Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici
V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici
Osrednje teme: 37. Slovenski glasbeni dnevi 21. 3. – 2. 4. 2023 26. Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu Retrospektiva slovenskega filma na Dunaju Odprtje mednarodne razstave Hand Made ali Ročno delo v Mestni galeriji Ptuj Trojezični Festival komičnega gledališča KOMIGO v Gorici Zbiranje predlogov za novi Nacionalni program za kulturo
Osrednje teme: 37. Slovenski glasbeni dnevi 21. 3. – 2. 4. 2023 26. Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu Retrospektiva slovenskega filma na Dunaju Odprtje mednarodne razstave Hand Made ali Ročno delo v Mestni galeriji Ptuj Trojezični Festival komičnega gledališča KOMIGO v Gorici Zbiranje predlogov za novi Nacionalni program za kulturo
Osrednje teme: 37. Slovenski glasbeni dnevi 21. 3. – 2. 4. 2023 26. Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu Retrospektiva slovenskega filma na Dunaju Odprtje mednarodne razstave Hand Made ali Ročno delo v Mestni galeriji Ptuj Trojezični Festival komičnega gledališča KOMIGO v Gorici Zbiranje predlogov za novi Nacionalni program za kulturo
Osrednje teme: 37. Slovenski glasbeni dnevi 21. 3. – 2. 4. 2023 26. Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu Retrospektiva slovenskega filma na Dunaju Odprtje mednarodne razstave Hand Made ali Ročno delo v Mestni galeriji Ptuj Trojezični Festival komičnega gledališča KOMIGO v Gorici Zbiranje predlogov za novi Nacionalni program za kulturo
V pregledu kulturnega dogajanja vas seznanjamo z dogodki, s katerimi bo zaznamovano Tavčarjevo leto, predstavljamo dobitnico nagrade Lydie Wísiakove in prejemnike nagrad za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti ter razmišljamo o tem, kakšna usoda čaka zbirko kipov s posestva Brdo pri Kranju. Ogledali pa smo si tudi tri razstave.
V pregledu kulturnega dogajanja vas seznanjamo z dogodki, s katerimi bo zaznamovano Tavčarjevo leto, predstavljamo dobitnico nagrade Lydie Wísiakove in prejemnike nagrad za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti ter razmišljamo o tem, kakšna usoda čaka zbirko kipov s posestva Brdo pri Kranju. Ogledali pa smo si tudi tri razstave.
V Ljubljani se je pravkar začel že XX. Festival literature sveta Fabula, in mi vam tokrat predstavljamo osrednje poudarke. Prav tam že od četrtke poteka 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki se bo zaključil konec prihodnjega tedna. Bili smo na razpravi o rabi in nerabi našega jezika na nekaterih tujih spletnih platformah na Odboru za kulturo državnega zbora. Predstavljamo tudi osnoven uvid v pregledno razstavo o večletnem delu "platforme za sodobno raziskovalno umetnost KonS" v ljubljanski Cukrarni, obiskali pa smo še razstavo "Objekt iz prostora" v Galeriji Miklove hiše v Ribnici. FOTO: Utrinki iz delavnic Platforme KonS v Cukrarni VIR: https://kons-platforma.org/dogodki/konsekvence-%e2%89%a1-park-delavnic/
V Ljubljani se je pravkar začel že XX. Festival literature sveta Fabula, in mi vam tokrat predstavljamo osrednje poudarke. Prav tam že od četrtke poteka 24. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki se bo zaključil konec prihodnjega tedna. Bili smo na razpravi o rabi in nerabi našega jezika na nekaterih tujih spletnih platformah na Odboru za kulturo državnega zbora. Predstavljamo tudi osnoven uvid v pregledno razstavo o večletnem delu "platforme za sodobno raziskovalno umetnost KonS" v ljubljanski Cukrarni, obiskali pa smo še razstavo "Objekt iz prostora" v Galeriji Miklove hiše v Ribnici. FOTO: Utrinki iz delavnic Platforme KonS v Cukrarni VIR: https://kons-platforma.org/dogodki/konsekvence-%e2%89%a1-park-delavnic/
O razstavah Ukrajina pripoveduje, Mama, jaz nočem vojne in Gubec: razbojnik ali junak, pa o znanstvenem simpoziju o Dušanu Jovanoviću in treh jubilejih – 30-letnici Kulturno-umetniškega društva Apokalipsa, 50-letnici Pilonove galerije Ajdovščina in 90-letnici arhiva Maribor, ter o prihajajočih Dnevih komedije v Celju.
O razstavah Ukrajina pripoveduje, Mama, jaz nočem vojne in Gubec: razbojnik ali junak, pa o znanstvenem simpoziju o Dušanu Jovanoviću in treh jubilejih – 30-letnici Kulturno-umetniškega društva Apokalipsa, 50-letnici Pilonove galerije Ajdovščina in 90-letnici arhiva Maribor, ter o prihajajočih Dnevih komedije v Celju.
Tokratne uvodne teme so v znamenju dveh razstav v Ljubljani in ene v Celju: v ljubljanski Galeriji Jakopič je na ogled izbor fotografij iz arhiva nizozemske agencije Noor images, v Galeriji Vodnikove domačije, ki začasno gostuje v Trubarjevi hiši, pa si že lahko ogledate skupinsko razstavo mlade ilustracije z naslovom Tu nas najdete; ob 110. obletnici rojstva so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo v spomin na Franja Felicijana, med drugim nekdanjega sodelavca arhitektov Jožeta Plečnika in Eda Mihevca. V Novem mestu so predstavili že deveto monografijo o rezultatih arheoloških izkopavanj prazgodovinskega najdišča na Kapiteljski njivi, napovedno pa predstavljamo že 11. Gibanico, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v Ljubljani potekala v drugi polovici prihodnjega tedna. FOTO: Sredi fotomontaže je Franjo Felicijan, 1913 – 1994 VIR: Nataša Žmaher, hrani Pokrajinski muzej Celje
Tokratne uvodne teme so v znamenju dveh razstav v Ljubljani in ene v Celju: v ljubljanski Galeriji Jakopič je na ogled izbor fotografij iz arhiva nizozemske agencije Noor images, v Galeriji Vodnikove domačije, ki začasno gostuje v Trubarjevi hiši, pa si že lahko ogledate skupinsko razstavo mlade ilustracije z naslovom Tu nas najdete; ob 110. obletnici rojstva so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo v spomin na Franja Felicijana, med drugim nekdanjega sodelavca arhitektov Jožeta Plečnika in Eda Mihevca. V Novem mestu so predstavili že deveto monografijo o rezultatih arheoloških izkopavanj prazgodovinskega najdišča na Kapiteljski njivi, napovedno pa predstavljamo že 11. Gibanico, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki bo v Ljubljani potekala v drugi polovici prihodnjega tedna. FOTO: Sredi fotomontaže je Franjo Felicijan, 1913 – 1994 VIR: Nataša Žmaher, hrani Pokrajinski muzej Celje
Še vedno odzvanja dogajanje okrog kulturnega praznika in podelitve Prešernovih nagrad; predstavljamo strokovne pomisleke glede združevanja muzejev, opozarjamo na medmuzejski projekt ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora, govorimo o razstavi Marcela Valentinija Originalni ponaredki v ljubljanski galeriji Vžigalica in o razstavi Suzane Brborović v Mestni galeriji Nova Gorica. Pozornost namenjamo umetniški zbirki tovarne Talum in se veselimo dragocenega posnetka, ki ga bo poslej hranil Program Ars.
Še vedno odzvanja dogajanje okrog kulturnega praznika in podelitve Prešernovih nagrad; predstavljamo strokovne pomisleke glede združevanja muzejev, opozarjamo na medmuzejski projekt ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora, govorimo o razstavi Marcela Valentinija Originalni ponaredki v ljubljanski galeriji Vžigalica in o razstavi Suzane Brborović v Mestni galeriji Nova Gorica. Pozornost namenjamo umetniški zbirki tovarne Talum in se veselimo dragocenega posnetka, ki ga bo poslej hranil Program Ars.
Ali ste kdaj razmišljali o času čez slabe 3 milijarde let na Zemlji? V ljubljanski galeriji "Osmo/za"si lahko ogledate človeško predstavitev tega stanja. Sicer pa se bomo spomnili 120-letnice Pokrajinskega muzeja Maribor in pravkar odprte "Kurentove hiše" na Ptuju, kjer se je že začelo predpustno rajanje. Predstavili bomo tudi 2 novi razstavi v Galeriji Murska Sobota, izbor slik Janeza Bernika in razstavo "Terra Pannon" domačina z imenom Endre Gönter. Avtor državne proslave ob Prešernovem dnevu Matjaž Farič pa bo razmišljal o pripravah in njeni vsebini. foto: Kurenti prinašajo starodavna preprosta sporočila o koncu starega in začetku novega - kaj pa državne proslave? vir: zveza-kurentov.si
Ali ste kdaj razmišljali o času čez slabe 3 milijarde let na Zemlji? V ljubljanski galeriji "Osmo/za"si lahko ogledate človeško predstavitev tega stanja. Sicer pa se bomo spomnili 120-letnice Pokrajinskega muzeja Maribor in pravkar odprte "Kurentove hiše" na Ptuju, kjer se je že začelo predpustno rajanje. Predstavili bomo tudi 2 novi razstavi v Galeriji Murska Sobota, izbor slik Janeza Bernika in razstavo "Terra Pannon" domačina z imenom Endre Gönter. Avtor državne proslave ob Prešernovem dnevu Matjaž Farič pa bo razmišljal o pripravah in njeni vsebini. foto: Kurenti prinašajo starodavna preprosta sporočila o koncu starega in začetku novega - kaj pa državne proslave? vir: zveza-kurentov.si
Pregled kulturnih dogodkov začenjamo s predstavitvijo programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje; nadaljujemo v Frankfurtu, v katerem je prva izvedba opere Blühen, Razcvet, skladatelja Vita Žuraja prejela imenitne odzive. Predstavili bomo tudi letošnjo prejemnico Tischlerjeve nagrade Milko Kriegl, program Art, s katerim NLB-skupina spet začenja naložbe v sodobno umetnost, in dve razstavi. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani vabijo na ogled razstave Otroci gledalci, v galeriji Fotografija pa razstavlja Mankica Kranjec. Oddajo Kulturna panorama pripravljamo v uredništvu za kulturo tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska mojstrica je Klara Otorepec, urednica je oddaje Tina Kozin.
