Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Studio ob 17.00

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zadnje

Studio ob 17.00

Spravo po vojnem dogajanju pred osemdesetimi letih lahko dosežemo samo po osebni poti

8. 10. 2025

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi; Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev; dr. Katarina Kompan Erzar, psihoterapevtka.

52 min

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi; Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev; dr. Katarina Kompan Erzar, psihoterapevtka.

Studio ob 17.00

O razmerah na slovenskem kapitalskem trgu

7. 10. 2025

Na slovenskem kapitalskem trgu je začelo brbotati. Upravičenci do deležev v Vzajemni zavarovalnici si že lahko naložijo delnice na trgovalne račune, tisti, ki so se odločili za izplačila, pa lahko pričakujejo denar v prihodnjih dneh. Vse vlagatelje bodo v prihodnjem letu razveselili davčno ugodnejši individualno naložbeni računi. Ljubljansko borzo, ki je po rasti indeksa SBI top med najboljšimi v svetu, pa, kot kaže, čaka tudi nov lastnik. O razmerah na slovenskem kapitalskem trgu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Alja Markovič Čas, članica uprave Vzajemna zavarovalnica; Igor Štemberger, predsednik uprave družbe Ilirika; Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb v Generali Investments. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

52 min

Na slovenskem kapitalskem trgu je začelo brbotati. Upravičenci do deležev v Vzajemni zavarovalnici si že lahko naložijo delnice na trgovalne račune, tisti, ki so se odločili za izplačila, pa lahko pričakujejo denar v prihodnjih dneh. Vse vlagatelje bodo v prihodnjem letu razveselili davčno ugodnejši individualno naložbeni računi. Ljubljansko borzo, ki je po rasti indeksa SBI top med najboljšimi v svetu, pa, kot kaže, čaka tudi nov lastnik. O razmerah na slovenskem kapitalskem trgu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Alja Markovič Čas, članica uprave Vzajemna zavarovalnica; Igor Štemberger, predsednik uprave družbe Ilirika; Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb v Generali Investments. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Studio ob 17.00

O Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu

6. 10. 2025

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

57 min

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

3. 10. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

27 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

Bodo omejitve kratkoročnega oddajanja stanovanj za turistične namene prinesle več stanovanj za najem?

2. 10. 2025

Državni zbor je po julijskem vetu državnega sveta prejšnji teden vnovič potrdil novi zakon o gostinstvu s pomembnimi spremembami za oddajanje stanovanjskih enot v kratkotrajen turistični namen. To bo po novem omejeno na določeno število dni, ki bo odvisno od tega, kako žgoča je stanovanjska problematika v posamezni občini. Kdaj bodo sobodajalci izvedeli, koliko dni na leto bodo lahko oddajali v prihajajočem letu; kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona in koliko dodatnih stanovanjskih enot, ki so jih doslej oddajali turistom, bo prešlo na dolgoročen najemniški trg? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Tadej Cotič, Združenje sobodajalcev; Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varnost demokracije. Avtorica oddaje Simeona Rogelj

56 min

Državni zbor je po julijskem vetu državnega sveta prejšnji teden vnovič potrdil novi zakon o gostinstvu s pomembnimi spremembami za oddajanje stanovanjskih enot v kratkotrajen turistični namen. To bo po novem omejeno na določeno število dni, ki bo odvisno od tega, kako žgoča je stanovanjska problematika v posamezni občini. Kdaj bodo sobodajalci izvedeli, koliko dni na leto bodo lahko oddajali v prihajajočem letu; kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona in koliko dodatnih stanovanjskih enot, ki so jih doslej oddajali turistom, bo prešlo na dolgoročen najemniški trg? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Tadej Cotič, Združenje sobodajalcev; Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varnost demokracije. Avtorica oddaje Simeona Rogelj

Studio ob 17.00

Kako iz primeža absentizma?

1. 10. 2025

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

56 min

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

Studio ob 17.00

O novostih v novem študijskem letu

30. 9. 2025

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

55 min

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Studio ob 17.00

Izdatki za obrambo in pokojnine potiskajo porabo države na rekordne ravni

29. 9. 2025

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

59 min

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

26. 9. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

24 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

O tem, kako čist zrak dihamo v Sloveniji

25. 9. 2025

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

49 min

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Studio ob 17.00

Zakaj referendum o pokojninski noveli?

