstva in geostrateškega položaja Evrope ter glede boja proti nasilju nad ženskami in nad novinarji. V oddaji tudi o težkih energetskih odločitvah Slovenije in novem porazu na evropskem sodišču, pa tudi o izjemno zanimivi predvolilni Nemčiji in papeževi turneji po Srednji Evropi. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

Podjetja v turbulentnih časih

16. 9. 2021

V četrtem valu epidemije ne bo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT (prebolel, cepljen, testiran). Podjetja, manjša in velika, se ves čas epidemije trudijo, da ne razočarajo kupcev. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi težavami. Cepljenje, vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih bodo v živo s sejemskega prizorišča MOS Celje govorili izkušeni podjetniki iz regije. Voditeljica Maja Derčar. Gosti: – Nuša Höllige, lastnica in direktorica podjetja Profagus, – Miran Rauter, lastnik in direktor podjetja Hermi, – Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Stanje Evropske unije – dosežki, porazi in načrti

15. 9. 2021

Tradicionalni letni nagovor o stanju v Evropski uniji je priložnost, da se politični voditelji in državljani ozremo h ključnim nalogam in izzivom povezave ter iščemo možne rešitve. Tokrat so v ospredju končanje zdravstvene krize, okrevanje gospodarstva s pomočjo skupnih sredstev, zelena in digitalna preobrazba ter krepitev strateške neodvisnosti Evrope v svetu. Nagovor pa spodbuja tudi razmislek, kako naprej – se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih, kaj so temeljne skupne vrednote in kako poenotiti različne vizije? Govor predsednice komisije Ursule von der Layen komentiramo z našim posebnim poročevalcem Lukom Robido in evropskimi poslanci iz Strasbourga ter z voditeljico Sandro Krišelj in analitiki v ljubljanskem studiu. Gostje: - profesorica Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, - profesor Matej Avbelj, Fakulteta za državne in evropske študije, - evropska poslanka Tanja Fajon, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, - evropska poslanka Romana Tomc, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, - evropski poslanec Klemen Grošelj, skupina Renew Europe.

Človek v vesolju

14. 9. 2021

Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost? Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost. Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju. Gostje: - prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica; - prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti; - prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.

Kako smo pripravljeni na podnebne spremembe

13. 9. 2021

Poročila podnebnih znanstvenikov vse bolj skrbijo. Brez občutne omejitve izpustov toplogrednih plinov drvimo v katastrofo. Ne glede na to, kako uspešna bo podnebna konferenca v Glasgowu, so podnebne spremembe že dejstvo in z njihovimi posledicami bomo morali živeti. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Bomo morali zaposliti več zdravnikov za tropske bolezni, ali že vzgajamo poljščine, odporne na sušo, bomo prisiljeni opustiti večino smučišč? So intervencijske službe usposobljene, je v mestih dovolj dreves? Naši novinarji so preverili nekatera najpomembnejša področja, od zdravstva in pridelave hrane do turizma, zavarovalništva, usposobljenosti intervencijskih služb in načrtovanja mest. Ugotovitve in načrte komentirata voditeljica Špela Novak in klimatologinja Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje.

Tedenski aktualni mozaik

10. 9. 2021

Po več kot tisoč ljudi na dan se pri nas nanovo okuži s covidom, a tudi zaradi obljub o nezapiranju šol in gospodarstva vzdušje ni tako dramatično kot prejšjič ob takih številkah. Doma je steklo predvolilno ogrevanje, med drugim z interpelacijama proti ministroma za šolstvo in pravosodje. Komentiramo načrte za širitev policijskih pooblastil, visoke globe za zmerjanje oblastnikov ter agonijo Slovenske tiskovne agencije, ki kljub sodnim odločitvam že več kot 250 dni čaka na plačilo za opravljeno delo. O preobratih in spotikanjih v tekmi za naslednika kanclerke Merklove se pogovarjamo z našo berlinsko dopisnico, s svojcem žrtve pa o svetu po terorističnem napadu na Združene države pred dvema desetletjema. Kritični pregled tedna tokrat pod taktirko Matjaža Trošta.