Pregled kulturnih dogodkov začenjamo s predstavitvijo programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje; nadaljujemo v Frankfurtu, v katerem je prva izvedba opere Blühen, Razcvet, skladatelja Vita Žuraja prejela imenitne odzive. Predstavili bomo tudi letošnjo prejemnico Tischlerjeve nagrade Milko Kriegl, program Art, s katerim NLB-skupina spet začenja naložbe v sodobno umetnost, in dve razstavi. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani vabijo na ogled razstave Otroci gledalci, v galeriji Fotografija pa razstavlja Mankica Kranjec. Oddajo Kulturna panorama pripravljamo v uredništvu za kulturo tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska mojstrica je Klara Otorepec, urednica je oddaje Tina Kozin.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Opozarjamo na razstave: Zora Stančič razstavlja v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu, v Galeriji mesta Ptuj je na ogled Inventura 2.0 - sodobnih ptujskih likovnih ustvarjalcev, v ljubljanskem Škucu pa so odprli razstavo z naslovom Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno. Predstavljamo program Tedna slovenske drame in razkrivamo besedo leta 2022. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Robert Markoč, redakcija Staša Grahek.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Opozarjamo na razstave: Zora Stančič razstavlja v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu, v Galeriji mesta Ptuj je na ogled Inventura 2.0 - sodobnih ptujskih likovnih ustvarjalcev, v ljubljanskem Škucu pa so odprli razstavo z naslovom Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno. Predstavljamo program Tedna slovenske drame in razkrivamo besedo leta 2022. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Robert Markoč, redakcija Staša Grahek.
Letos Pokrajinski muzej Ptuj Ormož beleži 130 letnico ustanovitve, tako bomo povzeli njegove ključne razvojne mejnike in predstavili tekoči program. Ob dokumentarnem filmu "Jaz sem mravljišče drobnih smrti" se spominjamo pokojnega pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ob novi razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani pa predlani preminulega slikarja in grafika Lada Pengova. Izpostavljamo tudi pravkar predstavljeno zgodovinsko delo o "mejni reki Idriji" Franca in Zorana Jerončiča, ki sta prečesala to stoletja staro mejo med Serenissimo in Habsburgi. V celjskem Knežjem dvoru pa si lahko ogledate razstavo z naslovom "Ljubíja- zaklad pod skalo" o lani jeseni v Zgornji Savinjski dolini najdenih predmetih iz poznorimskega obdobja – tam so takšne najdbe našli prvič. FOTO: Panorama osrednjega sedeža Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ob reki Dravi VIR: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Letos Pokrajinski muzej Ptuj Ormož beleži 130 letnico ustanovitve, tako bomo povzeli njegove ključne razvojne mejnike in predstavili tekoči program. Ob dokumentarnem filmu "Jaz sem mravljišče drobnih smrti" se spominjamo pokojnega pesnika in pisatelja Milana Vincetiča, ob novi razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani pa predlani preminulega slikarja in grafika Lada Pengova. Izpostavljamo tudi pravkar predstavljeno zgodovinsko delo o "mejni reki Idriji" Franca in Zorana Jerončiča, ki sta prečesala to stoletja staro mejo med Serenissimo in Habsburgi. V celjskem Knežjem dvoru pa si lahko ogledate razstavo z naslovom "Ljubíja- zaklad pod skalo" o lani jeseni v Zgornji Savinjski dolini najdenih predmetih iz poznorimskega obdobja – tam so takšne najdbe našli prvič. FOTO: Panorama osrednjega sedeža Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ob reki Dravi VIR: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.
Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.
Boris Pahor ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, na katere je opozarjal mednarodno skupnost. Še v zadnjih letih življenja, ko je umiralo njegovo telo, je v njem tlela silna energija, ki jo je izžareval. Njegova smrt v 109. letu starosti je bila eden izmed dogodkov, ki so vzbudili največ pozornosti na področju kulture, pa tudi širše. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Na začetku njenega mandata je izbruhnila afera, povezana s ponaredki v narodnem muzeju, razvedelo se je tudi za zlorabo v primeru Fotopub. Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrada Ingeborg Bachmann, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad na nemškem govornem območju, pa je šla v roke slovenski pisateljici Ani Marwan. Pregledali bomo, kateri so bili filmi, razstave, predstave in knjige leta, ki jih priporočamo. Poslušajte nas, ko bomo odstirali svetle, pa tudi manj svetle plati leta 2022 na področju kulture.
Boris Pahor ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, na katere je opozarjal mednarodno skupnost. Še v zadnjih letih življenja, ko je umiralo njegovo telo, je v njem tlela silna energija, ki jo je izžareval. Njegova smrt v 109. letu starosti je bila eden izmed dogodkov, ki so vzbudili največ pozornosti na področju kulture, pa tudi širše. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Na začetku njenega mandata je izbruhnila afera, povezana s ponaredki v narodnem muzeju, razvedelo se je tudi za zlorabo v primeru Fotopub. Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrada Ingeborg Bachmann, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad na nemškem govornem območju, pa je šla v roke slovenski pisateljici Ani Marwan. Pregledali bomo, kateri so bili filmi, razstave, predstave in knjige leta, ki jih priporočamo. Poslušajte nas, ko bomo odstirali svetle, pa tudi manj svetle plati leta 2022 na področju kulture.
V središču današnje oddaje: Nagradi Staneta Severja Ivi Krajnc Bagola in Juriju Zrnecu, finalistke za besedo leta 2022, predvsem pa razstave v Ljubljani: v NUK-u je na ogled razstava o Karlu Destovniku Kajuhu - Čas življenja in čas smrti, v Moderni galeriji so odprli razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti, v galeriji Spomeniškovarstvenega centra si je mogoče ogledati razstavo Živimo prostor: Premišljeno z naravo in arhitekturo, v galeriji Dessa pa razstavo z naslovom Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki. Izbor glasbe Tina Ogrin, tonski mojster Maks Pust, urednica oddaje Staša Grahek.
V središču današnje oddaje: Nagradi Staneta Severja Ivi Krajnc Bagola in Juriju Zrnecu, finalistke za besedo leta 2022, predvsem pa razstave v Ljubljani: v NUK-u je na ogled razstava o Karlu Destovniku Kajuhu - Čas življenja in čas smrti, v Moderni galeriji so odprli razstavo Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti, v galeriji Spomeniškovarstvenega centra si je mogoče ogledati razstavo Živimo prostor: Premišljeno z naravo in arhitekturo, v galeriji Dessa pa razstavo z naslovom Skupaj znamo najbolje: slovenski inženirsko-arhitekturni dosežki. Izbor glasbe Tina Ogrin, tonski mojster Maks Pust, urednica oddaje Staša Grahek.
Tedenski pregled se tokrat začne s tremi novimi razstavami: v Umetnostni galeriji Maribor je na ogled pregled dosežkov in življenja modernističnega arhitekta Saše Deva, 1903–1967, ki je od obdobja med vojnama do sredine stoletja mestu vtisnil sodobno podobo, v ljubljanski Galeriji Cankarjevega doma pa je odprta velika naravoslovna razstava "V vrtincu sprememb". Tamkajšna Moderna galerija se je z razstavo spomnila 100. obletnice rojstva pokojnega slikarja in profesorja Marijana Tršarja, kaže pa, da so arhitekti izbrali ekipo, ki bo predstavljala državo na beneškem arhitekturnem bienalu prihodnje leto. V glavnem mestu so filozofinje in filozofi iskali povezave Hegla, žensk in feminizma v luči logike in politike spolnih razlik, ministrstvo za kulturo pa je gostilo razpravo o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi in izobraževanju. FOTO: Gradnja palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru med 1930-32, danes Zdravstveni dom A.Drolca VIR: arhiv MAO
Tedenski pregled se tokrat začne s tremi novimi razstavami: v Umetnostni galeriji Maribor je na ogled pregled dosežkov in življenja modernističnega arhitekta Saše Deva, 1903–1967, ki je od obdobja med vojnama do sredine stoletja mestu vtisnil sodobno podobo, v ljubljanski Galeriji Cankarjevega doma pa je odprta velika naravoslovna razstava "V vrtincu sprememb". Tamkajšna Moderna galerija se je z razstavo spomnila 100. obletnice rojstva pokojnega slikarja in profesorja Marijana Tršarja, kaže pa, da so arhitekti izbrali ekipo, ki bo predstavljala državo na beneškem arhitekturnem bienalu prihodnje leto. V glavnem mestu so filozofinje in filozofi iskali povezave Hegla, žensk in feminizma v luči logike in politike spolnih razlik, ministrstvo za kulturo pa je gostilo razpravo o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi in izobraževanju. FOTO: Gradnja palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru med 1930-32, danes Zdravstveni dom A.Drolca VIR: arhiv MAO
Predstavljamo mednarodni znanstveni simpozij Slovenci in Karađorđevići, ki je bil organiziran v Mariboru, bili smo na okrogli mizi o Jožetu Plečniku na Dunaju, obiskali smo nekaj razstav – skupinsko na Koroškem z naslovom Zbirke za solidarno prihodnost, dve v Ljubljani, prvo pred Arhivom Republike Slovenije, Ko so nam zvezde naklonjene … Zgodovina jezuitskega kolegija, in drugo v galeriji Vžigalica, v kateri se z razstavo Konstruirane krajine predstavlja italijanski umetnik Leone Contini, pa mariborsko svetlobno-zvočno razstavo Globoka modrina si ter skupinsko razstavo v Vili Vipolže v sklopu mednarodnega vizualnega festivala Art Circle/Krog umetnosti.
Predstavljamo mednarodni znanstveni simpozij Slovenci in Karađorđevići, ki je bil organiziran v Mariboru, bili smo na okrogli mizi o Jožetu Plečniku na Dunaju, obiskali smo nekaj razstav – skupinsko na Koroškem z naslovom Zbirke za solidarno prihodnost, dve v Ljubljani, prvo pred Arhivom Republike Slovenije, Ko so nam zvezde naklonjene … Zgodovina jezuitskega kolegija, in drugo v galeriji Vžigalica, v kateri se z razstavo Konstruirane krajine predstavlja italijanski umetnik Leone Contini, pa mariborsko svetlobno-zvočno razstavo Globoka modrina si ter skupinsko razstavo v Vili Vipolže v sklopu mednarodnega vizualnega festivala Art Circle/Krog umetnosti.
