Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.
Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.
Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.
Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.
Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gosti: Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS; Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance; Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister; Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.
Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gosti: Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS; Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance; Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister; Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.
Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gostje: dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije; dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gostje: dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije; dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.
Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.
Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.
Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.
Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.
Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.
Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.
Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.
Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.
Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.
Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.
Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu.
Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu.
Po ruskem napadu na Ukrajino in drugih pretresih v mednarodni skupnosti na zunanjem ministrstvu pripravljajo novo zunanjepolitično strategijo. Slovenija se vidi v jedru evropske povezave, velik poudarek naj bi bil na vladavini prava in človekovih pravicah. Kateri so glavni zunanjepolitični izzivi? Kako kaže slovenski kandidaturi za članico Varnostnega sveta Združenih narodov? Kakšni so naši odnosi s sosednjimi državami? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s slovensko zunanjo politiko, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Blažem Ermencem.
Po ruskem napadu na Ukrajino in drugih pretresih v mednarodni skupnosti na zunanjem ministrstvu pripravljajo novo zunanjepolitično strategijo. Slovenija se vidi v jedru evropske povezave, velik poudarek naj bi bil na vladavini prava in človekovih pravicah. Kateri so glavni zunanjepolitični izzivi? Kako kaže slovenski kandidaturi za članico Varnostnega sveta Združenih narodov? Kakšni so naši odnosi s sosednjimi državami? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s slovensko zunanjo politiko, v Studiu ob 17.00 z voditeljem Blažem Ermencem.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki se nanašajo na oblikovanje novega sveta zavoda in novega statuta ter na imenovanje novega predsednika in članov uprave. Postopki imenovanja novih članov sveta medtem tečejo naprej. Kaj odločitev pomeni za RTV Slovenija, katera so ključna pravna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, kaj odločitev pomeni za aktualni Programski svet RTV in novi Svet, ki ga predvideva novela? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in kolegi v posnetih izjavah in pogovorih v živo.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za člene, ki se nanašajo na oblikovanje novega sveta zavoda in novega statuta ter na imenovanje novega predsednika in članov uprave. Postopki imenovanja novih članov sveta medtem tečejo naprej. Kaj odločitev pomeni za RTV Slovenija, katera so ključna pravna vprašanja, ki jih je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, kaj odločitev pomeni za aktualni Programski svet RTV in novi Svet, ki ga predvideva novela? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in kolegi v posnetih izjavah in pogovorih v živo.
Na eni strani pustne in Valentinove norčije, na drugi pretresenost ob uničujočem potresu v Turčiji in trdovratni vojni v Ukrajini. Tak je bil iztekajoči se teden. V oddaji bomo spremljali razkrivanje krivcev in iskanje rešitev za krepitev varnosti, med drugim na varnostni konferenci v Münchnu. Doma so teden zaznamovala preigravanja pred začetkom trdih pogajanj o plačah v javnem sektorju in pričakovanja glede usklajevanja pokojnin. Oboje bo v velikim meri odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato mu država obljublja izdatne spodbude. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Na eni strani pustne in Valentinove norčije, na drugi pretresenost ob uničujočem potresu v Turčiji in trdovratni vojni v Ukrajini. Tak je bil iztekajoči se teden. V oddaji bomo spremljali razkrivanje krivcev in iskanje rešitev za krepitev varnosti, med drugim na varnostni konferenci v Münchnu. Doma so teden zaznamovala preigravanja pred začetkom trdih pogajanj o plačah v javnem sektorju in pričakovanja glede usklajevanja pokojnin. Oboje bo v velikim meri odvisno od uspešnosti gospodarstva, zato mu država obljublja izdatne spodbude. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Nedavni tragičen potres v Turčiji je tudi pri nas obudil razmišljanja o potresni varnosti stavb, v katerih živimo in delamo. Po ocenah strokovnjakov bi v Sloveniji protipotresno sanacijo potrebovalo približno 100 tisoč stavb. V pripravi je resolucija o krepitvi potresne varnosti. Katera vprašanja naslavlja in katerih ne? Zakaj objekti nimajo - po vzoru energetskih - tudi potresnih izkaznic? Zakaj v zakonu ni predvidena revizija projektne dokumentacije za graditev objektov? In nenazadnje, zakaj je zavedanje o potresnem tveganju med nami relativno nizko? O vem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani; Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana; Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije; Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Nedavni tragičen potres v Turčiji je tudi pri nas obudil razmišljanja o potresni varnosti stavb, v katerih živimo in delamo. Po ocenah strokovnjakov bi v Sloveniji protipotresno sanacijo potrebovalo približno 100 tisoč stavb. V pripravi je resolucija o krepitvi potresne varnosti. Katera vprašanja naslavlja in katerih ne? Zakaj objekti nimajo - po vzoru energetskih - tudi potresnih izkaznic? Zakaj v zakonu ni predvidena revizija projektne dokumentacije za graditev objektov? In nenazadnje, zakaj je zavedanje o potresnem tveganju med nami relativno nizko? O vem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: dr. Matjaž Dolšek, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani; Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana; Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije; Saša Galonja, vodja Sektorja za sistem prostora in graditve na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju so dobila zeleno luč. Odprtih vprašanj je veliko. Katere pravice se bodo spremenile, kako bodo urejene plače, koliko bo vse to stalo? O izhodiščih za pogajanja, argumentih vpletenih strani in učinkih različnih rešitev voditeljica Katja Arhar in predstavniki pogajalcev in preučevalcev. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju so dobila zeleno luč. Odprtih vprašanj je veliko. Katere pravice se bodo spremenile, kako bodo urejene plače, koliko bo vse to stalo? O izhodiščih za pogajanja, argumentih vpletenih strani in učinkih različnih rešitev voditeljica Katja Arhar in predstavniki pogajalcev in preučevalcev. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; dr. Polona Domadenik Muren, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se znova povečuje. Lani je v Evropo vstopilo 330 tisoč beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov. Kot kaže, se skladno s tem zaostruje tudi evropska politika do migracij. Voditelji Evropske unije so na nedavnem zasedanju v Bruslju znova odprli to vprašanje, jasnega in usklajenega odgovora pa tudi tokrat niso našli. Nekateri trdijo, da se Evropa v strahu pred spremembami zapira vase in postaja trdnjava, drugi v migracijah vidijo nevarnost za evropski red in kulturo. O iskanju pravega ravnotežja pri vprašanju, ki je lahko tudi odgovor na evropsko demografsko krizo, so razpravljali voditelj Matej Hrastar in sogovorniki: Gostje: Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade; dr. Marina Lukšič Hacin, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze.
