Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Studio ob 17.00

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zadnje

Studio ob 17.00

Posledice razprodaje prehranskega sektorja

20. 5. 2024

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

56 min

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

17. 5. 2024

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

38 min

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Studio ob 17.00

Kaj bo z oskrbo na domu?

16. 5. 2024

Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,

53 min

Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,

Studio ob 17.00

Začenja se javna obravnava o sežigalnicah odpadkov v Ljubljani in Mariboru

15. 5. 2024

Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru

53 min

Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru

Studio ob 17.00

Težave Botaničnega vrta v Ljubljani

14. 5. 2024

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

54 min

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

10. 5. 2024

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

45 min

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Studio ob 17.00

Dan Evrope

9. 5. 2024

Na dan Evrope in natanko mesec dni pred volitvami v Evropski parlament v Sloveniji preverjamo, koliko dela je bilo opravljenega v preteklih petih letih, premišljujemo o kondiciji Evropske unije in gledamo v bližnjo prihodnost, v izzive, ki Evropo čakajo v prihodnjih letih. Vabilo voditeljice Studia ob 17.00 Sandre Krišelj so sprejeli dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete in dr. Matjaž Nahtigal s ljubljanske Fakultete za družbene vede.

49 min

Na dan Evrope in natanko mesec dni pred volitvami v Evropski parlament v Sloveniji preverjamo, koliko dela je bilo opravljenega v preteklih petih letih, premišljujemo o kondiciji Evropske unije in gledamo v bližnjo prihodnost, v izzive, ki Evropo čakajo v prihodnjih letih. Vabilo voditeljice Studia ob 17.00 Sandre Krišelj so sprejeli dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete in dr. Matjaž Nahtigal s ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Studio ob 17.00

Gaza – sedem mesecev groze

8. 5. 2024

Izrael namerava zasesti Rafo, še zadnje zatočišče Palestincev v Gazi. Kam bo odšlo milijon in pol tamkašnjih prebivalcev? So izraelski cilji res uničenje teroristov, ali pa uničenje zamlje, kjer bi lahko živelo palestinsko ljudstvo? Kdaj je boj za državno ozemlje postal boj za sveto zemljo - ob ponavljajočih se izraelsko arabskih vojnah ali že zdavnaj prej? So vojne na Bližnjem vzhodu „svete“ tudi za Združene dražve Amerike“? Ali je v sveti vojni sploh možen kompromis? Na ta druga bomo skušali dogovoriti v tokratnem Studiu ob 17h. Z nami bodo vojaški strokovnjak Boris Knific, teolog Matjaž Celarc, politolog Primož Šterbenc in dopisnik Andrej Stopar. Oddajo bo vodil Marjan Vešligaj.

55 min

Izrael namerava zasesti Rafo, še zadnje zatočišče Palestincev v Gazi. Kam bo odšlo milijon in pol tamkašnjih prebivalcev? So izraelski cilji res uničenje teroristov, ali pa uničenje zamlje, kjer bi lahko živelo palestinsko ljudstvo? Kdaj je boj za državno ozemlje postal boj za sveto zemljo - ob ponavljajočih se izraelsko arabskih vojnah ali že zdavnaj prej? So vojne na Bližnjem vzhodu „svete“ tudi za Združene dražve Amerike“? Ali je v sveti vojni sploh možen kompromis? Na ta druga bomo skušali dogovoriti v tokratnem Studiu ob 17h. Z nami bodo vojaški strokovnjak Boris Knific, teolog Matjaž Celarc, politolog Primož Šterbenc in dopisnik Andrej Stopar. Oddajo bo vodil Marjan Vešligaj.

Studio ob 17.00

Prihodnost avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

7. 5. 2024

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

53 min

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Studio ob 17.00

Politčne stranke in izzivi evropskih volitev

6. 5. 2024

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

54 min

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

Studio ob 17.00

3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!

1. 5. 2024

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.

46 min

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.

Studio ob 17.00

Tri desetletja lokalne samouprave – zgodba o uspehu ali nedokončan projekt

29. 4. 2024

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

54 min

Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

26. 4. 2024

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.