V panoramskem zvočnem popotovanju bomo danes razkrili imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, takoj zatem pa se pomudili pri zavezah visoke politike h gradnji nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Pogledali bomo na Ig, kjer zaključujejo projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na ljubljanskem Barju, podrobneje pa se bomo posvetili še nekaterim razstavam in dogajanju ob 222. obletnici Prešernovega rojstva, ki jo bo zaznamoval pestri Ta veseli dan kulture; med drugimi razstavi slovenskega impresionista Mateja Sternena v Narodni galeriji, razstavi Mitja Ficka in Marka Jakšeta v Mestni galeriji Ljubljana in 40 let sem delal, Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka, na Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju!
V panoramskem zvočnem popotovanju bomo danes razkrili imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, takoj zatem pa se pomudili pri zavezah visoke politike h gradnji nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice, NUK 2. Pogledali bomo na Ig, kjer zaključujejo projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na ljubljanskem Barju, podrobneje pa se bomo posvetili še nekaterim razstavam in dogajanju ob 222. obletnici Prešernovega rojstva, ki jo bo zaznamoval pestri Ta veseli dan kulture; med drugimi razstavi slovenskega impresionista Mateja Sternena v Narodni galeriji, razstavi Mitja Ficka in Marka Jakšeta v Mestni galeriji Ljubljana in 40 let sem delal, Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka, na Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju!
Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jürgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje Mirka Šubica pa Marta Bensa iz Gorice.
Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jürgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje Mirka Šubica pa Marta Bensa iz Gorice.
Zabelova nagrada za Bojano Pejić, Teden slovenskih knjižnic, Slovenski knjižni sejem v Ljubljani, Mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix v Mariboru – ob teh glavnih temah pa še o Einspielerjevi nagradi za Josefa Winklerja, simpoziju o Marcelu Proustu, ki sta ga pripravili Beletrina in Filozofska fakulteta v Ljubljani, ter o treh razstavah, ki so ob stoletnici Pasolinijevega rojstva na ogled v Rimu.
Zabelova nagrada za Bojano Pejić, Teden slovenskih knjižnic, Slovenski knjižni sejem v Ljubljani, Mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix v Mariboru – ob teh glavnih temah pa še o Einspielerjevi nagradi za Josefa Winklerja, simpoziju o Marcelu Proustu, ki sta ga pripravili Beletrina in Filozofska fakulteta v Ljubljani, ter o treh razstavah, ki so ob stoletnici Pasolinijevega rojstva na ogled v Rimu.
Ponujamo pogovor s prevajalko Anjo Naglič, letošnjo prejemnico Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih del. Sledil bo prvi slovenski pesmomat na vrtu Društva slovenskih pisateljev, po tem pa začetek 23. festivala Pixxelpoint v stari in Novi Gorici. Opozorili bomo na novo kulturno pridobitev Ptuja in na tri razstave: kiparju Jakobu Savinšku ob 100-letnici rojstva posvečeno v kamniški Galeriji Miha Maleš, na domiselno interpretacijo arhitektovih del v Plečnikovi hiši v Ljubljani z naslovom »Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …«, in na razstavo »Delo v nastajanju …« v ljubljanskem ŠKUC-u, ki razmišlja o skupnostih onkraj kapitalizma. Posebej pa smo se posvetili novosti na Ptuju – novemu Kabinetu Stojana Kerblerja. FOTO: Prvi slovenski pesmomat so tehnično izgotovili na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani VIR: rtvslo.si
Ponujamo pogovor s prevajalko Anjo Naglič, letošnjo prejemnico Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih del. Sledil bo prvi slovenski pesmomat na vrtu Društva slovenskih pisateljev, po tem pa začetek 23. festivala Pixxelpoint v stari in Novi Gorici. Opozorili bomo na novo kulturno pridobitev Ptuja in na tri razstave: kiparju Jakobu Savinšku ob 100-letnici rojstva posvečeno v kamniški Galeriji Miha Maleš, na domiselno interpretacijo arhitektovih del v Plečnikovi hiši v Ljubljani z naslovom »Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …«, in na razstavo »Delo v nastajanju …« v ljubljanskem ŠKUC-u, ki razmišlja o skupnostih onkraj kapitalizma. Posebej pa smo se posvetili novosti na Ptuju – novemu Kabinetu Stojana Kerblerja. FOTO: Prvi slovenski pesmomat so tehnično izgotovili na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani VIR: rtvslo.si
Podeljenie listine institucijam, ki so z izjemnimi pisnimi spomeniki vpisane na Nacionalno listo Spomin sveta,Tanja Tuma, nova članica mednarodnega PEN,Mátija Ferlín, hrvaški plesalec in koreograf se predstavlja v Cankarjevem domu v Ljubljani,v Mariboru je nastala nova kulturna četrt Minoriti,Razstava Digitalno mleko Petre Mrša v Likovnem salonu Celje,Razstava naslovnic Sinjega galeba v Vodnikovi domačiji,Slovenci, ki živijo v Italiji, zaskrbljeni zaradi besed novega predsednika italijanskega senata La Russe.
Podeljenie listine institucijam, ki so z izjemnimi pisnimi spomeniki vpisane na Nacionalno listo Spomin sveta,Tanja Tuma, nova članica mednarodnega PEN,Mátija Ferlín, hrvaški plesalec in koreograf se predstavlja v Cankarjevem domu v Ljubljani,v Mariboru je nastala nova kulturna četrt Minoriti,Razstava Digitalno mleko Petre Mrša v Likovnem salonu Celje,Razstava naslovnic Sinjega galeba v Vodnikovi domačiji,Slovenci, ki živijo v Italiji, zaskrbljeni zaradi besed novega predsednika italijanskega senata La Russe.
Gostja Kulturne panorame je Jenkova nagrajenka, pesnica Nataša Velikonja. Nekaj minut namenjamo prejemnikoma nagrade Kristine Brenkove za izvirno slikanico Jani Bauer in Petru Škerlu. Poročamo o razstavah Črtomirja Freliha in Bojana Radoviča ter govorimo tudi o napovedani združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve.Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema Tina Ogrin,tonski mojster Franci Moder, urednica oddaje Staša Grahek.
Gostja Kulturne panorame je Jenkova nagrajenka, pesnica Nataša Velikonja. Nekaj minut namenjamo prejemnikoma nagrade Kristine Brenkove za izvirno slikanico Jani Bauer in Petru Škerlu. Poročamo o razstavah Črtomirja Freliha in Bojana Radoviča ter govorimo tudi o napovedani združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve.Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema Tina Ogrin,tonski mojster Franci Moder, urednica oddaje Staša Grahek.
Osrednja tema frankfurtskega knjižnega sejma je prevajanje. Pri nas pa je ta teden aktualna prevajalska Sovretova nagrada, ki jo, kot najstarejšo literarno nagrado, podeljujejo že šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prejela jo je Katja Zakrajšek za prevod romana Dekle, ženska, druga-i britanske pisateljice Bernardine Evaristo. Napovedujemo Festival angažiranega pisanja in predstavljamo tri razstave: Sveti konji – nebesni jezdeci v etnografski muzej, Transformacije lesa v Galerijo Božidar Jakac ter Plečnik: Za narod zaslužnim in svojim v poklon, ki v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra razgrne projekt ljubljanskega pokopališča Navje.
Osrednja tema frankfurtskega knjižnega sejma je prevajanje. Pri nas pa je ta teden aktualna prevajalska Sovretova nagrada, ki jo, kot najstarejšo literarno nagrado, podeljujejo že šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prejela jo je Katja Zakrajšek za prevod romana Dekle, ženska, druga-i britanske pisateljice Bernardine Evaristo. Napovedujemo Festival angažiranega pisanja in predstavljamo tri razstave: Sveti konji – nebesni jezdeci v etnografski muzej, Transformacije lesa v Galerijo Božidar Jakac ter Plečnik: Za narod zaslužnim in svojim v poklon, ki v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra razgrne projekt ljubljanskega pokopališča Navje.
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla
Predstavljamo letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo, francosko pisateljico Annie Ernaux, ki na dilemo mladih ali brati ali pisati odgovarja, da je najprej potrebno predvsem veliko brati. Opozarjamo na ljubljanski mednarodni festival Mesto žensk, in na pravkar končani festival Indigo in Festival stripa Tinta Ljubljana, ki se bo sklenil ta konec tedna. Tehniški muzej Slovenije se z novo razstavo posveča fizikalnemu fenomenu Svetloba, Galerija Vžigalica v Ljubljani pa ponuja izbor del na temo »Ljubljana se klanja Sloveniji«, tokrat Pomurju. Pred koncem še povzetek letošnjih priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor. FOTO: Nobelovka za literaturo 2022 Annie Ernaux l. 2019 na gostovanju v Španiji VIR: https://www.francetvinfo.fr/culture/livres/roman/l-ecrivaine-francaise-annie-ernaux-recoit-le-prix-nobel-de-litterature_4798369.html
Predstavljamo letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo, francosko pisateljico Annie Ernaux, ki na dilemo mladih ali brati ali pisati odgovarja, da je najprej potrebno predvsem veliko brati. Opozarjamo na ljubljanski mednarodni festival Mesto žensk, in na pravkar končani festival Indigo in Festival stripa Tinta Ljubljana, ki se bo sklenil ta konec tedna. Tehniški muzej Slovenije se z novo razstavo posveča fizikalnemu fenomenu Svetloba, Galerija Vžigalica v Ljubljani pa ponuja izbor del na temo »Ljubljana se klanja Sloveniji«, tokrat Pomurju. Pred koncem še povzetek letošnjih priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor. FOTO: Nobelovka za literaturo 2022 Annie Ernaux l. 2019 na gostovanju v Španiji VIR: https://www.francetvinfo.fr/culture/livres/roman/l-ecrivaine-francaise-annie-ernaux-recoit-le-prix-nobel-de-litterature_4798369.html
Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika. FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/
Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika. FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/
Precej raznovrstno je bilo dogajanje tega tedna. V Trbovljah se končuje festival novomedijske kulture Speculum Artium. v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so odprli razstavo Umetnost na delu – Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, v Lutkovnem gledališču pa se je začel festival Lutke. Pogovorili se bomo z dobitnikoma nagrade večernica in nagrade Fanny Hausmann. Skupina Laibach se svojih začetnih let spominja z razstavo o Turneji po okupirani Evropi leta 1983, začenjamo pa s tridnevno mednarodno filozofsko konferenco o sodobnih strukturah oblasti z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti.