20 let po terorističnem napadu na ZDA

9. 9. 2021

Pred 20-imi leti so teroristični napadi na Združene države Amerike šokirali ves svet. Odgovornost zanje je kmalu prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sledila je ameriška vojna napoved islamskemu terorizmu in napad na Afganistan, nato še na Irak. V imenu vojne proti terorizmu so bile marsikje močno okrnjene človekove pravice, v ZDA in drugod po zahodnem svetu se je poslabšal odnos do muslimanov. Kako so napadi 11-ega septembra 2001 vplivali na mednarodno skupnost in tudi na naša življenja? Kako velika grožnja za mir je dandanes islamski terorizem? O vsem tem v Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc in sogovorniki: - ameriški dopisnik dr. Andrej Stopar, - novinarski kolega Matej Šurc, - dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije, - dr. Matjaž Nahtigal, katedra za mednarodne odnose, FDV

Integracija beguncev

8. 9. 2021

Na svetu je 26 milijonov ljudi, ki so morali v strahu za življenje zapustiti domovino. Po zmagi talibanov v Afganistanu naj bi se jim pridružili še novi. V zadnjih letih vse več ljudi za mednarodno zaščito zaprosi tudi v Sloveniji. Priznana zaščita je za večino beguncev le prvi korak v novo življenje, sledi naporno obdobje integracije. S kakšnimi izzivi se pri vključevanju v družbo srečujejo begunci pri nas in kaj prinašajo nedavno uveljavljene zakonske novosti? Ob robu napovedi o novih prihodih beguncev iz Afganistana ponavljamo pogovor Lucije Dimnik Rikić z gosti: Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, - Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji, - Blanka Rihter z Zavoda za zaposlovanje, - Goran Popović, ravnatelj osnovne šole Livada.

Gradimo tretjo razvojno os

7. 9. 2021

Za tretjo razvojno os, ki bo povezala Slovenijo po vertikali vse od Koroške do Bele Krajine, bomo po zdajšnjih ocenah potrebovali približno milijardo in 300 milijonov evrov. Vse torej kaže, da bo po vrednosti del prekašala cesto skozi trojanske predore, ki so do zdaj veljali za najbolj zahteven projekt. A kako jo bomo gradili ob vse dražjih materialih in pomanjkanju delavcev na gradbiščih? Ljudje in podjetja v severni in južni Sloveniji cesto težko pričakujejo. S pomočjo dopisnikov preverjamo dogajanje ob hitri cesti od Koroške do Bele Krajine in ga komentiramo v studiu z voditeljico Metko Pirc in sogovorniki. Gosta: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Varovanje avtorskih pravic na digitalnem trgu

6. 9. 2021

Pravila o avtorskih pravicah na evropskem digitalnem trgu so burila duhove že pred dvema letoma, ko je Evropska unija sprejela direktivo o tem področju. Zagotovila naj bi spoštovanje avtorskih pravic in načela primernega nadomestila avtorjem tudi na spletu. Kritiki pa so svarili, da bo zavrla razvoj sektorja, vodila v cenzuro ali celo ogrozila svobodni internet. Države članice bi direktivo že morale prenesti v svoje pravne ureditve, rok je potekel pred tremi meseci. Tako Slovenija kot številne druge tega še niso storile. Medtem pa se je potrošnja avtorskih del prek spleta zaradi pandemije še povečala. Kako je spremenila neravnovesje med ustvarjalci vsebin, lastniki avtorskih del in platformami, ki te vsebine ponujajo? Kaj pomeni zamuda pri prenosu pravil? Kakšna naj bo slovenska zakonodaja? O tem v Studiu ob 17 h voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: - dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino, - Gregor Štibernik, direktor kolektivne organizacije AIPA, - Miro Pušnik, predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.

Tedenski aktualni mozaik

3. 9. 2021

Teden je zaznamoval konec počitnic, začetek novega šolskega leta pa bolj ali manj očitna hvaležnost za vrnitev v učilnice in zmeda glede protikoronskih ukrepov. Prve razrede so že napotili v karanteno, v nekaterih domovih za ostarele so zaradi vdora okužb ukinili obiske, bolnišnice se spet polnijo. Zaradi grozečega jesenskega vala vlada postavlja nov semafor ukrepov, ugiba se o obveznem cepljenju vsaj za nekatere poklice. Teden je bil – z Blejskim forumom in ministrskimi srečanji na Brdu - eden diplomatsko najbolj pestrih pri nas letos. V oddaji komentiramo konec najdaljše ameriške vojne in se veselimo paraolimpijskih medalj. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Šrkljem.

Kakšno Evropo hočemo?

2. 9. 2021

Evropska unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. V zadnjem času pa se ob številnih krizah zdi, da so namesto vrednot v ospredju interesi. Nastaja vtis, da Evropejce vse več stvari razdvaja. Kakšno Evropo si želimo? O tem poteka vseevropska konferenca o prihodnosti Evrope in o tem razpravljajo tudi udeleženci blejskega strateškega foruma. O tem, kaj nas še povezuje, pa v Studiu ob 17h voditeljica Špela Novak s kolegi iz Bleda in sogovorniki v studiu. Gostje: - Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Jernej Letnar Černič, redni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, - Aleš Maver, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Zdrav duh v zdravem telesu – ju naše šole zagotavljajo?

