Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.
V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.
V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.
Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.
Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.
Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.
Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.
Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.
Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.
Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?
Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?
Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?
Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.
Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.
Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman
Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman
Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.
Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.
Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.
Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.
Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.
V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.
Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.
Slovenija praznuje 33 let samostojnosti; eno najlepših daril so ji podarili nogometaši z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip. In kaj se je spremenilo v 33 letih? Predstavljamo pregled družbenih, socioloških, gospodarskih kazalcev. Socialni partnerji so po skoraj letu končno oživeli socialni dialog. Pred vlado, delodajalci in sindikati je iskanje konsenza o davčnih spremembah, prenovi zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa. Afera z nakupom stavbe za sodišče na Litijski dobiva nove razsežnosti. Komentiramo dogajanje tudi v tujini: evropski voditelji so dosegli dogovor o delitvi najpomembnejših položajev v glavnih evropskih ustanovah; na bližnjem vzhodu se konflikti le stopnjujejo in zakaj se je končal sodni proces proti Julianu Assangeu po več kot desetletju.
Slovenija praznuje 33 let samostojnosti; eno najlepših daril so ji podarili nogometaši z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip. In kaj se je spremenilo v 33 letih? Predstavljamo pregled družbenih, socioloških, gospodarskih kazalcev. Socialni partnerji so po skoraj letu končno oživeli socialni dialog. Pred vlado, delodajalci in sindikati je iskanje konsenza o davčnih spremembah, prenovi zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa. Afera z nakupom stavbe za sodišče na Litijski dobiva nove razsežnosti. Komentiramo dogajanje tudi v tujini: evropski voditelji so dosegli dogovor o delitvi najpomembnejših položajev v glavnih evropskih ustanovah; na bližnjem vzhodu se konflikti le stopnjujejo in zakaj se je končal sodni proces proti Julianu Assangeu po več kot desetletju.
Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.
Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.
Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije. Gostje: dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije; študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.
Slovenija praznuje dan državnosti. Kaj natančno praznujemo? Kakšen odnos imajo mladi do države? Kdo je pristen domoljub? Ali šola vzgaja dovolj za domoljubje in aktivno državljanstvo? Zakaj se mladi v povprečju bolj zanimajo za politiko kot pred leti? Kaj vpliva na njihovo politično zavest? Zakaj se je poglobil ideološki prepad med fanti in dekleti? O vsem tem v tokratni praznični oddaji, ko praznujemo 33. rojstni dan Slovenije. Gostje: dr. Mitja Sardoč, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu; dr. Tibor Rutar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Nika Rojc, predsednica dijaške organizacije; študenta Matic Urankar Kosec in Zala Trebežnik ter dijak Amadej Kobe.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so pridobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve sicer ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je dejansko rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predstavniki slovenskih občin.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so pridobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve sicer ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je dejansko rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predstavniki slovenskih občin.
Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi. Kaj predlaga pristojno ministrstvo in kakšni so prvi odzivi na predloge sprememb? Težave s kadrom v domovih za starejše je še ena pereča tema. Bo kadrovsko sliko izboljšal interventni zakon? Komentiramo delitev položajev v evropskih institucijah po volitvah, obisk ruskega predsednika v Severni Koreji ter kaj prinaša slovenskemu gospodarstvu in raziskovalnim institucijam polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Pregled tedna pa začenjamo z najpomembnejšo postransko stvarjo, nogometom. Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je v polnem razmahu; premišljujemo njegov družbeni fenomen in vpliv na gospodarstvo.
Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi. Kaj predlaga pristojno ministrstvo in kakšni so prvi odzivi na predloge sprememb? Težave s kadrom v domovih za starejše je še ena pereča tema. Bo kadrovsko sliko izboljšal interventni zakon? Komentiramo delitev položajev v evropskih institucijah po volitvah, obisk ruskega predsednika v Severni Koreji ter kaj prinaša slovenskemu gospodarstvu in raziskovalnim institucijam polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Pregled tedna pa začenjamo z najpomembnejšo postransko stvarjo, nogometom. Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je v polnem razmahu; premišljujemo njegov družbeni fenomen in vpliv na gospodarstvo.
V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.
V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.
Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.
Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.
Slovenija in Evropska vesoljska agencija bosta danes v Parizu podpisali pogodbo o polnopravnem članstvu naše države v tej organizaciji. S prihodnjim letom bo postala 23-a članica agencije in po 15-ih letih sodelovanja na nižjih ravneh bodo slovenska podjetja in raziskovalni inštituti dobili dostop do najbolj prestižnih programov in najboljših laboratorijev, pa tudi možnost sooblikovanja tehnoloških, znanstvenih in političnih usmeritev Evropske vesoljske agencije. Kaj to pomeni za slovenski vesoljski sektor, gospodarstvo nasploh in geopolitični položaj države, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne; Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs; Grega Milčinski, soustanovitelj podjetja Sinergise; Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.