48 min

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.

Studio ob 17.00

Nasilje nad ženskami je družbenopolitično vprašanje - ga bomo rešili?

25. 4. 2024

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić

48 min

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić

Studio ob 17.00

Gensko spremenjena hrana – prednosti in slabosti novih genomskih tehnik

24. 4. 2024

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci

56 min

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci

Prvi na maturi

Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

23. 4. 2024

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

62 min

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Studio ob 17.00

Planet proti plastiki

22. 4. 2024

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

54 min

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Urško Jereb

19. 4. 2024

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.

38 min

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.

Studio ob 17.00

Po volitvah na Hrvaškem

18. 4. 2024

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

56 min

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

Studio ob 17.00

Težave slovenskega gradbeništva

17. 4. 2024

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje

54 min

Oddaja Studio ob 17h bo tokrat potekala z mednarodnega sejma graditeljstva MEGRA, kjer bomo s predstavniki gradbene stroke preverjali, kaj novega v stroki ponuja sejem, pa tudi koliko razlogov za optimizem ima ta pomembna panoga. Se število javnih naročil res krči? Kako pomembni so veliki infrastrukturni projekti, ki potekajo po vsej državi? Zakaj se na mnoge razpise javljala samo en izvajalec, kako je z zahtevki in aneksi in nazadnje tudi o tem, kakšno pomanjkanje kadrov pesti gradbeništvo in kako daleč je digitalizacija te panoge. Z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Gregor Ficko - Direktor Zbornice gradbeništva GZS Zoran Simčič - Predsednik UO Obrtno podjetniške zbornice Primož Petrič- MAPRI gradbeniško podjetje

Prvi na maturi

Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

16. 4. 2024

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

74 min

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Studio ob 17.00

Razmere na Bližnjem vzhodu vse bolj zaostrene

15. 4. 2024

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

56 min

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

12. 4. 2024

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.

38 min

Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, ki naj bi med drugim zagotovil hitrejše azilne postopke in več solidarnosti med članicami. Medtem ko Izrael še naprej stiska Palestince v Gazi, španski premier Pedro Sanchez začenja evropsko turnejo, namenjeno pogovorom o možnostih priznanja Palestine. V Tedenskem aktualnem mozaiku s Špelo Novak tudi o tem, kaj prinaša nova uredba o postavljanju sončnih elektrarn, in kaj za paciente pomeni nadaljevanje zdravniške stavke.

Studio ob 17.00

Slovenska manjšina usklajena v kritikah avstrijske oblasti

11. 4. 2024

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

56 min

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

Studio ob 17.00

Ilustracija v središču častnega gostovanja Slovenije na 61. bolonjskem sejmu otroških knjig

10. 4. 2024

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.

51 min

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.

Studio ob 17.00

Prihodnost slovenske avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

9. 4. 2024

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

54 min

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Prvi na maturi

Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

8. 4. 2024

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

75 min

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Robertom Škrjancem

5. 4. 2024

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.

48 min

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.

Studio ob 17.00

Analiza mandata - pogovor z evropskimi poslanci

4. 4. 2024

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.

48 min

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.

Evropa 2024

Analiza mandata - pogovor z evropskimi poslanci

3. 4. 2024

Pandemija covida 19, ruski napad na Ukrajino, energetska kriza – dogodki, ki so temeljito pretresli Evropsko unijo in postavili na glavo njen način delovanja. Kako so se odzvali v Bruslju, kje so evropskim državljanom nudili pravo oporo in kje jim je spodrsnilo? Analiza zadnjega mandata v evropskih ustanovah v pogovoru z evropskimi poslanci iz Slovenije.

48 min

Pandemija covida 19, ruski napad na Ukrajino, energetska kriza – dogodki, ki so temeljito pretresli Evropsko unijo in postavili na glavo njen način delovanja. Kako so se odzvali v Bruslju, kje so evropskim državljanom nudili pravo oporo in kje jim je spodrsnilo? Analiza zadnjega mandata v evropskih ustanovah v pogovoru z evropskimi poslanci iz Slovenije.

