Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Studio ob 17.00

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zadnji prispevki

Tedenski aktualni mozaik s Tomažem Celestino

25. 11. 2022

V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.

52 min

V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.

Soočenje pred referendumom - novela Zakona o dolgotrajni oskrbi

24. 11. 2022

Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!

75 min

Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!

Soočenje pred referendumom - Zakon o RTV Slovenija

23. 11. 2022

Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!

70 min

Na Radiu Slovenija nadaljujemo niz soočenj pred nedeljskimi referendumi o treh zakonih. Najbolj polemična je kampanja o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Nasprotniki zakona branijo zdajšnje razmere, češ da novela pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet ter nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora. Vladna stran in podporniki zakona pa pozivajo h glasovanju ZA, saj so prepričani, da bo prenovljeni zakon prispeval k umiku politike iz neposrednega odločanja o delovanju javne RTV. V nekoliko daljšem Studiu ob 17.00 smo soočili stališča in argumente podpornikov ter nasprotnikov zakona. Soočenje sta vodila Aleš Kocjan in Lucija Dimnik Rikić. Vabljeni k poslušanju!

Soočenje pred referendumom – zakon o vladi

22. 11. 2022

Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.

49 min

Na Radiu Slovenija smo začeli niz soočenj pred novo epizodo supervolilnega leta – referendumsko nedeljo. Volivci se bodo lahko opredelili do treh zakonov – o Radioteleviziji Slovenija, dolgotrajni oskrbi in vladi. Najprej smo soočili stališča glede novele zakona o vladi. Ta vsebina je najdlje od src volivcev in najmanj zadeva njihovo vsakdanje življenje. Ureja namreč organiziranost vlade. Če bo novela zakona na referendumu potrjena, bo vlada namesto zdajšnjih 17 ministrstev imela tri več, in sicer za podnebje in energijo, za znanost in inovacije ter za solidarno prihodnost. Preoblikovali bodo tudi dve vladni službi. Za radijsko soočenje so se prijavili po trije zagovorniki oziroma nasprotniki zakona, v skladu z odločbo ustavnega sodišča smo gostili tudi vlado. Oddajo sta pripravila in vodila Katja Arhar in Robert Škrjanc.

Po lokalnih volitvah – kako smo volili, kdo bo vladal v občinah?

21. 11. 2022

Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.

67 min

Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.

Tedenski aktualni mozaik s Sandro Krišelj

18. 11. 2022

Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.

41 min

Kaj je bilo zares zgodovinskega v tednu, ko smo dobili prvo predsednico slovenske države, pravnico Natašo Pirc Musar, na ozemlje Evropske unije so priletele tuje vojaške rakete, v Bruslju pa so prižgali tehnično zeleno luč za premik schengenskega varovanja s slovensko-hrvaške meje na jug, proti Balkanu? Sprašujemo se tudi, kako bo zgodovina sodila sprenevedanje politike na podnebni konferenci COP 27 v Egiptu. Komentiramo pogodbo o nakupu plina z Alžirijo in domače zavlačevanje z ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski draginji. Kritični pregled tedna ta petek s Sandro Krišelj.

Soočenje županskih kandidatov v Mariboru

17. 11. 2022

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.

75 min

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.

Soočenje županskih kandidatov v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem

16. 11. 2022

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.

71 min

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.

Soočenje županskih kandidatov v Ljubljani

15. 11. 2022

Zadnji teden pred lokalnimi volitvami soočamo županske kandidate še zadnjih mestnih občin. Danes je na vrsti Ljubljana, kjer je devet kandidatov in nešteto izzivov. Bi del bremena zaradi vse dražjih energentov lahko prevzela sežigalnica odpadkov? Kako izboljšati učinkovitost javnega potniškega prometa in ali je širitev ljubljanske obvoznice smotrna? Stanovanj je premalo, cene nepremičnin previsoke. Skoraj 14 tisoč meščanov je brez osebnega zdravnika. Kaj je glede tega mogoče storiti na občinski ravni? Stališča kandidatov do vseh teh vprašanj sooča voditelj Peter Močnik.

57 min

Zadnji teden pred lokalnimi volitvami soočamo županske kandidate še zadnjih mestnih občin. Danes je na vrsti Ljubljana, kjer je devet kandidatov in nešteto izzivov. Bi del bremena zaradi vse dražjih energentov lahko prevzela sežigalnica odpadkov? Kako izboljšati učinkovitost javnega potniškega prometa in ali je širitev ljubljanske obvoznice smotrna? Stanovanj je premalo, cene nepremičnin previsoke. Skoraj 14 tisoč meščanov je brez osebnega zdravnika. Kaj je glede tega mogoče storiti na občinski ravni? Stališča kandidatov do vseh teh vprašanj sooča voditelj Peter Močnik.

Slovenija je izvolila predsednico države

14. 11. 2022

V najnovejši epizodi supervolilnega leta so to nedeljo volilci izvolili novega voditelja države. Izbirali so med prvo predsednico in prvim desnim predsednikom v zgodovini države in za naslednico Boruta Pahorja izbrali doktorico Natašo Pirc Musar. Kdo je nova predsednica, kakšen slog vladanja lahko pričakujemo na podlagi predvolilne kampanje in njene dozdajšnje kariere? Bo dejstvo, da nima političnih izkušenj, prednost ali slabost pri spoprijemanju s ključnim izzivom – skrajno polarizacijo slovenske družbe? Pa tudi: kaj pomeni častni poraz Anžeta Logarja in njegov zdajšnji politični kapital za slovensko politično krajino. O vsem tem voditeljica Nataša Mulec s političnimi analitiki, objavljamo pa tudi povzetek prvega intervjuja novoizvoljene predsednice države, ki smo jo gostili v povolilnem jutru na Prvem programu Radia Slovenija. Gostje: dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani, Zenel Batagelj, analitik in partner družbe Valicon, Tomaž Celestina, naš politični komentator.

54 min

V najnovejši epizodi supervolilnega leta so to nedeljo volilci izvolili novega voditelja države. Izbirali so med prvo predsednico in prvim desnim predsednikom v zgodovini države in za naslednico Boruta Pahorja izbrali doktorico Natašo Pirc Musar. Kdo je nova predsednica, kakšen slog vladanja lahko pričakujemo na podlagi predvolilne kampanje in njene dozdajšnje kariere? Bo dejstvo, da nima političnih izkušenj, prednost ali slabost pri spoprijemanju s ključnim izzivom – skrajno polarizacijo slovenske družbe? Pa tudi: kaj pomeni častni poraz Anžeta Logarja in njegov zdajšnji politični kapital za slovensko politično krajino. O vsem tem voditeljica Nataša Mulec s političnimi analitiki, objavljamo pa tudi povzetek prvega intervjuja novoizvoljene predsednice države, ki smo jo gostili v povolilnem jutru na Prvem programu Radia Slovenija. Gostje: dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani, Zenel Batagelj, analitik in partner družbe Valicon, Tomaž Celestina, naš politični komentator.

Tedenski aktualni mozaik z Rajko Pervanje

11. 11. 2022

Smo v ciljni ravnini pred predsedniško palačo, sredi občinskega predvolilnega bazarja in v ogrevalnem krogu neusmiljenega referendumskega spopada.

46 min

Smo v ciljni ravnini pred predsedniško palačo, sredi občinskega predvolilnega bazarja in v ogrevalnem krogu neusmiljenega referendumskega spopada.

Soočenje županskih kandidatov na Ptuju, v Murski Soboti in Novem mestu

10. 11. 2022

Kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je vse bolj napeta. Prevladujejo teme, povezane z zdravstvom, stanovanji, infrastrukturo in tokrat tudi spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve ponujajo kandidati za župane v treh mestnih občinah, vam predstavljamo v tokratni oddaji. Predvolilna soočenja na Ptuju, v Murski Soboti in v Novem mestu so pripravili Gabrijela Milošič, Lidija Kosi in Jože Žura.

76 min

Kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je vse bolj napeta. Prevladujejo teme, povezane z zdravstvom, stanovanji, infrastrukturo in tokrat tudi spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve ponujajo kandidati za župane v treh mestnih občinah, vam predstavljamo v tokratni oddaji. Predvolilna soočenja na Ptuju, v Murski Soboti in v Novem mestu so pripravili Gabrijela Milošič, Lidija Kosi in Jože Žura.

Predsedniške volitve 2022: soočenje pred dokončno izbiro novega voditelja države

9. 11. 2022

V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

54 min

V nedeljo zvečer bo jasno, ali bo Slovenija dobila svojo prvo predsednico ali pa prvega predsednika, ki sodi desno od politične sredine. Na Radiu Slovenija bomo Natašo Pirc Musar in Anžeta Logarja še enkrat soočili z izzivi funkcije in časov, ki so pred nami. Vprašali ju bomo tudi, kako nameravata v svojem mandatu prispevati k temu, da se Slovenija ne bo še naprej utapljala v čedalje hujši polarizaciji in da bo v zelo negotovih časih obdržala ali celo okrepila svojo vlogo v mednarodni skupnosti. Oceniti bomo tudi skušali, ali se – glede na željo biti predsednica oziroma predsednik vseh - zavedata, kako velike socialne razlike so že pri nas. Soočenje bosta vodila Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Vmesne volitve v ZDA: spet spopad Bidnovih in Trumpovih

8. 11. 2022

V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.

57 min

V Združenih državah Amerike potekajo splošne vmesne volitve, na katerih volijo kongresnike, tretjino zveznih senatorjev, v nekaterih zveznih državah pa tudi guvernerje in druge voljene uradnike. Demokrati predsednika Josepha Bidna branijo doslej zagotovljene sedeže, a jim kljub svarilom, da vnovični republikanski pohod na oblast pomeni grožnjo demokraciji, slabo kaže. Američane pestijo podražitve in visoka inflacija, gospodarstvo pa drsi v recesijo. O teži tokratnih volitev in posledicah različnih scenarijev voditeljica Sandra Krišelj z gosti. Gostje: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona; dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik iz New Yorka.

Soočenje županskih kandidatov v Velenju in Kranju

7. 11. 2022

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

69 min

V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.

Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

4. 11. 2022

Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.

48 min

Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.

Kako draginjo čutijo v domovih za starejše

3. 11. 2022

Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.

53 min

Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.

Soočenje županskih kandidatov v Kopru in Novi Gorici

2. 11. 2022

Na Radiu Slovenija začenjamo niz oddaj Studio ob 17.00, v katerih bomo objavili soočenja županskih kandidatov v 12-ih mestnih občinah. Danes bosta na vrsti mesti občini Koper in Nova Gorica. Kandidate bomo spraševali, kaj načrtujejo, zakaj kandidirajo, kako bodo reševali težave, ki jih povzroča gradnja drugega tira ter o številnih drugih lokalnih problemih, kot so parkirišča, privabljanje podjetnikov ter širjenje obrtnih oziroma industrijskih con. Volilni soočenji v Kopru in Novi Gorici pripravljata Tjaša Škamperle in Nataša Uršič.

70 min

Na Radiu Slovenija začenjamo niz oddaj Studio ob 17.00, v katerih bomo objavili soočenja županskih kandidatov v 12-ih mestnih občinah. Danes bosta na vrsti mesti občini Koper in Nova Gorica. Kandidate bomo spraševali, kaj načrtujejo, zakaj kandidirajo, kako bodo reševali težave, ki jih povzroča gradnja drugega tira ter o številnih drugih lokalnih problemih, kot so parkirišča, privabljanje podjetnikov ter širjenje obrtnih oziroma industrijskih con. Volilni soočenji v Kopru in Novi Gorici pripravljata Tjaša Škamperle in Nataša Uršič.

Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem

28. 10. 2022

Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.

45 min

Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.

Lokalne volitve 2022: izzivi in razvoj lokalne samouprave

27. 10. 2022

Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.

50 min

Ustava ljudem zagotavlja pravico, da v okviru svoje lokalne skupnosti sami odločajo in urejajo javne zadeve, ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na njihovem območju. Manj kot mesec dni pred volitvami županov in občinskih svetnikov preverjamo, kako je z uveljavljanjem te pravice. Ustanovili smo 212 občin; v kakšni finančni kondiciji so, katere pristojnosti imajo, ali so enakopraven partner državi tudi v praksi ali zgolj na papirju? O izzivih in razvoju lokalne samouprave voditelj Matija Mastnak s predstavniki države, občin in stroke.Gostje:dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani;dr. Miloš Senčur z Združenja mestnih občin Slovenije – ZMOS;Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.

Filmski turizem: Slovenija kot priljubljena filmska lokacija

26. 10. 2022

Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.

56 min

Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.

Kitajska nove dobe: kaj svet, Evropo in nas čaka po partijskem kongresu?

25. 10. 2022

Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

55 min

Končal se je 20. kongres kitajske komunistične partije, ki je na mesto generalnega sekretarja in voditelja največje države na svetu še za tretji mandat ustoličil Ši Džinpinga. Slednji se tako po dolžini staža dviguje nad vse predhodnike, z izjemo Maa Zedonga. Ob sebi je v politbiroju zbral poslušne in lojalne sodelavce, zatrl kritiko in si omogočil dosmrtno vladanje, če bo tako želel. Svetovno javnost pa zanima, kakšna bo t.i. »Kitajska nove dobe«, ki jo zaznamuje Ši Džinpingova misel, kakšna bo prihodnost kitajskega gospodarstva, še posebej ob strogih ukrepih za zamejevanje epidemije. Kako bo s spoštovanjem človekovih pravic? Bo Tajvan kmalu postal sestavni del Kitajske, kot je Ši prav tako napovedal? O Kitajski po prelomnem kongresu, ki ni prinesel veliko presenečenj, bo z gostjami razmišljal Matej Hrastar.Gostje: dr. Maja Veselič, oddelek za sinologijo Filozofske fakultete v Ljubljani;dr. Saša Istenič Kotar, Center za tajvanske študije;Nina Pejič, Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

Predsedniške volitve 2022: prva predsednica ali prvi desno-sredinski predsednik?

24. 10. 2022

Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

55 min

Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

21. 10. 2022

Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.

42 min

Pomembna etapa super-volilnega leta - predsedniška kampanja - je končana. V pregledu tedna komentiramo njen potek, predvsem srdit spopad za drugo mesto, ter pojasnjujemo čisto sveže izide naše javnomnenjske ankete. Tudi predsedniška soočenja so bila prežeta z vojno v Ukrajini, ki jo vodijo vse bolj nerazumne poteze kremeljskega vladarja. Sprašujemo se, ali bodo voditelji Evropske unije uspeli strniti vrste in skupaj brzdati zaradi vojne in špekulantov podivjane cene energije. Osvetljujemo razloge na nezadovoljstvo z dogovorom med vlado in Fidesom o zdravniških plačah in si za vas ogledujemo sloviti Frankfurtski knjižni sejem. kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.

Vrh EU: vojna, energija, širitev

20. 10. 2022

Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.