Slovenija in Evropska vesoljska agencija bosta danes v Parizu podpisali pogodbo o polnopravnem članstvu naše države v tej organizaciji. S prihodnjim letom bo postala 23-a članica agencije in po 15-ih letih sodelovanja na nižjih ravneh bodo slovenska podjetja in raziskovalni inštituti dobili dostop do najbolj prestižnih programov in najboljših laboratorijev, pa tudi možnost sooblikovanja tehnoloških, znanstvenih in političnih usmeritev Evropske vesoljske agencije. Kaj to pomeni za slovenski vesoljski sektor, gospodarstvo nasploh in geopolitični položaj države, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne; Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs; Grega Milčinski, soustanovitelj podjetja Sinergise; Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.
Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.
Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.
Začenja se nogometni praznik. V Nemčiji je evforija že na višku, velika pričakovanja imajo tudi slovenski navijači. Analiziramo evropske volitve, kakšno je sporočilo slovenskih volivcev, kakšno v drugih evropskih državah? V Franciji se po zmagi skrajne desnice že pripravljajo na predčasne volitve. Spremljamo tudi zasedanje voditeljev G7 ter priprave na mirovno konferenco o Ukrajini.
Začenja se nogometni praznik. V Nemčiji je evforija že na višku, velika pričakovanja imajo tudi slovenski navijači. Analiziramo evropske volitve, kakšno je sporočilo slovenskih volivcev, kakšno v drugih evropskih državah? V Franciji se po zmagi skrajne desnice že pripravljajo na predčasne volitve. Spremljamo tudi zasedanje voditeljev G7 ter priprave na mirovno konferenco o Ukrajini.
V Nemčiji se ta konec tedna začne Evropsko prvenstvo v nogometu, kjer bo po 24 letih znova nastopila tudi slovenska reprezentanca. Ta je sredi tedna prvič vadila v Wuppertalu, trening izbrancev selektorja Matjaža Keka pa si je ogledalo več tisoč tamkajšnjih ljubiteljev nogometa. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili številnim razsežnostim te igre, ki jo nekateri imenujejo najpomembnejša postranska stvar v življenju in ki krepko presega zgolj športne vidike. Avtor oddaje je Aljaž Golčer.
V Nemčiji se ta konec tedna začne Evropsko prvenstvo v nogometu, kjer bo po 24 letih znova nastopila tudi slovenska reprezentanca. Ta je sredi tedna prvič vadila v Wuppertalu, trening izbrancev selektorja Matjaža Keka pa si je ogledalo več tisoč tamkajšnjih ljubiteljev nogometa. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili številnim razsežnostim te igre, ki jo nekateri imenujejo najpomembnejša postranska stvar v življenju in ki krepko presega zgolj športne vidike. Avtor oddaje je Aljaž Golčer.
Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.
Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.
Evropske volitve so za nami. Štirim dozdajšnjim evropskim poslancem se je pridružilo pet novih. Kaj prinašajo rezultati tokratnih volitev, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšne bodo spremembe na domačem političnem področju, kakšne so napovedi za naprej? Podrobno analizo bomo opravili v današnjem Studiu ob 17.00 z Mirom Hačkom. Markom Lovcem, Dejanom Verčičem in voditeljem Tomažem Celestino.
Evropske volitve so za nami. Štirim dozdajšnjim evropskim poslancem se je pridružilo pet novih. Kaj prinašajo rezultati tokratnih volitev, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšne bodo spremembe na domačem političnem področju, kakšne so napovedi za naprej? Podrobno analizo bomo opravili v današnjem Studiu ob 17.00 z Mirom Hačkom. Markom Lovcem, Dejanom Verčičem in voditeljem Tomažem Celestino.
Je bilo ta teden res (skoraj) vse podrejeno volitvam? Od priznanja Palestine v Sloveniji, do prvega znižanja obrestnih mer v Evrskem območju po skoraj petih letih? Smo v Sloveniji in Uniji sploh imeli resno predvolilno kampanjo s tehtanjem konceptov razvoja Evropske unije, odzivov na izzive podnebja, staranja, vojni in geostrateške transformacije sveta ter političnih slogov? So tudi drugod po Uniji govorili ne le o vzponu skrajne desnice ampak tudi, ali je džoint lahko zdravilo? O vsem tem z našimi analitiki, pa tudi o inventuri obnove po avgustovskih poplavah, kjer je napredek pri vodotokih in cestah napredek je, obupujejo pa na selitev čakajoče družine iz uničenih domov. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 z Eriko Štular.