24. 9. 2025

Nova pokojninska zakonodaja je v državnem zboru dobila podporo, a pot do uveljavitve novele še ni končana. Del sindikatov ter nevladnih organizacij bo ta četrtek v parlament odnesel zadostno število podpisov, s čimer se bodo začeli postopki za referendum. Prepričani so, da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Vladna stran pa trdi, da ukrepi prinašajo večjo blaginjo upokojencem, a zagotavljajo vzdržnost sistema. O argumentih ene in druge strani v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državi sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; David Švarc, Delavska koalicija.

52 min

Nova pokojninska zakonodaja je v državnem zboru dobila podporo, a pot do uveljavitve novele še ni končana. Del sindikatov ter nevladnih organizacij bo ta četrtek v parlament odnesel zadostno število podpisov, s čimer se bodo začeli postopki za referendum. Prepričani so, da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Vladna stran pa trdi, da ukrepi prinašajo večjo blaginjo upokojencem, a zagotavljajo vzdržnost sistema. O argumentih ene in druge strani v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državi sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; David Švarc, Delavska koalicija.

Studio ob 17.00

O učinkovitosti Organizacije združenenih narodov ob njeni 80-letnici

23. 9. 2025

V New Yorku se je začelo vsakoletno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Svetovna organizacija deluje 80 let. Zdi se, da odnosi v svetu še nikoli doslej niso bili tako v nasprotju z njeno ustanovno listino. V tokratnem Studiu ob 17h o dveh največjih krizah, ki zaznamujeta današnji čas, bližnjevzhodni in vojni v Ukrajini, ter o vse bolj očitnem razpadanju sistema, ki je bil vzpostavljen pred 80-imi leti. Primerjamo načine reševanja svetovnih kriz, vlogo Svetovne organizacije pri tem ter ocenjujemo odnose med velesilami. Gostje: Darja Bavdaž Kuret, slovenska diplomatka; Ervin Milharčič Hladnik, komentator; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

56 min

V New Yorku se je začelo vsakoletno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Svetovna organizacija deluje 80 let. Zdi se, da odnosi v svetu še nikoli doslej niso bili tako v nasprotju z njeno ustanovno listino. V tokratnem Studiu ob 17h o dveh največjih krizah, ki zaznamujeta današnji čas, bližnjevzhodni in vojni v Ukrajini, ter o vse bolj očitnem razpadanju sistema, ki je bil vzpostavljen pred 80-imi leti. Primerjamo načine reševanja svetovnih kriz, vlogo Svetovne organizacije pri tem ter ocenjujemo odnose med velesilami. Gostje: Darja Bavdaž Kuret, slovenska diplomatka; Ervin Milharčič Hladnik, komentator; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Studio ob 17.00

Obvezna božičnica: populizem ali razbremenitev plač

22. 9. 2025

Vladni predlog za uvedbo obvezne božičnice oziroma 14-te plače tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju razburja vsevprek. Gospodarstveniki so na nogah, češ da se utegne konkurenčnost naših podjetij poslabšati zaradi dodatne finančne obveznosti. Sindikati upajo, da je ideja premišljena in uresničljiva v praksi. Politični analitiki namigujejo, da gre za populistično potezo pred koncem vladnega mandata. Ekonomisti pa opozarjajo, da bodo stroški božičnice v javnem sektorju dodatno obremenili državno blagajno. Za zdaj torej dobivamo več vprašanj kot odgovorov. Na najpomembnejša bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo; Jakob Počivavšek, sindikalist; Mitja Gorenšček, izvršni direktor na GZS; dr. Rok Spruk, ekonomist. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