51 min

Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Predsedniške volitve 2022: drugo veliko radijsko soočenje kandidatov

19. 10. 2022

Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

77 min

Volilna kampanja pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je na vrhuncu. V začetku je bila umirjena in dostojna, sledili so tudi nizki udarci. Kampanja je za kandidate tudi test vzdržljivosti pred zahtevnim izzivom, kakršna je najvišja politična funkcija v državi. Kako potrpežljivi in razumni so po napornih tednih pojasnjevanja stališč in obrambe pred napadi tekmecev? Kako ocenjujejo kampanjo? Za kakšno družbo se zavzemajo na področju varnosti, zdravstva in davkov? Kakšen slog predsedovanja bodo ubrali? O vsem tem v drugem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov na Radiu Slovenija. Voditelja oddaje sta Nataša Mulec in Tomaž Celestina, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

Kako dolga in globoka bo energetska kriza

18. 10. 2022

Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.

56 min

Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Nova evropska pravila za digitalne storitve

17. 10. 2022

Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.

54 min

Evropska unija sprejema nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije. Glavne tarče vseh teh ukrepov so družabni mediji in spletne tržnice. O novih pravilih na spletu voditeljica Urška Henigman in gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Katja Koren Ošljak, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak; Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.

Tedenski aktualni mozaik s Špelo Novak

14. 10. 2022

Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!

42 min

Brezobzirno rusko raketiranje civilistov in infrastrukture je bilo ta teden v ospredju pozornosti. Zahod je odgovoril z vzpostavljanjem protiletalske obrambe; ob ministrskem zasedanju Nata je tudi Slovenija pristopila k nemški pobudi o skupnem protiraketnem ščitu. Evropski ministri so povečini uskladili ukrepe na trgu energentov, premier Golob pa je ob predstavitvi orjaškega kriznega proračuna napovedal pocenitev plina in pomoč podjetjem. Komentiramo tudi z virusi onesnaženo vodo na območju Žalca. Kritični pregled tedna ta petek s Špelo Novak. Prisluhnite!

Zakaj Apple, Netflix in Disney+ ne govorijo slovensko?

13. 10. 2022

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

54 min

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja v reprizi septembrskega pogovora voditelja Aleksandra Čobca z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Predsedniške volitve 2022: kandidati od blizu

12. 10. 2022

Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.

55 min

Manj kot dva tedna je še do volitev novega predsednika države. Sedmerica kandidatov stopnjuje ritem predvolilnih obiskov, vrstijo se soočenja, nekateri že snemajo rokavice. Pri predsedniku države so manj kot politični program pomembni njegova osebnost, slog delovanja, njegove osebne vrednote. Zato vam jih bomo predstavili tudi bolj osebno: kako živijo, kakšne vrednote zagovarjajo, kaj počnejo v prostem času, zakaj nekaterim tudi niso všeč in kaj so njihove šibke točke. Govorili smo z njihovimi družinskimi člani, sodelavci, prijatelji, nasprotniki. Portrete petih predsedniških kandidatov in dveh kandidatk bo v Studio ob 17.00 povezala Eva Lipovšek. Nanizali jih bomo tako, kot bodo navedeni na glasovnici: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič, Sabina Senčar.

Obnova goriškega Krasa

11. 10. 2022

Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.

54 min

Veliki požar na goriškem Krasu, ki nas je pretresel v drugi polovici julija in ga je obvladovalo na stotine gasilcev, je opustošil 3.700 hektarjev površin, od tega 2.900 hektarjev gozdov. Vnovična ozelenitev oziroma pogozditev kraških skal je velik strokovni in finančni izziv. Naslavlja ga načrt sanacije požganih kraških gozdov. Kako se bodo lotili obnove gozda in kakšne protipožarne ukrepe bodo uvedli? Kaj prinaša zamisel o zasnovi krajinskega parka na Krasu? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Robert Režonja, generalni direktor Direktorata, za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Georgi Bangiev, generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor; Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije; Tarik Žigon, župan občine Renče-Vogrsko.

Krizni proračun države z orjaškimi izdatki – so neupravičeno napihnjeni ali bo kriza res tako globoka?

10. 10. 2022

Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza. Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

53 min

Vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtuje orjaški izdatke, skoraj 17 milijard evrov. Na prvi pogled se zdi, da so neupravičeno napihnjeni, poznavalci pa ocenjujejo, da gre za načrtovanje na zalogo zaradi številnih neznank v zvezi z energetsko krizo. Tudi rezervacija sredstev za nacionalizacijo oz. dokapitalizacijo energetskih družb bi se še pred nekaj leti zdela povsem radikalna poteza. Kako realna sta glede na izrazito ohlajanje gospodarstva predloga proračunov za prihodnji dve leti, danes predstavljena tudi poslancem državnega zbora, kje odražata prioritete vlade, katerim področjem dajeta največjo težo, voditeljica Urška Jereb s sogovorniki in javljanji iz parlamenta. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Anže Burger, ekonomist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Tedenski aktualni mozaik: o vseevropskem vrhu, referendumskem plazu in kraljici evropske avtofikcije

7. 10. 2022

Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

45 min

Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

Praški vrh: je evropska politična skupnost prazna lupina ali novo zavezništvo za energetsko in varnostno samozadostnost Evrope

6. 10. 2022

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

56 min

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov

5. 10. 2022

Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

66 min

Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.

Plače v javnem sektorju – nujni popravki dogovorjeni, sistemske težave in stavke ostajajo

4. 10. 2022

Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.

50 min

Sindikati se te dni odločajo o podpisu nedavno parafiranega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Kmalu po podpisu bodo sledila pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema. Kako ga spremeniti? Bi mogoče bilo bolje razmišljati o povsem novem plačnem sistemu? Medtem pa so šolniki, zdravstveni delavci in zdravniki v stavki. O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: - Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo; - Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja; - Irena Ilešič Čujović, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja; - Bojan Popović, pravni svetovalec Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.

Ukrajina, ruska aneksija, krvavi teater absurda

3. 10. 2022

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.

55 min

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.

Tedenski aktualni mozaik – o novi ruski aneksiji, kriznem domačem proračunu in (ne)plodnih plačnih pogajanjih

30. 9. 2022

Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

40 min

Morda se ne zavedamo dovolj, kako izraziti premiki se dogajajo v geopolitiki. Kako nemočen je Zahod ob novi Putinovi priključitvi ukrajinskega ozemlja Rusiji in zakaj je tako? Se bo ruska družba uprla mobilizaciji? In še: Kako avtoritarna bo nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, prva ženska na tem položaju in prva skrajno desna političarka po drugi svetovni vojni. Komentiramo orjaški krizni proračun, ki ga tudi zaradi energetske krize predlaga Golobova vlada, in zakulisne igre plačnih pogajanj v javnem sektorju. Vse to in še več v kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Slovenska vojska in (znova) saga o oklepnikih

29. 9. 2022

Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.

54 min

Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved in odstopila od pogodbe za nakup 45 oklepnikov 8x8 boxer za Slovensko vojsko. S tem se je znašla v še eni »oklepniški« zgodbi, ki nas bo obremenjevala v prihodnje in nas stala tudi 70 milijonov pogodbenih kazni. Ob tem zvezi NATO obljubljamo, da bomo zgradili bojno bataljonsko skupino, a še ne vemo, kako, predvsem pa se zastavlja vprašanje, ali bomo v prihodnje sploh imeli dovolj vojakov, ki bi to opremo tudi uporabljali. Kaj pomeni odpoved pogodbe za Slovensko vojsko, našo varnost in verodostojnost države pred zavezniki voditelj Robert Škrjanc z gosti. Gostje: Marjan Šarec, minister za obrambo; generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Matej Tonin, prejšnji minister za obrambo; dr. Jelena Juvan, profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, evropski poslanec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo.

Predsednik republike – oče/mati naroda, moralna avtoriteta, zvezdnik?

28. 9. 2022

Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.

53 min

Pred nami so druge volitve v tem super volilnem letu – volili bomo predsednika republike. Ker Borut Pahor mandata ne more več ponoviti, se bo v predsedniško palačo vselil nov predsednik, mogoče prvič predsednica. Ali imamo volivci pred predsedniškimi volitvami napačna pričakovanja? Mora biti predsednik republike najbolj priljubljen politik v državi? Zakaj na predsedniški funkciji pričakujemo nekoga, ki bo predsednik vseh, ki bo moralna avtoriteta? Je to sploh pomembno? Pristojnosti predsednika republike so pravzaprav zelo omejene. O vlogi, pristojnostih ter zaželeni osebnosti, lastnostih in ravnanjih predsednika države voditeljica Jolanda Lebar in gostje: ustavna pravnika dr. Igor Kaučič in dr. Janez Pogorelec ter kreativec, predavatelj in kolumnist Aljoša Bagola.

Zakaj Apple, Netflix in Disney+ ne govorijo slovensko?

27. 9. 2022

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

54 min

Zakaj so se pri multinacionalnih družbah Disney+, Netflix in Apple odločili, da njihove vsebine in naprave ne bodo na voljo v slovenščini, drugačno odločitev pa so sprejele za uradne jezike na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Islandiji? Ali sta kriva slaba zakonodaja in neukrepanje pristojnih inšpektoratov in politike v Sloveniji ali pa pri omenjenih multinacionalkah vedo, da smo dobri govorci tujih jezikov in nas to pravzaprav niti ne moti? Podobno je tudi na področju javnih napisov in blagovnih znamk, ki so vse pogosteje samo v tujem jeziku. O posledicah takega stanja in možnostih izboljšanja voditelj Aleksander Čobec z gosti. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na Ministrstvu za kulturo; Andreja But, glavna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije; Sonja Trančar, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije; Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša; Andreja Žele, predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.

Povolilna Italija – kaj obrat v desno pomeni za Italijo, Evropsko unijo in Slovenijo

26. 9. 2022

Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.

54 min

Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.

Tedenski aktualni mozaik: mobilizacija v Rusiji in referendumi na vzhodu Ukrajine so zasenčili draginjo, plačna pogajanja in volitve

23. 9. 2022

Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.

49 min

Zgodovinski pogreb britanske vladarice Elizabete Druge se zdi že zelo oddaljen, a se je zgodil v tem tednu. V njem se je zgostilo toliko težkih dogodkov, da je vse drugo potisnjeno v ozadje. Kako prelomen je začetek mobilizacije v Rusiji, kako sprevrženi so referendumi na vzhodu Ukrajine o priključitvi k Rusiji, kako nepremišljene prikrite grožnje z jedrskim orožjem? Ta vprašanja bodo prežemala oddajo, tako kot vojna in njene posledice grenijo naša življenja in kot so zaznamovala svetovni vrh diplomacije, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike in, nenazadnje, predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji. O vsem tem v Kritičnem pregledu tedna z Eriko Štular in sodelavci.

Evropski denar za kohezijo – bomo z njim odgovorili tudi na energetsko krizo?

22. 9. 2022

V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

54 min

V času energetskega prehoda, draginje in pospešene digitalizacije se zdi, da je vedno premalo sredstev za dobre projekte, ki bi prispevali k razvojnemu preboju. Evropska unija je oblikovala različne sklade za financiranje naložb, še vedno pa so najbolj koristna in zaželena nepovratna kohezijska sredstva. Smo pred novim proračunskim obdobjem, v katerem bo Sloveniji do 2027 na voljo 3,26 milijarde evrov kohezijskega denarja. Namenjen bo za inovacije, zeleno preobrazbo, podporo trgu dela, zdravje in prestrukturiranje premogovnih regij. O pripravah na črpanje in učinku doslej porabljenih sredstev, pa tudi o načrtih za podporo znanosti, raziskavam, digitalizaciji in obnovljivim virom energije voditeljica Maja Derčar s sogovorniki v studiu. Gostje: Marko Koprivc, državni sekretar na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta; Peter Wostner, Urad za makroekonomske analize in razvoj; Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, pristojna za energetiko. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Delavcev primanjkuje v gostinstvu, industriji, zdravstvu – bo tako tudi pozimi?

21. 9. 2022

Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.

55 min

Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.

Bo korupcije manj, če zaščitimo žvižgače?

20. 9. 2022

Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.

52 min

Žvižgači imajo ključno vlogo pri razkrivanju korupcije in drugih nepravilnosti. A da se opogumijo in prijavijo nepravilnosti, potrebujejo zaščito. V slovenski zakonodaji je zaščita urejena precej razdrobljeno, prav tako pa v domač pravni red (še) nismo prenesli evropske direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Kdo so žvižgači in kako jih zaščititi? O tem voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia; Ivan Gale, nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve, žvižgač iz afere maske.

Nova epizoda supervolilnega leta - predsedniška tekma

19. 9. 2022

Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

54 min

Ob koncu tedna se tudi uradno začenja kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Že doslej jo je zaznamovalo nekaj preobratov, med drugimi umik kandidatke najmočnejše parlamentarne stranke. Kaj je v ozadju, kaj je izzvalo napovedi novih kandidatur, kako se v predsedniški tekmi odslikavajo razmerja moči med strankami in kdo najbolj obvlada politični marketing? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina in politični analitiki. Tudi o tem, kakšna kampanja nas čaka in kako bodo nanjo in volitve vplivale zaostrene razmere - od vojne do energetske in prehranske draginje. Gostje: Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti; Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon; Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

Tedenski aktualni mozaik: o prvem vojnem govoru o stanju v Uniji, gospodarskih posledicah doma in žalovanju za kraljico

16. 9. 2022

Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.

51 min

Ob svarilih pred brutalno zimo sredi energetske vojne smo ta teden z zanimanjem prisluhnili govoru predsednice evropske komisije o stanju v Uniji. Bo robinhudovska obdavčitev ekstremnih zaslužkarjev in špekulantov v koristi najbolj prizadetih, ki jo je najavila Von der Leynova, koristila tudi Sloveniji? Je pomirila tudi naša podjetja z astronomskimi računi za energijo? V oddaji pojasnjujemo, kaj pravkar napovedano umirjanje gospodarske rasti pomeni za pripravo proračunov in za pogajanja o plačah v javnem sektorju. Komentiramo odpoved pogodbe za nakup boxerjev ter predsedniško tekmo doma in predvolilne premike v zahodni sosedi. Sprašujemo se o prelomnosti ukrajinske protiofenzive, pa tudi, koliko bo smrt kraljice Elizabete Druge spremenila britansko paradigmo v diplomaciji, politiki in življenju Britancev. V kritičnem pregledu tedna z Natašo Mulec.

Guverner Banke Slovenije o brzdanju inflacije, razmerah v bankah in odškodninah za razlaščence

15. 9. 2022

Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.

46 min

Rekordno zvišanje obrestnih mer v državah z evrom je občutno podražilo zadolževanje gospodinjstev, podjetij in tudi držav. Koliko časa bo Evropska centralna banka še zviševala obresti? Kje je točka preloma, ki bo ohladila vrtoglavo inflacijo ter kako bo to vplivalo na gospodarsko dejavnost in nova vlaganja? Svoje poglede in argumente Banke Slovenije v pogovoru z voditeljico Urško Jereb predstavlja guverner Boštjan Vasle. Komentira tudi aktualne razmere v slovenskih bankah ter najnovejšo razsodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z bančnimi razlaščenci.

Bruseljska vizija in program za Evropsko unijo

14. 9. 2022

Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.

56 min

Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.

Energetska prihodnost Slovenije – v rokah špekulantov in Unije?

13. 9. 2022

Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.

56 min

Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.