1. 9. 2021

Šolsko leto se je za vse učence in dijake začelo po modelu B, torej v učilnicah. Kaj pa to šolsko leto prinaša na tistih področjih, kjer smo med izobraževanjem na daljavo opozarjali na težave? To so motivacija za učenje, telesna pripravljenost in duševno zdravje otrok in mladine, pa tudi razlike med učenci. Ali so se šole, ki so močan varovalni dejavnik v primerih, ko domače okolje ni najbolj spodbudno, v pripravah na september imele čas posvetiti tudi tem temam? Je bilo na sistemski ravni narejeno kaj, kar bi jim omogočilo boljše in hitrejše naslavljanje teh izzivov? Kje iskati rešitve v prihodnje? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gosti: - dr. Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo, - Polona Kenda, podpredsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev, sicer ravnateljica OŠ Podbrdo, - Ajda Erjavec, predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, sicer profesorica psihologije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, - prof. dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi član Slofit ekipe, meritev športno-vzgojnega kartona.

Kako hitreje do zdravnika in operacije?

31. 8. 2021

Ste med tistimi tisoči, ki že predolgo čakajo na operacijo sive mrene, krčne žile ali pa na zamenjavo kolka ali kolena? Po podatkih NIJZ dobrih 80 tisoč pacientov na nekatere storitve čaka dlje od dopustne čakalne dobe. Za četrtino teh naj bi hitrejšo dostopnost do zdravnika omogočil Nacionalni razpis Ministrstva za zdravje. Kdo so izbrani izvajalci, prijavilo se jih je kar 73? Kateri pacienti bodo prišli na vrsto prvi? Kako bo na izvajanje razpisa vplivalo slabšanje epidemiološke situacije? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki.

Turistični bum in kadrovski cunami

30. 8. 2021

Poletna turistična sezona se je začela zelo dobro. Ta mesec je obisk na večini turističnih destinacij presegel pričakovanja. Kampi, hoteli in apartmaji so polno zasedeni in marsikje rezervirani do pozne jeseni. Razmere v panogi pa so daleč od idealnih. Pandemija covida-19 je povzročila pravi kadrovski cunami, ponudniki se na različne načine lotevajo protikoronskih ukrepov, spremenjeni turistični trendi narekujejo preobrazbo. O vsem tem z Obale voditeljica Lea Širok s sogovorniki. Gostje: - Mateja Hrvatin Kozlovič, predstavnica turistične zadruge Zakladi Istre - Aleksander Valentin, direktor Turističnega združenja Portorož - Viljam Kvalić, direktor Turističnega zavoda Doline Soče - Bojan Cepović, predsednik sekcije gostincev in živilcev pri koprski obrtno – podjetniški zbornici.

Tedenski aktualni mozaik

27. 8. 2021

Zadnji počitniški teden so zaznamovala usklajevanja o protikoronskih ukrepih v novem šolskem letu, pospremljena tudi s precej napetostmi. Novi semafor, ki naj bi usmerjal ukrepanje na podlagi hospitalizacij, napovedujejo za prihodnji teden. Trendi skrbijo, Slovenija se je vsak dan bolj približala rdeči barvi na evropskem covdinem zemljevidu, v bolnišnicah so spet odpirali in polnili covidne oddelke. Bolj spodbudna je bila oživitev socialnega dialoga, uskladitev ministra in kmetov o ukrepih in milijonih za izvajanje evropske kmetijske politike v prihodnje ter zasaditev prve lopate za koroško hitro cesto. Ves svet pa zadržuje dih in solze ob dogajanju v Afganistanu ob umiku zahodnih sil. Kritični pregled tedna z Urško Valjavec.

Socialni dialog prinaša socialni mir?

26. 8. 2021

Socialni partnerji se danes sestajajo pri predsedniku republike Borutu Pahorju, da bi oživili socialni dialog. Tega ni bilo od sredine maja, ko je iz ekonomsko-socialnega sveta izstopilo pet sindikalnih central. Kot razlog so tedaj navedli "sistematično vladno kršenje pravil o delovanju ESS". Pogajanja o ključni in za vse zelo pomembni zakonodaji so zamrla. Zakaj je današnji pogovor tako zelo pomemben? Kaj je prepričalo socialne partnerje, da se ga udeležijo? Kako dolgo bo zdržalo premirje? O tem voditeljica Urška Valjavec in predstavniki socialnih partnerjev. Gostje: - Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Mitja Gorenšek, predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije.

E-mobilnost in Slovenija

25. 8. 2021

Zaradi trendov in zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje se tudi v Sloveniji pospešeno razvija trg električnih vozil. Kako razviti smo na tem področju? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem v reprizi pogovora voditeljice Urške Jereb z gosti. Gostje: – Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu, – Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, – Dušan Lukič, Porsche Slovenija, – Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost, – Tomaž Katrašnik, profesor na ljubljanski strojni fakulteti.