52 min

Vladni predlog za uvedbo obvezne božičnice oziroma 14-te plače tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju razburja vsevprek. Gospodarstveniki so na nogah, češ da se utegne konkurenčnost naših podjetij poslabšati zaradi dodatne finančne obveznosti. Sindikati upajo, da je ideja premišljena in uresničljiva v praksi. Politični analitiki namigujejo, da gre za populistično potezo pred koncem vladnega mandata. Ekonomisti pa opozarjajo, da bodo stroški božičnice v javnem sektorju dodatno obremenili državno blagajno. Za zdaj torej dobivamo več vprašanj kot odgovorov. Na najpomembnejša bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo; Jakob Počivavšek, sindikalist; Mitja Gorenšček, izvršni direktor na GZS; dr. Rok Spruk, ekonomist. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

19. 9. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

27 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

O trenutnih razmerjih političnih moči pred spomladanskimi državnozborskimi volitvami

18. 9. 2025

Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči tarče še kakšne interpelacije, govori se tudi o več referendumih. V tokratnem Studiu ob 17ih politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver komentirata trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote zdajšnje vladne koalicije. Odgovarjata tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Radijska tribuna. Avtor oddaje je Dejan Rat.

30 min

Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči tarče še kakšne interpelacije, govori se tudi o več referendumih. V tokratnem Studiu ob 17ih politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver komentirata trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote zdajšnje vladne koalicije. Odgovarjata tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Radijska tribuna. Avtor oddaje je Dejan Rat.

Studio ob 17.00

Kakšne novosti se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami

17. 9. 2025

V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

55 min

V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Studio ob 17.00

Državni akterji zakrivijo večino kibernetskih napadov

16. 9. 2025

Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

52 min

Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Studio ob 17.00

Kje so naše ladje?

15. 9. 2025

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Primorsko že v imenu zaznamuje morje. Ali spoštujemo resolucijo o pomorski usmeritvi, če je država s prodajo in neustrezno zakonodajo dovolila propad Splošna plovbe? Kaj likvidacija ladjarske družbe pomeni za dragoceno pomorsko znanje in dediščino? Kdo naj postane novi ladjar? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Duška Žitko, muzejska svetnica, kustosinja za umetnostno zgodovino Pomorski muzej Sergej Mašera Piran; Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo; Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

53 min

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Primorsko že v imenu zaznamuje morje. Ali spoštujemo resolucijo o pomorski usmeritvi, če je država s prodajo in neustrezno zakonodajo dovolila propad Splošna plovbe? Kaj likvidacija ladjarske družbe pomeni za dragoceno pomorsko znanje in dediščino? Kdo naj postane novi ladjar? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Duška Žitko, muzejska svetnica, kustosinja za umetnostno zgodovino Pomorski muzej Sergej Mašera Piran; Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo; Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

12. 9. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

30 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

Kakšna bo podoba Šaleške doline, potem ko bo ugasnil še zadnji slovenski delujoči premogovnik?

11. 9. 2025

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

55 min

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Studio ob 17.00

Kako doseči, da bo Evropska unija vnovič vodilna sila v svetu?

10. 9. 2025

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

56 min

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Studio ob 17.00

Ali je ogrožen obstoj zasebnih vrtcev pri nas?

9. 9. 2025

Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije napovedujeta protestni shod ta petek pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev, ki izvajajo javni kurikulum, torej enakega kot javni vrtci. Ali omenjeni predlog ogroža zasebno pobudo na področju predšolske vzgoje pri nas? Ali bodo zasebne vrtce lahko obiskovali le otroci iz premožnih družin? Novela zakona o vrtcih prinaša še druge novosti. O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Marija Fabčič; ravnateljica Vrtca Medvode in predstavnica združenja ravnateljev Romana Epih; ravnateljica zasebnega Vrtca Bambi Taja Steblovnik; ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, Gregor Bezenšek. Avtorica oddaje Nataša Lang.