Slovo kraljice Elizabete II. – konec neke dobe

9. 9. 2022

Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.

55 min

Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.

Pogovor z opozicijo: kje bi delali drugače, kje z vlado sodelujejo

9. 9. 2022

Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.

54 min

Po velikem radijskem pogovoru s predsednikom vlade v Studiu ob 17.00 smo gostili še predstavnike opozicije. Kako v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji vidijo zdajšnje zaostrene razmere doma v Evropi ter kako ocenjujejo odziv vlade, njene ukrepe in politike? Kje imajo alternativne rešitve in kje z vlado sodelujejo? Kakšna so razmerja med opozicijskima strankama, ki se na predsedniške volitve podajata prva s svojim kandidatom, druga s podporo svojemu poslancu? O teh in drugih aktualnih vprašanjih voditeljica Nataša Mulec s predstavnikoma opozicije. Gosta: Jernej Vrtovec, Nova Slovenija; Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka.

Pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom

8. 9. 2022

Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.

66 min

Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.

Živilska industrija v primežu energetske krize

7. 9. 2022

Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.

54 min

Kako ob nenormalnih dražitvah električne energije preživeti naslednje leto, je trenutno eden največjih izzivov gospodarstva, tudi živilsko predelovalne industrije. Višji stroški za električno energijo bodo pobrali vse ustvarjene prihranke v živilski industriji. Kaj to pomeni za njeno konkurenčnost in kaj za cene hrane? Kakšno pomoč oz. podporo podjetja živilske industrije potrebujejo od države in kaj lahko država ponudi? Se lahko zgodi, da na policah ne bo več slovenskih živil? O težkih izzivih prehrambne industrije voditeljica Jernejka Drolec z direktorjema mesne in mlekarske industrije ter državnima sekretarjema za kmetijstvo in gospodarstvo. Gostje: Tatjana Buzeti, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj; Izidor Krivec, predsednik GIZ mesne industrije, direktor Celjskih mesnin; Vinko But, direktor Mlekarne Celeia.

Helikoptersko reševanje in gašenje iz zraka

6. 9. 2022

Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.

55 min

Katastrofalni požar na Krasu je prisilil pristojne k pospešenemu odločanju o nakupu dodatnih letal ali helikopterjev za gašenje iz zraka. A kako ob tem uskladiti vse interese različnih služb, ki so odvisne predvsem od helikopterske pomoči? Je država sposobna kupiti in vzdrževati gasilska letala? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovila situacija, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem v reprizi pogovora voditelja Jureta k Čokla s predstavniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter pristojnih ministrstev. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo; Gregor Dolinar, predsednik Gorsko-reševalne zveze Slovenije; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.

Novi britanski premier in ocena posledic brexita

5. 9. 2022

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

53 min

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Tedenski aktualni mozaik – o strateških premikih na energetskem trgu, diplomatskih dilemah in izzivih v šolstvu

2. 9. 2022

Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

50 min

Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

Šola pred izzivi – po epidemiji kriza s kadri in stroški

1. 9. 2022

Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.

53 min

Za nekaj več kot 194 tisoč učencev in približno 79 tisoč dijakov se začenja novo šolsko leto. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikoronske ukrepe so nadomestila priporočila stroke. Pouk se začenja brez omejitev in z željo, da bi ostalo tako, pa tudi, da bi po dveh letih, zaznamovanih s covidom, odločevalci znova začeli reševati druge probleme vzgoje in izobraževanja. Skrbita predvsem velik kadrovski primanjkljaj in psihosocialne posledice epidemije pri šolarjih. O tem na prvi šolski dan v Studiu ob 17-ih z Juretom Čepinom.

Spolno nasilje - zakaj molčimo?

31. 8. 2022

Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.

56 min

Slovensko javnost znova pretresajo izpovedi, pričevanja in številne hude obtožbe o spolnem nasilju. Aktualna afera v kulturniški sceni pa nikakor ni osamljen primer. Spolno nasilje je obsežno, dogaja se v vseh družbenih sferah, tako žrtve kot priče pa mnogokrat molčijo. O tem, zakaj je tako, kako opolnomočiti in zaščititi žrtve, kako prekiniti molk in ustaviti družbeno toleranco do spolnega nasilja, voditeljica Tita Mayer s sogovorniki. Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo; Neža Miklič iz Generalne policijske uprave; Nika Kovač iz Inštituta 8.marec; gledališka igralka Iva Babič; duhovnik Janez Cerar.

Strateški premislek o varnostni, energetski, prehranski in podnebni krizi ob robu blejskega foruma

30. 8. 2022

Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

55 min

Vojna v Ukrajini, ki močno zaznamuje današnji čas, je znova pokazala na veliko ranljivost naše civilizacije na številnih področjih. V ospredju je seveda varnost v najbolj neposrednem pomenu, Toda ob poskusih naslavljanja prehranske in energetske krize države poslabšujejo razmere ba področju podnebne krize, s katero se soočamo že vrsto let in vse bolj kaže svoje posledice. Na to nas opozarja tudi katastrofalna sezona poletnih gozdnih požarov. Soočanje z veliko negotovostjo današnjega časa je tudi rdeča nit razprav na Blejskem strateškem forumu in pogovora voditeljice Špele Novak z gosti Studia ob 17.00 v Ljubljani in na Bledu. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani; dr. Janez Potočnik, sopredsednik mednarodnega foruma za vire UNEP, nekdanji minister in evropski komisar; dr. Marko Lovec, profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Svetovno odbojkarsko prvenstvo

29. 8. 2022

Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.

49 min

Svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga gostita Slovenija in Poljska, se je začelo. Gre za enega od najbolj pomembnih mednarodnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah tekmuje 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Katere turistične in športnorazvojne možnosti se odpirajo s tem? Kaj lahko pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih merilih bomo presojali, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Anjo Hlača Ferjančič.

Tedenski aktualni mozaik

26. 8. 2022

Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.

48 min

Po vsej Evropi so odmevala svarila o koncu izobilja in desetletju mrzlih zim, ki grozijo zaradi energetske krize. Prvi domači ukrepi za blažitev posledic so sprejeti, znižanju DDV-ja se v parlamentu te dni ni nihče upiral, težje bo, ko bo v proračunu zmanjkalo denarja. Sprašujemo se tudi o krizi preskrbe s hrano - jo bo preprečil nov strateški načrt kmetijske politike? Vlada je po sestanku z ravnatelji napovedala normalizacijo življenja v šolah, zaradi izgub v bolnišnicah pa je razglasila izredne razmere v zdravstvu in prvega moža ljubljanskega UKC pozvala k odstopu. Kaj je v ozadju? Med zunanjepolitičnimi temami o brezupnega pol leta ruske agresije v Ukrajini. Kritični pregled tedna z Majo Derčar.

Telovadba v šolah še po starem, kljub slabšanju gibalnih sposobnosti mladih

25. 8. 2022

Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

55 min

Telesna pripravljenost osnovnošolcev je bila - po vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti - ob koncu prejšnjega šolskega leta v povprečju za desetino slabša kot pred epidemijo. Športni strokovnjaki so pozivali k takojšnjemu ukrepanju, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odraslosti. O možnih rešitvah, izvedljivosti in politični volji za spremembe v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti v studiu. To so dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja; Nejc Planinc, zdravnik z Inštituta za medicino in šport; Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška; Robert Janev, podpredsednik parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino; Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

Pol leta vojne v Ukrajini – motivi, posledice, perspektiva miru

24. 8. 2022

Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov. O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.

54 min

Minilo je pol leta vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja z uradno razglašenim namenom »demilitarizacije in denacifikacije«. Ta največja agresija na samostojno državo na stari celini po drugi svetovni vojni je spremenila svetovno politiko in zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom bolj, kot je bilo značilno za obdobje hladne vojne. Rusija je zasedla petino, po nekaterih ocenah pa kar četrtino ukrajinskega ozemlja. Nedopustna agresija je z domov pregnala 13 milijonov ukrajinskih državljanov. O motivih vojne, njenih posledicah in perspektivi miru naš komentator Miha Lampreht s sogovorniki; to bodo dr. Marija Sotnikova Štravs, prevajalka, raziskovalka jezikovne politike in slovanskih jezikov, dr. Denis Mancevič, analitik in nekdanji diplomat, publicist Branko Soban ter dopisniki Vlasta Jeseničnik, dr. Andrej Stopar in Igor Jurič.

Gospodarstvo in davki

23. 8. 2022

Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.

51 min

Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.

Kam bomo peljali naše kmetijstvo? Z biotsko pestrostjo proti posledicam podnebnih sprememb?

22. 8. 2022

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.

54 min

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.

Tedenski aktualni mozaik

19. 8. 2022

Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.

45 min

Draginjo zaradi energetske krize bomo pri nas blažili z nepovratno pomočjo tako podjetjem kot socialno ogroženim gospodinjstvom. Kako bo potekalo razdeljevanje okoli 80 milijonov evrov pomoči, kdo bo do nje upravičen, koliko in kakšni so odzivi? Kako bo ukrepala Nemčija, ki bo najbolj občutila vojno v Ukrajini? Ali ustavitev gospodarske rasti že občutijo slovenski izvozniki? Negotovo v prihodnost zrejo tudi kmetje. Katastrofalna suša je uničila vso krmo, ni je niti v tujini in nekateri kmetje že prodajajo živino, ker je ne bodo mogli nahraniti. V kritičnem pregledu s Katjo Arhar tudi o epidemičnih ukrepih, ki jih predlaga stroka in filmskem festivalu v Sarajevu.

Čas za nov dogovor o iranskem jedrskem programu se izteka, napake so lahko usodne

18. 8. 2022

Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.

54 min

Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.

Združeni narodi bi lahko in bi morali več storiti za mir v Ukrajini

17. 8. 2022

Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

54 min

Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Katera zračna plovila za gašenje so za Slovenijo najprimernejša in najučinkovitejša

16. 8. 2022

Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.

55 min

Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS; Gregor Dolinar, predsednik GRZS; Marko Adamič, regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije; Robert Sabol, reševalec z licenco EU za tehničnega člana posadke helikopterja.

Tedenski aktualni mozaik

12. 8. 2022

Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.

46 min

Komu vse bo vlada pomagala z draginjskim oziroma energetskim dodatkom? Centri za socialno delo in humanitarne organizacije so že zdaj zasuti s prošnjami za pomoč. Kako tovrstne težave rešujejo v Nemčiji ter kako in kje bodo varčevali? Dodatne katastrofalne težave povzroča še suša, tako v Evropi kot pri nas, izjemno presušeno rastje pa ogrožajo številni požari. Potreba po letalih za gašenje je tako vse večja, jih bomo res dobili šele čez nekaj let? Kakšno ukrepanje predlagajo okoljevarstveniki, pa tudi, kako se bodo s kovidom spopadale šole in kakšen izkupiček pričakuje slovenska manjšina na italijanskih predčasnih volitvah v kritičnem pregledu tedna z Jolando Lebar.

Kaj si lahko Slovenija kot sogostiteljica obeta od svetovnega športnega spektakla

11. 8. 2022

Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

52 min

Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Prednosti in pasti krajšega delovnega časa

10. 8. 2022

Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

53 min

Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Razsežnosti podnebnih sprememb so vse bolj katastrofalne, ukrepov pa še vedno ni

9. 8. 2022

Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.

55 min

Vročinski šoki in ekstremni pojavi so vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni. ZDA naj bi sicer do konca tedna potrdile doselj največje načožbe za podnebne ukrepe, kar pa je za zdaj zgolj pozitiven signal. Zagotovo so prvi na vrsti odločevalci in korporacije, a bomo morali svoje navade spremeniti tudi posamezniki. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.

Ukradeni otroci

8. 8. 2022

V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.

53 min

V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.

Tedenski aktualni mozaik – kaj prinašajo nove davčne spremembe, kako ublažiti katastrofalne posledice suše in kaj je v ozadju ameriškega obiska v Tajvanu

5. 8. 2022

Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.

46 min

Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.

Suša – ponavljajoča se naravna nesreča

4. 8. 2022

Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

56 min

Suša v kmetijstvu se bo, kot kažejo napovedi, nadaljevala tudi v avgustu. Po prvih ocenah bo izpad pridelkov v kmetijstvu v povprečju 50 %, najbolj sta prizadeta koruza in travinje. Na kmetijskem ministrstvu obljubljajo, da bodo pospešili postopke za izplačilo odškodnin prizadetim kmetom v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. A potrebne so dolgoročne rešitve. O namakanju in drugih prilagoditvah na sušo voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije; dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje; dr. Marina Pintar, strokovnjakinja za področje namakanja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Odmevna odločitev Ustavnega sodišča, ki odpravlja diskriminacijo istospolnih parov

3. 8. 2022

Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.

55 min

Istospolni pari se tudi v Sloveniji lahko poročajo in skupaj posvojijo otroka. Tako je odločilo Ustavno sodišče, ki je v svoji odmevni odločitvi ugotovilo, da je doslej veljavna ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in skupnih posvojitev, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Vlada je sredi julija v Državni zbor že posredovala spremembe družinskega zakonika, s katerim napoveduje odpravo neustavnosti. Kaj ta odločitev ustavnih sodnikov pomeni za istospolne pare pri nas? Kakšne spremembe družinskega zakonika predlaga vlada? Kako bo s posvojitvami otrok? Kakšni so argumenti nasprotnikov ustavne odločbe? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Simon Maljevac, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra; Tomaž Merše, predsednik društva Družinska pobuda; Branko Grims, poslanec Slovenske demokratske stranke.

Kras in gasilci po julijskem zgodovinskem požaru

2. 8. 2022

S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

52 min

S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica, Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Prehranska varnost – globalno in doma

1. 8. 2022

Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .

57 min

Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .

Tedenski aktualni mozaik – namesto ležernih počitnic trdovratni požar na Krasu, ukrepi proti draginji in grožnje z recesijo

29. 7. 2022

Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.

43 min

Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.

Nujni ukrepi v zdravstvu uzakonjeni – kaj bo zdaj drugače in kje so pomisleki

28. 7. 2022

Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

51 min

Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Voda za Istro – do kdaj iz cistern?

27. 7. 2022

Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

55 min

Tudi slovensko Istro so osvežile padavine, ki so jih zaradi kritičnega pomanjkanja vode močno pogrešali. Ker so grozile redukcije uporabe pitne vode, so v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali vodo iz reke Unice. Bo to preprečilo prve omejitve po 35 letih? Kaj bodo naredili država, občine in upravljavci vodovodnih sistemov, da se ob skoraj zanesljivih sušah to v prihodnje ne bo ponavljalo? Kje lahko za ureditev tega problema uporabijo kohezijska sredstva Evropske unije, kako daleč so pripravljeni projekti in kakšni so nadaljnji koraki v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Bojan Dejak, generalni direktor Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, Primož Turšič, direktor Kraškega vodovoda, Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Kaj Evropska unija sporoča z začetkom pogajanj s Severno Makedonijo?

26. 7. 2022

Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.

53 min

Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.

Se bomo uspeli izogniti plinski krizi?

25. 7. 2022

Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.