Studio ob 17.00

Kdaj bo zagotovljena vsaj prva pravica iz dolgotrajne oskrbe?

3. 4. 2024

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

56 min

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

Studio ob 17.00

Prihodnost vetrnic in njihovo umeščanje – prebivalci nasprotujejo, država spodbuja

2. 4. 2024

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

54 min

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Alešem Kocjanom

29. 3. 2024

Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.

42 min

Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.

Studio ob 17.00

20 let Slovenije v NATO

28. 3. 2024

Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo

55 min

Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo

Studio ob 17.00

JEK 2 – finančno zahteven projekt, o katerem je še vedno malo informacij

27. 3. 2024

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

56 min

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

27. 3. 2024

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

56 min

Jeseni se bomo na posvetovalnem referendumu predvidoma izrekali o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Ob vse večji porabi električne energije in premalo investicijah v zadnjem desetletju se z odločitvijo o energetski prihodnosti mudi. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, da ima javnost o tem velikanskem in finančno zahtevnem projektu premalo informacij. O tem, kakšne aktivnosti v zvezi s projektom trenutno potekajo, kaj vse bo znanega do jeseni, kako ga nameravajo pristojni upravljati, kako zagotoviti čim večjo transparentnost in preprečiti zlorabe, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalni jedrski program Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist, poznavalec energetike in član Mladih za podnebno pravičnost

Studio ob 17.00

O drami na slovenskih odrih z nominiranci za Grumovo nagrado

26. 3. 2024

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

51 min

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

Studio ob 17.00

Režimi plovbe na Soči razburili javnost! Kako naprej?

25. 3. 2024

Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak. Gosti: - župan Občine Kobarid Marko Matajurc - župan Občine Bovec Valter Mlekuž - župan Občine Tolmin Alen Červ - predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs - rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida

56 min

Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak. Gosti: - župan Občine Kobarid Marko Matajurc - župan Občine Bovec Valter Mlekuž - župan Občine Tolmin Alen Červ - predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs - rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

22. 3. 2024

Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.

41 min

Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00: Bosna in Hercegovina na pragu EU

21. 3. 2024

Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

55 min

Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Studio ob 17.00

Vlada razburila z načrtom o novih azilnih domovih

20. 3. 2024

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

51 min

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

Studio ob 17.00

Predor Karavanke - eden od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi

19. 3. 2024

Predor Karavanke je naš najdaljši cesti predor, edini enocevni, kar zelo zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa edini, ki si ga delita dve državi. Preboj druge cevi avtocestnega predora je tako pomemben mejnik, gradbena dela, ki so jih začeli pred tremi leti in pol, naj bi v celoti končali do konca leta, za promet pa naj bi drugo cev odprli leto pozneje. Pretočnost prometa se bo s tem precej povečala, kar je pomembno ob podatku, da gre skozi predor skoraj 14 tisoč vozil na dan. O poteku del, težavah in pričakovanjih v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

49 min

Predor Karavanke je naš najdaljši cesti predor, edini enocevni, kar zelo zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa edini, ki si ga delita dve državi. Preboj druge cevi avtocestnega predora je tako pomemben mejnik, gradbena dela, ki so jih začeli pred tremi leti in pol, naj bi v celoti končali do konca leta, za promet pa naj bi drugo cev odprli leto pozneje. Pretočnost prometa se bo s tem precej povečala, kar je pomembno ob podatku, da gre skozi predor skoraj 14 tisoč vozil na dan. O poteku del, težavah in pričakovanjih v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

