Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Donald Trump, 47. ameriški predsednik, je kmalu po volitvah potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. Še pred današnjo inavguracijo je mednarodno skupnost razburjal z izjavami, ki nakazujejo na poslabšanje globalnih trgovinskih odnosov ter zlasti poglabljanje krize multilateralizma v mednarodnih odnosih in posledično spodnašanje ureditve sveta, dogovorjene po drugi svetovni vojni. O tem, kakšne spremembe prinaša nova administracija ekonomsko in vojaško najmočnejše države sveta pod taktirko Donalda Trumpa, na kaj mora biti pozorna Evropa ter kakšne odnose z Washingtonom si lahko obeta Slovenija v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV; Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA;; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
Donald Trump, 47. ameriški predsednik, je kmalu po volitvah potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. Še pred današnjo inavguracijo je mednarodno skupnost razburjal z izjavami, ki nakazujejo na poslabšanje globalnih trgovinskih odnosov ter zlasti poglabljanje krize multilateralizma v mednarodnih odnosih in posledično spodnašanje ureditve sveta, dogovorjene po drugi svetovni vojni. O tem, kakšne spremembe prinaša nova administracija ekonomsko in vojaško najmočnejše države sveta pod taktirko Donalda Trumpa, na kaj mora biti pozorna Evropa ter kakšne odnose z Washingtonom si lahko obeta Slovenija v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV; Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA;; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
Tik pred vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika Združenih držav sta Izrael in Hamas dosegla težko pričakovani dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. A po večurnem olajšanju se je začelo zapletati; bosta vpleteni strani pristopili k uresničitvi dogovora in uveljavili mir? V Washingtonu je vse pripravljeno za prihod Trumpa v Belo hišo, a ta svojimi izjavami in napovedmi razburja dele sveta, še preden je postal eden od najmočnejših posameznikov na Zemlji. Naši južni sosedje so se odločili, da na vrhu države obdržijo predsednika Zorana Milanovića. V Sloveniji odmeva odstop prvega policista v državi, ki je s tem razbremenil napetosti v koaliciji; vlada je po dobrih dveh letih uresničila napoved in v državni zbor poslala temeljni zakon s področja zdravstva; Slovenija dobi novih več 100.000 delničarjev zaradi preoblikovanja Vzajemne. O vsem tem skozi kritiško oko v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Tik pred vrnitvijo Donalda Trumpa na položaj predsednika Združenih držav sta Izrael in Hamas dosegla težko pričakovani dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. A po večurnem olajšanju se je začelo zapletati; bosta vpleteni strani pristopili k uresničitvi dogovora in uveljavili mir? V Washingtonu je vse pripravljeno za prihod Trumpa v Belo hišo, a ta svojimi izjavami in napovedmi razburja dele sveta, še preden je postal eden od najmočnejših posameznikov na Zemlji. Naši južni sosedje so se odločili, da na vrhu države obdržijo predsednika Zorana Milanovića. V Sloveniji odmeva odstop prvega policista v državi, ki je s tem razbremenil napetosti v koaliciji; vlada je po dobrih dveh letih uresničila napoved in v državni zbor poslala temeljni zakon s področja zdravstva; Slovenija dobi novih več 100.000 delničarjev zaradi preoblikovanja Vzajemne. O vsem tem skozi kritiško oko v Tedenskem aktualnem mozaiku.
Predstavniki Izraela in Hamasa so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi civilistov, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Kako trden je ta dogovor? Kakšna je njegova vsebina? Kaj pomeni za celotno regijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
Predstavniki Izraela in Hamasa so sinoči dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi civilistov, veljati pa naj bi začel v nedeljo. Kako trden je ta dogovor? Kakšna je njegova vsebina? Kaj pomeni za celotno regijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.
Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.
Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.
Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.
Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.
Tudi v novem letu ni videti konca sporu med vlado in Agencijo za energijo glede obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem; del strokovne javnosti in politike razburja nakup dveh helikopterjev za reševanje; tudi s predlogom novega zakona o medijih ni zadovoljen nihče. Naši severni sosedje bodo, kot kaže, prvič dobili vlado, ki jo bo vodila skrajno desna desna stranka; ker se bodo na predčasne volitve odpravili tudi v Nemčiji, bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij kot v Avstriji mogoč tudi v Nemčiji; svet pa s svojimi izjavam še dodatno razburjata novi ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni sodelavec, milijarder Elon Musk. Zazrli se bomo tudi v vesolje, saj je Slovenija z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To je le nekaj poudarkov iz Tedenskega aktualnega mozaika.