Število nezakonitih prihodov v Evropsko unijo se znova povečuje. Lani je v Evropo vstopilo 330 tisoč beguncev in migrantov brez ustreznih dokumentov. Kot kaže, se skladno s tem zaostruje tudi evropska politika do migracij. Voditelji Evropske unije so na nedavnem zasedanju v Bruslju znova odprli to vprašanje, jasnega in usklajenega odgovora pa tudi tokrat niso našli. Nekateri trdijo, da se Evropa v strahu pred spremembami zapira vase in postaja trdnjava, drugi v migracijah vidijo nevarnost za evropski red in kulturo. O iskanju pravega ravnotežja pri vprašanju, ki je lahko tudi odgovor na evropsko demografsko krizo, so razpravljali voditelj Matej Hrastar in sogovorniki: Gostje: Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika vlade; dr. Marina Lukšič Hacin, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze.
Nordijski smučarji so v pričakovanju vrhunca letošnje sezone svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami. Dolina je od danes zaprta za promet. Je prvenstvo na domačih tleh prednost ali breme? Kako so na izziv pripravljeni organizatorji in na Smučarski zvezi? Kaj vse prinaša 14 dnevni vrvež na robu Triglavskega narodnega parka? In nenazadnje, zakaj je prvenstvo v Planici tako pomembno, da so prestavili šolske počitnice, za vstopnico pa je potrebno plačati več kot smo vajeni odšteti za druge športne prireditve? O vsem tem voditelj Boštjan Reberšak s sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarskih skokov in nordijske kombinacije; Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica.
Nordijski smučarji so v pričakovanju vrhunca letošnje sezone svetovnega prvenstva v dolini pod Poncami. Dolina je od danes zaprta za promet. Je prvenstvo na domačih tleh prednost ali breme? Kako so na izziv pripravljeni organizatorji in na Smučarski zvezi? Kaj vse prinaša 14 dnevni vrvež na robu Triglavskega narodnega parka? In nenazadnje, zakaj je prvenstvo v Planici tako pomembno, da so prestavili šolske počitnice, za vstopnico pa je potrebno plačati več kot smo vajeni odšteti za druge športne prireditve? O vsem tem voditelj Boštjan Reberšak s sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Gorazd Pogorelčnik, vodja panog smučarskih skokov in nordijske kombinacije; Jelko Gros, vodja nordijskega centra Planica.
Turčijo in Sirijo po katastrofalnem potresu v začetku tedna še vedno stresajo številni popotresni sunki, reševalci pa bijejo bitko s časom in mrazom. Preživele iščejo tudi slovenski reševalci, prihaja pa tudi slovenska materialna pomoč. Pomoč pričakuje tudi Ukrajina, a predvsem vojaško, ne materialno pomoč. Ji bodo evropske države dobavile tudi sodobna bojna letala? Komentiramo izkupiček evropskega vrha, pojasnjujemo predstavljena izhodišča za plačno reformo javnega sektorja ter analiziramo kulturno dogajanje ob nedavnem prazniku. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Valjavec.
Turčijo in Sirijo po katastrofalnem potresu v začetku tedna še vedno stresajo številni popotresni sunki, reševalci pa bijejo bitko s časom in mrazom. Preživele iščejo tudi slovenski reševalci, prihaja pa tudi slovenska materialna pomoč. Pomoč pričakuje tudi Ukrajina, a predvsem vojaško, ne materialno pomoč. Ji bodo evropske države dobavile tudi sodobna bojna letala? Komentiramo izkupiček evropskega vrha, pojasnjujemo predstavljena izhodišča za plačno reformo javnega sektorja ter analiziramo kulturno dogajanje ob nedavnem prazniku. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Valjavec.
Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti: • Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, • Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, • Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, • Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti: • Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, • Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria, • Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, • Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, ki bosta na večer pred kulturnim praznikom prejela nagradi za življenjsko delo, ter nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, ki bosta na večer pred kulturnim praznikom prejela nagradi za življenjsko delo, ter nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.
Po tednu dni počitnic za učence z območja Jugovzhodne Slovenije sledijo še počitnice v drugem delu države. A počitniški čas ni prijetno obdobje za vse šolarje in starše. Nekateri so v tem času v še večjih duševnih, socialnih in finančnih stiskah kot sicer. Kaj počitnice pomenijo manj privilegiranim otrokom, kaj staršem s socialnega roba? Kako počitnice preživljajo otroci s posebnimi potrebami? Kako jim prihaja naproti sistem in kakšno vlogo imajo pri tem nevladne organizacije? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Nenad Stojanović, namestnik v. d. direktorja Centra za socialno delo Ljubljana; Alojzij Adamič, pomočnik v. d. ravnateljice Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava); Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Po tednu dni počitnic za učence z območja Jugovzhodne Slovenije sledijo še počitnice v drugem delu države. A počitniški čas ni prijetno obdobje za vse šolarje in starše. Nekateri so v tem času v še večjih duševnih, socialnih in finančnih stiskah kot sicer. Kaj počitnice pomenijo manj privilegiranim otrokom, kaj staršem s socialnega roba? Kako počitnice preživljajo otroci s posebnimi potrebami? Kako jim prihaja naproti sistem in kakšno vlogo imajo pri tem nevladne organizacije? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Špela Isop, v. d. generalne direktorice Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Nenad Stojanović, namestnik v. d. direktorja Centra za socialno delo Ljubljana; Alojzij Adamič, pomočnik v. d. ravnateljice Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava); Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Počitniški teden za polovico države je prinesel nove podrobnosti o načrtovanih reformah in nove posledice ukrajinske vojne. Komentiramo usmeritve koalicije za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z obljubami o vseh plačah nad minimalnimi življenjskimi stroški in načrte za več tisoč novih stanovanj na leto. Pojasnjujemo ozadje domače vohunske afere in posledice odločitve Zahoda o sodobni oborožitvi za Ukrajino. Ocenjujemo evropski odziv na ameriške subvencije za zeleno preobrazbo industrije ter analiziramo obisk predsednice države v Zagrebu in evropske. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.