Precej raznovrstno je bilo dogajanje tega tedna. V Trbovljah se končuje festival novomedijske kulture Speculum Artium. v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so odprli razstavo Umetnost na delu – Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, v Lutkovnem gledališču pa se je začel festival Lutke. Pogovorili se bomo z dobitnikoma nagrade večernica in nagrade Fanny Hausmann. Skupina Laibach se svojih začetnih let spominja z razstavo o Turneji po okupirani Evropi leta 1983, začenjamo pa s tridnevno mednarodno filozofsko konferenco o sodobnih strukturah oblasti z naslovom Gospodar – o sodobnih strukturah oblasti.
V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars
V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars
Zaključuje se letošnji festival Vilenica, naša gostja bo tudi nagrajenka iz Latvije Amanda Aizpuriete, naš gost je letošnji Lavrinov nagrajenec, Ludvig Hartinger, sledila pa mu bosta Dragan Živadinov in Marijan Rupert, NUK na temo dokumenti KSEVT, poročamo iz seje parlamentarnega odbora za kulturo, na temo dodeljevanja javnih sredstev kulturni eliti. Zaključuje se prvi teden 8. festivala Hiša strpnosti v glavnem mestu, ta teden pa se je začel festival fotografije v Mariboru. Obiskali smo pregledno razstavo Marjana Mančka v Galeriji Velenje, napovedujemo pa tudi podelitev nagrade lastovka za kratko zgodbo Programa Ars prihodnji teden, 15. septembra.
Zaključuje se letošnji festival Vilenica, naša gostja bo tudi nagrajenka iz Latvije Amanda Aizpuriete, naš gost je letošnji Lavrinov nagrajenec, Ludvig Hartinger, sledila pa mu bosta Dragan Živadinov in Marijan Rupert, NUK na temo dokumenti KSEVT, poročamo iz seje parlamentarnega odbora za kulturo, na temo dodeljevanja javnih sredstev kulturni eliti. Zaključuje se prvi teden 8. festivala Hiša strpnosti v glavnem mestu, ta teden pa se je začel festival fotografije v Mariboru. Obiskali smo pregledno razstavo Marjana Mančka v Galeriji Velenje, napovedujemo pa tudi podelitev nagrade lastovka za kratko zgodbo Programa Ars prihodnji teden, 15. septembra.
Pesnica Kristina Kočan je ta teden prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko Selišča, ki v ospredje postavlja zvočno plat pesništva; naslednji teden pa se obeta 32. mednarodni literarni festival Vilenica. Zbrali smo nekaj utrinkov s Salzburških slavnostnih iger in festivala sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, predstavljamo pa tudi novo stalno postavitev del Nandeta Vidmarja ter razstavo Prevzetnost in pristranost, ki tematizira narodno nošo in njene upodobitve, pripadnost in identiteto ter vlogo in položaj ženske v družbi.
Pesnica Kristina Kočan je ta teden prejela Veronikino nagrado za pesniško zbirko Selišča, ki v ospredje postavlja zvočno plat pesništva; naslednji teden pa se obeta 32. mednarodni literarni festival Vilenica. Zbrali smo nekaj utrinkov s Salzburških slavnostnih iger in festivala sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, predstavljamo pa tudi novo stalno postavitev del Nandeta Vidmarja ter razstavo Prevzetnost in pristranost, ki tematizira narodno nošo in njene upodobitve, pripadnost in identiteto ter vlogo in položaj ženske v družbi.
Spremljali smo festival pripovedovanja in kratke zgodbe "Novo mesto short", hkrati z sinočnjo podelitvijo nagrade za zbirko najboljših kratkih zgodb, ki so lani izšle pri slovenskih založbah, in že 26. festival Dnevi poezije in vina, ki se je začel v ponedeljek, zaključuje pa se danes zvečer. Pripravljeni smo na že drugi mednarodni Foto Fest v Kranju, ki bo potekal kar mesec dni. Kipar Tobias Putrih je na razstavi na Ravnah na Koroškem z naslovom "Industrija jekla" združil moči inženirjev in veščin oblikovanja jekla, še en kipar, Damijan Kracina pa v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana v svojevrstnem kabinetu čudes v okviru razstave "0,22" v ospredju izpostavlja arašide. Kraj Žlebe pri Medvodah je že osmič prizorišče umetniškega projekta z naslovom "Hiša na hribu" pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič. Foto: Ena od prvih fotografij začetkov letošnjega mednarodnega Kranj Foto Festa Vir: Luka Dakskobler, Kranj Foto Fest 2022
Spremljali smo festival pripovedovanja in kratke zgodbe "Novo mesto short", hkrati z sinočnjo podelitvijo nagrade za zbirko najboljših kratkih zgodb, ki so lani izšle pri slovenskih založbah, in že 26. festival Dnevi poezije in vina, ki se je začel v ponedeljek, zaključuje pa se danes zvečer. Pripravljeni smo na že drugi mednarodni Foto Fest v Kranju, ki bo potekal kar mesec dni. Kipar Tobias Putrih je na razstavi na Ravnah na Koroškem z naslovom "Industrija jekla" združil moči inženirjev in veščin oblikovanja jekla, še en kipar, Damijan Kracina pa v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana v svojevrstnem kabinetu čudes v okviru razstave "0,22" v ospredju izpostavlja arašide. Kraj Žlebe pri Medvodah je že osmič prizorišče umetniškega projekta z naslovom "Hiša na hribu" pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič. Foto: Ena od prvih fotografij začetkov letošnjega mednarodnega Kranj Foto Festa Vir: Luka Dakskobler, Kranj Foto Fest 2022
Predstavljamo 25. mednarodni festival Mladi levi, pa kako na Ptuju urejajo Kabinet Stojana Kerblerja in kaj prinaša festival Dnevi poezije in vina, ogledali smo si tudi umetniško instalacijo Orakelj Eve Petrič, skupinsko razstavo I've seen the future baby, it's sexy v galeriji ŠKUC v Ljubljani.
Predstavljamo 25. mednarodni festival Mladi levi, pa kako na Ptuju urejajo Kabinet Stojana Kerblerja in kaj prinaša festival Dnevi poezije in vina, ogledali smo si tudi umetniško instalacijo Orakelj Eve Petrič, skupinsko razstavo I've seen the future baby, it's sexy v galeriji ŠKUC v Ljubljani.
Ob nedavni razglasitvi nagrad EU za kulturno dediščino EUROPA NOSTRA so v okviru projekta Silknow sodelovali tudi raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan, o projektu govori dr. Dunja Mladenić. Z direktorjem govorimo o trenutnem stanju prenove Moderne galerije po jesenski poplavi, predstavljamo te dni odprto japonsko razstavo o grajenem okolju v ljubljanskem Cankarjevem domu, na sceni je spet Tina Kolenik z novo razstavo v tamkajšni Galeriji Kresija, spoznamo pa tudi obrise del 25. mednarodne likovne kolonije v okviru Ljubljana Festivala. Opazili smo dve že odprti fotografski razstavi, pregledno o »izbrani graški fotografiji IV« iz Avstrije v Galeriji Stolp Fotokluba Maribor, in skupinsko, kjer razstavlja 8 fotografinj in fotografov "Telo kot način gledanja", ki jo je v koprski Galeriji Loža pripravila Hana Čeferin. FOTO: Tina Kolenik, ki uprizarja svojo podobo francoske kraljice Marije Antoinette iz 18. stoletja VIR: Dejan Ulaga, Galerija Kresija
Ob nedavni razglasitvi nagrad EU za kulturno dediščino EUROPA NOSTRA so v okviru projekta Silknow sodelovali tudi raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan, o projektu govori dr. Dunja Mladenić. Z direktorjem govorimo o trenutnem stanju prenove Moderne galerije po jesenski poplavi, predstavljamo te dni odprto japonsko razstavo o grajenem okolju v ljubljanskem Cankarjevem domu, na sceni je spet Tina Kolenik z novo razstavo v tamkajšni Galeriji Kresija, spoznamo pa tudi obrise del 25. mednarodne likovne kolonije v okviru Ljubljana Festivala. Opazili smo dve že odprti fotografski razstavi, pregledno o »izbrani graški fotografiji IV« iz Avstrije v Galeriji Stolp Fotokluba Maribor, in skupinsko, kjer razstavlja 8 fotografinj in fotografov "Telo kot način gledanja", ki jo je v koprski Galeriji Loža pripravila Hana Čeferin. FOTO: Tina Kolenik, ki uprizarja svojo podobo francoske kraljice Marije Antoinette iz 18. stoletja VIR: Dejan Ulaga, Galerija Kresija
Pogovarjali smo se s prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, obiskali smo jubilejni 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in razstavo Odtisi in vtisi 2 v MGLC v Ljubljani. Tu so delo začeli tudi različne poletne šole in seminarji slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred zaključkom smo obiskali kreativni tabor Sajeta v Posočju, v organizaciji Centra za slovensko književnost pa v Berlinu gostuje devet naših pesnikov različnih generacij.
Pogovarjali smo se s prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, obiskali smo jubilejni 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in razstavo Odtisi in vtisi 2 v MGLC v Ljubljani. Tu so delo začeli tudi različne poletne šole in seminarji slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred zaključkom smo obiskali kreativni tabor Sajeta v Posočju, v organizaciji Centra za slovensko književnost pa v Berlinu gostuje devet naših pesnikov različnih generacij.
Poleg prave vročine ne popušča tudi vročica kulturnih dogodkov. Slovenska pisateljica Ana Marwan je dobila nagrado Ingeborg Bachmann, nevladne organizacije očitno lahko ostanejo na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani, posvetili se bomo tudi novim težnjam v italijanskem slikarstvu, ljubljanskemu Street Art festivalu, razstavi Igorja Štromajerja v Aksiomi, festivalu delavskega filma Kamerat in festivalu Kulture Kostanjevica na Krki. foto: Domen Pal/Aksioma
Poleg prave vročine ne popušča tudi vročica kulturnih dogodkov. Slovenska pisateljica Ana Marwan je dobila nagrado Ingeborg Bachmann, nevladne organizacije očitno lahko ostanejo na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani, posvetili se bomo tudi novim težnjam v italijanskem slikarstvu, ljubljanskemu Street Art festivalu, razstavi Igorja Štromajerja v Aksiomi, festivalu delavskega filma Kamerat in festivalu Kulture Kostanjevica na Krki. foto: Domen Pal/Aksioma
V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta. Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh. Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani. Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani. Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Miha Klemenčič, pred mikrofonom Staša Grahek.