54 min

Pri oskrbi z zemeljskim plinom smo na stopnji zgodnjega opozarjanja. Slovenija je v veliki meri odvisna od ruskega plina, nima svojih skladišč in tudi plinovodne povezave so slabe. Krepi se bojazen, da se bodo ruske plinske pipe zaprle. Kaj nas torej čaka pozimi? Bodo potrebne redukcije? Katere gospodarske dejavnosti bi to sploh prenesle, saj preskok na alternativne vire čez noč ni mogoč? Če plin bo, po kakšni ceni ga bomo dobivali? Gospodarstvo od vlade terja omejitev cen plina, kot ga je uvedla za gospodinjstva. Kako se bo se odzvala Evropska unija, še zlasti, če skladišča ne bodo polna: bo Evropa solidarna ali bo vsakdo poskrbel predvsem zase? Kakšno bo na torkovem ministrskem zasedanju stališče Slovenije? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep in gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, v posnetem pogovoru, Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Marjan Eberlinc, glavni direktor podjetja Plinovodi.

Teden, ko je največji požar v državi doslej zasenčil energetsko krizo, redukcije vode in atletsko medaljo

22. 7. 2022

Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.

53 min

Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.

Zaposlovanje tujcev – nuja ali zadrega?

21. 7. 2022

Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.

54 min

Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost, delovno aktivnih je več kot 920.000 ljudi, in zgodovinsko nizko brezposelnost, brez zaposlitve je manj kot 54.000 ljudi. Delodajalci na domačem trgu ne morejo več dobiti delavcev. Enake težave imajo povsod po Evropi. Delodajalci se zato zavzemajo za pospešitev in poenostavitev postopkov zaposlovanja. Kako jim odgovarjajo pristojni na različnih ministrstvih in kaj na njihove predloge pravijo sindikati? Kateri tujci že delajo pri nas in zakaj so za nekatere ponudnike dela privlačni Filipinci? Vse to v tokratni oddaji, sestavljeni iz prepleta različnih mnenj in predlogov. Avtorica je Urška Valjavec.

Z dvigom obresti proti dvigovanju cen

20. 7. 2022

V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.

53 min

V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.

Kazenski pregon zločinov iz vojne v Ukrajini – bo kdo odgovarjal?

19. 7. 2022

Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

54 min

Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Novela zakona o RTV je sprejeta, bo tudi uveljavljena?

18. 7. 2022

Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.

53 min

Čeprav je državni zbor minuli teden po nujnem postopku sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, s katero želi zakonodajalec ustaviti razgradnjo RTV, preprečiti njegovo politizacijo, zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost ter ustvariti razmere za institucionalno in programsko avtonomijo javne radiotelevizije, pa poznavalci napovedujejo, da bo pot do uveljavitve sprejetih sprememb najverjetneje dolga in trnova. Kakšne spremembe prinaša zakon, kakšni so odzivi nanje in kdaj se bodo tudi dejansko uveljavile? O vsem tem v Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tatjano Pirc.

Tedenski aktualni mozaik o novih ukrepih proti draginji, alternativah plinu, odstranjevanju ograje na meji, vladni krizi v Italiji, Veliki Britaniji in dirki po Franciji

15. 7. 2022

Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.

45 min

Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.

V gorah vedno več obiskovalcev in vse več nesreč

14. 7. 2022

Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.

49 min

Slovenske gore, v katere se vsako leto odpravi približno 1,7 milijona pohodnikov, so že pred vrhuncem sezone množično obiskane. Zato je vse več gorskih nesreč, statistika ni spodbudna, vse več je reševanj tudi zaradi bolezenskih stanj. Gorski reševalci, ki na leto opravijo več kot pet tisoč prostovoljnih ur, in helikopterske posadke so zelo obremenjeni. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija obiskovalce gora pozivajo k odgovornosti in pravi izbiri poti. Zaradi vse bolj obleganih priljubljenih gorskih vrhov si Planinska zveza Slovenije in drugi deležniki prizadevajo tudi za preusmerjanje obiskovalcev. O vsem tem iz Mojstrane z gosti in voditeljico Aljano Jocif.

Katastrofalne razsežnosti suše, v prihodnjih dneh še poslabšanje

13. 7. 2022

Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.

57 min

Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.

Kdaj pričakovati krajše čakalne vrste in kdaj lažje do zdarvnika?

12. 7. 2022

O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva

51 min

O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva

Kolesarjev je vedno več, kakšna je kolesarska infrastruktura pri nas

11. 7. 2022

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

56 min

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

Tedenski aktualni mozaik: O kriznih ukrepih, zmedi in razočaranju glede odkupa pšenice, o vplivu inflacije na trg dela, podnebnih katastrofah in odstopu britanskega premiera

8. 7. 2022

Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc

44 min

Kdaj in kakšni bodo ukrepi za ublažitev vsesplošnih podražitev? Napovedan odkup pšenice se je izkazal za veliko razočaranje, kmetje pa po skoraj končani žetvi še ne vedo, kam in za koliko bodo prodali sicer povprečno letino, saj se spet soočamo z eno hujših suš doslej. Rekordno visoke temperature so botrovale tudi katastrofi na italijanski Marmoladi. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o najnovejši odločitvi Ustavnega sodišča, interventnih ukrepih v zdravstvu, pa tudi o tem, kako se s pritiski soočata slovenska favorita na kolesarski dirki po Franciji. Kritični pregled tedna z Blažem Ermencem. AVTOR: Blaž Ermenc

Vročinski šoki in ekstremni pojavi vse bolj pogosti, odločnejšega ukrepanja pa še vedno ni

7. 7. 2022

Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.

55 min

Tisočletna suša v Španiji in na Portugalskem, izredne razmere zaradi suše v Italiji, odlomljen ledenik v Dolomitih, ki je pod sabo pokopal več ljudi, in po drugi strani katastrofalne poplave v Avstraliji - so naslovi novic v teh dneh, povezani s posledicami podnebnih sprememb. Poznamo tako vzroke kot posledice višjih temperatur, a odločnejšega ukrepanja še vedno ni. Zagotovo so v prvi meri na vrsti odločevalci in korporacije, a tudi posamezniki moramo za ta namen precej spremeniti svoje navade. Primeri dobrih praks dokazujejo, da jih lahko. Nekaj jih bomo predstavili tudi v tokratnem Studiu ob 17h.

Blišč in beda slovenskega turizma, kdaj bo zasijalo vseh pet zvezdic?

6. 7. 2022

Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec

53 min

Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec

Žetev že v polnem teku, je vlada z ukrepi prepozna?

5. 7. 2022

V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.

55 min

V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.

Storitve socialnega vključevanja invalidov

4. 7. 2022

S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.

55 min

S tem mesecem se je začel uporabljati še zadnji del Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki ureja socialno vključevanje invalidov v skupnost in s tem težko pričakovane storitve socialnega vključevanja. Te so namenjene usposabljanju za samostojno življenje, vseživljenjskemu učenju, prebivanju s podporo in ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov. Katere so te storitve in kako se bodo uveljavljale? Ali bodo upravičeni do storitev po tem zakonu lahko živeli bolj samostojno? Je dostopnost teh storitev zagotovljena po vsej državi? Ali storitve dejansko upoštevajo potrebe invalidov? Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, Danijela Majcenovič Cipot, vodja projekta »S teboj lahko« za vzhodno kohezijsko regijo iz VDC Polž Maribor, Drago Švajger, koordinator projekta »Veščine za samostojno življenje« za zahodno kohezijsko regijo iz VDC Želva Ljubljana, Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje.

Tedenski aktualni mozaik: o rekordni rasti cen, novem pristopu za boj z epidemijo, prelomnem zasedanju Nata in novi okoljska zakonodaja EU

1. 7. 2022

Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.

51 min

Prvi počitniški teden je zaznamoval vročinski val s kopico težav z zdravjem in pridelki. Že brez tega je rast cen hrane in energije rušila rekorde. Ukrepanje je nujno. Komentiramo tudi novo strategijo vlade za boj z epidemijami in nadaljevanje vladnega kadrovskega cunamija. Pojasnjujemo, v čem je bilo zasedanje voditeljev zveze Nato prelomno in kakšno konkretno sodelovanje Slovenije bo to zahtevalo - z vojaki in nakupi orožja. Ocenjujemo kompromis članic Unije o novi okoljski zakonodaji in skušamo razumeti razloge za regresijo Združenih držav Amerike na področju človekovih pravi in okolja. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.

Je zdajšnji način omejevanja vpisa v srednje šole (ne)pravičen? Kako naprej in kaj z NPZ

30. 6. 2022

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

55 min

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Vrh zveze NATO pred zgodovinskimi izzivi

29. 6. 2022

Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.

56 min

Vrhunsko zasedanje zveze NATO, ki poteka v Madridu, odločilno zaznamuje vojna v Ukrajini. Ta je nepovratno spremenila dojemanje obrambne politike v Evropi in svetu, tako pri odgovornih kot v širši javnosti. Zavezništvo se je z vojaško pomočjo nedvoumno postavilo na stran Ukrajine, poleg tega bi se mu radi priključili še dve novi članici, Švedska in Finska. Vse to močno vpliva tudi na slovensko javnost ter na naš odnos do obrambe in zveze NATO. O novih razmerah, bistveno drugačnih od vsega, kar smo v tem pogledu poznali zadnjih trideset let, in prihodnjih korakih za zagotovitev varnosti, bo z gosti v studiu in našim posebnim poročevalcem iz Madrida Igorjem Juričem razpravljal Matej Hrastar. Gosti: - dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, - Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, - Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost.

Nova vlada predstavlja strategijo za spoprijemanje z epidemijo

28. 6. 2022

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

57 min

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

150 let zadružništva – so zadruge lahko odgovor na draginjo in težave z oskrbo?

27. 6. 2022

Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države

52 min

Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države

Tedenski aktualni mozaik: črpalke brez goriva, RTV brez novinarskih prispevkov, vlada še brez treh ministrstev, Unija brez soglasja glede kandidatk in šolarji brez obveznosti

24. 6. 2022

Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.

47 min

Kar nekaj voznikov je teden začelo z beganjem od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam iz vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.

Evropska unija odpira vrata Ukrajini, kaj to pomeni za Balkan?

23. 6. 2022

Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

56 min

Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Bo Ljubljana res (šele) z Emoniko postala sodobna evropska prestolnica?

22. 6. 2022

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

55 min

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

Glasbeno festivalsko poletje – o vrhuncih na odru in izzivih iz zakulisja

21. 6. 2022

Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.

54 min

Po dveh zaradi pandemije previdnih poletjih je letos festivalsko dogajanje po slovenskih mestih že v polnem zagonu. Pred dnevi se je začel mednarodni festival Imago Sloveniae, nocoj se s Poletjo nočjo v Stari Ljubljani odpira jubilejni sedemdeseti Ljubljana festival, konec tedna bo zaživel Lent, jubilejni, 40., bo tudi avgustovski festival Radovljica. In to je le nekaj primerov. Kakšne dogodke želi sodobno festivalsko občinstvo? Kako na program in razpoloženje vplivajo različnih pogoji za pripravo? Nekateri festivali imajo namreč izdatno podporo države, drugi so prepuščeni iznajdljivosti organizatorjev in donatorjev. Kako uspešno se naši poletni festivali povezujejo s turizmom, diplomacijo, promocijo Slovenije? O vsem tem voditeljica Anamarija Štukelj Cusma s sogovorniki. Gostje: – Domen Marinčič, umetniški vodja festivala Radovljica, – Janoš Kern, direktor Imago Sloveniae, – Vladimir Rukavina, Lent.

Pred vnovičnim kadrovanjem v državnih podjetjih

20. 6. 2022

Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?

53 min

Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?

Tedenski aktualni mozaik: premier prvič v Bruslju, prvi novi ukrepi proti draginji, vojna in novi pristopi EU in NATO glede širitve, svetovni kolesarski vrh v Sloveniji

17. 6. 2022

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

41 min

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

Kdo in kako naj nadomesti avtomobile v mestih?

16. 6. 2022

Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja

52 min

Cilje Evropske unije za zmanjšanje izpustov iz prometa bomo dosegli le z radikalno spremembo miselnosti in ravnanja

50 let slovenskih avtocest

15. 6. 2022

Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.

48 min

Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.

Kulturna politika po novem

14. 6. 2022

"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.

53 min

"Naš načrt in cilj sta, da kulturo ponovno postavimo na dnevni red slovenske politike in ji namenimo podporo, ki si jo zasluži." S temi besedami je doktorica Asta Vrečko prevzela posle kot nova ministrica za kulturo. Kulturni in umetniški sektor je v zadnjih dveh letih glasno opozarjal na slab položaj, ki ga zasedajo ustvarjalci v širšem družbenem prostoru. V dveh izjemno napornih epidemičnih letih smo večkrat slišali očitke o zapostavljenosti sektorja kot celote in, kljub rekordnemu proračunu, nejasna pravila pri dodeljevanju sredstev. Nova ministrica je obljubila dialog in reševanje najpomembnejših vprašanj, predvsem v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Napovedala je ureditev področja medijev, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni. O vsem tem voditelj Miha Žorž s sogovorniki. Gostje: - Asta Vrečko, ministrica za kulturo, - Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, - Polona Torkar iz društva Asociacija, - Rok Vevar, teatrolog, publicist in arhivar sodobnega plesa.

Val 202 že pol stoletja premika meje in ostaja zvest ljudem

13. 6. 2022

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

51 min

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Tedenski aktualni mozaik - Teden velikih škandalov, priprav na nujne ukrepe glede zdravstva in inflacije ter analiziranja vloge razvpitih evropskih voditeljev

10. 6. 2022

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

51 min

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

Imate raje inflacijo ali draga posojila?

9. 6. 2022

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

52 min

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

Ženske v politiki – je napredek zgolj srečno naključje?

8. 6. 2022

Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.

54 min

Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v njem je štirideset odstotkov poslank, v vladi pa sedem ministric in 11 ministrov. To pomeni prelom z dolgoletno tradicijo razumevanja politike kot moške domene. Ali gre pri tem zgolj za nenamerno posledico kadriranja neizkušene nove stranke na tokratnih volitvah ali pa za dejansko spremembo v družbi in dojemanju politike? Pogledi na to so različni, večina pa se strinja, da je na področju zagotavljanja enakosti spolov v politiki še veliko izzivov. O položaju žensk v politiki, o sovražnih napadih in poskusih osebnih diskreditacij političark ter o enakosti kot temelju demokratične družbe voditeljica Tita Mayer s sogovornicami. Gostje: - dr. Milica Antić Gaber, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - dr. Jana Javornik, predavateljica na Univerzi v Leedsu - dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan in nekdanja evropska poslanka, - Marta Kos, diplomatka, ustanoviteljica združenja Ona ve.

Izkušnje mladih in uspešnih v svetu gastronomije - Nekaj je v njih, kar jih žene naprej kljub krizi

7. 6. 2022

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

51 min

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Gibalne (ne)sposobnosti otrok in mladih

6. 6. 2022

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.

56 min

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora.

Tedenski aktualni mozaik – prisega nove vlade in kadrovski vrtiljak, bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti Rusiji in slovo tržaškega velikana književnosti

3. 6. 2022

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

38 min

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.

Lovstvo na razpotju

2. 6. 2022

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

54 min

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Ob začetku Borštnikovega srečanja o preobrazbah našega gledališča

1. 6. 2022

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije

50 min

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije

Razmere v Evropski uniji pod težo ukrajinske vojne

31. 5. 2022

Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.