Je bilo ta teden res (skoraj) vse podrejeno volitvam? Od priznanja Palestine v Sloveniji, do prvega znižanja obrestnih mer v Evrskem območju po skoraj petih letih? Smo v Sloveniji in Uniji sploh imeli resno predvolilno kampanjo s tehtanjem konceptov razvoja Evropske unije, odzivov na izzive podnebja, staranja, vojni in geostrateške transformacije sveta ter političnih slogov? So tudi drugod po Uniji govorili ne le o vzponu skrajne desnice ampak tudi, ali je džoint lahko zdravilo? O vsem tem z našimi analitiki, pa tudi o inventuri obnove po avgustovskih poplavah, kjer je napredek pri vodotokih in cestah napredek je, obupujejo pa na selitev čakajoče družine iz uničenih domov. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 z Eriko Štular.
Zaključno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi volitvami, ki so ga pripravili ustvarjalci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Veliko volilno soočenje so vodili Manica Janežič Ambrožič, Aleš Kocjan in Katja Štok.
Zaključno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi volitvami, ki so ga pripravili ustvarjalci Televizije Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Veliko volilno soočenje so vodili Manica Janežič Ambrožič, Aleš Kocjan in Katja Štok.
Naša država potrebuje učinkovito prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči z namenskim helikopterjem. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč zdaj opravljata dva prevoznika: Slovenska vojska in policija. Helikopterji pa imajo tudi druge naloge, zato včasih helikoptersko posredovanje ni mogoče. Gorska reševalna služba Radovljica predlaga tudi selitev helikopterske baze na letališče v Lescah, saj se reševalne ekipe na brniškem letališču srečujejo s številnimi omejitvami, ki slabšajo odzivni čas, izjemno pomemben za paciente v nujnih stanjih. Za dolgoročno prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, in čim prejšnjo vzpostavitev tretje helikopterske baze za južno Slovenijo, si prizadevajo tudi s peticijo.
Naša država potrebuje učinkovito prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči z namenskim helikopterjem. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč zdaj opravljata dva prevoznika: Slovenska vojska in policija. Helikopterji pa imajo tudi druge naloge, zato včasih helikoptersko posredovanje ni mogoče. Gorska reševalna služba Radovljica predlaga tudi selitev helikopterske baze na letališče v Lescah, saj se reševalne ekipe na brniškem letališču srečujejo s številnimi omejitvami, ki slabšajo odzivni čas, izjemno pomemben za paciente v nujnih stanjih. Za dolgoročno prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, in čim prejšnjo vzpostavitev tretje helikopterske baze za južno Slovenijo, si prizadevajo tudi s peticijo.
V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o uporabi konoplje. Zagovorniki legalizacije pravijo, da pozitivno vpliva na zdravje, proračun in gospodarsko rast. Nasprotniki svarijo pred vplivom, ki ga ima dolgotrajna uporaba konoplje na duševno zdravje in razvoj možganov predvsem pri mladih. Ti ocenjujejo, da je konoplja že zdaj lahko dostopna. Stališča zagovornikov in nasprotnikov legalizacije konoplje bomo soočili v današnjem predreferendumskem soočenju, ki ga pripravljata Nataša Mulec in Jure Čepin.
V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o uporabi konoplje. Zagovorniki legalizacije pravijo, da pozitivno vpliva na zdravje, proračun in gospodarsko rast. Nasprotniki svarijo pred vplivom, ki ga ima dolgotrajna uporaba konoplje na duševno zdravje in razvoj možganov predvsem pri mladih. Ti ocenjujejo, da je konoplja že zdaj lahko dostopna. Stališča zagovornikov in nasprotnikov legalizacije konoplje bomo soočili v današnjem predreferendumskem soočenju, ki ga pripravljata Nataša Mulec in Jure Čepin.
Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod
Premog se poslavlja, Velenje, kjer je ena najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, se bo moralo naučiti novega življenja. Kako razmišljati drugače od ustaljenih poti in ustvarjati delovna mesta v Velenju, se sprašujemo v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s terena. Pravkar je na voljo 42 milijonov evrov za prestrukturiranje šaleškega gospodarstva. Vpogled v gospodarstvo regije sicer kaže tudi premik v zeleno. V kratkem bodo začeli proizvodnjo vetrnic, prototipi so že. Iz te regije upravljajo z večino polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji. Sogovorniki: - Rok Plankelj, direktor regionalne gospodarske zbornice savinjsko – šaleške regije - Miran Meža, solastnik in direktor podjetja Mega M - Gregor Vedenik, direktor podjetja Veplas - Katarina Ostruh, vodja Centra za pravični prehod
V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob tem se odpirajo številna vprašanja in pomisleki. Izpostavili jih bomo v današnjem soočenju zagovornikov in nasprotnikov do prostovoljnega končanja življenja. Voditeljici sta Eva Lipovšek in Alenka Terlep.
V nedeljo bomo poleg evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih, med drugim o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob tem se odpirajo številna vprašanja in pomisleki. Izpostavili jih bomo v današnjem soočenju zagovornikov in nasprotnikov do prostovoljnega končanja življenja. Voditeljici sta Eva Lipovšek in Alenka Terlep.
V torek bo državni zbor odločal o priznanju Palestine. Kaj to prinaša, lahko kaj spremeni, kakšne bodo posledice? V kritičnem pregledu dogajanja v tem tednu tudi o odzivih na odločitev ameriškega sodišča o obsodbi predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Pri nas mineva dve leti delovanja vlade, delamo bilanco uresničenih obljub in podrobno analiziramo nov davčni sveženj sprememb.
V torek bo državni zbor odločal o priznanju Palestine. Kaj to prinaša, lahko kaj spremeni, kakšne bodo posledice? V kritičnem pregledu dogajanja v tem tednu tudi o odzivih na odločitev ameriškega sodišča o obsodbi predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Pri nas mineva dve leti delovanja vlade, delamo bilanco uresničenih obljub in podrobno analiziramo nov davčni sveženj sprememb.
V manj kot dveh letih smo že pred tretjimi davčnimi spremembami. Tokrat sicer ne gre za zvišanje davkov, razen višje obdavčitve sladkih pijač. Predlogi gredo bolj v smer odprave administrativnih ovir, določenih poenostavitev, pa tudi zaostritev. Podrobneje o predlaganih spremembah in prvih odzivih v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar.
V manj kot dveh letih smo že pred tretjimi davčnimi spremembami. Tokrat sicer ne gre za zvišanje davkov, razen višje obdavčitve sladkih pijač. Predlogi gredo bolj v smer odprave administrativnih ovir, določenih poenostavitev, pa tudi zaostritev. Podrobneje o predlaganih spremembah in prvih odzivih v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Zdenko Bakalar.
V okviru soočenj pred volitvami v Evropski parlament bomo na Radiu Slovenija tokrat soočili predstavnike sedmih parlamentarnih list. Poleg priznanja Palestine, ki trenutno najbolj buri politično dogajanje, bomo kandidate spraševali tudi, kako naj se Evropa loti zelenega prehoda, migracij in demografske slike, kako oblikovati novo kmetijsko politiko, pa tudi o prepletanju evropskih volitev s slovensko notranjo politiko in o geopolitičnem umeščanju Evropske unije v svetovno dogajanje. V volilnem soočenju s Špelo Novak in Tomažem Celestino.
V okviru soočenj pred volitvami v Evropski parlament bomo na Radiu Slovenija tokrat soočili predstavnike sedmih parlamentarnih list. Poleg priznanja Palestine, ki trenutno najbolj buri politično dogajanje, bomo kandidate spraševali tudi, kako naj se Evropa loti zelenega prehoda, migracij in demografske slike, kako oblikovati novo kmetijsko politiko, pa tudi o prepletanju evropskih volitev s slovensko notranjo politiko in o geopolitičnem umeščanju Evropske unije v svetovno dogajanje. V volilnem soočenju s Špelo Novak in Tomažem Celestino.
Španija, Norveška in Irska so sklenile priznati državo Palestino. Kakšen politični in simbolni pomen ima priznanje države brez jasnih mej in vodstva? Kdaj bo Palestino priznala tudi Slovenija? In kako bi lahko mednarodna skupnost prisilila Izrael, da spoštuje zahtevo Meddržavnega sodišča glede ustavitve ofenzive v Rafi? Več o teh in drugih vprašanjih, povezanih z bližnjevzhodnim konfliktom, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje voditelja Blaža Ermenca bodo: - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin - nekdanji predsednik republike, profesor mednarodnega prava, doktor Danilo Tuerk - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Bojko Bučar.