V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta. Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh. Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani. Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani. Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Miha Klemenčič, pred mikrofonom Staša Grahek.
Kakšni so poudarki letošnjega Jazzovskega festivala Ljubljana in kakšni sta razstava Elde Piščanec v Narodni galeriji ter retrospektiva del Vladimirja Makuca v galeriji Božidarja Jakca? Sprašujemo pa se tudi o tem, kaj prinašata Festival Spider in razstava novih pridobitev slovenskih umetnin iz tujine v Galeriji Antikvitete Novak ter novi zbornik z sugestivnim naslovom O oblasti v arhitekturi. Za konec pa še sprehod po pregledni razstavi Metoda Frlica v Mestni galeriji Ljubljana.
Kakšni so poudarki letošnjega Jazzovskega festivala Ljubljana in kakšni sta razstava Elde Piščanec v Narodni galeriji ter retrospektiva del Vladimirja Makuca v galeriji Božidarja Jakca? Sprašujemo pa se tudi o tem, kaj prinašata Festival Spider in razstava novih pridobitev slovenskih umetnin iz tujine v Galeriji Antikvitete Novak ter novi zbornik z sugestivnim naslovom O oblasti v arhitekturi. Za konec pa še sprehod po pregledni razstavi Metoda Frlica v Mestni galeriji Ljubljana.
V preteklem tednu so v Ljubljani podelili Župančičeve nagrade ter nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije; znan je nagrajenec Vilenice 2022, izteka se 57. festival Borštnikovo srečanje. Teme, ki nas bodo povedle skozi oddajo, se ozirajo tudi k mednarodni filozofski konferenci Soren Kirkegaard, nekaj minut pa namenjamo dogajanju preteklih dni v Narodnem muzeju Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave IZ ATELJEJA — MATJAŽ POČIVAVŠEK: NESOS / OTOK, Moderna galerija, 2016, foto: Matija Pavlovec, izsek
V preteklem tednu so v Ljubljani podelili Župančičeve nagrade ter nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije; znan je nagrajenec Vilenice 2022, izteka se 57. festival Borštnikovo srečanje. Teme, ki nas bodo povedle skozi oddajo, se ozirajo tudi k mednarodni filozofski konferenci Soren Kirkegaard, nekaj minut pa namenjamo dogajanju preteklih dni v Narodnem muzeju Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave IZ ATELJEJA — MATJAŽ POČIVAVŠEK: NESOS / OTOK, Moderna galerija, 2016, foto: Matija Pavlovec, izsek
Teden se je začel z novico o smrti pisatelja Borisa Pahorja, osrednji kulturni dogodek tedna pa je sicer začetek Borštnikovega srečanja. Narodna galerija vabi na razstavo kiparja Ivana Štreklja, v galeriji Slo Art razstavlja Tina Dobrajc, v Slovenskem etnografskem muzeju pa so odprli stalno postavitev Plečnikove Lectarije. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletovo nagrado in priznanji. In seveda: dobili smo novo ministrico za kulturo.
Teden se je začel z novico o smrti pisatelja Borisa Pahorja, osrednji kulturni dogodek tedna pa je sicer začetek Borštnikovega srečanja. Narodna galerija vabi na razstavo kiparja Ivana Štreklja, v galeriji Slo Art razstavlja Tina Dobrajc, v Slovenskem etnografskem muzeju pa so odprli stalno postavitev Plečnikove Lectarije. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletovo nagrado in priznanji. In seveda: dobili smo novo ministrico za kulturo.
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Predstavljamo 27. bienala oblikovanja BIO Ljubljana in 16. mednarodni festival Svetlobna gverila, pa nagrajence Plečnikove nagrade in Plečnikovih priznanj, razkrivamo tudi, kdo je prejemnik letošnje nagrade desetnica in kaj prinaša razstava Fotografija kot življenjska izbira preminule italijanske fotografinje Letizie Battaglia v ljubljanski Galeriji Jakopič ter kaj so glavni poudarki 57. festivala Borštnikovo srečanje. 3D natisnjena hiša Tecla, WASP. Foto: WASP
Kandidatka za ministrico za kulturo je umetnostna zgodovinarka Asta Vrečko iz stranke Levica. Ime nove ministrice je javnost izvedela med zadnjimi, čaka jo veliko odprtih vprašanj iz preteklih mandatov zaradi prepogoste menjave ministrov za kulturo in skoraj tri desetletja nespremenjen kulturni sistem, poudarjajo naši sogovorniki iz strokovne javnosti. V pregledu dogodkov tedna na področju kulture med drugim tudi o mednarodnem muzejskem dnevu, ki je potekal v senci dogajanja v Ukrajini, saj je bilo v vojni uničenih več kot 195 kulturnih objektov. Znani so dobitniki Valvasorjevih odličij – nagrado za življenjsko delo bo prejela Alenka Domjan. Predsednik države Borut Pahor je Robertu Waltlu podelil red za zasluge. Galerija Equrna v Ljubljani je rdeča – Arne Brejc in njegov oče Tomaž Brejc predstavljata na razstavi Rdeča/ Seeing Red dela umetnikov, ki imajo vsaj za kapljo krvi rdeče barve. Zavod za sodobno umetnost Brida iz Šempasa prireja četrti festival R.o.R., teden ljubiteljske kulture pa je letos posvečen filmu.
Kandidatka za ministrico za kulturo je umetnostna zgodovinarka Asta Vrečko iz stranke Levica. Ime nove ministrice je javnost izvedela med zadnjimi, čaka jo veliko odprtih vprašanj iz preteklih mandatov zaradi prepogoste menjave ministrov za kulturo in skoraj tri desetletja nespremenjen kulturni sistem, poudarjajo naši sogovorniki iz strokovne javnosti. V pregledu dogodkov tedna na področju kulture med drugim tudi o mednarodnem muzejskem dnevu, ki je potekal v senci dogajanja v Ukrajini, saj je bilo v vojni uničenih več kot 195 kulturnih objektov. Znani so dobitniki Valvasorjevih odličij – nagrado za življenjsko delo bo prejela Alenka Domjan. Predsednik države Borut Pahor je Robertu Waltlu podelil red za zasluge. Galerija Equrna v Ljubljani je rdeča – Arne Brejc in njegov oče Tomaž Brejc predstavljata na razstavi Rdeča/ Seeing Red dela umetnikov, ki imajo vsaj za kapljo krvi rdeče barve. Zavod za sodobno umetnost Brida iz Šempasa prireja četrti festival R.o.R., teden ljubiteljske kulture pa je letos posvečen filmu.
Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Cankarjeve nagrade Simono Semenič, bili smo na 54. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, obiskali smo pravkar odprti majski salon v Mariboru, največjo razstavno predstavo sodobne likovne umetnosti pri nas, in se pogovarjali z Renato Salecl in ukrajinsko kuratorko Kateryno Iakovlenko. Ilustratorka Hana Stupica je spregovorila o svoji novi razstavi na Ljubljanskem gradu, v okviru gostujoče razstave rusko-nemškega muzeja iz Berlina v Muzeju novejše zgodovine v glavnem mestu se bomo spomnili nemških vojnih zločinov nad sovjetskimi vojnimi ujetniki med drugo vojno. Nekaj malega pa tudi o Habsburški uniformi predzadnjega cesarja Franca Jožefa I., ki jo je predstavil Narodni muzej Slovenije. FOTO: Na fotografiji impresivni razstavni prostor letošnjega Majskega salona v razstavišču Kibla Portal v MB VIR: Damjan Švarc © KID KIBLA
Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Cankarjeve nagrade Simono Semenič, bili smo na 54. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, obiskali smo pravkar odprti majski salon v Mariboru, največjo razstavno predstavo sodobne likovne umetnosti pri nas, in se pogovarjali z Renato Salecl in ukrajinsko kuratorko Kateryno Iakovlenko. Ilustratorka Hana Stupica je spregovorila o svoji novi razstavi na Ljubljanskem gradu, v okviru gostujoče razstave rusko-nemškega muzeja iz Berlina v Muzeju novejše zgodovine v glavnem mestu se bomo spomnili nemških vojnih zločinov nad sovjetskimi vojnimi ujetniki med drugo vojno. Nekaj malega pa tudi o Habsburški uniformi predzadnjega cesarja Franca Jožefa I., ki jo je predstavil Narodni muzej Slovenije. FOTO: Na fotografiji impresivni razstavni prostor letošnjega Majskega salona v razstavišču Kibla Portal v MB VIR: Damjan Švarc © KID KIBLA
Teden je mimo in prinesel je kar dve razstavi o Plečnikovem delu na starih fotografijah; ogledali smo si tudi razstavo »Dr. Otmar Pirkmajer – pozabljene elite« v ljubljanskem Mestnem muzeju; govorimo o nagradi skupine OHO, razstavi slikarja Staša Kleindiensta Antiarkadija; napovedujemo tudi 54. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Bruseljski dopisnik Igor Jurič poroča, zakaj so Audrey Hepburn v Bruslju postavili spominski par in doprsni kip.
Teden je mimo in prinesel je kar dve razstavi o Plečnikovem delu na starih fotografijah; ogledali smo si tudi razstavo »Dr. Otmar Pirkmajer – pozabljene elite« v ljubljanskem Mestnem muzeju; govorimo o nagradi skupine OHO, razstavi slikarja Staša Kleindiensta Antiarkadija; napovedujemo tudi 54. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Bruseljski dopisnik Igor Jurič poroča, zakaj so Audrey Hepburn v Bruslju postavili spominski par in doprsni kip.
V središču pozornosti: pesnik in režiser Janez Povše, dobitnik nagrade vstajenje in Viktor Ruban, ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog, ki pripoveduje, kakšna je kultura na vojnem območju… Na ogled je več likovnih razstav: Aleksandra Velíščka v koprski Meduzi, Leona Zakrájška na Ptuju in fotografska razstava Back to black v ljubljanski galeriji Photon. Kaj je prinesel simpozij Razstavljanje na Slovenskem?