54 min

Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije napovedujeta protestni shod ta petek pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev, ki izvajajo javni kurikulum, torej enakega kot javni vrtci. Ali omenjeni predlog ogroža zasebno pobudo na področju predšolske vzgoje pri nas? Ali bodo zasebne vrtce lahko obiskovali le otroci iz premožnih družin? Novela zakona o vrtcih prinaša še druge novosti. O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Marija Fabčič; ravnateljica Vrtca Medvode in predstavnica združenja ravnateljev Romana Epih; ravnateljica zasebnega Vrtca Bambi Taja Steblovnik; ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, Gregor Bezenšek. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Studio ob 17.00

O posledicah bolezni modrikastega jezika za ovčerejo in pripravljenosti na izbruhe drugih nalezljivih boleznih

8. 9. 2025

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

57 min

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

5. 9. 2025

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

18 min

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Studio ob 17.00

Je umetna inteligenca lahko orodje za reševanje podnebne in okoljske krize

4. 9. 2025

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

53 min

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Studio ob 17.00

O pomembnosti glasnega branja in pripovedovanja pred mesecem nacionalnega skupnega branja

3. 9. 2025

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

53 min

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Studio ob 17.00

Bo zakon o medijih rešil medije in novinarstvo pri nas?

2. 9. 2025

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

54 min

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Studio ob 17.00

Na Blejskem strateškem forumu o pobeglem svetu

1. 9. 2025

Letošnji 20. Blejski strateški forum poteka pod naslovom Pobegli svet, kar se zdi zelo primeren opis razmer v svetu številnih žgočih in tlečih konfliktov, spodkopavanja mednarodnega prava in vseh pravil, vzpostavljenih v zadnjih desetletjih, ter stopnjevanja podnebne krize. Kako se znajti v tem vse bolj negotovem svetu? Kako ubrati pravo pot v odločanju med etiko in pragmatizmom? Kje se je izgubila Evropa in kakšna je vloga Slovenije? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z Bleda. Gostje: Mirko Cigler, publicist in nekdanji diplomat; dr. Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Ana Klemen, udeleženka strateškega foruma mladih, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

55 min

Letošnji 20. Blejski strateški forum poteka pod naslovom Pobegli svet, kar se zdi zelo primeren opis razmer v svetu številnih žgočih in tlečih konfliktov, spodkopavanja mednarodnega prava in vseh pravil, vzpostavljenih v zadnjih desetletjih, ter stopnjevanja podnebne krize. Kako se znajti v tem vse bolj negotovem svetu? Kako ubrati pravo pot v odločanju med etiko in pragmatizmom? Kje se je izgubila Evropa in kakšna je vloga Slovenije? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z Bleda. Gostje: Mirko Cigler, publicist in nekdanji diplomat; dr. Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Ana Klemen, udeleženka strateškega foruma mladih, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

29. 8. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

30 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

UKC Ljubljana pozval vse delavce v zdravstveni negi v regiji, naj jim pridejo pomagat na urgenco

28. 8. 2025

Razmere na ljubljanskem oddelku za nujno medicinsko pomoč so neznosne, je ta teden opozorilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podobno je na drugih urgencah po državi. Strokovnjaki pravijo, da to ni slovenska posebnost, ampak težava zdravstvenih sistemov številnih evropskih držav. Kako ukrepati kratkoročno in katere sistemske rešitve bodo predlagali, da ljudje ne bodo čakali na zdravstveno oskrbo na urgenci deset ur in še več, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

55 min

Razmere na ljubljanskem oddelku za nujno medicinsko pomoč so neznosne, je ta teden opozorilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podobno je na drugih urgencah po državi. Strokovnjaki pravijo, da to ni slovenska posebnost, ampak težava zdravstvenih sistemov številnih evropskih držav. Kako ukrepati kratkoročno in katere sistemske rešitve bodo predlagali, da ljudje ne bodo čakali na zdravstveno oskrbo na urgenci deset ur in še več, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Studio ob 17.00

Nekateri Blejci bi gnečo reševali z vstopnino v svoj kraj

27. 8. 2025

Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju!

55 min

Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju!

Studio ob 17.00

Agrofotovoltaika: žrtvovanje kmetijskih zemljišč ali obvarovanje rastlin pred vremenskimi ekstremi

26. 8. 2025

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

56 min

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Studio ob 17.00

Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše?

25. 8. 2025

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

56 min

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

22. 8. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

27 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

O novostih v novem šolskem letu, ki krepijo predvsem vzgojno vlogo šol

21. 8. 2025

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

54 min

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Studio ob 17.00

Novi podnebni zakon premalo ali preveč ambiciozen

20. 8. 2025

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

55 min

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

Studio ob 17.00

Kako in za kakšno ceno do miru v Ukrajini?