Tudi v novem letu ni videti konca sporu med vlado in Agencijo za energijo glede obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem; del strokovne javnosti in politike razburja nakup dveh helikopterjev za reševanje; tudi s predlogom novega zakona o medijih ni zadovoljen nihče. Naši severni sosedje bodo, kot kaže, prvič dobili vlado, ki jo bo vodila skrajno desna desna stranka; ker se bodo na predčasne volitve odpravili tudi v Nemčiji, bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij kot v Avstriji mogoč tudi v Nemčiji; svet pa s svojimi izjavam še dodatno razburjata novi ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni sodelavec, milijarder Elon Musk. Zazrli se bomo tudi v vesolje, saj je Slovenija z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To je le nekaj poudarkov iz Tedenskega aktualnega mozaika.
Letos bodo postopno dokončno zaživele vse pravice novega sistema dolgotrajne oskrbe. Z začetkom januarja so na centrih za socialno delo začele delovati vstopne točke, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo. Z julijem bomo začeli plačevati tudi novi prispevek, takrat bo zaživela tudi oskrba na domu, do konca leta še preostale pravice. Bodo na centrih za socialno delo zmogli pravočasno rešiti vse vloge in izdati odločbe ali pa bo nastalo ozko grlo, kjer bodo uporabniki čakali na storitev oskrbe? Do česa bomo sploh upravičeni? Kaj prinaša novi sistem, koliko pravic, do česa bomo v resnici upravičeni – o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo; Tatjana Kolenc, vodja projekta Dolgotrajna oskrba pri ZZZS; Martin Kopatin, direktor Zavoda za pomoč na domu Pristan; Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Letos bodo postopno dokončno zaživele vse pravice novega sistema dolgotrajne oskrbe. Z začetkom januarja so na centrih za socialno delo začele delovati vstopne točke, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo. Z julijem bomo začeli plačevati tudi novi prispevek, takrat bo zaživela tudi oskrba na domu, do konca leta še preostale pravice. Bodo na centrih za socialno delo zmogli pravočasno rešiti vse vloge in izdati odločbe ali pa bo nastalo ozko grlo, kjer bodo uporabniki čakali na storitev oskrbe? Do česa bomo sploh upravičeni? Kaj prinaša novi sistem, koliko pravic, do česa bomo v resnici upravičeni – o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo; Tatjana Kolenc, vodja projekta Dolgotrajna oskrba pri ZZZS; Martin Kopatin, direktor Zavoda za pomoč na domu Pristan; Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.
V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo sprehodili skozi minulo leto v znanosti, tehnologiji, na področjih okolja in zdravja. V goste smo povabili štiri slovenske znanstvene novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani spisali in v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih medijskih zgodb. In čeprav so bili med snemanjem oddaje v mislih predvsem pri letu 2024, so ošvrknili tudi to, kaj bo v znanosti odmevalo letos. Gostje: Andreja Kutin, Večer; Staš Zgonik, N1; Nina Slaček,, Prvi program Radia Slovenija; Aljoša Masten, MMC RTV Slovenija.
V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo sprehodili skozi minulo leto v znanosti, tehnologiji, na področjih okolja in zdravja. V goste smo povabili štiri slovenske znanstvene novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani spisali in v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih medijskih zgodb. In čeprav so bili med snemanjem oddaje v mislih predvsem pri letu 2024, so ošvrknili tudi to, kaj bo v znanosti odmevalo letos. Gostje: Andreja Kutin, Večer; Staš Zgonik, N1; Nina Slaček,, Prvi program Radia Slovenija; Aljoša Masten, MMC RTV Slovenija.
Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva znotraj evrskega območja, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. A vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. O vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.
Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva znotraj evrskega območja, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. A vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. O vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.
Za nami je športno leto, polno presežkov in velikih tekmovanj. Spremljali smo olimpijske in paraolimpijske igre, na katerih so Slovenci segli po najvišjih stopničkah. Po več kot dvajsetih letih je bila nogometna izbrana vrsta ob bučni podpori s tribun znova na prvenstvu stare celine. Slovenska kolesarja sta dobila vse tri največje tritedenske dirke – Tadej Pogačar je dvema prvič v zgodovini države dodal še mavrično majico svetovnega prvaka. Poslovili sta se športni legendi, prva povezana s snegom, druga s parketom. Spomine na osrednje zgodbe, ki jih je v letu 2024 spisal slovenski šport, ponudimo v pregledni oddaji Studio ob 17.00.
Za nami je športno leto, polno presežkov in velikih tekmovanj. Spremljali smo olimpijske in paraolimpijske igre, na katerih so Slovenci segli po najvišjih stopničkah. Po več kot dvajsetih letih je bila nogometna izbrana vrsta ob bučni podpori s tribun znova na prvenstvu stare celine. Slovenska kolesarja sta dobila vse tri največje tritedenske dirke – Tadej Pogačar je dvema prvič v zgodovini države dodal še mavrično majico svetovnega prvaka. Poslovili sta se športni legendi, prva povezana s snegom, druga s parketom. Spomine na osrednje zgodbe, ki jih je v letu 2024 spisal slovenski šport, ponudimo v pregledni oddaji Studio ob 17.00.
Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.
Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.
Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.
Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.
Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.
Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi strani drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. Vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.
Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi strani drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. Vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.
Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.
Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.
"Prostovoljstvo spodbuja ljudi k sodelovanju pri doseganju skupnih ciljev in vrednot, posamezniki, ki se vključujejo v prostovoljske aktivnosti, pa pozitivno vplivajo na celotno skupnost, saj s svojimi deli ustvarjajo občutek pripadnosti". Tako v svojem poročilu o prostovoljstvu poudarjajo na ministrstvu za javno upravo, kjer ugotavljajo tudi, da so prostovoljci pri nas lani opravili za skoraj 80 milijonov evrov organiziranega prostovoljnega dela, kar kaže na velik prispevek k splošni družbeni blaginji. Kako pomembna je vloga prostovoljcev v svetu, prežetem z vojaškimi spopadi, zdravstvenimi krizami in okolijskimi spremembami, na katerih področjih prostovoljcev pri nas najbolj primanjkuje in kaj žene mlade, da se odločajo za prostovoljstvo? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas; Luka Oven, vodja koordinacijskega centra youngCaritas (mlade Karitas); Tjaša Arko, vodja prostovoljstva pri Slovenski filantropiji; Urban Lečnik Spaić, tabornik, starešina taborniškega rodu Močvirski tulipani in gasilec; Jan David Kljenak, gasilec prostovoljec in poklicni gasilec; dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela.
"Prostovoljstvo spodbuja ljudi k sodelovanju pri doseganju skupnih ciljev in vrednot, posamezniki, ki se vključujejo v prostovoljske aktivnosti, pa pozitivno vplivajo na celotno skupnost, saj s svojimi deli ustvarjajo občutek pripadnosti". Tako v svojem poročilu o prostovoljstvu poudarjajo na ministrstvu za javno upravo, kjer ugotavljajo tudi, da so prostovoljci pri nas lani opravili za skoraj 80 milijonov evrov organiziranega prostovoljnega dela, kar kaže na velik prispevek k splošni družbeni blaginji. Kako pomembna je vloga prostovoljcev v svetu, prežetem z vojaškimi spopadi, zdravstvenimi krizami in okolijskimi spremembami, na katerih področjih prostovoljcev pri nas najbolj primanjkuje in kaj žene mlade, da se odločajo za prostovoljstvo? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas; Luka Oven, vodja koordinacijskega centra youngCaritas (mlade Karitas); Tjaša Arko, vodja prostovoljstva pri Slovenski filantropiji; Urban Lečnik Spaić, tabornik, starešina taborniškega rodu Močvirski tulipani in gasilec; Jan David Kljenak, gasilec prostovoljec in poklicni gasilec; dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela.
Prehiter nakup domače živali brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto za nakup raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V tokratnem Studiu ob 17.00 o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali. Gostje: Damjana Grobelšek, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; mag. Uršula Belaj, Slovenska policija; Hari Arčon, predsednik Kinološke zveze Slovenije.
Prehiter nakup domače živali brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto za nakup raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V tokratnem Studiu ob 17.00 o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali. Gostje: Damjana Grobelšek, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; mag. Uršula Belaj, Slovenska policija; Hari Arčon, predsednik Kinološke zveze Slovenije.
Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.
Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.