V središču pozornosti: pesnik in režiser Janez Povše, dobitnik nagrade vstajenje in Viktor Ruban, ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog, ki pripoveduje, kakšna je kultura na vojnem območju… Na ogled je več likovnih razstav: Aleksandra Velíščka v koprski Meduzi, Leona Zakrájška na Ptuju in fotografska razstava Back to black v ljubljanski galeriji Photon. Kaj je prinesel simpozij Razstavljanje na Slovenskem?
Tedenski pregled kulturnega dogajanja pred praznikom dela obeležujemo s 150. obletnico Društva slovenskih pisateljev, 150-letnico Glasbene matice, Beneškim bienalom, razstavo umetnosti tridesetih let, mednarodno virtualno razstavo "Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine". Spregovorili bomo o tridesetih letih delovanja založbe Kulturni center Maribor, festivalu Odprte hiše in natečaju programa Ars za kratko zgodbo Lastovka.
Tedenski pregled kulturnega dogajanja pred praznikom dela obeležujemo s 150. obletnico Društva slovenskih pisateljev, 150-letnico Glasbene matice, Beneškim bienalom, razstavo umetnosti tridesetih let, mednarodno virtualno razstavo "Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine". Spregovorili bomo o tridesetih letih delovanja založbe Kulturni center Maribor, festivalu Odprte hiše in natečaju programa Ars za kratko zgodbo Lastovka.
Panorama, eksterier, muzej, nagrade, grafično oblikovanje, abstrakcija; o vsem tem bo tekla beseda v prispevkih o nagrajencih Riharda Jakopiča, 10. bienalu oblikovanja Brumen, pa ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Tendencah v abstrakciji v Ljubljani in odprtju Muzeja grad Štanjel. Oddajo smo zaokrožili s pogovorom z novo direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, Zdenko Badovinac. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Filmska glava TV obzornik, RTV Ljubljana, 1966. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja, vir: MMC
Panorama, eksterier, muzej, nagrade, grafično oblikovanje, abstrakcija; o vsem tem bo tekla beseda v prispevkih o nagrajencih Riharda Jakopiča, 10. bienalu oblikovanja Brumen, pa ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Tendencah v abstrakciji v Ljubljani in odprtju Muzeja grad Štanjel. Oddajo smo zaokrožili s pogovorom z novo direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, Zdenko Badovinac. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Filmska glava TV obzornik, RTV Ljubljana, 1966. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja, vir: MMC
Predstavili bomo nagrajence Tedna slovenske drame, dali besedo hrvaški pisateljici Ivani Šojat, ki je te dni gostovala na Fabuli, spregovorili o razstavah Vegetacije v Kostanjevici na Krki, Dvorec Ravne v Pivki in Zgodilo se je čisto blizu nas v Ljubljani. Ob stoti obletnici rojstva se bomo spomnili glasbenika Vladimirja Lovca in opozorili na zbirko Sinji galeb, v kateri založba Mladinska knjiga že 70 let izdaja kakovostno mladinsko literaturo.
Predstavili bomo nagrajence Tedna slovenske drame, dali besedo hrvaški pisateljici Ivani Šojat, ki je te dni gostovala na Fabuli, spregovorili o razstavah Vegetacije v Kostanjevici na Krki, Dvorec Ravne v Pivki in Zgodilo se je čisto blizu nas v Ljubljani. Ob stoti obletnici rojstva se bomo spomnili glasbenika Vladimirja Lovca in opozorili na zbirko Sinji galeb, v kateri založba Mladinska knjiga že 70 let izdaja kakovostno mladinsko literaturo.
Predstavljamo dobitnike Glazerjeve nagrade in listin, ki jih za kulturne in umetnostne dosežke podeljuje mesto Maribor, pogovor s kitajskim umetnikom Ai Weiweiom, s katerim se je v Rimu, kjer gostuje, pogovarjal naš dopisnik. Sledile bodo razstave: v Pragi na praškem gradu, o Plečnikovih posegih v Hradčane, v Ljubljani v MGLC o vlogi fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju, razstava skupine Laibach o Apokalipsi in ostalih zgodbah, na Obali pa razstava Panorama, z izborom iz bogatega fonda obalnih galerij Piran, sklenili pa bomo s kulturnim turizmom na Negovskem gradu v štajerskem kraju Negova. Foto: Izhod na grajski rajski vrt, eno od stopnišč na Hradčanih v Pragi, ki jih je pri celoviti prenovi zasnoval Plečnik VIR: Thomas Ledl - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=47893906
Predstavljamo dobitnike Glazerjeve nagrade in listin, ki jih za kulturne in umetnostne dosežke podeljuje mesto Maribor, pogovor s kitajskim umetnikom Ai Weiweiom, s katerim se je v Rimu, kjer gostuje, pogovarjal naš dopisnik. Sledile bodo razstave: v Pragi na praškem gradu, o Plečnikovih posegih v Hradčane, v Ljubljani v MGLC o vlogi fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju, razstava skupine Laibach o Apokalipsi in ostalih zgodbah, na Obali pa razstava Panorama, z izborom iz bogatega fonda obalnih galerij Piran, sklenili pa bomo s kulturnim turizmom na Negovskem gradu v štajerskem kraju Negova. Foto: Izhod na grajski rajski vrt, eno od stopnišč na Hradčanih v Pragi, ki jih je pri celoviti prenovi zasnoval Plečnik VIR: Thomas Ledl - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=47893906
To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov minulega Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom "»Šola je zakon« - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«. Za zaključek smo strnili vtise sredi tedna odprte fotografske razstave "Onkraj objektiva" v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov minulega Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom "»Šola je zakon« - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«. Za zaključek smo strnili vtise sredi tedna odprte fotografske razstave "Onkraj objektiva" v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Tedenski pregled kulturnega dogajanja začenjamo s Slovenijo na beneškem Bienalu, nadaljujemo z vprašanjem, kaj se dogaja z ukrajinsko kulturno dediščino, Pripovedovalskim festivalom, posvetili se bomo tudi razstavi Pošasti so ljudje v Novi Gorici. Slikar Zdenko Huzjan razstavlja v dveh ljubljanskih galerijah, poročamo tudi o pionirkah slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Robertu Prosserju v Ljubljani in nagradi Alferda Kolleritsca, ki jo je prejel Aleš Šteger.
Tedenski pregled kulturnega dogajanja začenjamo s Slovenijo na beneškem Bienalu, nadaljujemo z vprašanjem, kaj se dogaja z ukrajinsko kulturno dediščino, Pripovedovalskim festivalom, posvetili se bomo tudi razstavi Pošasti so ljudje v Novi Gorici. Slikar Zdenko Huzjan razstavlja v dveh ljubljanskih galerijah, poročamo tudi o pionirkah slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Robertu Prosserju v Ljubljani in nagradi Alferda Kolleritsca, ki jo je prejel Aleš Šteger.
Začenjamo s skupinsko razstavo v ljubljanski Cukrarni z naslovom Vračanje pogleda, njihovo letošnjo osrednjo, nadaljujemo z najnovejšo pregledno razstavo v Narodni galeriji Nove pridobitve od 2011-2021, slišali pa boste tudi pogovor z Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra o letošnjih načrtih in pridobitvah Baze slovenskih filmov. V precep smo vzeli tudi simpozij o Nobelovcu Joseju Saramagu na začetku tedna v Ljubljani, napovedujemo Kavč festival in jubilejne 30. dneve komedije v Celju prihodnji teden. In naš odmev na odprto javno pismo zaposlenih Moderne galerije za razrešitev trenutnega direktorja Aleša Vaupotiča. FOTO: Z razstave Vračanje pogleda v Cukrarni VIR: cukrarna.art
Začenjamo s skupinsko razstavo v ljubljanski Cukrarni z naslovom Vračanje pogleda, njihovo letošnjo osrednjo, nadaljujemo z najnovejšo pregledno razstavo v Narodni galeriji Nove pridobitve od 2011-2021, slišali pa boste tudi pogovor z Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra o letošnjih načrtih in pridobitvah Baze slovenskih filmov. V precep smo vzeli tudi simpozij o Nobelovcu Joseju Saramagu na začetku tedna v Ljubljani, napovedujemo Kavč festival in jubilejne 30. dneve komedije v Celju prihodnji teden. In naš odmev na odprto javno pismo zaposlenih Moderne galerije za razrešitev trenutnega direktorja Aleša Vaupotiča. FOTO: Z razstave Vračanje pogleda v Cukrarni VIR: cukrarna.art
Tokrat smo zbrali nekaj odzivov ukrajinskih ustvarjalcev in razumnikov na rusko agresijo na Ukrajino. Napovedujemo festivala Fabula in Rdeče zore, predstavljamo prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi, opozarjamo na razstavo Umetnik – zbiratelj – javnost v ljubljanski Mestni galeriji in poročamo o seji Nacionalnega sveta za kulturo na temo Nazaj h kulturi.
Tokrat smo zbrali nekaj odzivov ukrajinskih ustvarjalcev in razumnikov na rusko agresijo na Ukrajino. Napovedujemo festivala Fabula in Rdeče zore, predstavljamo prenovo gospodarskega poslopja ob Prešernovi domačiji v Vrbi, opozarjamo na razstavo Umetnik – zbiratelj – javnost v ljubljanski Mestni galeriji in poročamo o seji Nacionalnega sveta za kulturo na temo Nazaj h kulturi.
Govorili bomo o različnih razumevanjih pravkar sprejetega strateškega predloga državne resolucije za kulturo do konca desetletja in možnostih za njegovo uresničevanje, o razpisni politiki ministrstva za kulturo, državnih odlikovanjih trem glasbenim umetnikom, 30 letih samote in sramote fenomena izbrisanih. Ogledali pa smo si dve razstavi v glavnem mestu, v ŠKUC-u "Nove prakse, nova orodja", v Galeriji Tobačna 001 pa "Čudoviti obraz umetne inteligence". Pred koncem pa o novi spominski knjigi o aleksandrinkah v obujenih pismih moža in žene, avtentičnem dokumentu s prvega desetletja italijanske okupacije Primorske.. Na fotografiji predsednik Pahor predstavniku izbrisanih Irfanu Beširoviću - 26.2.2022: ... sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje. VIR: Urad Predsednika RS
Govorili bomo o različnih razumevanjih pravkar sprejetega strateškega predloga državne resolucije za kulturo do konca desetletja in možnostih za njegovo uresničevanje, o razpisni politiki ministrstva za kulturo, državnih odlikovanjih trem glasbenim umetnikom, 30 letih samote in sramote fenomena izbrisanih. Ogledali pa smo si dve razstavi v glavnem mestu, v ŠKUC-u "Nove prakse, nova orodja", v Galeriji Tobačna 001 pa "Čudoviti obraz umetne inteligence". Pred koncem pa o novi spominski knjigi o aleksandrinkah v obujenih pismih moža in žene, avtentičnem dokumentu s prvega desetletja italijanske okupacije Primorske.. Na fotografiji predsednik Pahor predstavniku izbrisanih Irfanu Beširoviću - 26.2.2022: ... sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje. VIR: Urad Predsednika RS
Vtisi s seje odbora za kulturo v državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada veliko nestrinjanje med ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še prej bomo pogledali, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Posvetili se bomo tudi književnosti in predstavili letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledilo bo povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašajmo še, kaj prinaša Mednarodno leto stekla.