19. 8. 2025

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

54 min

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Studio ob 17.00

Gaza pod popolno okupacijo

18. 8. 2025

Izraelska vojska še naprej neusmiljeno napada območje Gaze in se pripravlja na popolno vojaško zasedbo istoimenskega mesta, od koder namerava izseliti palestinsko prebivalstvo. Čeprav se krepita protestno gibanje v Izraelu in pritisk mednarodne skupnosti, nastaja vtis, da se izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja nikakor ne da zaustaviti. Tudi usoda več 10 izraelskih talcev v rokah Hamasa ostaja negotova. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih z Blažem Ermencem in njegovimi gosti obramboslovko dr. Jeleno Juvan, mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom in vodjo urada Republike Slovenije v Ramali Vojkom Kuzmo.

55 min

Izraelska vojska še naprej neusmiljeno napada območje Gaze in se pripravlja na popolno vojaško zasedbo istoimenskega mesta, od koder namerava izseliti palestinsko prebivalstvo. Čeprav se krepita protestno gibanje v Izraelu in pritisk mednarodne skupnosti, nastaja vtis, da se izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja nikakor ne da zaustaviti. Tudi usoda več 10 izraelskih talcev v rokah Hamasa ostaja negotova. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih z Blažem Ermencem in njegovimi gosti obramboslovko dr. Jeleno Juvan, mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom in vodjo urada Republike Slovenije v Ramali Vojkom Kuzmo.

Studio ob 17.00

O regenerativnem turizmu, ki vrača okolju in skupnosti več, kot vzame iz njiju

14. 8. 2025

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

51 min

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Studio ob 17.00

Vse več uporabnikov drog hkrati uporablja različne droge; medtem v državnem zboru čaka na sprejetje predlog zakona o uporabi konoplje za osebno rabo

13. 8. 2025

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

51 min

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Studio ob 17.00

Kaj o ključnih izzivih in dilemah današnjega časa menijo slovenski gospodarstveniki?

12. 8. 2025

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

50 min

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Studio ob 17.00

Ko praznujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi, se hkrati pripravljamo na naslednjo

11. 8. 2025

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

56 min

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

8. 8. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

31 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

Gorski reševalci imajo tudi letos polne roke dela

7. 8. 2025

Slovenske gore so tudi to poletje priljubljen cilj številnih gornikov in ljubiteljev gora. Z večjim obiskom so bolj obremenjeni tudi gorski reševalci, ki so letos opravili že 380 posredovanj, tako v gorah kot pri različnih adrenalinskih športih. Zdravniki gorski reševalci pa opažajo tudi večje število nenadno obolelih. Med ponesrečenimi ali pomoči potrebnih je več kot 40 odstotkov tujcev. Gorsko reševanje, zahtevna posredovanja, preventiva in prizadevanje za večjo varnost so teme tokratnega Studia ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje: Veronika Šenk, zdravnica, gorska reševalka Miha Primc, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Iztok Arnol, predsednik GRS Mojstrana Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote

54 min

Slovenske gore so tudi to poletje priljubljen cilj številnih gornikov in ljubiteljev gora. Z večjim obiskom so bolj obremenjeni tudi gorski reševalci, ki so letos opravili že 380 posredovanj, tako v gorah kot pri različnih adrenalinskih športih. Zdravniki gorski reševalci pa opažajo tudi večje število nenadno obolelih. Med ponesrečenimi ali pomoči potrebnih je več kot 40 odstotkov tujcev. Gorsko reševanje, zahtevna posredovanja, preventiva in prizadevanje za večjo varnost so teme tokratnega Studia ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje: Veronika Šenk, zdravnica, gorska reševalka Miha Primc, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Iztok Arnol, predsednik GRS Mojstrana Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote

Studio ob 17.00

80 let prve uporabe jedrske bombe

6. 8. 2025

6. in 9. avgusta pred 80 leti so Združene države Amerike v napadu na Japonsko prvič v zgodovini uporabile jedrsko bombo. V napadu na Hirošimo je takoj in v naslednjih nekaj tednih umrla polovica od 300.000 prebivalcev. Skupno pa naj bi obe bombi – prva je bila uranova, druga pa plutonijeva – zahtevali okrog 200.000 smrtnih žrtev, velika večina žrtev je bila civilistov. Japonska je kapitulirala 6 dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta, in 2. septembra se je s podpisom kapitulacije končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več deset milijonov smrtnih žrtev, večinoma civilistov. 80. obletnici prve uporabe jedrske bombe v vojaškem spopadu posvečamo tokratni Studio ob 17h. Voditeljica oddaje je Špela Novak.

54 min

6. in 9. avgusta pred 80 leti so Združene države Amerike v napadu na Japonsko prvič v zgodovini uporabile jedrsko bombo. V napadu na Hirošimo je takoj in v naslednjih nekaj tednih umrla polovica od 300.000 prebivalcev. Skupno pa naj bi obe bombi – prva je bila uranova, druga pa plutonijeva – zahtevali okrog 200.000 smrtnih žrtev, velika večina žrtev je bila civilistov. Japonska je kapitulirala 6 dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta, in 2. septembra se je s podpisom kapitulacije končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več deset milijonov smrtnih žrtev, večinoma civilistov. 80. obletnici prve uporabe jedrske bombe v vojaškem spopadu posvečamo tokratni Studio ob 17h. Voditeljica oddaje je Špela Novak.

Studio ob 17.00

Zakaj smo v prometu spet manj varni?

5. 8. 2025

Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

54 min

Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

Studio ob 17.00

O neuresničenih pravicah slovenske manjšine v Avstriji 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe

4. 8. 2025

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

52 min

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

1. 8. 2025

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

29 min

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Studio ob 17.00

Osebam z ovirami zaradi zakonske neurejenosti še vedno grozi deložacija iz stanovanjskih skupnosti

31. 7. 2025

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na začetku leta napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili tisoč ljudi z ovirami, ki jim zaradi zakonske neurejenosti grozi deložacija iz stanovanjskih skupnosti. Konec julija sprememb še vedno ni. Zamuda ne skrbi le uporabnike stanovanjskih enot, ampak tudi starše otrok z ovirami. Novela naj bi jim namreč zagotavljala dodatno pomoč. Kaj v resnici prinaša, kako bo država poskrbela, da nove pravice ne bodo le mrtva črka na papirju ob velikem pomanjkanju kadra? Kaj starši otrok z ovirami pričakujejo od sistemskih sprememb in kaj bodo dobili? Gostje: Magdalena Žakelj, višja svetovalka z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in dezinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; dr. Andreja Rafaelič, strokovno-raziskovalna sodelavka na Inštitutu za socialno varstvo; Tilen Recko, predsednik Društva Altra – Odbora za novosti v duševnem zdravju; Rene Hajnc, oče dvojčkov, ki imata cerebralno paralizo.

54 min

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na začetku leta napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili tisoč ljudi z ovirami, ki jim zaradi zakonske neurejenosti grozi deložacija iz stanovanjskih skupnosti. Konec julija sprememb še vedno ni. Zamuda ne skrbi le uporabnike stanovanjskih enot, ampak tudi starše otrok z ovirami. Novela naj bi jim namreč zagotavljala dodatno pomoč. Kaj v resnici prinaša, kako bo država poskrbela, da nove pravice ne bodo le mrtva črka na papirju ob velikem pomanjkanju kadra? Kaj starši otrok z ovirami pričakujejo od sistemskih sprememb in kaj bodo dobili? Gostje: Magdalena Žakelj, višja svetovalka z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in dezinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; dr. Andreja Rafaelič, strokovno-raziskovalna sodelavka na Inštitutu za socialno varstvo; Tilen Recko, predsednik Društva Altra – Odbora za novosti v duševnem zdravju; Rene Hajnc, oče dvojčkov, ki imata cerebralno paralizo.

Studio ob 17.00

Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma med EU in ZDA?

30. 7. 2025

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

52 min

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine