Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin? Kdo ima, skratka, prav? Gostje: dr. Danica Fink Hafner, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Roman Kirn, nekdanj ambasador Republike Slovenije v Washingtonu; dr. Tomaž Gerden, zgodovinar, novinar in urednik.
Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.
Življenje se po poletnih počitnicah vrača v stare tirnice; otroci in mladostniki so znova v šolah, nekateri od njih doživljajo pravo kalvarijo na poti od doma do šole zaradi novih voznih redov. Termoelektrarna Šoštanj je tik pred svojim klavrnim stečajem; kako jo bodo reševali in kako bo z ogrevanjem prebivalcev v Šaleški dolini. RTV Slovenija je dobila novo vodstvo. Komentiramo dosežke slovenske zunanje politike na blejskem strateškem forumu. Rezultate volitev v nemški deželi Turingija, kjer je zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, bodo pojasnili njeni prebivalci. V Parizu se končujejo paraolimpijske igre, kjer so tudi slovenski športniki vnovič dosegli lepe uspehe. Ljubitelji sedme umetnosti pa se sprašujejo, kdo bo prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Po manj kot desetih letih obratovanja šestega bloka epilog dobiva zgodba šoštanjske termoelektrarne. Čeprav je Teš že nekaj časa v rdečih številkah in čeprav so z vseh strani prihajala opozorila, da bodo premog nehali uporabljati prej kot čez desetletje, se zdi, da je pristojne slabo finančno stanje ujelo nepripravljene in brez sistemskih zakonov, ki bi urejali prestrukturiranje regije. O tem, kako bo država preprečila grozeč stečaj družbe in socialno bombo, kako bomo nadomestili manjkajočo električno energijo in zagotovili ogrevanje za Šaleško dolino ter o razlogih za nastali položaj, bomo govorili v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE; Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin premogovnika Velenje.
Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea; Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev; Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.
Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.
Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.
Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje na Ministrstvu za zdravje; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.
Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?
Avgustovski vročinski val je popustil, kar pa ne velja za dogajanje doma in po svetu. Vlada se je po vrnitvi s počitnic najprej lotila reševanja težav, ki jih na jugovzhodu države povzročajo nekateri Romi. Ukrepe so zahtevali domačini in opozicija. Prvi je ustanovitev podskupine; pregovorno velja, da če ne veš, kaj bi storil, ustanoviš novo delovno telo. Bo tudi tokrat tako? Na slovenski bančni trg vstopa nova združena banka v madžarski lasti OTP . Kdo bo imel več koristi, njeni komitenti ali lastniki? Medtem ko večina otrok in mladostnikov še uživa zadnje dni počitnic, se nekateri njihovi vrstniki potijo na popravnih in maturitetnih izpitih; ravnatelji pa rešujejo kadrovsko križanko. Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v vojaške konflikte med Ukrajino in Rusijo ter na Bližnjem vzhodu; v ospredju zanimanja je tudi konvencija demokratske stranke v Združenih državah, ki drugič v zgodovini v boj za predsednico države pošilja žensko, tokrat Kamalo Harris. Bo njej uspelo na volitvah?
Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.
Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.
V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.
V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.
Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.
Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.
Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.
Olimpijski ogenj v Parizu je ugasnil. Športniki so že doma, kjer so jim navijači pripravili slovesne sprejeme. Olimpijski duh tudi tokrat ni ustavil konfliktov. S tem ko je ukrajinska vojska vdrla na rusko ozemlje, ta vojna dobiva novo razsežnost; na Bližnjem vzhodu se konflikt iz tedna v teden poglablja; v Združenih državah Amerike narašča vročica pred predsedniškimi volitvami. Zunanjepolitično dogajanje osvetljujejo naši komentatorji. V Tedenskem aktualnem mozaiku pa tudi komentiramo občutno umiritev gospodarske rasti in poletno turistično sezono pri nas.
V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.
V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.
Po opravljeni javni razpravi o noveli zakona o gostinstvu smo na gospodarskem ministrstvu preverili, katere pripombe in predloge so dobili in kakšna bo končna rešitev v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin za turistične namene, ki je med sobodajalci in lastniki nepremičnin dvignila največ prahu. Kako predlagane rešitve ocenjujejo omenjeni, pa tudi hotelirji in pristojni v turistično najbolj obiskanih občinah in kako je v resnici rešljiva kriza na trgu stanovanj? Gostje: Matevž Frangež, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport; Uroš Buda, zavod Gostoljubnost slovenskih domov; Gregor Jamnik, združenje hotelirjev Slovenije; Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; predstavniki slovenskih občin.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.
Komentiramo aktualne dogodke tedna.
Komentiramo aktualne dogodke tedna.
Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.
Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih v Studiu ob 17.00, ki bo tokrat potekal iz Mojstrane.
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.
V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.
Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo. Gosta: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.
Smo leto dni po ujmi epskih razsežnosti bolj varni pred poplavami in plazovi? Smo izboljšali sistem odzivanja na tovrstne katastrofe, tako kot smo ga v primeru požarov? Zakaj več kot 300 družin še vedno ne ve, kje si bodo lahko ustvarile nov dom, in kako smo popravili občinsko infrastrukturo, ki so jo letošnja neurja spet poškodovala? Kako porabljamo donatorski in kako javni denar za obnovo? V Studiu ob 17.00 bodo dopisniki s sogovorniki na terenu preverili razmere na najbolj prizadetih območjih, na ključna vprašanja, ki se ob tem porajajo, pa bosta v radijskem studiu odgovarjala dva gosta, ki sta tesno vpeta v intervencije in obnovo. Gosta: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade in vodja Službe vlade za obnovo.
Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.
Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.
Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.
Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.
Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Na jugovzhodu Slovenije in v Posavju imajo dovolj naraščajočega nasilja in kriminala nekaterih Romov. Od države zahtevajo ukrepe, ki bodo romsko populacijo spodbudili k šolanju, zaposlovanju in uspešnejšemu vključevanju v širšo družbo. Kaj o dogajanju menita varuh človekovih pravic in Zveza Romov Slovenije ter katere ukrepe za izboljšanje položaja Romov snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v tokratnem Studiu ob 17-ih.
V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.
V Parizu se s prvimi tekmovanji začenjajo olimpijske igre. Športni vrhunec poletja bo zaznamovala tudi 197-članska slovenska delegacija z rekordnim številom športnic in športnikov. 90 jih bo nastopilo v francoski prestolnici, kjer bo prvič v zgodovini iger enako število športnic in športnikov. Slovenska reprezentanca se zbira v olimpijski vasi, ki smo jo obiskali pred petkovim odprtjem. V Studiu ob 17.00 o pričakovanjih pred igrami in logistiki ob vzpostavitvi slovenske hiše, ki bo prvič odprla vrata tujim gostom. Umeščena v park s še ducatom drugih držav bo predstavljala slovensko središče v Parizu. Gospodarsko, politično in seveda tudi navijaško. Gosta: Urška Žolnir Jugovar, prva Slovenka, ki je na olimpijskih igrah slišala Zdravljico; Matic Švab, logistični in finančni vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Parizu.
Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Nedavni tragični smrti dveh mladih kot posledici prevelikega odmerka mamil v naši soseščini sta vnovič odprli vprašanja o razširjenosti prepovedanih drog. O novih nevarnostih njihove proizvodnje in uporabe ter ponujanju drog prek spleta v tokratnem v Studiu ob 17.00. Gostje: Jože Hren, ministrstvo za zdravje; Mark Verdenik, Združenje DrogArt; Borut Bah, društvo Stigma; Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.
Za sodobnega človeka postaja čedalje pomembnejša blaginja živali. Toda pri reji perutnine in prašičev za nastanitev pogosto uporabljajo kletke, v katerih živali ne morejo zadovoljevati svojih naravnih potreb, ampak doživljajo stres in trpljenje. Različne državljanske pobude zahtevajo opustitev kletk v živinoreji. V Sloveniji trenutno teče kampanja »Slovenija proti kletkam«. Kakšni so odzivi stroke, gospodarstva in politike na te pobude civilne družbe, bo preverila Jernejka Drolec v oddaji Studio ob 17.00. Gostje bodo: Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo; Danilo Meolic, predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS; Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti; Samo Curk, predstavnik aktivističnega društva AETP.
Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.
Svet je pretresla vest o poskusu atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi kandidata republikancev za nov mandat. Kako bo dogodek vplival na nadaljevanje predsedniške kampanje? Na visoke položaje institucij Evropske unije so bili potrjeni stari in novi obrazi. Kako se bodo v luči neenotnosti spoprijeli z izzivi? Od domačih tem bomo govorili o obsežnem investicijskem valu v bolnišnicah ter o tem, kako bo hitrejši dostop tujcev do delovnih mest zapolnil vrzeli na trgu dela. Slovenija nazaduje na področju digitalizacije, kako obrniti krivuljo navzgor? O vsem tem in drugih aktualnih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku s Simeono Rogelj.
Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.
Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.
Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.
Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre odpotovalo največ slovenskih športnikov do zdaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let mogoče ne bomo več imeli veliko vrhunskih športnikov, za katere bi lahko navijali?
Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?
Donald Trump je tik pred konvencijo republikanske stranke, ki naj bi bivšega predsednika Združenih držav Amerike še uradno ustoličila za republikanskega predsedniškega kandidata, postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata je preživel z lažjo poškodbo, le nekaj sekund po strelu, ki je šokiral svetovno javnost, je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Kakšen zagon dobiva, kaj streljanje na predsedniškega kandidata pove o današnji ameriški družbi, kako varni so politično povsem razklani Američani in pred kakšno izbiro pravzaprav stojijo slabe štiri mesece pred predsedniškimi volitvami?
Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.
Že trinajst mesecev zapored se svet sooča z rekordnimi globalnimi temperaturami. Več kot leto dni je povprečna mesečna temperatura za več kot stopinjo in pol višja od povprečja pred letom 1900. Kljub temu je pozornost svetovnih voditeljev še vedno usmerjena predvsem v druge teme. Končal se je vrh Nata. Kakšen je izkupiček, kakšno sporočilo in predvsem kakšne utegnejo biti posledice sprejetih odločitev? Slovenija spet kupuje patrie. Pospešen je socialni dialog, danes o pokojninski reformi, včeraj napredek vlade in sindikatov javnega sektorja glede prenove plačnega sistema. O vsem tem in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu s Heleno Lovinčič.
Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman
Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman
Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.
Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.
Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.
Častnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in v Bologni naj bi sledila večja podpora slovenskemu knjižnemu prostoru, pričakoval se je zagon. Velik del založnikov, stanovskih združenj in društev je zato še toliko bolj razočaranih, saj so letos prejeli celo manj sredstev, to pa je za slovensko knjigo nič drugega kot nazadovanje. Na ministrstvu za kulturo na drugi strani zavračajo očitek o drastičnem znižanju sredstev in obljubljajo, da bodo v prihodnje sredstva povečevali. Kako razumeti nasprotujoče si ocene o stanju slovenskega založništva? Kako velik je šok po Frankfurtu in Bologni? V tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Aleksandrom Čobcem in gosti: ministrica za kulturo Asta Vrečko direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc profesor knjigarstva na ljubljanski filozofski fakulteti ter poznavalec slovenskega knjižnega trga Andrej Blatnik.
Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.
V tokratnem kritičnem prerezu tedna pogledujemo v Združeno kraljestvo, ki si je na parlamentarnih volitvah izbiralo novo politično vodstvo. Kako se tega v dveh krogih lotevajo francoski volivci, bomo pokomentirali z bruseljsko dopisnico. V Združenih državah Amerike pa se po medlem nastopu na predvolilnem soočenju vrstijo pozivi Joeju Bidnu, naj odstopi od demokratske kandidature za predsednika. Med domačimi temami več o tem, kako uresničiti voljo volivcev, izraženo na nedavnih referendumih, za začetek glede preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v novem poročilu Sloveniji priporoča izvedbo strukturnih reform, povezanih s staranjem prebivalstva, in odločnejše ukrepe za zeleni prehod. Pretresli bomo tudi razmere v javnem sektorju.
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec
Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.
Nujna sanacija vodotokov v okviru intervencije po veliki povodnji avgusta lani je končana. Kot zatrjujejo pristojni, je bila uspešna, pojasnjujejo, da so več kot 800 kilometrov vodotokov, ki so jih poplave močno poškodovale, sanirali toliko, da so normalno pretočni. A to ljudem, ki živijo ob rekah, še zdaleč ne omogoča, da bi lahko mirno spali, prav tako vsi ne menijo, da so intervencijo po poplavah izvedli učinkovito. Nadaljnji protipoplavni ukrepi so nujni, menijo skoraj vsi, a vprašanje je, kako se jih lotiti. Kaj na tem področju namerava storiti država, kje bo dobila denar, kje dela potekajo dobro, kje se morda zatika, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: minister za naravne vire in prostor Jože Novak; župan Občine Luče Klavdij Strmčnik; Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki zastopa tudi glas Društva za zaščito voda.
Slovenija praznuje 33 let samostojnosti; eno najlepših daril so ji podarili nogometaši z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip. In kaj se je spremenilo v 33 letih? Predstavljamo pregled družbenih, socioloških, gospodarskih kazalcev. Socialni partnerji so po skoraj letu končno oživeli socialni dialog. Pred vlado, delodajalci in sindikati je iskanje konsenza o davčnih spremembah, prenovi zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa. Afera z nakupom stavbe za sodišče na Litijski dobiva nove razsežnosti. Komentiramo dogajanje tudi v tujini: evropski voditelji so dosegli dogovor o delitvi najpomembnejših položajev v glavnih evropskih ustanovah; na bližnjem vzhodu se konflikti le stopnjujejo in zakaj se je končal sodni proces proti Julianu Assangeu po več kot desetletju.
Slovenija praznuje 33 let samostojnosti; eno najlepših daril so ji podarili nogometaši z uvrstitvijo med najboljših 16 evropskih ekip. In kaj se je spremenilo v 33 letih? Predstavljamo pregled družbenih, socioloških, gospodarskih kazalcev. Socialni partnerji so po skoraj letu končno oživeli socialni dialog. Pred vlado, delodajalci in sindikati je iskanje konsenza o davčnih spremembah, prenovi zdravstvene zakonodaje in evidentiranje delovnega časa. Afera z nakupom stavbe za sodišče na Litijski dobiva nove razsežnosti. Komentiramo dogajanje tudi v tujini: evropski voditelji so dosegli dogovor o delitvi najpomembnejših položajev v glavnih evropskih ustanovah; na bližnjem vzhodu se konflikti le stopnjujejo in zakaj se je končal sodni proces proti Julianu Assangeu po več kot desetletju.
Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.
Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.