Vtisi s seje odbora za kulturo v državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada veliko nestrinjanje med ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še prej bomo pogledali, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Posvetili se bomo tudi književnosti in predstavili letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledilo bo povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašajmo še, kaj prinaša Mednarodno leto stekla.
Vtisi s seje Odbora za kulturo v Državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada globoko nestrinjanje med Ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še pred tem pogledamo, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Obračamo se tudi k literaturi in predstavljamo letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledi povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašamo še, kaj prinaša mednarodno leto stekla. Foto: Kolaž logotipov Ministrstva za kulturo in društva Asociacija, vir: FB stran društva Asociacija in Wikivir
Vtisi s seje Odbora za kulturo v Državnem zboru ter novinarske konference društva Asociacija kažejo, da na tem področju vlada globoko nestrinjanje med Ministrstvom za kulturo ter opozicijo in predstavniki nevladnih organizacij. Še pred tem pogledamo, kakšen program bo maja prinesel 57. festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Obračamo se tudi k literaturi in predstavljamo letošnjega prejemnika literarne nagrade pont – nemškega pesnika, esejista in prevajalca Jana Wagnerja, ki ga med drugim odlikuje zavzetost za mednarodno povezovanje. Sledi povabilo na razstavo priznanega slikarja Zdenka Huzjana, ki v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja predstavlja dela zadnjih dvajsetih let, na koncu pa se vprašamo še, kaj prinaša mednarodno leto stekla. Foto: Kolaž logotipov Ministrstva za kulturo in društva Asociacija, vir: FB stran društva Asociacija in Wikivir
Izpostavljamo štiri razstave. Društvo oblikovalcev Slovenije spodbuja h kritičnemu razmisleku o pomenu slovenskega oblikovanja z razstavo Design Konsum, ki so jo zasnovali kot dolgo mizo s krožniki. Deluje lahko tudi kot parafraza zadnje večerje, saj se je društvo znašlo v težavnem finančnem položaju. Portrete udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu si je mogoče ogledati na razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Temna stran meseca se nadaljuje v Temno stran, ki jo je prinesla epidemija, razstavo Cvetke Hojnik v galeriji Nova Gorica. Italijansko-nemška umetnica Rosa Barba pa je ljubljansko Cukrarno z video in skulpturnimi deli preoblikovala v nekakšno celostno umetnino. Začenja se tudi cikel Mozartin, že dvajsetič.
Izpostavljamo štiri razstave. Društvo oblikovalcev Slovenije spodbuja h kritičnemu razmisleku o pomenu slovenskega oblikovanja z razstavo Design Konsum, ki so jo zasnovali kot dolgo mizo s krožniki. Deluje lahko tudi kot parafraza zadnje večerje, saj se je društvo znašlo v težavnem finančnem položaju. Portrete udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu si je mogoče ogledati na razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Temna stran meseca se nadaljuje v Temno stran, ki jo je prinesla epidemija, razstavo Cvetke Hojnik v galeriji Nova Gorica. Italijansko-nemška umetnica Rosa Barba pa je ljubljansko Cukrarno z video in skulpturnimi deli preoblikovala v nekakšno celostno umetnino. Začenja se tudi cikel Mozartin, že dvajsetič.
Kot smo že vajeni bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na zaskrbljujoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
Kot smo že vajeni bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na zaskrbljujoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
Kot smo že vajeni, bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na skrb zbujajoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
Kot smo že vajeni, bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na skrb zbujajoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars.
Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars.
Začenjamo s t.im. besedo leta, vedno bolj razširjanim in tudi tako vzdrževanim medijskim fenomenom, nadaljujemo pa z odmevom na zavrnitev predlogov priznanih, nekaterih tudi nagrajenih kolektivov na programskem razpisu ministrstva za kulturo - ali so kulturne razlike pri nas res postale tako velike ...? Povzemamo pogovor prevajalca Boruta Kraševca z biografinjo Dostojevskega Ljudmilo Ivanovno Saraskino, in z avtorjem knjige Penelopin vrt, akademikom Kajetanom Gantarjem. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe v Galeriji Murska Sobota in razstavo Gustava Gnamuša Lambda v Galeriji Equrna v Ljubljani. Imamo pa tudi prve vtise s pravkar odprte pregledne razstave večletnega projekta Festivala Račka v Celju z naslovom, Po resničnih dogodkih: Prostori in artikulacije seksualnosti. Foto: In kaj ko bi besede leta prihajale iz knjig? V VEDNOST Erbario-4d.jpg VIR: https://www.ideegreen.it/erbario-fai-da-te-133746.html
Začenjamo s t.im. besedo leta, vedno bolj razširjanim in tudi tako vzdrževanim medijskim fenomenom, nadaljujemo pa z odmevom na zavrnitev predlogov priznanih, nekaterih tudi nagrajenih kolektivov na programskem razpisu ministrstva za kulturo - ali so kulturne razlike pri nas res postale tako velike ...? Povzemamo pogovor prevajalca Boruta Kraševca z biografinjo Dostojevskega Ljudmilo Ivanovno Saraskino, in z avtorjem knjige Penelopin vrt, akademikom Kajetanom Gantarjem. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe v Galeriji Murska Sobota in razstavo Gustava Gnamuša Lambda v Galeriji Equrna v Ljubljani. Imamo pa tudi prve vtise s pravkar odprte pregledne razstave večletnega projekta Festivala Račka v Celju z naslovom, Po resničnih dogodkih: Prostori in artikulacije seksualnosti. Foto: In kaj ko bi besede leta prihajale iz knjig? V VEDNOST Erbario-4d.jpg VIR: https://www.ideegreen.it/erbario-fai-da-te-133746.html
Za začetek gostimo letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja za ohranjanje pisne kulturne dediščine, ki ga od l.2008 podeljuje NUK - to sta dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta, profesor na Univerzi v Trstu. Leto 2022 je vlada razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto, nadaljujemo pa z razstavami. V ljubljanski« Bežigrajski galeriji 2« smo obiskali pregledno pokojnega likovnika Marka Šušteršiča, v piranski Mestni galeriji pa razstavo Joni Zakonjšek. Opozorili bomo na letošnje 3 evropske prestolnice kulture, Novi Sad, Kaunas in Esch-sur-Alzette, na koncu pa povzeli ministra za kulturo, ki je te dni predstavil osrednje dosežke pravkar minulega predsedovanja Vlade RS Svetu EU na področju kulture.
Za začetek gostimo letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja za ohranjanje pisne kulturne dediščine, ki ga od l.2008 podeljuje NUK - to sta dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta, profesor na Univerzi v Trstu. Leto 2022 je vlada razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto, nadaljujemo pa z razstavami. V ljubljanski« Bežigrajski galeriji 2« smo obiskali pregledno pokojnega likovnika Marka Šušteršiča, v piranski Mestni galeriji pa razstavo Joni Zakonjšek. Opozorili bomo na letošnje 3 evropske prestolnice kulture, Novi Sad, Kaunas in Esch-sur-Alzette, na koncu pa povzeli ministra za kulturo, ki je te dni predstavil osrednje dosežke pravkar minulega predsedovanja Vlade RS Svetu EU na področju kulture.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je še eno nečloveško leto za nami, pa to ne drži v celoti, saj se je v iztekajočem se letu zgodilo nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Evropa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi epidemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je še eno nečloveško leto za nami, pa to ne drži v celoti, saj se je v iztekajočem se letu zgodilo nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Evropa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi epidemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti.
Pester pregled kulturnega dogajanja tedna bomo začeli s prvim nagrajencem Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, Jožetom Brumnom, nadaljevali pa bomo s knjigo in razstavo Fabiani - Plečnik - Vurnik ter bibliofilsko izdajo knjige Stati inu obstati. Ob pogovorih o vizualni umetnosti in Nodierjevi nagradi bomo obiskali še Mizarski muzej v Solkanu in se spomnili na včerajšnji 40. rojstni dan gledališča Ane Monro.
Pester pregled kulturnega dogajanja tedna bomo začeli s prvim nagrajencem Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, Jožetom Brumnom, nadaljevali pa bomo s knjigo in razstavo Fabiani - Plečnik - Vurnik ter bibliofilsko izdajo knjige Stati inu obstati. Ob pogovorih o vizualni umetnosti in Nodierjevi nagradi bomo obiskali še Mizarski muzej v Solkanu in se spomnili na včerajšnji 40. rojstni dan gledališča Ane Monro.
Po pol stoletja se je prepoznavnih 13 filmov kot sta npr. Kekec in Na svoji zemlji, vrnilo iz hrambe v beograjski Kinoteki v filmski arhiv državnega arhiva, posebej vabimo na pogovor z letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Pavlom Učakarjem, povzemamo letošnje Jurčičevo leto, sledijo razstave: Odjuga, zgodbe o identitetah v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in Srečanje. Dotik in odtis, pokojne češke slikarke Adriene Šimotove v MGLM v Ljubljani, "Piranska dela Mihe Maleša" v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, in Fragile-Krhko, Mareka Schovaneka v Mestni galeriji Ptuj. Foto: Miha Maleš: Piran vir: https://museu.ms/collection/object/37770/piran
Po pol stoletja se je prepoznavnih 13 filmov kot sta npr. Kekec in Na svoji zemlji, vrnilo iz hrambe v beograjski Kinoteki v filmski arhiv državnega arhiva, posebej vabimo na pogovor z letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Pavlom Učakarjem, povzemamo letošnje Jurčičevo leto, sledijo razstave: Odjuga, zgodbe o identitetah v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in Srečanje. Dotik in odtis, pokojne češke slikarke Adriene Šimotove v MGLM v Ljubljani, "Piranska dela Mihe Maleša" v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, in Fragile-Krhko, Mareka Schovaneka v Mestni galeriji Ptuj. Foto: Miha Maleš: Piran vir: https://museu.ms/collection/object/37770/piran
Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO
Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO
Govorili bomo o odstopu direktorja Drame Igorja Samoborja, zakaj bo do začetka januarja zaprta izpostava Narodnega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani, Cofestivalu, razstavah Vračanja Mete Krese, retrospektivi Ludvika Pandurja v Mariboru ter Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Predstavili bomo tudi mlada nagrajenca knjižnega sejma, zvočno knjigo Deseti brat in kaj je tam počel program Ars.