55 min

Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.

Boris Pahor, velikan

30. 5. 2022

Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.

56 min

Ob slovesu izjemnega pisatelja ter neustrašnega in neutrudnega pričevalca, v čigar zgodbi se je zgostilo slovensko 20. stoletje. V 109-em letu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa, dobitnik številnih priznanj. Bil je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Bil je pronicljiv intelektualec, simbol slovenstva in - četudi pogosto kritičen do Evropske unije - vselej velik Evropejec. O pečatu, ki ga je vtisnil slovenski družbi, in kritičnem mišljenju z lastno glavo, h čemer nas je vseskozi neutrudno pozival,voditelj Goran Dekleva in gostje: - Neva Zajc, novinarka Radia Koper, poznavalka življenja in dela dr. Borisa Pahorja, - dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu, - dr. Marta Verginella, zgodovinarka, ki se raziskovalno med drugim posveča vprašanjem meja in skupnostnega spomina, - Zdravko Duša, prevajalec, scenarist in urednik, - dr. Peter Kovačič Peršin, pisatelj, publicist in teolog, tesen Pahorjev sodelavec pri reviji Zaliv.

Tedenski aktualni mozaik – o novem predsedniku vlade, stavki na RTV, prvih opičjih kozah pri nas in treh mesecih ukrajinske vojne

27. 5. 2022

Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.

45 min

Ta teden je Slovenija dobila novega predsednika vlade s povsem drugačno retoriko in slogom od dozdajšnjega. Za partnerje je Robert Golob državnik in voditelj, ki bo ustavil erozijo demokracije in ponudil jasno vizijo, nasprotniki svarijo pred socialističnimi eksperimenti in begom podjetij. Vsi pa se zavedajo bližajočih se velikih izzivov pri energetiki, prehrani, varnosti, zdravju. Kljub prvemu primeru opičjih koz v Sloveniji je preplah odveč, zagotavlja stroka. V oddaji komentiramo tudi razmere v Ukrajini po treh mesecih vojne ter vse bolj žolčen odziv Evropske unije. Ne moremo mimo strelske tragedije v Združenih državah in ugotovitve, da je Cannski filmski festival tokrat bolj političen kot kdaj koli v minulem obdobju. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.

Tri slovenska desetletja v Združenih narodih

26. 5. 2022

Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

55 min

Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Državni zbor o mandatarju, bodoči premier o vladnem programu

25. 5. 2022

Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.

53 min

Po podpisu koalicijske pogodbe in imenovanju Roberta Goloba za mandatarja za sestavo petnajste slovenske vlade analiziramo pričakovano vsebino dela vlade. Čakajo jo ukrepi za blaženje energetske in prehranske draginje, v zdravstvu, urejanju dolgotrajne oskrbe, na stanovanjskem področju in v javnih financah. Nas čakajo višji davki? Kakšna razmerja se zarisujejo v koaliciji in kaj bo počela opozicija? Kaj pomeni zaveza po vrnitvi mednarodnega ugleda države, kako naj Slovenija sodeluje z Unijo in ureja odprta vprašanja s Hrvaško? O vsem tem voditeljica mja Derčar z gosti, ob oglašanji iz Državnega zbora. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko, vodja Katedre za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, - dr. Tomaž Deželan, politolog, Fakulteta za družbene vede, - dr. Mitja Kovač, ekonomist, Ekonomska fakulteta.

Kazenski pregon zločinov iz vojne v Ukrajini

24. 5. 2022

Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

55 min

Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Kako izboljšati zakonodajo o Radioteleviziji Slovenija – javni, neodvisni, kakovostni

23. 5. 2022

Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

56 min

Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Tedenski aktualni mozaik

20. 5. 2022

Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.

49 min

Ta teden smo dobili imena vseh napovedanih ministrskih kandidatov in prvo izredno sejo novega parlamenta. Nova oblast in nova opozicija sta prekrižali meče. Nova, Janševa opozicija bo z referendumskimi manevri zavirala načrte nove, Golobove oblasti – imenovanja vlade sicer ne, pravi Golob, predlagano spreminjanje ureditve glede RTV Slovenija pa bo poznejše. V oddaji komentiramo tudi sveže gospodarske rezultate in napovedi, analiziramo geopolitične razsežnosti skorajšnje širitve zveze Nato in povzemamo, kako se kaos sodobne družbe zrcali na filmska platna v slovitem francoskem Cannesu. Kritični pregled tedna tokrat s Sandro Krišelj.

Družinska medicina na robu prepada

19. 5. 2022

Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.

55 min

Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.

Kako zaščititi medvede in ljudi?

18. 5. 2022

Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.

52 min

Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.

Novi ministri, ključni izzivi in koalicijski načrti

17. 5. 2022

Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.

47 min

Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.

Gospodarske napovedi in izzivi za ekonomsko politiko

16. 5. 2022

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

57 min

Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Ustanovna seja državnega zbora – kakšen prvi vtis bo pustil in kako gladko bo stekel prenos oblasti

13. 5. 2022

Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.

53 min

Po aprilskih parlamentarnih volitvah so za drugi majski petek sklicali ustanovno sejo državnega zbora, namenjeno potrjevanju mandatov 90 novih poslancev. Bo šlo vse gladko? V načrtu je tudi izvolitev prve predsednice državnega zbora v samostojni državi. Tokrat bo v parlamentu zastopanih samo 5 političnih strank. Najmanj doslej. V Studiu ob 17.00 bomo povzeli in komentirali vse, kar se bo dogajalo in zgodilo na prvi seji novega sklica najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa. Te tlakujejo tudi pot oblikovanju nove vlade, ki naj bi jo po napovedih dobili že v začetku junija. Dogajanje bomo pospremili z oglašanji iz parlamenta, povzetki nastopov in izjavami poslancev, posnetih v preddverju. V studiu z voditeljico Jolando Lebar pa bo ustavni pravnik, nekdanji predsednik vlade in zunanji minister dr. Miro Cerar.

Kako draga naj bodo goriva?

12. 5. 2022

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

54 min

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Onesnaženje polj s 'svinčeno' sadro – (kdaj) bo drama s Koroške dobila epilog?

11. 5. 2022

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.

54 min

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.

Kruta vojna v Ukrajini

10. 5. 2022

77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.

55 min

77 let je minilo od zmage civiliziranega sveta nad nacifašizmom. Skoraj 77 dni traja vojna v Ukrajini in zdi se kot, da 9. maja leta 1945 sovražnik ni bil premagan. Svetovna javnost je s strahom in upanjem čakala na Putinov govor na tradicionalni paradi v Moskvi. Bo ruski predsednik razglasil zmago, ali pa bo zagrozil s še hujšim orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Nič od tega ni bilo, le da se vojna nadaljuje in da svet, ki smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Kako smo vojno v Ukrajini videli na njenem začetku, kako jo vidimo danes? O teh in drugih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj z gosti. Sogovorniki: - dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, - dr. Andrej Benedejčič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Moskvi, - Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator in dolgoletni dopisnik iz Moskve, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve.

Dan Evrope – evropska družina pred nepričakovanimi izzivi

9. 5. 2022

Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

54 min

Evropska unija devetega maja praznuje mir in enotnost na stari celini, a se zdita omenjeni vrednoti ogroženi bolj kot kadar koli v zgodovini povezave. Koliko enotnosti bo zmogla ob velikih notranjih in globalnih izzivih ter kakšne spremembe prinaša surova vojna v Ukrajini, sredi Evrope? Kakšne rešitve so v okviru posebne konference o prihodnosti Unije predlagali evropski državljani in jih strnili v poročilo, ki so ga danes slovesno predali voditeljem evropskih institucij? Ali potrebujemo evropsko vojsko, bi uvedli zdravstveno unijo, v šolah enotno poučevali o Uniji? O teh in drugih odprtih vprašanjih voditeljica Sandra Krišelj in gostje: – dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta (EIPA), – dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist in zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Tedenski aktualni mozaik – o koalicijskih pogajanjih in načrtih, dostopu do posojil, dragi nafti in drugih ranah vojne

6. 5. 2022

Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

44 min

Popraznični delovni teden so zaznamovala koalicijska pogajanja in z njimi povezane znotraj-strankarske napetosti. Razgrinjamo ozadje in načrte ter izpostavljamo konkretna pričakovanja glede medijske zakonodaje. Komentiramo olajšanje omejitev za kreditiranje prebivalstva in pretrese na naftnih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Tam so ruske sile stopnjevale ofenzivo na vzhodu države. V ZDA pa spet spremljamo poskuse spodkopavanja pravic žensk. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

Kako smo medse sprejeli okoli pet tisoč beguncev iz Ukrajine

5. 5. 2022

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.

54 min

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije.

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

4. 5. 2022

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

53 min

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Turisti se ne dajo – dovolj imajo korone in vojne!

3. 5. 2022

Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.

50 min

Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.

Tedenski aktualni mozaik – o povolilni Sloveniji na političnem in gospodarskem področju, o predsedniški kontinuiteti v Franciji, o prvomajskem razmišljanju in oddihu

29. 4. 2022

Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.

45 min

Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.

Bi morali delati manj? Osemurni delovnik je po 100 letih preživet

28. 4. 2022

Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

53 min

Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Macronova Evropa in mi

26. 4. 2022

Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.

53 min

Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido.

Slovenija po volitvah – kakšna bo nova vlada

25. 4. 2022

Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

54 min

Politične stranke ocenjujejo in razčlenjujejo sinočnje volilne izide in se pripravljajo na koalicijska pogajanja za sestavo nove vlade oziroma na novo vlogo. Kakšen je slovenski politični prostor po tokratnih volitvah, je le bolj pregleden ali trdno konsolidiran? Katerih napak novi obraz/projekt slovenske politike ne bi smel ponoviti? S katerimi ključnimi izzivi se bo morala najprej spopasti nova vlada? O vsem tem voditelj Tomaž Celestina s kolegi in analitiki v studiu. Gosta: - Andraž Zorko, analitik in lastnik družbe Valicon, - Rok Čakš, politični analitik in odgovorni urednik portala Domovina.

Sklepno radijsko soočenje predsednikov strank pred volitvami v DZ

22. 4. 2022

Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

82 min

Tik pred volilnim molkom smo na Radiu Slovenija pripravili še sklepno veliko soočenje (pod)predsednikov strank oziroma list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih okrajih. Marsikoga zanima, kaj čaka Slovenijo po volitvah – kaj v primeru leve in kaj v primeru desne vlade. Na kaj morajo biti ljudje in podjetja pripravljeni, ko gre za dodatne obdavčitve in krpanje proračunske luknje. Kakšni so načrti za skrajševanje čakalnih dob in kadrov v zdravstvu, kako na vse to vplivajo različni koncepti in slogi delovanja strank. Ključna vprašanja, koristna pri razmisleku pred odločitvijo, v soočenju, ki ga vodita Nataša Mulec in Tomaž Celestina.

Sklepno radijsko soočenje predsednikov strank pred volitvami v DZ

22. 4. 2022

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

82 min

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Ocena predvolilne kampanje

21. 4. 2022

Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.

52 min

Kampanja pred devetimi parlamentarnimi volitvami v samostojni Sloveniji gre h koncu. Kandidatom na listah za preboj v državni zbor je ostalo le še nekaj več kot dan časa za prepričevanje volivcev, da jim v nedeljo namenijo svoj glas. Kako je potekala kampanja, kaj so bile ključne vsebine, sporočila in afere? Kaj je morebiti v zadnjem tednu odločilno vplivalo na izid volitev, ki utegne biti tesen tako v boju za relativno zmago, kot za uvrstitev v poslanske vrste na repu lestvice? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Pa tudi, ali smo državljani dobili ključne odgovore na izzive našega časa, kako bomo živeli v prihodnje in kaj je temeljna cepitvena linija tokratnih volitev, ki jih mnogi analitiki, politiki in pomemben del javnosti vidijo kot prelomne. Gostje: - Luka Lisjak Gabrijelčič, publicist, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Klemen Balanč, vodja projektov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Goran Novkovič, svetovalec za gospodarska vprašanja.

Četrto radijsko predvolilno soočenje – parlamentarne liste oziroma stranke o starajoči družbi in varnosti

20. 4. 2022

Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.

82 min

Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.

Maturitetni esej: Veliki Gatsby

19. 4. 2022

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

54 min

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Tedenski aktualni mozaik – po 50 dneh vojne, pred zadnjim tednom domače predvolilne kampanje in snemanju mask

15. 4. 2022

Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.

46 min

Po 50-ih dneh krvave vojne na evropskih tleh sta pečat iztekajočemu se tednu pustila predvsem dva simbola – potopljena vojaška križarka ''Moskva'' in uporno pristaniško mesto Marjupolj. Prva ponos ruske mornarice, drugi simbol ukrajinskega upora. Ne ena ne druga stran pri tem ne prizna poraza. Svet pa se strinja, da so največji poraženci civilisti – v kleteh, množičnih grobiščih, v pregnanstvu. Bi volitve lahko kaj spremenile, se sprašujemo tudi ob komentiranju izidov prvega kroga francoskih predsedniških volitev ter ob ocenjevanju brezkompromisne domače predvolilne kampanje, ki se preveša v sklepni teden. Izpostavljamo tudi sodno odločitev o zdravniških plačah in snemanje mask – simbolu pandemije. O ključnih spoznanjih iztekajočega se tedna z voditeljico Špelo Novak.

Kolo kot sredstvo trajnostne mobilnosti

14. 4. 2022

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

56 min

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Tretje radijsko predvolilno soočenje – neparlamentarne liste oz. stranke

13. 4. 2022

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

83 min

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

Maturitetni esej: Čudežni Feliks

12. 4. 2022

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.

53 min

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim.

Francija – po Macronu Macron?

11. 4. 2022

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

55 min

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

Tedenski aktualni mozaik – o vse bolj zločinski vojni v Ukrajini ter njenih posledicah za domač proračun in za volitve pri nas in sočlanicah Unije

8. 4. 2022

Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.

41 min

Vstopili smo v sedmi teden vojne v Ukrajini. Vse bolj osupli smo nad zločini in grozodejstvi. Vse glasnejše so zahteve po polnem embargu na uvoz energentov iz Rusije in vse več je svaril, da je na kocki sodobna svetovna ureditev. S poznavalci skušamo razumeti dogajanje, preverjamo, koliko globoke rane sta vojna in pandemija zadali domačemu proračunu, komentiramo odmev teh dilem v domači predvolilni kampanji. Sprašujemo se, kakšni – če sploh – so nauki nedavnih volitev na Madžarskem in v Srbiji in kaj utegne Evropi in nam prinesti izid francoskih. Ob koncu kritičnega pregleda tedna z Gabrijelo Milošič pa še o pravi slovenski drami – tik pred podelitvijo nagrad na kranjskem odru.

Gradbeništvo v primežu cen

7. 4. 2022

Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.

55 min

Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.

Drugo radijsko predvolilno soočenje – ekonomske politike

6. 4. 2022

Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.

79 min

Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.

Kako gospodarstvu zagotoviti razvojni preboj kljub posledicam vojne in pandemije

5. 4. 2022

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.

55 min

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.

Kakšna bo Madžarska po volitvah?

4. 4. 2022

Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

55 min

Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

Tedenski aktualni mozaik – o volilni bitki doma in v soseščini, o brutalni vojni v Ukrajini in filmskih klofutah

1. 4. 2022

Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

41 min

Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.

Expo 2020 se končuje – kako koristen je bil za Slovenijo?

31. 3. 2022

Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj.

51 min

Svetovna razstava Expo 2020, ki je bila prvič v svoji zgodovini uvrščena v regijo Srednjega vzhoda, se počasi končuje. Ogledalo si jo je več kot 20 milijonov obiskovalcev. Dodatnih 200 milijonov je ogled opravilo virtualno, Slovenski paviljon več kot 700.000 obiskovalcev. Je naša država s finančnim vložkom dosegla to, kar si je zadala? Kako so slovenska podjetja izkoristila priložnosti svetovne razstave? Kaj se bo zgodilo s slovenskim paviljonom po koncu Expa? O tem v oddaji s prizorišča Expa voditelj Marko Rozman in sogovorniki iz Dubaja in Ljubljane. Gostje: - Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, - Anuša Gaši, vodja projekta in programa Slovenija na Expu 2020 Dubaj, - Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo 2020, - Nataša Turk, namestnica direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, zadolžena za Expo Dubaj.

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank

30. 3. 2022

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

81 min

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank

30. 3. 2022

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.

81 min

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.

Guverner Banke Slovenije o inflaciji, obrestnih merah in domačih bankah

29. 3. 2022

Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.

52 min

Kako bo Evropska centralna banka ukrepala zoper vse bolj vrtoglavo inflacijo? Bo še letos zvišala temeljno obrestno mero, kot je bilo pričakovano, ali pa bo to preprečila negotovost, povezana z rusko-ukrajinsko vojno? Kako poteka konsolidacija na slovenskem bančnem trgu, bomo v kratkem priče še kakšnemu prevzemu? V kakšni kapitalski kondiciji so ta hip slovenske banke in kaj bo z zakonoma o švicarskih frankih in bančnih razlaščencih, ki sta obtičala na Ustavnem sodišču? O vsem tem Urška Jereb v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom.

Je avtizem (tudi) v Sloveniji res vse bolj pogost? Kdo mora ukrepati in kako?

28. 3. 2022

Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.

52 min

Kakšno strokovno obravnavo potrebujejo otroci in mladostniki z avtizmom in kdaj bodo učenci z avtizmom dobili v šolah spremljevalce? Kako je poskrbljeno za odrasle z avtizmom tudi na področju zaposlovanja? Zakaj še vedno nimamo dnevnih centrov za osebe z avtizmom? Je naša družba dovolj odprta, da odrasli z avtizmom najdejo okolje, v katerem se lahko izraziljo? Na ta in druga vprašanja ob prihajajočem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, drugem aprilu, iščemo odgovore z voditeljico Petro Medved in gosti. Gostje: - dr. Natalija Vovk – Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, - Inge Zorec, predsednica Društva za pomoč otrokom z avtističnimi motnjami Školjke Maribor in mama sina z avtizmom, - Patricija Lovišček, direktorica zasebnega zavoda Modri december, strokovni vodja in mama mladostnika z avtizmom.

Tedenski aktualni mozaik – o začetku drugega meseca ukrajinske vojne, strnjenih vrsta zahodnih zaveznic in začetku vroče predvolilne kampanje.

25. 3. 2022

Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.

43 min

Ta teden smo vstopili v drugi mesec surove, rušilne vojne v Ukrajini. Milijonom žensk in otrok so se na begu z domov vsak dan pridruževali novi in novi. Poslušali smo grožnje s kemičnimi in celo jedrskimi napadi in na drugi strani očitke o ruskih vojnih zločinih. Hkrati je bil to tudi teden intenzivnih srečanj na najvišji ravni. Ocenili bomo odločitve glede krepitve Natovih sil na vzhodu zavezništva ter dogovore Evropske unije o dodatnem pritisku na Rusijo in lastni obrambni viziji. Z direktorji smo se pogovarjali o stiski, ki jo tudi zaradi te nesmiselne vojne občutijo naša podjetja, s političnim analitikom pa o začetku domače predvolilne kampanje – ključnih temah in ravni politične kulture. Na koncu pa tudi utrinki s praznika pod Poncami. Kritični pregled tedna tokrat z Markom Škrljem.

Voditelji EU, zveze Nato in G7 o vojni v Ukrajini

24. 3. 2022

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

54 min

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Novinarstvo v vojni – med interesom javnosti in osebno varnostjo

23. 3. 2022

Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.

54 min

Vojna v naši soseščini je na prve minute in strani medijev znova postavila vojne dopisnike in poročevalce s kriznih območij. Tudi med zdajšnjo vojno so šli novinarji naše hiše za vas po svoje zgodbe v oblegana ukrajinska mesta in begunska središča ob ukrajinski meji. Kako pod točo granat, v kaotičnem begu ljudi z domov ali v srcu agresorskega režima priti do verodostojnih virov informacij? Kako jih preverjati, kako se izogniti minam sočasne propagandne vojne, kako jih ob strogem nadzoru ali razrušeni infrastrukturi posredovati do poslušalcev? Kje postaviti mejo in pred interes javnosti postaviti osebno varnost? O vsem tem, o primerjavah s kriznimi žarišči v Afganistanu, Bližnjem Vzhodu, na Balkanu, pa tudi o podpori s strani novinarskih organizacij in države voditeljica Sandra Krišelj in naši dopisniki bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik, berlinska dopisnica Polona Fijavž in dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin.

Vojna in hrana

22. 3. 2022

Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.

55 min

Vojna v Ukrajini je povzročila divjanje cen na globalnih kmetijskih trgih in motnje v dobavi surovin v mednarodni menjavi. Je po mesecu dni od začetka te vojne skrb pred pomanjkanjem hrane odpravljena? Kaj to pomeni za ceno hrane v trgovinah? Bo kriza spodbudila kmete v Sloveniji, da posejejo več žit? Ima država načrt za povečanje samooskrbe z rastlinsko proizvodnjo? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti : - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; - Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice SLO; - Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta.

Kako nevarno je krčenje svetovnih gozdov in koliko smo zanj odgovorni mi?

21. 3. 2022

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.

50 min

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.

Tedenski aktualni mozaik – ukrajinska mesta pod točo ruskih izstrelkov, trije premierji v obleganem Kijevu, zamrznjene cene energentov in krepitev slovenske vojske

18. 3. 2022

Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.

48 min

Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.

Nas bo šok prisilil k hitrejšemu prehodu k zeleni energiji?

17. 3. 2022

Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.

53 min

Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.

Kako ukrajinska vojna vpliva na dogajanje v državah Zahodnega Balkana

16. 3. 2022

Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.

55 min

Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Vojna na evropskih tleh terja tudi razmislek o slovenski vojski

15. 3. 2022

Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.

53 min

Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.

Po novem drugem tiru res samo v eno smer? Gradi se kot enotirna železnica…

14. 3. 2022

Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.

54 min

Krajani ob Kraškem robu so zadovoljni, da graditev drugega tira poteka, a zaskrbljeni, ker novi tir ne bo omogočal dvosmernega prometa. Zato se bo zdajšnja proga med Koprom in Divačo uporabljala tudi po letu 2026. Čudijo se postopkom za umeščanje dvotirnosti v prostor. Kaj o dvotirnosti pravijo krajani, pripravljavci, intermodalni operaterji - prevozniki blaga po železnici in cesti, ter upravljavec železniškega omrežja? O tem z njihovimi predstavniki voditeljica Tjaša Škamperle. Gostje: - Matjaž Kranjc, Slovenske železnice - Infrastruktura, - Georgi Bangiev, Ministrstvo za okolje in prostor, - Anita Goršek, Ministrstvo za infrastrukturo, - Janko Sever, Svet ljudske pobude dvotirne proge. Predstavljamo pa tudi dve stališči v posnetih izjavah: - Rok Svetek, AdriaKombi, - Jadran Bajec, Projektni svet za civilni nadzor projekta drugi tir.

Tedenski aktualni mozaik - O nesmiselni vojni, brezplodnih pogovorih za premirje in utrjevanju evropske neodvisnosti

11. 3. 2022

Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.

45 min

Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.

Voditelji Unije v odzivu na vojno o evropski obrambi, energetiki in azilu

10. 3. 2022

Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve

50 min

Evropska unija se je v primeru ruske agresije na Ukrajino odzvala hitro, odločno in enotno. Proti Moskvi je uvedla najbolj ostre sankcije doslej, posledice pa bodo ogromne. Ruski napad je jasno pokazal, da unija bolj kot kadarkoli prej potrebuje avtonomno suverenost, saj je od tega odvisna evropska varnost. Bo uspela najti skupni jezik tudi glede strateških vprašanj krepitve skupne obrambne sposobnosti Unije, zmanjšanja energetske odvisnosti, predvsem od ruskega plina, ter vzpostavitve robustnih gospodarskih temeljev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico Mojco Širok in gosti: dr. Jure Požgan, FDV Dr. Jernej Letnar Černič, Evropska pravna fakulteta Nove univerze Dr. Jure Stojan, Inštitut za strateške rešitve

Stavka v šolstvu – kako poteka, kje so razlogi in kje rešitve

9. 3. 2022

Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

53 min

Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kako bomo v Sloveniji poskrbeli za begunce iz Ukrajine?

8. 3. 2022

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.

52 min

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot milijon in pol ljudi. Na sprejem beguncev iz Ukrajine, ki v teh dneh prihajajo tudi v Slovenijo, se pripravlja tudi naša država. Pričakovati je namreč, da se bo njihovo število še povečevalo. Koliko namestitev lahko Slovenija omogoči za begunce iz Ukrajine? Kako bo z njihovo oskrbo? Kakšen bo status ljudi, ki bodo pribežali k nam? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Nataša Potočnik, direktorica Direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve, - Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, - Franci Zlatar, vodja programa Migracij pri Slovenski filantropiji.

Kako preprečiti smrti in nepotrebno trpljenje zaradi redkih bolezni?

7. 3. 2022

Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.

52 min

Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.

Tedenski aktualni mozaik - o porušenih mestih, eksodusu žensk in otrok, gospodarski škodi in žrtvovanju okolja

4. 3. 2022

Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.

48 min

Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.

Olimpijska bakla spet na poti – začenjajo se paraolimpijske igre

3. 3. 2022

V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar.

55 min

V Pekingu bo v petek znova zagorel olimpijski ogenj, tokrat za začetek paraolimpijskih iger. Parašportniki se tja odpravljajo pod vtisom pred dobrim tednom končanih 24. zimskih olimpijskih iger, na katerih je Slovenija osvojila 7 odličij. Ob organizacijskih vidikih iger v Pekingu ter prihodnosti olimpijskega gibanja pod drobnogled postavljamo dve tradicionalno zelo uspešni slovenski športni panogi, alpsko smučanje in smučarski skoki. Gostje voditelja Aljaža Golčerja bodo vodja panoge za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik ter reporterja športnega uredništva Radia Slovenija na ZOI v Pekingu Igor Tominec in Dare Rupar.

Kako gospodarstvo občuti posledice vojne v Ukrajini?

2. 3. 2022

Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.

53 min

Rusija napada Ukrajino, Zahod pa je za bojišče z Rusijo izbral gospodarstvo. Sankcije proti ruski federaciji so obsežne in stroge, njihov namen je sprožiti finančno krizo v Rusiji in jo ekonomsko spraviti na kolena. Zato so zamrznjena tudi sredstva oziroma tuje rezerve, s katerimi ruska centralna banka razpolaga v tujini. Vrednost rublja je dramatično padla, velik tuji kapital se umika iz federacije. Po drugi strani pa sankcije in posledice vojne tepejo podjetja na Zahodu, med njimi v Sloveniji. Če se bo konflikt nadaljeval, je naše gospodarstvo ne bo odneslo brez izgub, skrbijo pa tudi višje cene energentov. O gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini voditeljica Maja Derčar s sogovorniki. Gostje: - Aleš Cantarutti, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, - Dušan Olaj, lastnik podjetja Duol, - Luka Flere, član uprave Generali Investments, - Lan Filipič, direktor v družbi Deloitte Slovenija, - Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.

Kibernetska in propagandna vojna za Ukrajino

1. 3. 2022

Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.

54 min

Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.

Razsežnosti vojne v Ukrajini

28. 2. 2022

Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.

55 min

Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.

Tedenski aktualni mozaik - Vojna v Evropi

25. 2. 2022

Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.

48 min

Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.

Vojna v Ukrajini: splošen napad iz zraka, kopnega in morja

24. 2. 2022

Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht.

54 min

Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht.

Odpadna embalaža – dileme in novosti novega zakona

23. 2. 2022

V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog.

55 min

V parlamentarnem postopku je predlog novega zakona o varstvu okolja. Ta med drugim celovito ureja ravnanje z odpadno embalažo. Zdajšnji sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z omenjeno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Ena od ključnih novosti se tako nanaša na ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in s tem povezane ustanovitve ene organizacije za ravnanje z odpadki za en snovni tok. Bo to ustavilo domnevno neupravičeno kovanje dobičkov, ki ga omogoča zdajšnji razkrojen sistem? O tem in o izzivih vzpostavitve kavcijskega sistema za odpadno embalažo bo tekla beseda v Studiu ob 17 h z voditeljico Jernejko Drolec. - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor; - Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS; - Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač Slovenije pri GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij; - Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva in - Erika Oblak, vodja projekta Zaprimo krog iz društva Ekokrog.

Putin je prestopil Rubikon

22. 2. 2022

Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator

55 min

Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator

Kako zapolniti hotele, skupine turističnih vodnikov in izlete v mestna zaledja?

21. 2. 2022

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

56 min

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Tedenski aktualni mozaik

18. 2. 2022

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič.

50 min

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič.

Ali mlade (sploh) še privlačijo zimski športi?

17. 2. 2022

Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

57 min

Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sodišče EU o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava

16. 2. 2022

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

53 min

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Generacija Z vstopa na trg dela in prevzema vlogo v družbi

15. 2. 2022

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.

52 min

Mladi, rojeni med letoma 1995 in 2010, so po večini še vpeti v izobraževalni sistem, nekateri pa so že stopili na trg dela. Njihove vrednote, navade, pričakovanja in znanja se razlikujejo od prejšnjih generacij. Po baby boom generaciji, ki je prisegala na izobrazbo in trdo delo, po dokaj črnogledi generaciji X, ki daje poudarek kakovostnemu zasebnemu življenju in po vase usmerjenih in sposobnih milenijcih, zdaj prihajajo v ospredje predstavniki generacije Z. Odraščali so s sodobno tehnologijo in internetom ter v času svetovne gospodarske krize. Kakšne vrednote imajo pripadniki generacije Z? V katerih znanjih prekašajo vse prejšnje? Kako delujejo v delovnem okolju in kaj pričakujejo od delodajalcev? Smo kot družba pripravljeni na generacijo Z, ki je najštevilčnejša generacija na svetu? V odgovorih se ne moremo izogniti posploševanju, a so pomembno, ko se s t.im. zoomerji srečujemo kot učitelji, delodajalci, ponudniki blaga in storitev, sodelavci, vodje, odločevalci. O tem v reprizi pogovora voditeljice Špele Šebenik s sogovornicami. Gostje: - sociologinja doc. dr. Andreja Živoder s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju, - Damjana Ocvirk, direktorica prodaje v podjetju Trenkwalder.