Počitniški teden za polovico države je prinesel nove podrobnosti o načrtovanih reformah in nove posledice ukrajinske vojne. Komentiramo usmeritve koalicije za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z obljubami o vseh plačah nad minimalnimi življenjskimi stroški in načrte za več tisoč novih stanovanj na leto. Pojasnjujemo ozadje domače vohunske afere in posledice odločitve Zahoda o sodobni oborožitvi za Ukrajino. Ocenjujemo evropski odziv na ameriške subvencije za zeleno preobrazbo industrije ter analiziramo obisk predsednice države v Zagrebu in evropske. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A; Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
Pripravljajo se spremembe pokojninske zakonodaje. Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo opravili široko družbeno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči prihodnjih 30 let. V ospredju so tri ključne vsebine: novi upokojitveni pogoji, višina pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema. O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Igor Feketija z Ekonomske fakultete, skorajšnji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; Žiga Vižintin, svetovalec uprave v Pokojninski družbi A; Karel Lipnik finančni komentator časnika Delo.
Skoraj leto dni je že od začetka vojne v Ukrajini. Še vedno ni resne pobude za iskanje miru. Nasprotno, vojskujoči se strani krepita svoje sile in se pripravljata na morebitno spomladansko ofenzivo. Ukrajina pričakuje dobavo sodobnega orožja z Zahoda - tankov in celo letal, ob pomoči katerih bi si povrnila izgubljena ozemlja. Kako naj pri tem ravnajo članice Evropske unije in zveze Nato? Naj bo na prvem mestu oboroževanje Ukrajine ali iskanje miru? Je to sploh izbira? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Skoraj leto dni je že od začetka vojne v Ukrajini. Še vedno ni resne pobude za iskanje miru. Nasprotno, vojskujoči se strani krepita svoje sile in se pripravljata na morebitno spomladansko ofenzivo. Ukrajina pričakuje dobavo sodobnega orožja z Zahoda - tankov in celo letal, ob pomoči katerih bi si povrnila izgubljena ozemlja. Kako naj pri tem ravnajo članice Evropske unije in zveze Nato? Naj bo na prvem mestu oboroževanje Ukrajine ali iskanje miru? Je to sploh izbira? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Slovenija je po deležu električne energije, proizvedene iz sonca in vetra, na repu članic Evropske unije. Vlada namerava projekte pospešiti z novim zakonom o umeščanju naprav za obnovljive vire energije. Sončne elektrarne bodo po novem lahko stale na nekaterih vodnih in kmetijskih zemljiščih ter ob avtocestah. Na večje strehe novih objektov in parkirišča pa jih bodo celo morali namestiti. O tem, ali za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn res potrebujemo poseben zakon, kako konkretno bodo pospešili postopke, ali so za te naprave predvidene ustrezne lokacije, kakšna bo vloga javnosti in kako bomo premoščali druge ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; dr. Andreja Urbančič, Center za energetsko učinkovitost, Institut "Jožef Stefan"; dr. Mojca Golobič, redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Slovenija je po deležu električne energije, proizvedene iz sonca in vetra, na repu članic Evropske unije. Vlada namerava projekte pospešiti z novim zakonom o umeščanju naprav za obnovljive vire energije. Sončne elektrarne bodo po novem lahko stale na nekaterih vodnih in kmetijskih zemljiščih ter ob avtocestah. Na večje strehe novih objektov in parkirišča pa jih bodo celo morali namestiti. O tem, ali za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn res potrebujemo poseben zakon, kako konkretno bodo pospešili postopke, ali so za te naprave predvidene ustrezne lokacije, kakšna bo vloga javnosti in kako bomo premoščali druge ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; dr. Andreja Urbančič, Center za energetsko učinkovitost, Institut "Jožef Stefan"; dr. Mojca Golobič, redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Na področjih, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se lahko Slovenija pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico.
Na področjih, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se lahko Slovenija pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico.
Ta teden smo dobili najobsežnejšo vlado Slovenije od leta 1993 naprej. Ta ambiciozno napoveduje obsežne reforme, ki pa ostajajo še neoprijemljive. Pred obljubljeno plačno reformo so se kot snežna kepa valile zahteve po popravkih plač v javnem sektorju, vrstili so se odzivi na obrise prenove zdravstva. Komentiramo napovedi nove zunanjepolitične strategije in med drugim pojasnjujemo, kaj je mišljeno z oznako feministična zunanja politika. Govor bo tudi o tem, kako prelomna je odločitev o napotitvi sodobnih nemških in ameriških tankov na ukrajinska bojišča. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.
Ta teden smo dobili najobsežnejšo vlado Slovenije od leta 1993 naprej. Ta ambiciozno napoveduje obsežne reforme, ki pa ostajajo še neoprijemljive. Pred obljubljeno plačno reformo so se kot snežna kepa valile zahteve po popravkih plač v javnem sektorju, vrstili so se odzivi na obrise prenove zdravstva. Komentiramo napovedi nove zunanjepolitične strategije in med drugim pojasnjujemo, kaj je mišljeno z oznako feministična zunanja politika. Govor bo tudi o tem, kako prelomna je odločitev o napotitvi sodobnih nemških in ameriških tankov na ukrajinska bojišča. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki. Gostje: dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo, Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Po definiciji so to učenci s posebnimi učnimi potrebami, a delo mentorjev in učiteljev z njimi še vedno ni ovrednoteno. Nevladne organizacije, ki najboljše učence pripravljajo na tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, niso prepoznane za enakovrednega partnerja pri delu z nadarjenimi. Poleg tega se v družbi še vedno pojavljajo tudi stereotipna prepričanja, da so to piflarji, grebatorji, elita, ne pa bodoči nosilci družbenega razvoja in napredka. O pomenu dela z nadarjenimi in številnimi izzivi na tem področju v reprizi oktobrskega pogovora Špele Šebenik z odločevalci in šolniki. Gostje: dr. Mojca Jurišević, redna profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti, dr. Fani Nolimal, področna podsekretarka za področje osnovne šole na Zavodu RS za šolstvo, Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Marjeta Vene, koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci v svetovalni službi OŠ Orehek Kranj.
Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Dva odstotka BDP-ja za vojsko do leta 2030, sočasno razvijanje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, protizračna obramba srednjega in kratkega dosega ter dodatni nakupi helikopterjev. To je le del ambicioznega načrta, ki so ga pripravili na obrambnem ministrstvu. Poznavalci ob tem opozarjajo, da bosta pri teh načrtih potrebna prilagodljivost in upoštevanje različnih scenarijev, sicer se bodo, zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v svetu, skoraj zagotovo porušili. O tem, kaj prinaša Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in ali ima tudi potrebno politično podporo za sprejetje v Državnem zboru, voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo; Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede; dr. Martin Premk, predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora.
Dva odstotka BDP-ja za vojsko do leta 2030, sočasno razvijanje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona, protizračna obramba srednjega in kratkega dosega ter dodatni nakupi helikopterjev. To je le del ambicioznega načrta, ki so ga pripravili na obrambnem ministrstvu. Poznavalci ob tem opozarjajo, da bosta pri teh načrtih potrebna prilagodljivost in upoštevanje različnih scenarijev, sicer se bodo, zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v svetu, skoraj zagotovo porušili. O tem, kaj prinaša Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in ali ima tudi potrebno politično podporo za sprejetje v Državnem zboru, voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo; Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Jelena Juvan s Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede; dr. Martin Premk, predsednik Odbora za obrambo Državnega zbora.
Poceni zadolževanja je nepreklicno konec. Tako gospodinjstva kot podjetja se zaradi zvišanih obrestnih mer soočajo z vse višjimi obroki posojil in s tem z zmanjšano kreditno sposobnostjo. Dostop do denarja še dodatno ovirajo strožje kapitalske zahteve regulatorja, vrtoglava inflacija in, nenazadnje, tokratni dvig minimalne plače. Kako naj v zahtevnih razmerah ravna posojilojemalec, na kaj mora biti pozoren in kakšna gibanja obrestnih mer ter Euriborja lahko pričakujemo do konca leta? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije; dr. Aljoša Valentinčič, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti; Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Poceni zadolževanja je nepreklicno konec. Tako gospodinjstva kot podjetja se zaradi zvišanih obrestnih mer soočajo z vse višjimi obroki posojil in s tem z zmanjšano kreditno sposobnostjo. Dostop do denarja še dodatno ovirajo strožje kapitalske zahteve regulatorja, vrtoglava inflacija in, nenazadnje, tokratni dvig minimalne plače. Kako naj v zahtevnih razmerah ravna posojilojemalec, na kaj mora biti pozoren in kakšna gibanja obrestnih mer ter Euriborja lahko pričakujemo do konca leta? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije; dr. Aljoša Valentinčič, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti; Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.
Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo; Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem; Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Energetska kriza je prisilila zahodne družbe k resnejšemu razmisleku o virih energije in v povezavi z nujnim odpravljanjem fosilnih goriv v razpravo vrnila tudi vetrne elektrarne. Načrti države v zvezi z vetrnicami so že prve tedne novega leta vznemirili prebivalce Krasa in na Koroške. Zakaj jih kljub energetski in podnebni krizi domačini nikjer nočejo? Zakaj jih država in Evropska unija podpirata? V katero smer se razvija tehnologija? Ali ima Slovenija dovolj kakovostnih vetrov za pogajanje turbin? Ali obstajajo boljše rešitve za zadostno proizvodnjo elektrike za industrijo, promet in udobno življenje tudi v prihodnje? O vsem voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: prof. dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo; Aleš Pučnik, solastnik vetrne elektrarne pri Razdrtem; Diego Loredan, koordinator civilnih pobud za kakovost bivanja Zeleni krog. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo; Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev; Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj; Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.
Slovenskim smučiščem se tudi zaradi pomoči države obetajo lepši časi. Deset smučišč se bo s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preoblikovalo v celoletna gorska središča. Večina je že pridobila gradbena dovoljenja. Ministrstvo za infrastrukturo pa za vzdrževanje žičniških naprav za dve proračunski leti namenja dobrih 5 milijonov evrov. Za vsa smučišča pa bo kljub energetski krizi ob nizkih temperaturah največji izziv izdelovanje tehničnega snega. To bo nujna naložba za ohranitev in obstoj smučišč tudi v prihodnje, ki pa je upravljalci sami ne bodo zmogli. O izzivih in vizijah voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo; Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev; Boštjan Mencinger, predsednik Turističnega društva Bohinj; Aleš Zalar, direktor RTC Zatrnik.
Kmetijsko-prehranske verige so v svetovnem merilu med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov. Pri prehodu na trajnostne sisteme se je v nemilosti znašla živinoreja in s tem uživanje hrane živalskega izvora. V Sloveniji glede na prehranske smernice pojemo preveč mesa. Toda meso ni več v modi. Kako in zakaj moramo spremeniti prehranske navade? Bo to uničilo slovenske živinorejce ali spodbudilo prestrukturiranje kmetijstva k povečanju samozadostnosti na področju proizvodnje rastlin za prehrano ljudi? Kakšni so cilji strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade? O tem Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka n ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in podpredsednik strokovnega sveta za prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za Okoljske študije na Vrije Universiteit Amsterdam (Svobodna univerza Amsterdam).
Kmetijsko-prehranske verige so v svetovnem merilu med največjimi povzročitelji toplogrednih plinov. Pri prehodu na trajnostne sisteme se je v nemilosti znašla živinoreja in s tem uživanje hrane živalskega izvora. V Sloveniji glede na prehranske smernice pojemo preveč mesa. Toda meso ni več v modi. Kako in zakaj moramo spremeniti prehranske navade? Bo to uničilo slovenske živinorejce ali spodbudilo prestrukturiranje kmetijstva k povečanju samozadostnosti na področju proizvodnje rastlin za prehrano ljudi? Kakšni so cilji strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade? O tem Jernejka Drolec z gosti. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka n ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Prof. dr. Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in podpredsednik strokovnega sveta za prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za Okoljske študije na Vrije Universiteit Amsterdam (Svobodna univerza Amsterdam).
Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Za nami je teden gašenja požarov in ogrevanja za reformno leto. Izhodiščne položaje so pred napovedanimi razpravami o reformah skušali utrditi zdravniki, šolniki, sodniki, gospodarstveniki. Osvetljujemo zakulisja kompromisa med vlado in zdravniki, odpovedjo shoda šolnikov in nepričakovanega plačnega dodatka sodnikom. Povzemamo ključne novosti in reforme, ki so jih bodoči ministri napovedali v parlamentu pred prenovo vlade. Predstavljamo tudi pokojninsko reformo, ki jo je te dni napovedal francoski predsednik, sprašujemo se, ali bo v nemški okoljski drami obstala vas ali rudnik in kdo je pri tem okoljski terorist. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.
Za nami je teden gašenja požarov in ogrevanja za reformno leto. Izhodiščne položaje so pred napovedanimi razpravami o reformah skušali utrditi zdravniki, šolniki, sodniki, gospodarstveniki. Osvetljujemo zakulisja kompromisa med vlado in zdravniki, odpovedjo shoda šolnikov in nepričakovanega plačnega dodatka sodnikom. Povzemamo ključne novosti in reforme, ki so jih bodoči ministri napovedali v parlamentu pred prenovo vlade. Predstavljamo tudi pokojninsko reformo, ki jo je te dni napovedal francoski predsednik, sprašujemo se, ali bo v nemški okoljski drami obstala vas ali rudnik in kdo je pri tem okoljski terorist. Kritični pregled tedna ta petek z Dušanom Miličem.
Področje vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb. Število učencev in dijakov v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Po uradnih podatkih bi potrebovali dodatnih tisoč učiteljev, neuradno nekajkrat več. Kadrovska kriza je vse bolj izrazita tudi v vrtcih, kjer so si pomočnice vzgojiteljic naposled uspele izboriti izhodiščno plačo, ki je nad minimalno. Sindikat SVIZ ob tem opozarja, da z vlado še vedno niso dosegli stavkovnega sporazuma o vrednotenju delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, zato ne izključuje niti nove splošne stavke šolnikov. Vlada bo izzive na teh področjih skušala reševati z dvema ločenima ministrstvoma, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kar je uvedel na referendumu potrjen Zakon o vladi. Na dan, ko vlada potrjuje dogovor glede plač v vrtcih, v parlamentu pa se predstavljata ministrska kandidata, voditelj Jure Čepin gosti ključne akterje. Gostje: Mateja Urbančič Jelovšek, vodja Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol; dr. Boris Černilec, v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, SVIZ; Tina Rajsar, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Otona Župančiča Ljubljana.
Področje vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb. Število učencev in dijakov v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Po uradnih podatkih bi potrebovali dodatnih tisoč učiteljev, neuradno nekajkrat več. Kadrovska kriza je vse bolj izrazita tudi v vrtcih, kjer so si pomočnice vzgojiteljic naposled uspele izboriti izhodiščno plačo, ki je nad minimalno. Sindikat SVIZ ob tem opozarja, da z vlado še vedno niso dosegli stavkovnega sporazuma o vrednotenju delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, zato ne izključuje niti nove splošne stavke šolnikov. Vlada bo izzive na teh področjih skušala reševati z dvema ločenima ministrstvoma, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kar je uvedel na referendumu potrjen Zakon o vladi. Na dan, ko vlada potrjuje dogovor glede plač v vrtcih, v parlamentu pa se predstavljata ministrska kandidata, voditelj Jure Čepin gosti ključne akterje. Gostje: Mateja Urbančič Jelovšek, vodja Aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol; dr. Boris Černilec, v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, SVIZ; Tina Rajsar, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Otona Župančiča Ljubljana.
Nekaj ur pred polnočjo so predstavniki vlade in zdravniškega sindikata Fides sklenili dogovor v zvezi s plačami zdravnikov v prihodnje, zato je Fides odpovedal opozorilno stavko. Podrobnosti stavkovnega sporazuma niso znane, očitno pa so zdravniki dobili ustrezna zagotovila glede novega plačnega stebra za zdravstvo. Kljub temu dogovoru pa številni problemi v zdravstvu ostajajo. Nujni so ukrepi za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema ter pogoje za kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Kako naprej, voditeljica Snežana Ilijaš s predstavniki primarnega zdravstva, kjer so razmere trenutno med najbolj perečimi. Gostje: Irena Vatovec, zdravnica, direktorica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna; Nena Kopčavar Guček, zdravnica družinske medicine iz Ljubljane; Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že dogovorjeno udeležbo odpovedal.
Nekaj ur pred polnočjo so predstavniki vlade in zdravniškega sindikata Fides sklenili dogovor v zvezi s plačami zdravnikov v prihodnje, zato je Fides odpovedal opozorilno stavko. Podrobnosti stavkovnega sporazuma niso znane, očitno pa so zdravniki dobili ustrezna zagotovila glede novega plačnega stebra za zdravstvo. Kljub temu dogovoru pa številni problemi v zdravstvu ostajajo. Nujni so ukrepi za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema ter pogoje za kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Kako naprej, voditeljica Snežana Ilijaš s predstavniki primarnega zdravstva, kjer so razmere trenutno med najbolj perečimi. Gostje: Irena Vatovec, zdravnica, direktorica Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna; Nena Kopčavar Guček, zdravnica družinske medicine iz Ljubljane; Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že dogovorjeno udeležbo odpovedal.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem razmišljajo voditeljica Špela Novak in sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega think tanka Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem razmišljajo voditeljica Špela Novak in sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega think tanka Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
V prvem tednu leta smo vsak dan poročali o dogajanju v zdravstvu. Ne o presežkih v medicini, ampak nasprotno - o kaosu v zdravstvenem sistemu. Tudi v domovih za starejše se razmere zaostrujejo, zaradi pomanjkanja kadra ponekod že zapirajo vrata novim stanovalcem. Podobno je v šolstvu, kjer manjka predvsem tehničnega kadra. Vlada napoveduje niz strukturnih reform. Začrtati bi morali vizijo in se pogumno lotiti sistemskih sprememb. Potreben je globlji premislek in dolgoročno, strateško delovanje politike. \nKaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Kakšne so možne rešitve? Ali ima zdajšnja vlada dovolj poguma za odločne premike, ki nas čakajo? O vsem tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki.\n\nGostje: \nBarbara Kobal Tomc, predavateljica in raziskovalka, direktorica Inštituta za socialno varstvo, \ndr. Damijan Štefanc, izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete\ndr. Marko Jaklič, redni profesor poslovne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.\n
Prvi teden leta je povsem pometel s prazničnim vzdušjem. Namesto bele romantike nesramno visoke temperature, namesto mirnega začetka delovnega tedna pa grožnje s tožbami, stavkami in protesti. Bodo ambulante za paciente brez izbranega zdravnika sistemska korupcija ali najboljši gasilski ukrep? Je ponudba za povišanje plač pomočnicam v vrtcih dobrodošla ali nespodobna? Je med prazniki uvedena omejitev cen elektrike za mala podjetja res dvorezen meč? Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. O veselju in jezi tudi iz Hrvaške po njenem vstopu v schengensko in evrsko območje, v oddaji pa med drugim tudi o zapuščini včeraj pokopanega papeža Benedikta XVI. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17.00 z Blažem Ermencem.