Studio ob 17.00

Samodržec Putin in volitve, ki to niso

18. 3. 2024

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

55 min

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik s Katjo Arhar

15. 3. 2024

Pogajanja – to je beseda, ki najbolje označuje skupni imenovalec iztekajočega se tedna. Doma brezplodna maratonska pogajanja o plačah, stavkovnih in protestnih zahtevah uradnikov, sodnikov, kmetov. V tujini pogajanja o miru, ki bi jih svet nujno potreboval za ohranitev človečnosti. Pogajanja bodo zato tudi rdeča nit Tedenskega aktualnega mozaika. Pojasnili bomo med drugim ozadja o mediaciji med vlado in zdravniki ter načrte v zvezi z referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Iz sveta pa o trpljenju v Gazi in oviranju humanitarne pomoči, ruskih volitvah v senci vojne v Ukrajini ter žarku upanja na poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Kritični pregled tedna ta teden v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

46 min

Pogajanja – to je beseda, ki najbolje označuje skupni imenovalec iztekajočega se tedna. Doma brezplodna maratonska pogajanja o plačah, stavkovnih in protestnih zahtevah uradnikov, sodnikov, kmetov. V tujini pogajanja o miru, ki bi jih svet nujno potreboval za ohranitev človečnosti. Pogajanja bodo zato tudi rdeča nit Tedenskega aktualnega mozaika. Pojasnili bomo med drugim ozadja o mediaciji med vlado in zdravniki ter načrte v zvezi z referendumom o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Iz sveta pa o trpljenju v Gazi in oviranju humanitarne pomoči, ruskih volitvah v senci vojne v Ukrajini ter žarku upanja na poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Kritični pregled tedna ta teden v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

Studio ob 17.00

14. marec - Dan matematike

14. 3. 2024

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

50 min

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

Studio ob 17.00

Bližnjevzhodni konflikt še daleč od rešitve

13. 3. 2024

Muslimanski sveti mesec ramazan sestradanim in izčrpanim prebivalcem Gaze ni prinesel nobenega olajšanja. Še naprej se vrstijo izraelski napadi, kljub opozorilom Združenih držav Amerike se nadaljujejo tudi izraelske priprave za kopenski napad na mesto Rafa, kamor se je zatekla večina tamkajšnjih Palestincev. Kot opozarjajo poznavalci razmer, bi lahko samo iskrica zanetila ogenj v celotni bližnjevzhodni regiji. O aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za umiritev razmer in možnostih za trajnejšo rešitev spora bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc

56 min

Muslimanski sveti mesec ramazan sestradanim in izčrpanim prebivalcem Gaze ni prinesel nobenega olajšanja. Še naprej se vrstijo izraelski napadi, kljub opozorilom Združenih držav Amerike se nadaljujejo tudi izraelske priprave za kopenski napad na mesto Rafa, kamor se je zatekla večina tamkajšnjih Palestincev. Kot opozarjajo poznavalci razmer, bi lahko samo iskrica zanetila ogenj v celotni bližnjevzhodni regiji. O aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za umiritev razmer in možnostih za trajnejšo rešitev spora bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj: Blaž Ermenc

Studio ob 17.00

Slabih 11 mesecev do odprtja GO! 2025

12. 3. 2024

Slabih 11 mesecev je do odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica - Gorica. 8. februarja prihodnje leto se bo na nekdanji mejni črti med obema mestoma začela otvoritvena slovesnost prve čezmejne evropske prestolnice kulture. Predvidenih je približno 400 različnih dogodkov v obeh mestih in širši regiji. EPK podpira 13 občin na Goriškem in 27 iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Za infrastrukturne naložbe na obeh straneh meje je predvidenih 117 milijonov evrov, za programski del na slovenski strani 20 milijonov. Kaj vse se bo zgradilo oziroma prenovilo za namene EPK, kako potekajo gradbena dela na slovenski in italijanski strani? Kakšna je vloga organa Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki je v tem projektu ključen zaradi koordinacije čezmejnega sodelovanja? Kdo vse bo oblikoval kulturni in umetniški program, kateri dogodki bodo privabili največ obiskovalcev, kako potekajo priprave, s katerimi težavami se srečujejo izvajalci kulturnih programov? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z Natašo Uršič. Gostje: -Mia Lorbek, vršilka dolžnosti direktorice Javnega zavoda GO!2025, -Tomaž Konrad, namestnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje -Samo Turel, župan novogoriške mestne občine -Stojan Pelko, programski vodja EPK