Kako znova v šolo?

24. 8. 2021

Teden dni pred začetkom novega šolskega leta na pristojnem ministrstvu zatrjujejo, da so nanj dobro pripravljeni. Z Zavodom za šolstvo so na podlagi izkušenj preteklih dveh let pripravili novo, prenovljeno publikacijo z opisi različnih modelov šolanja v času koronavirusa. Znano je, da se šolsko leto začenja po modelu B, s prisotnostjo vseh učencev in dijakov, a ravnatelji še vedno pogrešajo konkretna navodila in zakonske podlage za izvajanje vladnih odlokov, predvsem za preverjanje pogoja PCT in za samotestiranje. O ukrepih, ki bodo veljali septembra, in predvidenih modelih šolanja v Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom in predstavniki šolstva. Gostje: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Gregor Pečan, predsednik Združenja osnovnošolskih ravnateljev, - Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, - Nives Počkar iz Društva ravnateljev srednjih šol, - Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.

Kako izvesti kmetijsko reformo

23. 8. 2021

Javna razprava o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je pokazala, da kmetje branijo sredstva, ki jim predstavljajo dohodkovno podporo, in ne želijo, da se jih premešča na program razvoja podeželja, iz katerega so šle podpore naložbam. Nova postavitev kmetijske politike bo prinesla nov razrez sredstev. Zakaj bodo v prihodnje nekateri dobili manj in drugi več? O dilemah v zvezi z izvedbo kmetijske reforme bomo govorili (v ponedeljkovem) Studiu ob 17-ih neposredno s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Voditeljica bo Jernejka Drolec.

Studio ob 17-ih

20. 8. 2021

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Studio ob 17-ih

19. 8. 2021

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Gradnja karavanškega predora

18. 8. 2021

Predor Karavanke ob konicah prevozi 40 tisoč vozil na dan. Ob odprtju pred 30-imi leti je bil med najsodobnejšimi in najbolj varnimi, zdaj pa je edini enocevni avtocestni predor, po katerem teče promet v obe smeri, in je že zato nevaren. Kdaj bo zgrajena druga cev, ki jo sofinancira tudi Evropska unija? Dela so se začela pred enim letom. Koliko je do preboja in zakaj bodo na avstrijski strani na meji že prihodnji mesec? O delih v težkih geoloških razmerah in nevarnosti vdora vode, pa o izkušnjah, pridobljenih ob graditvi prve cevi, v terenskem Studiu ob 17.00 s karavanškega gradbišča z voditeljico Alenko Terlep. Gosti: - Boštjan Rigler, član uprave DARS, zadolžen za področje novogradenj, - Milan Črepinšek, namestnik vodje nadzora gradnje druge cevi predora Karavanke (Projekt d. d., Nova Gorica), - Anton Marinko, vodja nadzora gradnje prve cevi predora Karavanke. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Prekmurska identiteta

17. 8. 2021

Politične posledice prve svetovne vojne so bile za Slovence po večini katastrofalne – rapalska meja nam je vzela Primorsko, plebiscit pa Koroško. V teh okoliščinah je tako rekoč edino svetlo točko predstavljal 17. avgust 1919, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. A ta uspeh še zdaleč ni bil samoumeven, saj je bil pred letom 1914 od vseh naših pokrajin prav na levem bregu Mure slovenski narodni projekt institucionalno precej slabo razvit, slovenski ljudje pa, zahvaljujoč madžarskim agresivnim raznarodovalnim politikam, pod hudim pritiskom. Kako se je torej med Prekmurci oblikovala slovenska narodna identiteta, kako bi se lahko zgodovina obrnila tudi precej drugače in kako poteka življenje v Prekmurju danes, ob prekmurskem prazniku preverjamo v Studiu ob 17-ih. Oddajo pripravljajo Lidija Kosi, Andrej Stopar in Goran Dekleva.

Afganistan v rokah talibanov

16. 8. 2021

Po 20-letnih prizadevanjih Združenih držav Amerike in zaveznikov, da bi vzpostavili delujočo demokracijo v Afganistanu, so včeraj talibani brez večjega odpora tamkajšnje vojske vkorakali v glavno mesto Kabul in prevzeli oblast. Predsednik Ašraf Gani je zapustil državo, beži tudi tuje diplomatsko osebje. Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pripisujejo katastrofalno politično potezo, ko je z vztrajanjem glede hitrega ameriškega umika iz Afganistana državo in njene ljudi prepustil krutemu talibanskemu režimu. Kaj se je dogajalo v Afganistanu v zadnjih dneh, zakaj se je zavezniška misija tako klavrno končala, kakšne bodo posledice za ameriško administracijo in za mednarodno skupnost? Studio ob 17-ih pripravlja Blaž Ermenc. Gosti: - dr. Stanislav Raščan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Ervin Hladnik Milharčič, novinar in komentator časnika Dnevnik, - Vasja Badalič, pisec, poznavalec Afganistana, - dr. Vladimir Prebilič, profesor obramboslovja Z oglašanji naših dopisnikov Karmen Švegl (Bližnji vzhod) in Andreja Stoparja (ZDA).