Digitalna ljubezen

14. 2. 2022

V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com

52 min

V pandemiji je omejevanje stikov v živo pri mnogih ljudeh okrepilo občutek osamljenosti. Zaradi pandemije in siceršnjih trendov narašča uporaba sodobnih tehnologij. Vse to zaznamuje tudi spoznavanje novih partnerjev in partnerstva kot taka, med drugim narašča priljubljenost aplikacij in spletnih strani za spoznavanje partnerjev. Je to dobro ali slabo? Kako tako imenovani zmenki v žepu, ki jih omogočajo pametni telefoni, vplivajo na posameznika in kako na družbo? Kaj to pomeni za partnerstva v prihodnje in kako se s tem soočajo mladi odrasli na poti v partnerstvo? Ob vsem tem v ospredje stopajo tudi vprašanja glede varnosti. Tudi v Sloveniji doslej prijavljene zlorabe dosegajo več deset tisoč evrov. O prednostih in pasteh spoznavanja prek spleta in aplikacij voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Milena Pleško, strokovnjakinja za povezovanje samskih, direktorica podjetja Aglaia Matchmaking, - Maruša Maligoj, strokovna sodelavka nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert, - dr. Darja Kobal Grum, redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Luka Kogovšek, vodja spletne in mobilne aplikacije Ona-on.com

Tedenski aktualni mozaik

11. 2. 2022

Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

49 min

Pravljični prvi teden olimpijskih iger je za nami, nabit s strastmi in zanosom. Slovenska športna odprava je s petimi kolajnami v skokih in deskanju že zdaj vsaj izpolnila pričakovanja. Z radijsko ekipo v Pekingu tudi o razočaranjih, nešportnih potezah in olimpijskem zakulisju. Z našim političnim komentatorjem pa o domači politični olimpijadi. Predsednik Pahor je v sredo zavrtel volilno kolesje, glasovanje bo 24. aprila. Smo zreli za pošteno in spoštljivo soočenje načrtov za prihodnost? So tega zmožni v Franciji, kjer bodo volili dva tedna pred nami? Se je tudi zaradi tega predsednik Macron te dni tako goreče, a za zdaj neuspešno, prizadeval za diplomatsko rešitev napetosti na ukrajinski meji. Kritični pregled tedna tokrat z Jolando Lebar.

Inflacija in okrevanje

10. 2. 2022

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

52 min

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

Supervolilno leto – razdeljeni in sovražni?

9. 2. 2022

Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

53 min

Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

Prešernovi lavreati o svojem delu, življenju in družbi

7. 2. 2022

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.

53 min

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.

Tedenski aktualni mozaik

4. 2. 2022

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

47 min

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Olimpijski ogenj v Pekingu

3. 2. 2022

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.

54 min

Na olimpijskem stadionu v Pekingu, imenovanem tudi Ptičje gnezdo, bo prihodnja dva tedna znova gorel olimpijski ogenj. Peking s tem postaja prvo mesto, ki bo gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre. 16 dni se bomo posvečali športnim predstavam vrhunskih tekmovalcev. Vendar ne povsem in izključno. Dogajanje bodo zaznamovale tudi razmere v svetu, tako epidemične kot politične. Nekaj športnikov je že odpovedalo olimpijski nastop, upati je, da se ta trend ne bo nadaljeval. Kakšne igre nas čakajo? Kaj nam tokrat pripravlja Kitajska, tako v smislu spektakla kot v smislu varnosti? Kaj lahko pričakujemo od slovenskih olimpijcev? O Kitajski pred olimpijskimi igrami in zimskih igrah na nezimskem prizorišču voditelj Matej Hrastar s sogovorniki iz Pekinga in Ljubljane. Gostje: - Jernej Damjan, vodja slovenske olimpijske odprave v Pekingu, - Martin Janžekovič, poznavalec Kitajske in trener težke atletike, - Igor Tominec in Boštjan Reberšak, športna reporterja Radia Slovenija in komentatorja iz Pekinga.

Boj proti energetski draginji

2. 2. 2022

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.

54 min

Kakšne ukrepe je sprejela vlada, da bi omilila energetsko krizo? Koliko je pri nas energetske revščine, ko imajo gospodinjstva tako nizke dohodke, da si ne morejo primerno ogreti stanovanja in pokriti drugih energetskih potreb, kot sta topla voda in razsvetljava? Energetski boni, oprostitve plačila omrežnin in nižje trošarine bodo olajšali stisko, ne prinašajo pa dolgoročnih rešitev. Kakšne bi morale biti dolgoročne, sistemske rešitve, da bi izkoreninili energetsko revščino? Tudi o tem, kaj vse je na naši položnici za energijo in na katere postavke lahko vplivamo sami, voditeljica Alenka Terlep s predstavniki vlade in civilne družbe. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, - Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, - Tomislav Tkalec, Fokus – društvo za sonaravni razvoj.

Kaj se dogaja v šolah?

1. 2. 2022

Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

55 min

Nekaj manj kot 5.900 otrok in mladih ter 1.900 zaposlenih je konec januarja aktivno okuženih z novim koronavirusom. Zaradi novih pravil odrejanja karanten je šolanja na daljavo veliko manj kot pred dvema tednoma, a to ne pomeni, da lahko šole lažje zadihajo. Številne se soočajo s pomanjkanjem kadrov, težkimi delovnimi pogoji, z obsežnimi administrativnimi nalogami, pojavlja pa se tudi vprašanje, kaj se dogaja s šolarji, njihovim znanjem in duševnim zdravjem. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je šolam prišlo naproti s sredstvi za dodatne zaposlitve, povečanjem normativov svetovalnih služb in zmanjšanjem predpisanega števila ocen pri posameznem predmetu. O tem, ali je to dovolj, voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki.

Življenje v okoljih, onesnaženih s težkimi kovinami

31. 1. 2022

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.

51 min

Težke kovine, še posebej če se z njimi srečujemo v otroštvu, zelo vplivajo na zdravje. Da bi omejili vplive toksičnih snovi v onesnaženi Zgornji Mežiški dolini, zadnjih 15 let izvajajo program sanacije. Ta se zdaj izteka, problematika onesnaženih okolij pa ostaja. Tudi denimo v Celju, kjer sistematične sanacije kljub onesnaženju nimajo, menjajo pa zemljo ob otroških igriščih. Kako se spopasti s posledicami življenja v takšnih okoljih, kako živeti in kakšne sanacije je realno pričakovati? O tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: – Bernarda Podlipnik, Ministrstvo za okolje in prostor, – Matej Ivartnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Ravne, – Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, – Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica zasebnega Inštituta za okolje in prostor, – Matija Mastnak, dopisnik Radia Slovenija iz Celja.

Tedenski aktualni mozaik

28. 1. 2022

Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.

41 min

Napoved: Domači politični parket je ta teden dobil nekoliko jasnejšo podobo. Na predvolilni ples se je - pričakovano - prijavil nov plesalec. Redki so ga sprejeli s poklonom, drugi so ostro nastavili komolce, tretji tesneje stisnili že izbrane plesalke. Na mednarodnem parketu je bilo bolj spolzko. Rusko-zahodi diplomatski ples se je vrtel ob zvokih rožljanja z orožjem ob rusko – ukrajinski meji, sprašujemo se, komu utegne spodrsniti in kakšna bo škoda. Takt vsakdanjiku pa je tudi ta teden s svojimi rekordi dajal nepredvidljivi covid-19. O teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu tedna Urška Valjavec.

Epidemija gorskih nesreč

27. 1. 2022

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.

52 min

To zimo je v gorah vse več obiskovalcev, dobro opremljenih, a tudi neizkušenih in slabo telesno pripravljenih. Večji obisk povečuje tudi število tragičnih nesreč. Gorski reševalci, Planinska zveza, policija in gorski vodniki svetujejo, svarijo, priporočajo previdnost in odgovornost. To dvoje bi moralo biti na prvem mestu, a žal sedanje zdravstvene razmere in družbena omrežja spreminjajo tudi zavedanje o nevarnostih in spoštovanju gora. Gorski reševalci pa so ob nesrečah v zahtevnih razmerah izpostavljeni novim tveganjem in psihičnim pritiskom. O tem, kako naprej, voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - Janez Rozman, predsednik Gorsko reševalne zveze Slovenije, - Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Rok Zalokar, gorski vodnik, - Peter Markič, psiholog in gorski reševalec.

Kitajska pod žarometi

26. 1. 2022

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.

54 min

Dolgo smo na Kitajsko gledali z občudovanjem, predvsem ko gre za njen hiter gospodarski razvoj. Konec koncev je to država, ki v kratkem času pripravlja že druge olimpijske igre, in država, zaradi katere smo postali odvisni od njenih dokaj poceni tehnoloških izdelkov. Kakšna pa je Kitajska v mednarodnem okolju, kakšna do svojih manjšin, do svojih sosed? O Kitajski, njenem gospodarstvu, politiki, družbi in mednarodnih odnosih voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki z različnih področij. Gostje: - sinologinja Saša Istenič Kotar, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in vodja Centra za tajvanske študije, - profesor mednarodnih odnosov Bojko Bučar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, - gospodarstvenik Andrej Boštjančič, direktor podjetja SoftNET.

Jedrsko, ki te ljubim zeleno

25. 1. 2022

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.

55 min

Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke. Gostje: – dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji – Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, – dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor, – dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.

Na čelu Italije

24. 1. 2022

V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.

51 min

V Italiji se danes srečuje skupščina, ki bo v prihodnjih dneh izbrala novega predsednika republike. Kdo se bo vselil v palačo na Kvirinalu, ostaja neznanka. Kakšno dediščino bo za seboj pustil dozdajšnji predsednik Sergio Mattarella? Zakaj je tako pomembno, kdo bo zasedel predsedniški položaj? V kakšni kondiciji sta italijanska politika in gospodarstvo? O tem, pa tudi o slovensko-italijanskih odnosih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z Blažem Ermencem.

Tedenski aktualni mozaik

21. 1. 2022

Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.

42 min

Kot požar na seniku se je ta teden širil omikron in vzbujal tako upanje kot bojazni: bo kot delta polnil bolnišnice ali bo izzvenel v obvladljivo virozo po zgledu gripe? Predvsem pa: kdaj bodo stvari spet normalne? Medtem ko je bolezenska vročica popuščala, je predvolilna naraščala. Predsednik je tudi uradno napovedal parlamentarne volitve za konec aprila. Večina političnih potez je – upravičeno ali ne – dobila predvolilni pečat: od spremembe dohodnine za višje neto plače do napovedi odprtja slovenskega predstavništva na Tajvanu, ki je razburila Peking. Predvolilno je v evropskem parlamentu izzvenela tudi Macronova predstavitev prioritet francoskega predsedovanja Uniji in ni se mogoče upreti skušnjavi primerjanja s Slovenijo. Komentirali bomo skorajšnje predsedniške volitve v Italiji in (ne)uspehe ameriškega predsednika Bidna v prvem letu po izvolitvi. Kritični pregled tedna tokrat z Zdenko Bakalar.

(Ne)izpolnjena pričakovanja leto dni po zamenjavi oblasti v Beli hiši

20. 1. 2022

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.

55 min

Pred letom dni je položaj ameriškega predsednika zasedel Joe Biden z obljubo o poenotenju ameriškega naroda. V tem času se je ukvarjal predvsem s pandemijo covida-19, gospodarskimi težavami, stanjem demokracije in vrnitvijo Združenih držav Amerike na svetovni oder. Kaj mu je v prvem letu mandata uspelo in kje mu je spodletelo? Na lestvici priljubljenosti je močno zdrsnil, kar ni dobra popotnica za pomembne kongresne volitve novembra letos. Kaj je prinesel Evropi in kako naprej? O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, – dr. Faris Kočan, analitik s Fakultete za družbene vede, – Edvard Žitnik, komentator RTV Slovenija, – Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve.

Zakaj oškodovani slovenski potrošniki ne stopijo skupaj?

19. 1. 2022

Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.

55 min

Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.

Svet v letu 2021

18. 1. 2022

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.

56 min

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija – podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot sta pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k Pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, se Zahod ne odzove. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih znova v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in našimi dopisniki po svetu.

Omikron – boleč začetek konca pandemije?

17. 1. 2022

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19. Gostje: - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, - epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

51 min

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19. Gostje: - infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana, - epidemiologinja Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - imunolog Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Tedenski aktualni mozaik

14. 1. 2022

Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva. V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.

42 min

Brutalno naraščanje števila okuženih z novo različico koronavirusa – supernalezljivo, a manj ogrožajočo za posameznika – je znova zamajalo temelje družbe. Tokrat manj kot stanje bolnikov zaradi bolezenskih odsotnosti in karanten zaposlenih skrbi delovanje podsistemov – predvsem sta za zdaj predvsem zdravstva in šolstva. V teh kaotičnih časih se politika ogreva za volitve – nekateri amatersko, drugi brezkompromisno in surovo. Komentiramo tudi fiasko z elektronskim naročanjem na upravnih enotah, ki ni dobra popotnica načrtom za digitalizacijo države in gospodarstva. V različnih oblikah so potekala pogajanja med Zahodom in Rusijo, a brez uspeha in brez upanja na skorajšnji preboj. Rusija je postavila zahteve, ki jih Zahod ne more sprejeti. Sprašujemo se, kako daleč je Putin pripravljen iti in, kakšne nauke so dali dogodki v Kazahstanu. o teh in drugih dogodkih v kritičnem pregledu z Lukom Robido.

Črni oblaki nad avtomobilsko industrijo

13. 1. 2022

Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu. Gostje: - Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey, - Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

49 min

Avtomobilska industrija je pred dvema največjima izzivoma v minulih desetletjih. Po eni strani so zaradi pandemije prekinjene dobavne verige, zato ima resne težave pri zagotavljanju polprevodnikov oziroma čipov, kar vodi v pomanjkanje vozil na trgu. Po drugi strani ljudje in oblasti od avtomobilske industrije pričakujejo zeleno preobrazbo in prehod k okolju prijaznim tehnologijam tudi v vozilih. Na področju elektrifikacije voznega parka Slovenija še posebej izrazito zaostaja. O razmerah, težavah in priložnosti voditeljica Urška Jereb z našo dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž in sogovorniki v studiu. Gostje: - Jožko Tomšič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor skupine Emil Frey, - Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, - Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Koroška odmaknjenost – ovira ali priložnost?

12. 1. 2022

Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem. Gostje: - Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma, - Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem, - Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, - Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.