Sirske uporniške skupine so strmoglavile režim Bašarja al Sada, ki je s krvoločnim delovanjem v državljanski vojni pognal v beg več milijonov prebivalcev. V Tedenskem aktualnem mozaiku o prihodnosti Sirije, pa tudi o morebitnem vračanju njenih državljanov iz evropskih držav v domovino. Doma odmeva popravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v najnovejši različici ne prepoveduje dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih; TEŠ 6 z novim letom postaja gospodarska javna služba za zagotavljanje toplote z daljinskim ogrevanjem. Društvo slovenskih pisateljev je dobilo novega predsednika. O vsem tem in drugih poudarkih tedna po izboru avtorice Urške Valjavec v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Sirske uporniške skupine so strmoglavile režim Bašarja al Sada, ki je s krvoločnim delovanjem v državljanski vojni pognal v beg več milijonov prebivalcev. V Tedenskem aktualnem mozaiku o prihodnosti Sirije, pa tudi o morebitnem vračanju njenih državljanov iz evropskih držav v domovino. Doma odmeva popravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v najnovejši različici ne prepoveduje dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih; TEŠ 6 z novim letom postaja gospodarska javna služba za zagotavljanje toplote z daljinskim ogrevanjem. Društvo slovenskih pisateljev je dobilo novega predsednika. O vsem tem in drugih poudarkih tedna po izboru avtorice Urške Valjavec v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
Pred nami je zima, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka, Urad za stanje okolja, Arso; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije; Simona Perčič, zdravnica, NIJZ.
Pred nami je zima, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka, Urad za stanje okolja, Arso; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije; Simona Perčič, zdravnica, NIJZ.
Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.
Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.
Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.
Večina Sircev se veseli padca režima predsednika Bašarja al Asada. Ali tej nemirni državi prinaša končanje državljanske vojne ali njeno nadaljevanje, le z drugim akterji? O razmerah v Siriji in drugod na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; Karmen W. Švegl, dopisnica RTV iz Bližnjega vzhoda.
Komentiramo dogodke tedna doma in po svetu. Družinske zdravnike in pediatre razburja prenova obračuna njihovega dela, število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika pa se kljub vsem naporom odgovornih za zdravstveni sistem ne zmanjšuje. Že peta zaporedna mednarodna raziskava o znanju naših osnovnošolcev je razgrnila, da naši otroci vedo vse manj. Doma so odmevali še zaslišanja premiera Roberta Goloba in prič pred protikorupcijsko komisijo ter Prešernovi nagrajenci. Od dogodkov v tujini pa bomo osvetlili prve poteze nove Evropske komisije in zaostrene razmere v Gruziji.
Komentiramo dogodke tedna doma in po svetu. Družinske zdravnike in pediatre razburja prenova obračuna njihovega dela, število prebivalcev brez izbranega osebnega zdravnika pa se kljub vsem naporom odgovornih za zdravstveni sistem ne zmanjšuje. Že peta zaporedna mednarodna raziskava o znanju naših osnovnošolcev je razgrnila, da naši otroci vedo vse manj. Doma so odmevali še zaslišanja premiera Roberta Goloba in prič pred protikorupcijsko komisijo ter Prešernovi nagrajenci. Od dogodkov v tujini pa bomo osvetlili prve poteze nove Evropske komisije in zaostrene razmere v Gruziji.
Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.
Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.
V Bruslju poteka zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, prvič ob predsedovanju novega generalnega sekretarja Marka Rutteja. Do zdaj smo o severnoatlatski zvezi običajno poročali kot o birokratskem sistemu, redkeje kot o vojaški sili. Najnovešja doganja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu pa narekujejo, da na zvezo Nato gledamo predvsem z vojaško-obrambnega vidika. Kako bodo v prihodnje ravnale Združene države Amerike? Bodo ob morebitni vojni varovale predvsem svoje ali severnoatlantske interese? Kako naj svoj obrambni sistem razvija Slovenija, kot del sistema Nata ali predvsem za varovanje svojih nacionalnih interesov? O tem in še čem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, obramboslovec; Dobran Božič, generalmajor in vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo. Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
V Bruslju poteka zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, prvič ob predsedovanju novega generalnega sekretarja Marka Rutteja. Do zdaj smo o severnoatlatski zvezi običajno poročali kot o birokratskem sistemu, redkeje kot o vojaški sili. Najnovešja doganja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu pa narekujejo, da na zvezo Nato gledamo predvsem z vojaško-obrambnega vidika. Kako bodo v prihodnje ravnale Združene države Amerike? Bodo ob morebitni vojni varovale predvsem svoje ali severnoatlantske interese? Kako naj svoj obrambni sistem razvija Slovenija, kot del sistema Nata ali predvsem za varovanje svojih nacionalnih interesov? O tem in še čem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, obramboslovec; Dobran Božič, generalmajor in vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo. Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.
Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.
Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.
Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.
Tudi v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku osvetljujemo dogodke v iztekajočem se tednu. Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom še vedno traja, kljub posameznim kršitvam; nova sestava Evropske komisije je končno dobila zeleno luč parlamenta. Doma odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je vsem ženskam omogočilo dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo; opozicijska SDS stopnjuje pritiske na sodstvo; na političnem parketu je vse bolj vroče, odmeva tudi vsebina predloga zakona o TEŠu. V Ljubljani se končuje Slovenski knjižni sejem. O vsem tem in drugih dogodkih tedna po izboru voditelja Blaža Ermenca v TAM-u.
Tudi v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku osvetljujemo dogodke v iztekajočem se tednu. Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom še vedno traja, kljub posameznim kršitvam; nova sestava Evropske komisije je končno dobila zeleno luč parlamenta. Doma odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je vsem ženskam omogočilo dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo; opozicijska SDS stopnjuje pritiske na sodstvo; na političnem parketu je vse bolj vroče, odmeva tudi vsebina predloga zakona o TEŠu. V Ljubljani se končuje Slovenski knjižni sejem. O vsem tem in drugih dogodkih tedna po izboru voditelja Blaža Ermenca v TAM-u.
Slovenski žičničarji si želijo boljšo zimsko sezono od prejšnje. Po obsežnih 80-milijonskih naložbah v infrastrukturo in ponudbo gorskih centrov si smučišča, tudi srednje velika in manjša, želijo sistemske pomoči države. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi za vzdrževanje žičnic to sezono namenilo nekaj več kot 3 milijone evrov. Negotovost upravljalcev je povečalo spremenjeno obračunavanje omrežnin, ki bo vplivalo na poslovanje. Smučišče na Starem vrhu sta občini lastnici začasno zaprli, reševanje Kanina je obstalo, težave imajo tudi manjša smučišča. Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Janez Janša, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor RTC Krvavec Duška Godina, direktorica Agencije za energijo Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.
Slovenski žičničarji si želijo boljšo zimsko sezono od prejšnje. Po obsežnih 80-milijonskih naložbah v infrastrukturo in ponudbo gorskih centrov si smučišča, tudi srednje velika in manjša, želijo sistemske pomoči države. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi za vzdrževanje žičnic to sezono namenilo nekaj več kot 3 milijone evrov. Negotovost upravljalcev je povečalo spremenjeno obračunavanje omrežnin, ki bo vplivalo na poslovanje. Smučišče na Starem vrhu sta občini lastnici začasno zaprli, reševanje Kanina je obstalo, težave imajo tudi manjša smučišča. Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Janez Janša, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor RTC Krvavec Duška Godina, direktorica Agencije za energijo Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.
Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.
Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.
Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.
Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.
Na območju Celja se je vnovič razbohotila tujerodna vrsta raka ‒ močvirski škarjar. A to še zdaleč ni edini primer. Japonski dresnik, pelinolistna ambrozija, španski lazar ali rdeči polž, nutrija, hrastova čipkarka, azijski sršen ... to je le nekaj izmed številnih tujerodnih invazivnih vrst rastlin in živali, ki pustošijo po Sloveniji ali so pred vrati. V naravi povzročajo nepopravljivo škodo, saj s spodrivanjem avtohtonih vrst rušijo ravnovesje, številne tudi ogrožajo zdravje ljudi, gospodarska škoda je velikanska. Kako zatreti te vrste in preprečiti njihovo širjenje? Kako uspešni smo pri tem, kakšen je sistem nadzora in kako ga nameravajo nadgraditi, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Branka Tavzes, direktorat za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, Zavod za varstvo narave Slovenije; Kaja Pliberšek, strokovni vodja Zavoda za ribištvo Slovenije; Jana Kus, zavod Symbiosis.