Tedenski aktualni mozaik

13. 8. 2021

Sredi turistične sezone se epidemiološka slika hitro poslabšuje. Če se bo tako nadaljevalo, bi imeli septembra pri nas lahko že 2 tisoč 200 okužb na dan in 500 ljudi s covidom v bolnišnicah. Pristojni ne načrtujejo zaprtja države, pritiskajo pa v smeri cepljenja oziroma izpolnjevanja enega izmed pogojev PCT. V vročem in vremensko nestabilnem tednu so nas streznili sklepi Medvladnega odbora za podnebne spremembe. Pogledali bomo v nemirni Afganistan in onkraj avtokratske utrdbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Pred koncem tedna bomo spomnili na najnovejše spremembe prometne zakonodaje in opozorila, pogled nazaj bo namenjen tudi navdušenim sprejemom olimpijskih športnikov. Prisluhnite Tedenskemu aktualnemu mozaiku z voditeljico Jernejko Drolec.

Jamarsko raziskovanje Kanina

12. 8. 2021

Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva, speleologi raziskujejo skoraj šest desetletij, saj prav v visokogorskem krasu najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove. Jamarji iz različnih društev so se pred dnevi vrnili z letošnjega tabora. Kakšna so nova odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče, je brezno morda globoko dva tisoč metrov? Prisluhnite Studiu v živo z voditeljico Alenko Terlep. – Matic Di Batista, jamar, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Špela Borko, speleobiologinja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, – Klemen Mihalič, jamar, Jamarski klub Novo mesto, – dr. Jurij Kunaver, geograf, raziskovalec Kanina.

Pogled na končane olimpijske igre

11. 8. 2021

Za leto dni prestavljene Olimpijske igre v Tokiu, na katerih so športniki navduševali tri poletne tedne, so bile v marsičem posebne, ne nazadnje so bile velik organizacijski zalogaj zaradi epidemioloških ukrepov. Terjale so veliko priprav, denarja in potrpežljivosti, slovenski športniki pa so z njih prinesli kar pet medalj, od tega tri zlate. V Studiu ob 17ih bomo potegnili črto pod različnimi vidiki in izkušnjami s končanih iger. Z vami je voditelj Aljaž Golčer. Gosti: - Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, - Matej Likar,direktor slovenske košarkarske reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik športnega programa Radia Slovenija

Kibernetska varnost 2021

10. 8. 2021

Z napredovanjem digitalizacije smo vse bolj izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke in kraji intelektualne lastnine ali kar denarja, zato prihaja v ospredje skrb za kibernetsko varnost. Katere so največje aktualne kibernetske grožnje, kako se z njimi spopada Slovenija in kako Evropska unija, kakšno je sodelovanje med svetovnimi velesilami na tem področju, kakšne bodo posledice afere za vohunsko programsko opremo Pegaz? Kako se ob hitrem razvijanju tehnologij obvarovati pred kibernetskimi napadi? Prisluhnite torkovemu Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Urška Henigman. - Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - dr. Uroš Svete, v.d. direktorja Urada vlade RS za informacijsko varnost, in - dr. David Modic, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Nacionalni park – kjer sta narava in človek v sožitju

9. 8. 2021

Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: - Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, - Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe TNP - Andrej Arih, vodja projekta Vrh Julijcev, - Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, - Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Tedenski aktualni mozaik

6. 8. 2021

Eksplozija čustev – cele palete čustev – je zaznamovala olimpijski teden, ki se izteka. V četrtek ob enih je Slovenija obstala in dve uri stiskala pesti za košarkarsko reprezentanco. Za las je v zadnji sekundi s Francozi izgubila boj za vrh Olimpa. V oddaji bomo podoživeli te trenutke in jih pokomentirali, športne strokovnjake pa vprašali tudi, kako zdaj v boj za bronasto košarkarsko medaljo in kako ob tem slaviti druge pomembne dosežke v številnih drugih športih. Nadaljujemo ne le bitke za olimpijske kolajne, ampak tudi bitke proti covidu in proti posledicam podnebnih sprememb – od poplav do požarov. V oddaji pa spremljamo tudi (ne)uspehe gradbincev na velikih slovenskih gradbiščih, kjer je bil ta teden v ospredju viadukt čez Glinščico. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Eksplozija vlaganj v nepremičnine