54 min

Slabih 11 mesecev je do odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica - Gorica. 8. februarja prihodnje leto se bo na nekdanji mejni črti med obema mestoma začela otvoritvena slovesnost prve čezmejne evropske prestolnice kulture. Predvidenih je približno 400 različnih dogodkov v obeh mestih in širši regiji. EPK podpira 13 občin na Goriškem in 27 iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Za infrastrukturne naložbe na obeh straneh meje je predvidenih 117 milijonov evrov, za programski del na slovenski strani 20 milijonov. Kaj vse se bo zgradilo oziroma prenovilo za namene EPK, kako potekajo gradbena dela na slovenski in italijanski strani? Kakšna je vloga organa Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki je v tem projektu ključen zaradi koordinacije čezmejnega sodelovanja? Kdo vse bo oblikoval kulturni in umetniški program, kateri dogodki bodo privabili največ obiskovalcev, kako potekajo priprave, s katerimi težavami se srečujejo izvajalci kulturnih programov? O vsem tem v Studiu ob 17-ih z Natašo Uršič. Gostje: -Mia Lorbek, vršilka dolžnosti direktorice Javnega zavoda GO!2025, -Tomaž Konrad, namestnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje -Samo Turel, župan novogoriške mestne občine -Stojan Pelko, programski vodja EPK

Studio ob 17.00

Najdaljša filmska noč v znamenju fenomena Barbenheimer?

11. 3. 2024

V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana.

49 min

V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Gabrijelo Milošič

8. 3. 2024

Najdaljši zdravniški stavki pri nas še ni videti konca. Stavkovnemu valu se pridružujejo tudi tožilci, medtem ko so sodniki začeli s pravnimi postopki za izterjanje premalo izplačanih plač. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, zato so centri za socialno delo zasuti s stotinami vlog za oskrbovalca družinskega člana. V tednu, ko z dnevom žena opozarjamo na položaj žensk, je Francija v ustavo izrecno zapisala tudi pravico do splava. O teh in številnih drugih temah, ki so zaznamovale teden doma in na tujem, v Tedenskem aktualnem mozaiku.

43 min

Najdaljši zdravniški stavki pri nas še ni videti konca. Stavkovnemu valu se pridružujejo tudi tožilci, medtem ko so sodniki začeli s pravnimi postopki za izterjanje premalo izplačanih plač. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, zato so centri za socialno delo zasuti s stotinami vlog za oskrbovalca družinskega člana. V tednu, ko z dnevom žena opozarjamo na položaj žensk, je Francija v ustavo izrecno zapisala tudi pravico do splava. O teh in številnih drugih temah, ki so zaznamovale teden doma in na tujem, v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Studio ob 17.00

Isto delo za slabše plačilo

7. 3. 2024

Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom žensk bomo v Studiu ob 17-ih govorili o eni izmed številnih žgočih tem, ki pestijo ženske: plačni neenakosti. Kako je mogoče, da so ženske pri istem delodajalcu za enako delo oziroma delo enake vrednosti še vedno plačane manj kot moški in da država kljub opozorilom Sveta Evrope nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje plačne neenakosti? Osvetlili bomo vzroke za plačno vrzel, posledice in mogoče rešitve. Odgovore na ta vprašanja bodo iskali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, raziskovalka področja plačne vrzeli Andreja Poje, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Oddajo pripravlja Tita Mayer.

58 min

Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom žensk bomo v Studiu ob 17-ih govorili o eni izmed številnih žgočih tem, ki pestijo ženske: plačni neenakosti. Kako je mogoče, da so ženske pri istem delodajalcu za enako delo oziroma delo enake vrednosti še vedno plačane manj kot moški in da država kljub opozorilom Sveta Evrope nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje plačne neenakosti? Osvetlili bomo vzroke za plačno vrzel, posledice in mogoče rešitve. Odgovore na ta vprašanja bodo iskali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, raziskovalka področja plačne vrzeli Andreja Poje, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Oddajo pripravlja Tita Mayer.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play