Na območju Celja se je vnovič razbohotila tujerodna vrsta raka ‒ močvirski škarjar. A to še zdaleč ni edini primer. Japonski dresnik, pelinolistna ambrozija, španski lazar ali rdeči polž, nutrija, hrastova čipkarka, azijski sršen ... to je le nekaj izmed številnih tujerodnih invazivnih vrst rastlin in živali, ki pustošijo po Sloveniji ali so pred vrati. V naravi povzročajo nepopravljivo škodo, saj s spodrivanjem avtohtonih vrst rušijo ravnovesje, številne tudi ogrožajo zdravje ljudi, gospodarska škoda je velikanska. Kako zatreti te vrste in preprečiti njihovo širjenje? Kako uspešni smo pri tem, kakšen je sistem nadzora in kako ga nameravajo nadgraditi, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Branka Tavzes, direktorat za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, Zavod za varstvo narave Slovenije; Kaja Pliberšek, strokovni vodja Zavoda za ribištvo Slovenije; Jana Kus, zavod Symbiosis.
Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o kritični infrastrukturi, v katero štejemo predvsem energetske, prometne, telekomunikacijske, informacijske, finančne, zdravstvene in druge sisteme, katerih moteno delovanje bi lahko ogrozilo stabilnost in celo varnost sodobne družbe in države. Kaj vse je kritična infrastruktura, kako jo določati in kako je medsebojno prepletena in soodvisna, tako na evropski kot nacionalni ravni, pa v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Boštjan Pavlin, direktor Direktorata za obrambne zadeve na MORS; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Robert Slodej, vodja službe za korporativno varnost pri ELES; mag. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije; mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.
Poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o kritični infrastrukturi, v katero štejemo predvsem energetske, prometne, telekomunikacijske, informacijske, finančne, zdravstvene in druge sisteme, katerih moteno delovanje bi lahko ogrozilo stabilnost in celo varnost sodobne družbe in države. Kaj vse je kritična infrastruktura, kako jo določati in kako je medsebojno prepletena in soodvisna, tako na evropski kot nacionalni ravni, pa v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Boštjan Pavlin, direktor Direktorata za obrambne zadeve na MORS; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Robert Slodej, vodja službe za korporativno varnost pri ELES; mag. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije; mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije.
Nemška recesija in napovedane grožnje glede dodatnih carin na evropsko blago v ZDA utegnejo kondicijo evropskega gospodarstva še dodatno poslabšati. So naša podjetja pripravljen na grozeči protekcionizem in de-industrializacijo? Jim naša država stoji ob strani ali z davčnimi bremeni in napovedanimi omrežninami še dodatno ogroža njihov položaj? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija; dr. Bogomir Kovač, ekonomist; Nejc Gole, novinar in analitik časnika Delo; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Nemška recesija in napovedane grožnje glede dodatnih carin na evropsko blago v ZDA utegnejo kondicijo evropskega gospodarstva še dodatno poslabšati. So naša podjetja pripravljen na grozeči protekcionizem in de-industrializacijo? Jim naša država stoji ob strani ali z davčnimi bremeni in napovedanimi omrežninami še dodatno ogroža njihov položaj? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija; dr. Bogomir Kovač, ekonomist; Nejc Gole, novinar in analitik časnika Delo; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.
Komentiramo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki sta jo vlada in večina sindikatov javnega sektorja uspešno končali, vladni odgovor na spremembe obračunavanja omrežnine za elektriko ter mini davčno reformo in grožnje sodnikom. Dotaknili se bomo tudi kandidatov za pomembne položaje v administraciji novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa in pokomentirali dosežke prvega tedna podnebne konference Združenih narodov v Bakuju.
Komentiramo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki sta jo vlada in večina sindikatov javnega sektorja uspešno končali, vladni odgovor na spremembe obračunavanja omrežnine za elektriko ter mini davčno reformo in grožnje sodnikom. Dotaknili se bomo tudi kandidatov za pomembne položaje v administraciji novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa in pokomentirali dosežke prvega tedna podnebne konference Združenih narodov v Bakuju.
Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.
Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik
Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji
Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji
Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.
Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.
Vse manj javnega denarja za vzgojo in izobraževanje, pomanjkanje učiteljev, namere občin po racionalizaciji in združevanju podpornih sistemov vrtcem in šolam, vse več otrok tujcev, vzgojna dimenzija šole ter odnos s starši so med drugim današnji izzivi šole. Kako se z njimi spoprijeti? O tem v Studiu ob 17.00.