Španija, Norveška in Irska so sklenile priznati državo Palestino. Kakšen politični in simbolni pomen ima priznanje države brez jasnih mej in vodstva? Kdaj bo Palestino priznala tudi Slovenija? In kako bi lahko mednarodna skupnost prisilila Izrael, da spoštuje zahtevo Meddržavnega sodišča glede ustavitve ofenzive v Rafi? Več o teh in drugih vprašanjih, povezanih z bližnjevzhodnim konfliktom, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje voditelja Blaža Ermenca bodo: - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin - nekdanji predsednik republike, profesor mednarodnega prava, doktor Danilo Tuerk - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Bojko Bučar.
V nedeljo, 9. junija, bodo poleg evropskih volitev potekali tudi trije posvetovalni referendumi. Volivke in volivci bomo odločali o rabi konoplje, o evtanaziji in o uvedbi preferenčnega glasu. Tokrat bomo soočili 12 organizatorjev referendumske kampanje v zvezi s preferenčnim glasom. Z redkimi izjemami uvedbo preferenčnega glasu podpirajo. A kakšnega? Relativnega ali absolutnega, neobveznega ali obveznega? Kaj se bo zgodilo z volilnimi okraji? Ne glede na to, kaj bodo rekli volivci na referendumu, je za uvedbo prednostnega glasu potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru. Dva dozdajšnja poskusa njegove uvedbe sta že bila neuspešna. O vsem tem v predreferendumskem soočenju z voditeljicama Lucijo Dimnik Rikić in Jolando Lebar.
V nedeljo, 9. junija, bodo poleg evropskih volitev potekali tudi trije posvetovalni referendumi. Volivke in volivci bomo odločali o rabi konoplje, o evtanaziji in o uvedbi preferenčnega glasu. Tokrat bomo soočili 12 organizatorjev referendumske kampanje v zvezi s preferenčnim glasom. Z redkimi izjemami uvedbo preferenčnega glasu podpirajo. A kakšnega? Relativnega ali absolutnega, neobveznega ali obveznega? Kaj se bo zgodilo z volilnimi okraji? Ne glede na to, kaj bodo rekli volivci na referendumu, je za uvedbo prednostnega glasu potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru. Dva dozdajšnja poskusa njegove uvedbe sta že bila neuspešna. O vsem tem v predreferendumskem soočenju z voditeljicama Lucijo Dimnik Rikić in Jolando Lebar.
V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.
V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.
Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.
Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.
Kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti? Kako naj ureja migracije, kako naj krmari v obrambni politiki in kam naj se umesti geostrateško? Bo zeleni prehod še na dnevnem redu prihodnje bruseljske administracije? O pogledih na ta vprašanja ter vsa druga, ki močno zadevajo sleherno Evropejko in Evropejca, v današnjem radijskem predvolilnem soočenju zunajparlamentarnih strank, ki jih v Studiu ob 17-ih gostita Sandra Krišelj in Robert Škrjanc.
Kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti? Kako naj ureja migracije, kako naj krmari v obrambni politiki in kam naj se umesti geostrateško? Bo zeleni prehod še na dnevnem redu prihodnje bruseljske administracije? O pogledih na ta vprašanja ter vsa druga, ki močno zadevajo sleherno Evropejko in Evropejca, v današnjem radijskem predvolilnem soočenju zunajparlamentarnih strank, ki jih v Studiu ob 17-ih gostita Sandra Krišelj in Robert Škrjanc.
Pred dnevom slovenske diplomacije se na Radiu Slovenija spominjamo poti, ki smo jo prehodili kot subjekt mednarodne skupnosti. V Studiu ob 17h se bomo lotili vprašanj, s katerimi so se in se še srečujejo naši diplomati, pa izzivov, ki čakajo našo državo kot članico zveze Nato, Evropske unije in nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov. Kako pomembna so za Slovenijo vprašanja priznanja Palestine, pa sprejetja resolucije o genocidu in odnosov do sosednjih držav?
Pred dnevom slovenske diplomacije se na Radiu Slovenija spominjamo poti, ki smo jo prehodili kot subjekt mednarodne skupnosti. V Studiu ob 17h se bomo lotili vprašanj, s katerimi so se in se še srečujejo naši diplomati, pa izzivov, ki čakajo našo državo kot članico zveze Nato, Evropske unije in nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov. Kako pomembna so za Slovenijo vprašanja priznanja Palestine, pa sprejetja resolucije o genocidu in odnosov do sosednjih držav?
Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.
Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.