Prvi teden leta je povsem pometel s prazničnim vzdušjem. Namesto bele romantike nesramno visoke temperature, namesto mirnega začetka delovnega tedna pa grožnje s tožbami, stavkami in protesti. Bodo ambulante za paciente brez izbranega zdravnika sistemska korupcija ali najboljši gasilski ukrep? Je ponudba za povišanje plač pomočnicam v vrtcih dobrodošla ali nespodobna? Je med prazniki uvedena omejitev cen elektrike za mala podjetja res dvorezen meč? Vsa ta vprašanja so ostala brez odgovora. O veselju in jezi tudi iz Hrvaške po njenem vstopu v schengensko in evrsko območje, v oddaji pa med drugim tudi o zapuščini včeraj pokopanega papeža Benedikta XVI. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17.00 z Blažem Ermencem.
Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. \n\nGostje: \nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,\nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,\nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. \n
Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. \n\nGostje: \nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,\nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,\nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. \n
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na tri referendume v enem dnevu. Vmes smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija spet stopila skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili z Natašo Mulec in sodelavci.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.
Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.
Iztekajoče se leto je še eno tistih, ki se nam bo močno vtisnilo v športni spomin. Na začetku smo uživali v olimpijskih igrah v Pekingu, na koncu v svetovnem nogometnem prvenstvu, vmes pa vnovič kopica izjemnih slovenskih dosežkov. Ključne poudarke sta v skoraj uro trajajočo oddajo Studio ob 17.00 strnila Marko Pangerc in Uroš Volk.
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.
V super-volilnem letu 2022 smo se naposlušali obljub, dobili novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove županje in župane ter odšli na trojni referendum. V vmesnem času smo opazovali razkrajanje zdravstva, vladajoči pa so hkrati iskali ukrepe za obvladovanje visokih cen energentov, hrane in storitev. Manjkalo ni niti solidarnosti. Ko je gorel Kras, je Slovenija držala skupaj. Podrobneje se bomo čez dogajanje v Sloveniji v letu 2022 sprehodili v Studiu ob 17.00 z Natašo Mulec.
Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče spremeniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali leto, ki se izteka, bomo govorili v oddaji Svet v letu 2022. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče spremeniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali leto, ki se izteka, bomo govorili v oddaji Svet v letu 2022. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.
Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Zdajšnji sistem trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom ne deluje za nikogar, razen za špekulantske trgovce. Evropska unija članicam dovoljuje začasne krizne ukrepe v podporo gospodinjstvom in gospodarstvu za omilitev energetske draginje. Slovenska vlada in državni zbor sta uvedla evropske ukrepe tudi v naš sistem. Kljub temu pa podjetja, ki se jim izteka čas za zakupe, v zadnjih dneh niso bila deležna sprejemljivih cen energentov. Dobavitelji so jim ponujali sklepanje pogodb z visokimi cenami. Se stiska rešuje na evropski ravni z uvedbo kapice na plin? Kakšne pomoči so zdaj na voljo podjetjem? Kako so oblikovane ponudbe energetskih dobaviteljev in zakaj v gospodarstvu svarijo, da ob trenutnih stroških ne bodo zdržali dolgo časa? O tem voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.Gosti:Bojan Kumer, minister za infrastrukturo;Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo;Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije;Vito Panič, vodja službe za prodajo ključnim kupcem v GEN-I.
Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.
Borut Pahor se po desetih letih in dveh mandatih poslavlja od položaja predsednika republike. Kako je sam doživljal to desetletje, kako ocenjuje svojo vlogo in kako odgovarja kritikom? Kje so Slovenija, Evropa in svet konec leta 2022, kakšni izzivi jih čakajo in kaj bo Borut Pahor počel po 23. decembru? O vsem tem v zadnjem velikem intervjuju še aktualnega predsednika republike v Studiu ob 17.00 na Prvem programu.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.
Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Pri nas je skoraj 100 tisoč zavarovancev, če ne štejemo tujcev, že zdaj brez izbranega družinskega zdravnika, in vsak dan se jim pridruži še 60 novih z enako usodo. Da so razmere krizne, priznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pa sicer boljše čase obljubljajo šele za leto 2024. Če želimo zdravnike zadržati v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela in vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje, pravijo v zdravstvu. Kje je vir problemov, katere so nujne in katere dolgoročne rešitve, kdo mora ukrepati? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana; Mojca Mahkota, Zastopnica pacientovih pravic; dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija?
Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.
Ruska agresija na Ukrajino zaznamuje tudi življenje in politiko Evropske unije. Eno najbolj izpostavljenih področij je energetika. Voditelji članic Unije na zasedanju v Bruslju pretresajo različne načrte, kako kljubovati energetski draginji in hkrati obvarovati evropsko gospodarstvo. Se bodo – tudi zaradi ukrajinske krize - uresničile napovedi o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini? K temu je v torkovem govoru v Evropskem parlamentu pozval tudi predsednik vlade Robert Golob. O teh in drugih vprašanjih, ki zaznamujejo aktualno politično dogajanje v evropski povezavi, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve;dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnega prava z ljubljanske Fakultete za družbene vede;dr. Jan Grobovšek, profesor ekonomije z Univerze v Edinburghu.
Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Ali v Sloveniji zagotavljamo dovolj nastanitvenih kapacitet za ljudi z intelektualno oviranostjo, ki bi želeli bivati zunaj institucij s podporo v domačem okolju? Kakšno podporo mora pri tem zagotavljati država? Kakšno naj bo preoblikovanje varstveno delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo, da bodo po meri uporabnika? Ali deinstitucionalizacija na tem področju poteka prepočasi? Zakaj predalčkamo invalide glede njihovih pravic po različnih zakonih, namesto da bi bile v ospredju njihove individualne potrebe? O vsem tem voditeljica Petra Medved s politiki, uradniki, raziskovalci in uporabniki. Gostje: Andrejka Znoj, direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mateja Jenko Paš, podsekretarka iz strokovne službe direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo;dr. Špela Režun, vodja sekcije direktorjev Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in direktorica VDC Zasavje; Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.
Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.
Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.
Slovenski šport bo dobil tretjega predsednika Olimpijskega komiteja v zgodovini države. Po šestih mandatih pokojnega dr. Janeza Kocijančiča in dveh Bogdana Gabrovca se za najuglednejši športni položaj potegujejo trije kandidati. Janez Sodržnik in Tomaž Barada sta bila v zadnjem mandatu podpredsednika OKS, Franjo Bobinac pa je vodil rokometno zvezo. Volilna skupščina bo v petek v Ljubljani. Vsi trije kandidati so svoje poglede na razmere v slovenskem športu in vizijo za njegovo prihodnost pred tem razgrnili v Studiu ob 17.00 z Urošem Volkom.
Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.
Namesto prazničnega veselega decembra smo po koncu zahtevnega supervolilnega leta dobili še frontalni spopad premiera s policijsko ministrico in napoved njenega odstopa. Kdo ima prav in kaj obračun pomeni za policijo, ugled vlade in politično stabilnost? Komentiramo tudi (ne)upravičenost odločitve zdravniškega sindikata Fides za stavko v januarju, razloge za nezadovoljstvo gospodarstva z ukrepi za blažitev energetske draginje in dokončno potrditev vstopa Hrvaške v schengen z odpravo mejnega nadzora z novim letom. Kritični pregled tedna ta petek z Darjo Groznik.
Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.
Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.
Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Evropska unija se je v Strategiji ''od vil do vilic'' zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala porabo fitofarmacevtskih sredstev. Zakonodajni predlog, po katerem naj bi na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, povsem prepovedali njihovo uporabo, je v Sloveniji doživel silovit odpor. Kmetje so ga označili za okoljsko norost, saj takšna območja pokrivajo polovico slovenskega ozemlja. Tudi kmetijsko ministrstvo se je postavilo na stran tistih članic Unije, ki zahtevajo prožnost oziroma omilitev ostrih zahtev, češ da bo sicer ogrožena prehranska varnost. Kaj so Sloveniji prinesla dozdajšnja pogajanja? Kako bomo opuščali in s čim nadomeščali pesticide ter hkrati pridelali dovolj hrane? O tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Gostje: dr. Jernej Drofenik, namestnik direktorja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;Jernej Redek, konvencionalni kmet, strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije;Zvone Černelič, ekološki in biodinamični kmet, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje;Primož Žigon, koordinator za integrirano varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Po slovenskem knjižnem sejmu se je konec tedna končal še e-knjižni sejem. Slovenija zdaj vse sile usmerja v častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto, ki ga je prevzela od Španije. V javnosti ostajata negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Ali prvi obrisi naše predstavitve zbujajo upanje, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno slovensko gostovanje na tej osrednji svetovni založniški platformi? Kako potekajo priprave in kakšna so (lahko) pričakovanja glede Frankfurta 2023, v reprizi pogovora Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar; nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.
Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.
Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.
Šest mestnih občin še nima župana za prihodnji mandat. Na Radiu Slovenija soočenju njihovih županskih kandidatov namenjamo dve oddaji. Najprej predstavljamo tekmece v Kranju, Krškem in Murski Soboti. Okoljski problemi, stanovanja, prostorska ureditev, priseljenci, gospodarski izzivi. Nekatera vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Avtorice soočenj so Aljana Jocif, Suzana Vahtarić in Lidija Kosi.
Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.
Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.
Prepričljiva potrditev treh vladnih zakonskih novel na super-referendumsko nedeljo je nadaljevanje uspešnega političnega leta za levosredinski pol, odraz dolgoletnega političnega zemljevida Slovenije in kazalec moči civilne družbe. Kakšni so (bili) politični procesi in trendi v ozadju, kakšni bodo koraki nasprotnikov zakonov v nadaljevanju, kako bo vlada uveljavila predreferendumske obljube o učinkoviti in sodobni vladi, pravični in celoviti dolgotrajni oskrbi ter predvsem neodvisni in profesionalni javni radioteleviziji? O izidih referenduma in usodi javnega medijskega servisa voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.Gostje: politolog dr. Marinko Banjac, medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević in pravnica Anuška Podvršič.
Prepričljiva potrditev treh vladnih zakonskih novel na super-referendumsko nedeljo je nadaljevanje uspešnega političnega leta za levosredinski pol, odraz dolgoletnega političnega zemljevida Slovenije in kazalec moči civilne družbe. Kakšni so (bili) politični procesi in trendi v ozadju, kakšni bodo koraki nasprotnikov zakonov v nadaljevanju, kako bo vlada uveljavila predreferendumske obljube o učinkoviti in sodobni vladi, pravični in celoviti dolgotrajni oskrbi ter predvsem neodvisni in profesionalni javni radioteleviziji? O izidih referenduma in usodi javnega medijskega servisa voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki.Gostje: politolog dr. Marinko Banjac, medijski strokovnjak dr. Marko Milosavljević in pravnica Anuška Podvršič.
V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.
V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.
Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!
Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!
Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!
Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!
Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.
Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.
Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.
Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.
Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.
Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.
Zadnji teden pred lokalnimi volitvami soočamo županske kandidate še zadnjih mestnih občin. Danes je na vrsti Ljubljana, kjer je devet kandidatov in nešteto izzivov. Bi del bremena zaradi vse dražjih energentov lahko prevzela sežigalnica odpadkov? Kako izboljšati učinkovitost javnega potniškega prometa in ali je širitev ljubljanske obvoznice smotrna? Stanovanj je premalo, cene nepremičnin previsoke. Skoraj 14 tisoč meščanov je brez osebnega zdravnika. Kaj je glede tega mogoče storiti na občinski ravni? Stališča kandidatov do vseh teh vprašanj sooča voditelj Peter Močnik.
Zadnji teden pred lokalnimi volitvami soočamo županske kandidate še zadnjih mestnih občin. Danes je na vrsti Ljubljana, kjer je devet kandidatov in nešteto izzivov. Bi del bremena zaradi vse dražjih energentov lahko prevzela sežigalnica odpadkov? Kako izboljšati učinkovitost javnega potniškega prometa in ali je širitev ljubljanske obvoznice smotrna? Stanovanj je premalo, cene nepremičnin previsoke. Skoraj 14 tisoč meščanov je brez osebnega zdravnika. Kaj je glede tega mogoče storiti na občinski ravni? Stališča kandidatov do vseh teh vprašanj sooča voditelj Peter Močnik.