5. 8. 2021

Varčevalci so v času epidemije začeli kopičiti prihranke, ki na bankah ne nosijo obresti, zato jih usmerjajo v bolj donosne naložbe, med drugim v nepremičnine. To, skupaj s strahom pred inflacijo, že tako visoke cene stanovanj poganja v nebo. Ob tem že nekaj časa lastništvo menjajo poslovne nepremičnine: pisarne, lokali, skladišča, hoteli. V katero smer se razvija slovenski nepremičninski trg, ali je vlaganje v prostore pametna poteza, kakšna je posledica takšnih vlaganj za dostopnost bivališč po normalnih cenah, kako delujejo nepremičninski skladi in zakaj se šele prebujajo? O tem predstavniki nepremičninskih skladov in družb in voditeljica Maja Derčar. Gosti: - Matjaž Filipič, partner v družbi KF Finance, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor Union hotelov.

Jedrska prihodnost Slovenije

4. 8. 2021

Malo manj kot četrtina električne energije, ki jo porabimo pri nas, izvira iz jedrske elektrarne v Krškem. Ob predvideni vse večji porabi elektrike, omejeni življenjski dobi obstoječe nuklearke in predčasnem zapiranju Teša je vlada nedavno storila prvi korak na poti k drugemu bloku nuklearke – zanj je izdala energetsko dovoljenje. A kdaj bo čas za javno razpravo? Kako se bomo lotili nadaljnjih korakov, zlasti financiranja te orjaške investicije - če se zanjo odločimo, bo namreč to največja investicija v zgodovini države? Smo pred tem dobro premislili alternative in ali sta nemotena oskrba in sledenje podnebnim ciljem mogoča tudi po kaki drugi poti? O dilemah te težke odločitve voditeljica Erna Strniša in gosti v studiu: - državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, - jedrski fizik Iztok Tiselj, Inštitut Jožef Stefan, - okoljevarstvenik Tomislav Tkalec, društvo Focus.

Plečnikova Ljubljana - Unescovo priznanje kakovosti bivanjske kulture

3. 8. 2021

Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture. O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu: - Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, - Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, - Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje, - Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.

Kaj bo z Afganistanom po umiku zahodnih vojakov?

2. 8. 2021

V Afganistanu se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani pa nadzorujejo vse več ozemlja. Zdi se, da njihovega pohoda na oblast ne more nihče ustaviti. Se Afganistan vrača tja, kjer je bil pred 20 leti? Kakšne bi bile možne rešitve za to srednjeazijsko državo? In kaj je Afganistanu prinesla dolgoletna zavezniška misija, v kateri so bili tudi slovenski vojaki? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, doktor Primož Šterbenc, – brigadir Anže Rode, ki je služil v Afganistanu,, – bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, – obramboslovec, doktor Vladimir Prebilič.

Tedenski aktualni mozaik

30. 7. 2021

Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.

Platformna ekonomija - priložnost ali past?

29. 7. 2021

Digitalne platforme so povsem spremenile način, kako kupujemo, rezerviramo počitnice, kupujemo, naročamo hrano ali prevoz. Uporaba priročnih aplikacij vpliva tudi na odnos med delodajalcem in delavcem. Zlorabe, ki so se dogajale že doslej, se pri teh poslovnih modelih le še poglabljajo, opozarjajo strokovnjaki. Preprečijo jih lahko ustrezna pravila in nadzor, kar je naloga države. Kaj so prednosti in pasti platformne ekonomije in kako utegne določati 21. stoletje v reprizi pogovora Nine Slaček z ekonomistko, sociologom in pravnico. Gostje: - dr. Polona Domadenik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani - dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta, - dr. Luka Tičar, Pravna fakulteta v Ljubljani.

Gore in varnost

28. 7. 2021

V času po epidemiji v slovenske gore zahaja vse več obiskovalcev, zato so pogostejše tudi gorske nesreče. Razmere v visokogorju so še vedno zahtevne, gorski reševalci in helikopterske posadke pa so vse bolj obremenjeni. Letos so imeli že 330 posredovanj. V planinskih kočah veljajo omejitveni ukrepi, kako se oskrbniki prilagajajo in kako jih spoštujejo planinci, koliko poti čaka na obnovo in kako zahtevno je gorsko reševanje za helikopterske posadke. Terenski Studio ob sedemnajstih z Vršiča pripravljajo tonska mojstra Blaž Kumše in Vladimir Jovanovič ter voditeljica Aljana Jocif. Gostje: - Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševane zveze Slovenije, - podpolkovnik Robert Špernjak, namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva, - Miha Noč, načelnik društva GRS Kranjska Gora, - Aljaž Capuder, oskrbnik Tičarjevega doma na Vršiču.