56 min

Zimska sezona na koroških smučiščih je v polnem zagonu, tudi poleti na Koroškem pričakujejo povečini domače goste. Kako tam ravnajo v spremenjenih okoliščinah zaradi pandemije? Bodo znali izkoristiti priložnosti, ki jih odmaknjenost regije ponuja za butični turizem? Zdaj po vzoru Avstrije stavijo na kolesarski turizem in orjejo ledino v gorskem kolesarskem turizmu. Kako bodo oplemenitili evropski denar, ki ga prinašata nov večletni proračun Unije in sklad za okrevanje, in ali je to dovolj za novo uspešno zgodbo? O teh in drugih razvojnih priložnostih in pasteh turizma v regiji voditeljica Metka Pirc s sogovorniki terenske oddaje z Raven na Koroškem. Gostje: - Anej Štrucl, koroški gorskokolesarski vodnik, pobudnik rekreativno – tekmovalnega festivala Črna lukna, iz družine pionirjev slovenskega mtb turizma, - Boštjan Paradiž, direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti smučišče Kope in je največji ponudnik turističnih kapacitet na Koroškem, - Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, - Primož Vodovnik, zadolžen za področje turizma pri Regionalni razvojni agenciji Koroška.

Digitalni osebni dokumenti, digitalna gradbena dovoljenja, digitalno zdravstvo – bodo učinkoviti, dostopni in varni?

11. 1. 2022

Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.

55 min

Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.

Bodo pogajanja v Ženevi ublažila napetosti med Zahodom in Rusijo?

10. 1. 2022

Po virtualnem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Bidna in Putina, je Rusija 17. decembra objavila ultimat proti širjenju Severnoatlantske zveze na Vzhod. Zahod obtožuje Rusijo, da želi vojaško poseči v Ukrajini, uradna Moskva se brani, da zgolj odgovarja na poteze Kijeva pred vojaško rešitvijo zamrznjenih konfliktov v Donbasu. Oči svetovne javnosti so uprte v Ženevo, kjer se začenja srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki ga na Zahodu označujejo kot nadaljevanje strateškega dialoga. O ameriško - ruskih odnosih, ki so na najnižji točki po koncu hladne vojne, so razpravljali naš zunanjepolitični komentator Miha Lampreht, dopisnika RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike in Ruske federacije dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik ter publicist Branko Soban.

54 min

Po virtualnem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Bidna in Putina, je Rusija 17. decembra objavila ultimat proti širjenju Severnoatlantske zveze na Vzhod. Zahod obtožuje Rusijo, da želi vojaško poseči v Ukrajini, uradna Moskva se brani, da zgolj odgovarja na poteze Kijeva pred vojaško rešitvijo zamrznjenih konfliktov v Donbasu. Oči svetovne javnosti so uprte v Ženevo, kjer se začenja srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki ga na Zahodu označujejo kot nadaljevanje strateškega dialoga. O ameriško - ruskih odnosih, ki so na najnižji točki po koncu hladne vojne, so razpravljali naš zunanjepolitični komentator Miha Lampreht, dopisnika RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike in Ruske federacije dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik ter publicist Branko Soban.

Tedenski aktuani mozaik

7. 1. 2022

Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.

44 min

Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.

Razvoj ali ogrožanje visokošolskega prostora?

6. 1. 2022

Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, - prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, - prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani, - doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM, - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

57 min

Na področju visokega šolstva se nam, kot zdaj kaže, obetajo precejšnje spremembe. Vlada je že marca lani pripravila izhodišča za nov način financiranja visokošolske študijske dejavnosti, s katerimi naj bi se zavodi odzivali na potrebe družbe. Sprejela je tudi namero o ustanovitvi nove, četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu. Aktualni razpis za podelitev koncesij pa po mnenju dela opozicije in strokovne javnosti daje prednost zasebnim zavodom, ki so blizu največji vladni stranki. Vodstva javnih univerz v spremembah vidijo grožnjo za razvoj visokošolskega prostora in opozarjajo na odsotnost široke javne razprave z vsemi ključnimi deležniki. O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, - prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, - prof. dr. Borut Rončević, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, dekan Fakultete za medije v Ljubljani, - doc. dr. Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM, - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Slovenija v letu 2021

5. 1. 2022

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

50 min

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. V ponovitvi pregledne oddaje Studio ob 17.00 voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Hrana kot ambasador države

4. 1. 2022

Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.

53 min

Gastronomija je sestavni del kulture naroda oziroma območja in njegove dediščine, tradicije, zgodovine. Nekatere države skozi to prizmo udejanjajo gastronomsko diplomacijo, kjer gre za nov način promocije regionalnih in lokalnih kuhinj, oziroma prehranskih kultur s podporo države. Poenostavljeno povedano: gastronomska diplomacija je komunikacija med državami na temelju gastronomije. Kako uspešna in dejavna na tem področju je naša država? Kako to posredno in neposredno prispeva k turizmu in k izboljšanju ali vzpostavljanju odnosov med državami? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - Ilona Stermecki, v.d. direktorice Slovenske turistične organizacije, - dr. Janez Bogataj, etnolog, avtor številnih knjig o gastronomiji, - Nataša Prah, vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, - Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico nagrajene Gostilne pri Lojzetu.

Znanost 2021: o ugankah vesolja, življenja in obstoja na Zemlji

3. 1. 2022

Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.

55 min

Po desetletjih dela smo prav pred koncem leta, za božič uspešno poslali v vesolje najbolj tehnološko zapleten teleskop, kar jih je človek ustvaril. Teleskop Jamesa Webba bo prinesel nova spoznanja na prav vseh področjih astronomije, od nastanka prvih zvezd do življenja v vesolju. Uganke življenja in procesov, ki ga omogočajo, bo odslej pomagala odklepati umetna inteligenca. Program AlphaFold je namreč razrešil problem zgradbe proteinov, ki je znanstvenike mučil desetletja. Z analizo ostanki genetskih sledi v okolju pa lahko danes končno dobimo dejansko sliko o vseh živih bitjih, ki tvorijo ekosisteme, ugotovimo pa lahko tudi, kako in zaradi katerih vzrokov so se spreminjali skozi več deset tisočih let. Zanimiv namig: izumrtje mamuta so povzročile podnebne spremembe in ne lov. To je nekaj utrinkov iz prvega letošnjega Studia ob 17ih, ko je v središču pozornosti znanost.

Slovenija v letu 2021

30. 12. 2021

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

49 min

Vsi obrazi epidemije, razgreta in polarizirana politika, nenehno pogledovanje proti državni blagajni in slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Vse to je zaznamovalo dogajanje v Sloveniji v letu 2021. Voditeljica Nataša Mulec in naši komentatorji za politiko, zdravstvo in gospodarstvo Tomaž Celestina, Snežana Ilijaš in Zdenka Bakalar analizirajo, kaj se je dogajalo in kaj zares zgodilo.

Svet v letu 2021

29. 12. 2021

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.

57 min

Taljenje ledenikov, katastrofalne poplave, požari, tornadi, begunci in še epidemija - podobe, ki so postale del sedanjosti in del vsakdanjosti. Te podobe razgaljajo najslabše lastnosti človeka, kot je pomanjkanje solidarnosti in empatije. Med prvimi odločitvami ameriškega predsednika Joeja Bidna po zaprisegi v začetku leta je bila vrnitev k pariškemu sporazumu. Ameriška vojska pa se je umaknila iz Afganistana, ki se pogreza sam vase. Ob tem, ko na evropskih tleh begunci umirajo od mraza, evropski voditelji gledajo stran. Ob obupanih prošnjah otoških držav, ki jim grozi naraščajoča gladina morja, Zahod ne reagira. Cepiva proti covidu-19 je zagotovil predvsem zase. O še enem letu zamujenih priložnostih v pregledu dogajanja v svetu s Špelo Novak in in našimi dopisniki po svetu.

Gospodarstvo v letu 2021

28. 12. 2021

Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu. Gostje: - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.

53 min

Rekordne podražitve energentov in surovin, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje ustrezne delovne sile – to je le nekaj zgodb, ki so na področju gospodarstva zaznamovale leto 2021. V pregledu preteklega dogajanja z gosti v oddaji pretresamo ta in še druga najzanimivejša in najvznemirljivejša dogajanja starega leta, pozornost pa namenjamo tudi gospodarskim pričakovanjem v prihodnjem (post)pandemičnem in supervolilnem letu. Gostje: - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - dr. Marko Jaklič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments.

Šport v letu 2021

27. 12. 2021

Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.

56 min

Slovenski športniki so tudi leta 2021 poskrbeli za kopico vrhuncev. V Tokiu so osvojili tri zlate medalje, Pogačar in Roglič sta znova zmagala na dveh od treh velikih večetapnih dirkah, nogometaši Mure so prvič osvojili naslov državnega prvaka, slovenski nordijski smučarji so na svetovnem prvenstvu šestkrat stopili na zmagovalni oder, odbojkarji pa so v polfinalu evropskega prvenstva s 37 : 35 dobili niz, za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal. Skozi te in druge trenutke, ki si jih velja zapomniti, s člani športnega uredništva Radia Slovenija, povezujeta jih Mojca Breskvar in Luka Petrič.

Kultura v letu 2021

23. 12. 2021

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.

54 min

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.

Občutljivi kraški svet je pomemben za preživetje milijonov Zemljanov

22. 12. 2021

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

55 min

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Usoda industrije srečanj in sejmov

21. 12. 2021

Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.

53 min

Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.

Prihodnost gozdov

20. 12. 2021

Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

56 min

Glavni cilj nove evropske gozdarske strategije je povečati vlogo gozda v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in pri krepitvi konkurenčnega krožnega biogospodarstva. Slovenski lastniki gozdov pa skupaj z evropskimi opozarjajo, da strategija omejuje gospodarjenje z gozdovi, namesto da bi spodbujala rabo lesa, in pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka. Kakšna je v resnici sposobnost akumulacije CO2 slovenskih gozdov? Lahko Evropa s svojimi predpisi in sporazumi ustavi globalno izsekavanje amazonskih pragozdov? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: - Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, - Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, - Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, - Nina Tome iz društva FOCUS - društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališče Unije.

Tedenski aktualni mozaik

17. 12. 2021

Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.

45 min

Kakšno Evropsko unijo predaja Slovenija Franciji ob koncu svojega predsedovanja povezavi, smo se spraševali ta teden ob zadnjih zasedanjih evropskega parlamenta in voditeljev Unije med našim predsedovanjem. Evropi smo zagotovili številne nove zakonodajne dogovore, Slovenija pa je – kot je posvaril tudi evropski parlament – vedno bolj razklana in kljub dobim gospodarskim kazalnikom nezadovoljna. Komentiramo vrtenje predvolilnega kolesja, v katero se je ujel interpelirani okoljski minister Vizjak in nesojeno znižanje dohodnine. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.

Evropska unija ob koncu slovenskega predsedovanja

16. 12. 2021

V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.

54 min

V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.

Pogovor s predsednikom države

15. 12. 2021

Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.

71 min

Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.

Delo prek platform in delavske pravice

14. 12. 2021

V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.

56 min

V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.

Postavljeni temelji za ureditev dolgotrajne oskrbe – vrabec v roki?

13. 12. 2021

Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

56 min

Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Tedenski aktualni mozaik

10. 12. 2021

Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.

42 min

Po dveh desetletjih prizadevanj in številih pozivih iz Bruslja smo vendarle dobili zakon o dolgotrajni oskrbi, a ga kritiki zaradi nedorečenega financiranja označujejo okvir brez slike. Pojasnjujemo, kdo je dejanski zmagovalec. V črnem plesu med nedodelanimi ukrepi proti covidu in njihovim izigravanjem je jasno, da zmagovalca ni. Komentiramo izplen obiska evropske javne tožilke v Sloveniji in se sprašujemo, kaj konec dolgoletne konservativne vladavine v Berlinu in nastop semaforske koalicije pomeni za Slovenijo. Bo njena prva vsiljena naloga reševanje napetosti na ukrajinsko ruski meji? Kritični pregled tedna tokrat s Snežano Ilijaš.

Več konkurence med ponudniki iger na srečo?

9. 12. 2021

Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.

51 min

Vladni predlog sprememb zakona o igrah na srečo predvideva končanje monopolov na tem področju. Povečalo naj bi se število prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet, vlada pa bi koncesije na podlagi javnih razpisov podeljevala najmanj trikrat letno. Zagovorniki sprememb dokazujejo, da bo več ponudnikov na trgu pritegnilo več igralcev in s tem prineslo več denarja tudi humanitarnim , športnim in invalidskim organizacijam. A te se bojijo ravno nasprotnega, lokalne skupnosti pa tudi povečanja problema odvisnosti. Zagovornike in nasprotnike Ingrid Kašca Bucik Kašca Bucik. Gostje: - Tomaž Repinc, predsednik uprave družbe Hit, - Stojan Prando, predsednik sveta delavcev družbe, - Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, - Romana Dernovšek, predsednica uprave Loterije Slovenja, - Igor Miljavec, predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, - Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti in ekonomist Igor Masten. Svoja stališča predstavljajo tudi ekonomist dr. Igor Masten in direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance Urška Cvelbar.

Nemški semafor za čas po Angeli Merkel

8. 12. 2021

Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

54 min

Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

7. 12. 2021

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

53 min

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Humanitarne organizacije kot nadomestek države?

6. 12. 2021

Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

53 min

Na Miklavžev dan bomo v ospredje postavili dobrodelnost. Ali se država zaveda svoje primarne vloge pri zagotavljanju ustreznega gmotnega in siceršnjega položaja prebivalcev in kako jo opravlja? Kakšne poteze v skrbi za najranljivejše vleče med epidemijo, kako humanitarni delavci ocenjujejo njihovo ustreznost? Kdo je spregledan, bi bili najranljivejši v še slabšem položaju, če humanitarni delavci na terenu ne bi poskrbeli zanje? Kako je epidemija posegla v prostovoljstvo, kako dobrodelni smo Slovenci in kako naša podjetja? Pa tudi: zakaj humanitarce razburja predlog zakona o igrah na srečo? O vsem tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: – Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, – Alenka Petek, predstavnica Slovenske karitas, – Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in gonilna sila projekta Botrstvo na Valu 202, – Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tedenski aktualni mozaik

3. 12. 2021

Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.

43 min

Za nami je še en teden, ki nikogar ni pustil hladnega. Polemično je bilo ob predlogih za obvezno cepljenje in doplačevanje za zdravljenje necepljenih covidnih bolnikov. Jezno smo komentirali podražitve elektrike in ogrevanja ter kadrovska prerivanja v energetiki. Skrbele so potrjene spremembe na javni televiziji, napeto je bilo znova v odnosih z Rusijo in Belorusijo. Komentiramo tudi nadaljevanje iranskih jedrskih pogajanj in vlogo naših vojakov na nemirnem Kosovu. Sprašujemo se, kako iskren je ta veseli dan kulture. Kritični pregled tedna s Sandro Krišelj.

Pred mednarodnim dnevom invalidov

2. 12. 2021

Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

54 min

Invalidi se v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo s številnimi ovirami in diskriminacijo. Zaradi tega ne morejo uživati temeljnih svoboščin in pravic, določenih v mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno in ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije – tudi v znakovnem jeziku, v jeziku gluhoslepih in ko gre za gradiva v lahko-berljivi obliki. O napredku na tem področju v minulem letu in o trdovratnih problemih ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, z voditeljico Petro Medved in gosti v studiu. Gostje: - Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, - Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik, - Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, - Igor Miljavec, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.