V najnovejši epizodi supervolilnega leta so to nedeljo volilci izvolili novega voditelja države. Izbirali so med prvo predsednico in prvim desnim predsednikom v zgodovini države in za naslednico Boruta Pahorja izbrali doktorico Natašo Pirc Musar. Kdo je nova predsednica, kakšen slog vladanja lahko pričakujemo na podlagi predvolilne kampanje in njene dozdajšnje kariere? Bo dejstvo, da nima političnih izkušenj, prednost ali slabost pri spoprijemanju s ključnim izzivom – skrajno polarizacijo slovenske družbe? Pa tudi: kaj pomeni častni poraz Anžeta Logarja in njegov zdajšnji politični kapital za slovensko politično krajino. O vsem tem voditeljica Nataša Mulec s političnimi analitiki, objavljamo pa tudi povzetek prvega intervjuja novoizvoljene predsednice države, ki smo jo gostili v povolilnem jutru na Prvem programu Radia Slovenija. Gostje: dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani, Zenel Batagelj, analitik in partner družbe Valicon, Tomaž Celestina, naš politični komentator.
V najnovejši epizodi supervolilnega leta so to nedeljo volilci izvolili novega voditelja države. Izbirali so med prvo predsednico in prvim desnim predsednikom v zgodovini države in za naslednico Boruta Pahorja izbrali doktorico Natašo Pirc Musar. Kdo je nova predsednica, kakšen slog vladanja lahko pričakujemo na podlagi predvolilne kampanje in njene dozdajšnje kariere? Bo dejstvo, da nima političnih izkušenj, prednost ali slabost pri spoprijemanju s ključnim izzivom – skrajno polarizacijo slovenske družbe? Pa tudi: kaj pomeni častni poraz Anžeta Logarja in njegov zdajšnji politični kapital za slovensko politično krajino. O vsem tem voditeljica Nataša Mulec s političnimi analitiki, objavljamo pa tudi povzetek prvega intervjuja novoizvoljene predsednice države, ki smo jo gostili v povolilnem jutru na Prvem programu Radia Slovenija. Gostje: dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani, Zenel Batagelj, analitik in partner družbe Valicon, Tomaž Celestina, naš politični komentator.
Smo v ciljni ravnini pred predsedniško palačo, sredi občinskega predvolilnega bazarja in v ogrevalnem krogu neusmiljenega referendumskega spopada.
Smo v ciljni ravnini pred predsedniško palačo, sredi občinskega predvolilnega bazarja in v ogrevalnem krogu neusmiljenega referendumskega spopada.
Kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je vse bolj napeta. Prevladujejo teme, povezane z zdravstvom, stanovanji, infrastrukturo in tokrat tudi spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve ponujajo kandidati za župane v treh mestnih občinah, vam predstavljamo v tokratni oddaji. Predvolilna soočenja na Ptuju, v Murski Soboti in v Novem mestu so pripravili Gabrijela Milošič, Lidija Kosi in Jože Žura.
Kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je vse bolj napeta. Prevladujejo teme, povezane z zdravstvom, stanovanji, infrastrukturo in tokrat tudi spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve ponujajo kandidati za župane v treh mestnih občinah, vam predstavljamo v tokratni oddaji. Predvolilna soočenja na Ptuju, v Murski Soboti in v Novem mestu so pripravili Gabrijela Milošič, Lidija Kosi in Jože Žura.
V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.
V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.
Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.
Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.
Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.
Na Radiu Slovenija začenjamo niz oddaj Studio ob 17.00, v katerih bomo objavili soočenja županskih kandidatov v 12-ih mestnih občinah. Danes bosta na vrsti mesti občini Koper in Nova Gorica. Kandidate bomo spraševali, kaj načrtujejo, zakaj kandidirajo, kako bodo reševali težave, ki jih povzroča gradnja drugega tira ter o številnih drugih lokalnih problemih, kot so parkirišča, privabljanje podjetnikov ter širjenje obrtnih oziroma industrijskih con. Volilni soočenji v Kopru in Novi Gorici pripravljata Tjaša Škamperle in Nataša Uršič.
Na Radiu Slovenija začenjamo niz oddaj Studio ob 17.00, v katerih bomo objavili soočenja županskih kandidatov v 12-ih mestnih občinah. Danes bosta na vrsti mesti občini Koper in Nova Gorica. Kandidate bomo spraševali, kaj načrtujejo, zakaj kandidirajo, kako bodo reševali težave, ki jih povzroča gradnja drugega tira ter o številnih drugih lokalnih problemih, kot so parkirišča, privabljanje podjetnikov ter širjenje obrtnih oziroma industrijskih con. Volilni soočenji v Kopru in Novi Gorici pripravljata Tjaša Škamperle in Nataša Uršič.
Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.
Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.
Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.
Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.
Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.
Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.
Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.
Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.
Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.
Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.
Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.
Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!
Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.
Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.
Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.
Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.
Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza. Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza. Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.
Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.
Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.
Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.
Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.
Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.
Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.
Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.
Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.
Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.
Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.
Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.
Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.
Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.
Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.
Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.
Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.
Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.
Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.
Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.
Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.
Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.
Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.
Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.
Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.
Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.
Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.
Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.
Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.
Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.
Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.
Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.
Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.
Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.
Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.
Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.
Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.
Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov. O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.
Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov. O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.
Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.
Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.
Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.
Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.
Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.
Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.
Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.
Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.
Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.
V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.
V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.
Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.
Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.
Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.
Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.
S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.
Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .
Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .
Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.
Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.
Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.
Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.
Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.
Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.
Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.
V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.
Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.
Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.
Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.
Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.
Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.
Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.
Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc
Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc
Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.
Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.
Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec
Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec
V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.
V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.
S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.
S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.
Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.
Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.
Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.
Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.
Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države
Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države
Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.
Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.
Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.
V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.
Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.
Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.
Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?
Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.
Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja
Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja
Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.
Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.
"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.
"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.
Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.
Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.
Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.
Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.
Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.
Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.
Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.
Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.
Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.
Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.
Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.
Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.
Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.
Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.
Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije
Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije
Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.
Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.
Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.
Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.
Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.
Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.
Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.
Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.
Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.
Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.
Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.
Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.
Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.
Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.
Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.
Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.
77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.
77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.
Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.
Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.
Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.
Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.
Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.
V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.
Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.
Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.
Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.
Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.
Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.
Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.
Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.
Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.
Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.
Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.
Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.
Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.
Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.
Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.
Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.
Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.
Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.
Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.
Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.
Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.
Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.
Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.
Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.
Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.
Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.
Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.
Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.
Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.
Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.
Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.
Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.
Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.