Avtodomarstvo – dober dopust in dober posel

27. 7. 2021

Rast, ki jo opažajo na področju avtodomarstva, je izjemna. Slovenska podjetja, ki se uvrščajo v sam evropski vrh proizvodnje avtodomov, so povsem zasedena z naročili za vsaj leto dni naprej. Tudi do rabljenega avtodoma ali avtodoma za najem je zdaj težko priti. Po drugi strani nov način preživljanja počitnic prinaša izzive v skoraj vse slovenske občine. Postajališča za avtodome v posameznih delih Slovenije so napolnjena do zadnjega kotička. Kako je na nove trende preživljanja počitnic, ki jih prinaša avtodomarstvo, pripravljen slovenski turizem? Smo se znali prilagoditi in pripraviti ponudbo tudi zanje? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniki in gosti. Gostje: - Peter Misja, podpredsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek, - Dušan Skerbiš, vodja projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in župan Občine Mirna, - Primož Tertinek iz koroškega podjetja Roberta, - Marjan Krempl, predsednik Caravaning Club Slovenija.

Bomo (sploh) kdaj radi v domovih za starejše – kot zaposleni ali kot stanovalci?

26. 7. 2021

V domovih za starejše kronično primanjkuje kadrov, saj so pogoji dela zelo zahtevni. Kadrovski normativi so zastareli, to se je še posebno razgalilo v času epidemije. Po mnenju stroke bi za nego in boljšo kakovost življenja stanovalcev potrebovali kar dodatnih 3.000 zaposlenih. Odprto vprašanje ni samo, kje dobiti ustrezne ljudi, ampak tudi, kdo jih bo plačal – teh stroškov namreč ne bi smeli prevaliti na stanovalce. Kdaj bomo vendarle dobili nove normative, zakaj pogajanja še niso dala rezultatov? Kakšne so razmere v domovih, zakaj ostajajo postelje nezasedene? Kakšna je izkušnja z epidemijo in kako so pripravljeni na naslednji val, o tem voditeljica Alenka Terlep z dopisniki in gosti. Gosti: - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov S Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost.

Tedenski aktualni mozaik

23. 7. 2021

Dogodek tedna je brez dvoma začetek zelo posebnih olimpijskih iger v Tokiu - brez gledalcev in marsikaterega zvezdnika in z velikimi pričakovanjih glede slovenskih uvrstitev. Doma so stekli postopki za graditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in sprožili za zdaj presenetljivo argumentirano javno razpravo. Odločitev za ali proti bo v vsakem primeru težka. Začel se je četrti val epidemije in z njim nov vladni pristop k cepljenju – med drugim brez brezplačnega testiranja – ter z novim načrtom za skrajševanje med epidemijo še podaljšanih čakalnih vrst v zdravstvu. Komentiramo tudi začetek pogajanj evropskih držav o novem zakonodajnem svežnju za upočasnitev podnebnih sprememb ter gledamo v bruseljsko zrcalo (tudi našim) pravosodju in medijem. Kritični pregled tedna tokrat s Simeono Rogelj.

Tokio 2020 – šport, igre in posel

22. 7. 2021

V Tokiu se z enoletno zamudo začenjajo težko pričakovane olimpijske igre. Zaradi strogih protivirusnih ukrepov bodo to igre brez gledalcev, tudi brez marsikaterega športnega zvezdnika. Imena v slovenski odpravi pa obetajo morda celo najuspešnejše igre doslej. O tem, prvih vtisih iz mehurčka v Tokiu, pa tudi o marketinškem ozadju v Studiu ob 17-ih Uroš Volk s sodelavci in gosti. Gostje: - Tomaž Ambrožič, direktor podjetja Sport Media Focus, - Beno Lapajne, zastavonoša na igrah v Atenah 2004, nekdanji kapetan rokometne reprezentance, - Boštjan Reberšak, urednik Športnega programa Radia Slovenija in vodja ekipe v Tokiu.

Inovativnost in investicije v podjetjih

21. 7. 2021

Kako zvišati produktivnost v Sloveniji? Odgovor je prinesla pandemija: produktivnost poganjata inovativnost in digitalizacija. Katera podjetja so bila med pandemijo najuspešnejša, katere panoge so zmagovalne, kje je naša država po inovativnosti in digitalizaciji v primerjavi z drugimi evropskimi državami in predvsem, ali smo na črpanje evropskih milijard, ki nam lahko produktivnost pomembno dvignejo, pripravljeni? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s podjetniki in gostoma v studiu. Gosta: – dr. Aleš Ugovšek, vodja tehnološkega razvoja in inovativnosti na GZS, – dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Večina hospitaliziranih zaradi delte ni cepljenih

20. 7. 2021

V Sloveniji se prepočasi povečuje število tistih, ki se odločijo za cepljenje proti covidu. V skladišču Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na zalogi kar milijon doz cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca, Moderna in Janssen. Tudi pri nas podatki potrjujejo, da prevladuje bolj kužna različica delta. Ker je cepljenje proti covidu po besedah ministra Poklukarja "najpomembnejši projekt današnjega časa", je nujno poznati odgovore na ključna odprta vprašanja. O vprašanjih novinarjev in poslušalcev voditelj Iztok Konc s strokovnjaki in politiki. Gostje: – minister za zdravje Janez Poklukar, – vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar, – direktor ZD Kamnik, družinski zdravnik Sašo Rebolj, – predavatelj na Fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj.

Gorenjska in predsedovanje Evropski uniji

19. 7. 2021

Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske uniji je tudi priložnost za turistično promocijo države. Naša država si prizadeva, da bi glede na zdravstvene razmere čim več dogodkov lahko uresničili klasično, ne virtualno. Na Brdu pri Kranju so tik pred začetkom predsedovanja dobili najsodobnejši hotel, bo to tudi zares osrednji hotel slovenskega predsedovanja ? Voditeljica Aljana Jocif z gosti v terenski oddaji na posestvu Brdo tudi o sloganu, protokolarnih darilih in priložnostih za večjo ter dolgoročno turistično prepoznavnost države, ki je tudi prva država, kjer za kulinarična razvajanja skrbi kuharski mojster z Michelinovo zvezdico. Gostje: - Domen Petelin, vladni uradni govorec predsedovanja, - Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo, - Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled, - Tomaž Kavčič, kuharski mojster.

Tedenski aktualni mozaik

16. 7. 2021

Evropska komisija je predstavila podnebni zakonodajni sveženj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Načrt je ambiciozen, pravijo v Bruslju, okoljevarstveniki pa, da so koraki premajhni, napačni ali zavajajoči. Skrb za okolje, konkretno vodo, pa je na referendumu jasno izrazilo več kot 677 tisoč slovenskih volilcev, ki so zavrnili nameravane vladne spremembe zakona o vodah. Glasovanje morda nakazuje prihodnjo smer političnega delovanja in tematik. V ospredju so bile tudi napovedi novega referenduma, in sicer o demografskem skladu. Na tujem so oči uprte v protestno vrenje na Kubi. V Cannesu se končuje filmski festival; športno dogajanje pa med drugim zaznamuje pričakovanje vrhunca kolesarske dirke po Franciji. Vse to in še več osvetljujemo v Tedenskem aktualnem mozaiku z Majo Derčar.

Zborovski festival Europa Cantat

15. 7. 2021

V Ljubljani se je začel eden od največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat. Organiziranje dogodka je bilo zaradi zdravstvenih razmer zelo zahtevno, tudi program je spremenjen in skrajšan, pa vendar: slovenska ustvarjalnost se bo v šestih dneh predstavila mednarodni javnosti, domača pa bo spoznala tudi nekatere vrhunske tuje zasedbe in ustvarjalce. O pomenu in programu festivala voditeljica Anamarija Štukelj Cusma in gosta: - Mihela Jagodic, programska vodja festivala, članica odbora Evropske zborovske zveze, - Damijan Močnik, podpredsednik glasbene komisije Europa Cantat festivala, skladatelj in dirigent.

Pripravljeni za 55

14. 7. 2021

Evropska komisija predstavlja podnebni sveženj z naslovom Pripravljeni za 55. Gre za načrt ukrepov zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Ukrepi obsegajo vsa področja in naj bi zelo vplivali na naš način življenja. Kako zagotoviti pravično doseganje podnebne nevtralnosti? In kako o nujnosti ukrepanja prepričati gospodarstva, ki še vedno močno temeljijo na premogu? O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, - Andrej Gnezda, nevladna organizacija Umanotera.

Gospodarstvo in turizem o interventnem zakonu

13. 7. 2021

Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.

Kaj so volivci na referendumu sporočili vladi

12. 7. 2021

Volivci so se zgrnili na volišča in z veliko večino zavrnili vladne spremembe Zakona o vodah. Kakšno politično sporočilo so poslali vladi? So se odločali le na podlagi vsebine zakona in volilne kampanje? Ali je bil motiv za udeležbo na referendumu politične narave in je šlo za nasprotovanje vladi Janeza Janše, ki jo – sodeč po raziskavah javnega mnenja – podpira manj kot tretjina državljanov? ? O teh in drugih političnih vprašanjih voditelj Aleš Kocjan s kolegi ter gostoma v studiu. Gosta: - Pavle Gantar, sociolog, nekdanji minister za okolje in prostor, - Marko Balažic, politični analitik.