Govorili bomo o odstopu direktorja Drame Igorja Samoborja, zakaj bo do začetka januarja zaprta izpostava Narodnega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani, Cofestivalu, razstavah Vračanja Mete Krese, retrospektivi Ludvika Pandurja v Mariboru ter Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Predstavili bomo tudi mlada nagrajenca knjižnega sejma, zvočno knjigo Deseti brat in kaj je tam počel program Ars.
Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.
Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.
Prav na začetku osvežimo spomin na povod odpovedi izvedbe slovenskega knjižnega sejma v prostorih CD v glavnem mestu - sejem bo letos že drugič na internetu. V Bruslju so podelili nagrade Evropske unije za književnost, ki jo je prejela tudi pisateljica Anja Mugerli, govorili pa smo tudi z nekaj drugimi prejemniki. Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevode humanistike in družboslovja v naš jezik je prejel izredni član SAZU, prof. dr. Tomo Virk. Teden pa je zaznamoval tudi 15. festival sodobnega improvizacijskega gledališča Goli oder. V Novi Gorici so odprli 22. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, tokrat z naslovom, Globoki globoki gozd. Že nekaj dni je v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu odprta razstava o treh desetletjih mobilne telefonije pri nas z naslovom "Halo! Kje si?", opozarjamo pa na Čufarjeve dneve amaterskega gledališča, ki se v nedeljo začenjajo na Jesenicah. Na fotografiji Tomo Virk vir: Marko Golja, https://ars.rtvslo.si/2019/03/ars-humana-201/
Prav na začetku osvežimo spomin na povod odpovedi izvedbe slovenskega knjižnega sejma v prostorih CD v glavnem mestu - sejem bo letos že drugič na internetu. V Bruslju so podelili nagrade Evropske unije za književnost, ki jo je prejela tudi pisateljica Anja Mugerli, govorili pa smo tudi z nekaj drugimi prejemniki. Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevode humanistike in družboslovja v naš jezik je prejel izredni član SAZU, prof. dr. Tomo Virk. Teden pa je zaznamoval tudi 15. festival sodobnega improvizacijskega gledališča Goli oder. V Novi Gorici so odprli 22. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, tokrat z naslovom, Globoki globoki gozd. Že nekaj dni je v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu odprta razstava o treh desetletjih mobilne telefonije pri nas z naslovom "Halo! Kje si?", opozarjamo pa na Čufarjeve dneve amaterskega gledališča, ki se v nedeljo začenjajo na Jesenicah. Na fotografiji Tomo Virk vir: Marko Golja, https://ars.rtvslo.si/2019/03/ars-humana-201/
Na začetku bomo predstavili pisateljico Luno Jurančič Šribar, letošnjo prejemnico nagrade Ženskega odbora slovenskega centra PEN za izjemno literarno ustvarjalnost in osebnostno držo "mira". Povzeli bomo, kaj so na četrtkovi okrogli mizi o spolnih in psihičnih zlorabah v slovenskem gledališkem svetu v okviru Tedna slovenske drame v Kranju povedale aktivne udeleženke, opozorili pa tudi na nedaven izid integralnega prevoda iz izvirnega, arabskega jezika knjige Šeherezadinih zgodb "Tisoč in ena noč". Spoznali boste razstavo o prostorskih konceptih Plečnikovih prenov v njegovi ljubljanski hiši, in "Umetnikov ego", razstavo v Galeriji Alkatraz v glavnem mestu. Obiskali smo tudi mariborski festival KIBLIX, ki predstavlja sodobne virtualne svetove. Na fotografiji prejemnica mire Luna Jurančič Šribar na podelitvi Vir: rtvslo, BoBo/Žiga Živulović mlajši
Na začetku bomo predstavili pisateljico Luno Jurančič Šribar, letošnjo prejemnico nagrade Ženskega odbora slovenskega centra PEN za izjemno literarno ustvarjalnost in osebnostno držo "mira". Povzeli bomo, kaj so na četrtkovi okrogli mizi o spolnih in psihičnih zlorabah v slovenskem gledališkem svetu v okviru Tedna slovenske drame v Kranju povedale aktivne udeleženke, opozorili pa tudi na nedaven izid integralnega prevoda iz izvirnega, arabskega jezika knjige Šeherezadinih zgodb "Tisoč in ena noč". Spoznali boste razstavo o prostorskih konceptih Plečnikovih prenov v njegovi ljubljanski hiši, in "Umetnikov ego", razstavo v Galeriji Alkatraz v glavnem mestu. Obiskali smo tudi mariborski festival KIBLIX, ki predstavlja sodobne virtualne svetove. Na fotografiji prejemnica mire Luna Jurančič Šribar na podelitvi Vir: rtvslo, BoBo/Žiga Živulović mlajši
Pesniško nagrado Društva slovenskih pisateljev je za pesnitev "To telo, pokončno" te dni prejela Nina Dragičević - pogovor z nagrajenko bo uvod v tedenski pregled. V njem izpostavljamo že odprti drugi del razstave karikaturista Hinka Smrekarja (*1883-+1942) v Narodni galeriji, ki je končal pred italijanskim strelskim vodom 1. oktobra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani, in razstavo ob 50-letnici Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Pokrajinski muzej Maribor z razstavo "Zgodbe iz grajskih soban", o 22-ih gradovih in dvorcih vzhodne Slovenije prikazuje usode njihove opreme, ob 25-letnici založbe Beletrina, prvotno naziv knjižne zbirke Študentske založbe, pa je v Cankarjevem domu na ogled razstava "Temnejša je noč, svetlejše so zvezde". Ob koncu bomo na kratko napovedali 51. Teden slovenske drame, ki se prihodnjo sredo začenja v Kranju. Hinko Smrekar: Avtoportret (izsek) VIR: arhiv Narodne galerije
Pesniško nagrado Društva slovenskih pisateljev je za pesnitev "To telo, pokončno" te dni prejela Nina Dragičević - pogovor z nagrajenko bo uvod v tedenski pregled. V njem izpostavljamo že odprti drugi del razstave karikaturista Hinka Smrekarja (*1883-+1942) v Narodni galeriji, ki je končal pred italijanskim strelskim vodom 1. oktobra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani, in razstavo ob 50-letnici Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Pokrajinski muzej Maribor z razstavo "Zgodbe iz grajskih soban", o 22-ih gradovih in dvorcih vzhodne Slovenije prikazuje usode njihove opreme, ob 25-letnici založbe Beletrina, prvotno naziv knjižne zbirke Študentske založbe, pa je v Cankarjevem domu na ogled razstava "Temnejša je noč, svetlejše so zvezde". Ob koncu bomo na kratko napovedali 51. Teden slovenske drame, ki se prihodnjo sredo začenja v Kranju. Hinko Smrekar: Avtoportret (izsek) VIR: arhiv Narodne galerije
Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?
Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?
Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.
Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.
Abdulrazak Gurnah, pisatelj iz Tanzanije, je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, po 35 letih - l.1986 jo je prejel Wole Soyinka iz Nigerije - je tokratni prejemnik šele drugi temnopolti pisatelj iz Afrike nasploh. In to bo uvodna tema tedenskega pregleda, ki ji bo sledila predstavitev letošnjih gledaliških nagrad tantadruj, za življensko delo so jo podelili igralcu Ivu Barišiču, na fotografiji. Spomnili bomo na pomen pravkar zaključenega obmejnega srečanja svobodnih duhov Forum Tomizza, ki se je letos posebej posvetil konceptu solidarnosti – v navezavi na izvorno francosko razsvetljensko solidarité. Povzeli bomo tudi mednarodni festival stripa Tinta v glavnem mestu in mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru. Obiskali smo razstavo nizozemske umetnice Anette Krauss Prikriti kurikulum v ljubljanski Galeriji ŠKUC, za zaključek pa bomo obeležili letošnjo 500-letnico jeseniške Kosove graščine, osrednji razstavni prostor Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na fotografiji Ivo Barišič, vsestranski gledališki in filmski igralec, prejemnik več priznanj, predvsem pa vešči interpret človeških značajev Vir: SNG Nova Gorica
Abdulrazak Gurnah, pisatelj iz Tanzanije, je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, po 35 letih - l.1986 jo je prejel Wole Soyinka iz Nigerije - je tokratni prejemnik šele drugi temnopolti pisatelj iz Afrike nasploh. In to bo uvodna tema tedenskega pregleda, ki ji bo sledila predstavitev letošnjih gledaliških nagrad tantadruj, za življensko delo so jo podelili igralcu Ivu Barišiču, na fotografiji. Spomnili bomo na pomen pravkar zaključenega obmejnega srečanja svobodnih duhov Forum Tomizza, ki se je letos posebej posvetil konceptu solidarnosti – v navezavi na izvorno francosko razsvetljensko solidarité. Povzeli bomo tudi mednarodni festival stripa Tinta v glavnem mestu in mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru. Obiskali smo razstavo nizozemske umetnice Anette Krauss Prikriti kurikulum v ljubljanski Galeriji ŠKUC, za zaključek pa bomo obeležili letošnjo 500-letnico jeseniške Kosove graščine, osrednji razstavni prostor Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na fotografiji Ivo Barišič, vsestranski gledališki in filmski igralec, prejemnik več priznanj, predvsem pa vešči interpret človeških značajev Vir: SNG Nova Gorica
Življenje kulture minule dni je zaznamovala vremenska ujma, ki je poškodovala dve osrednji ustanovi: ljubljansko Dramo in Moderno galerijo, ter Slovensko mladinsko gledališče; več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še festivalu Mesto žensk, ki v Ljubljani poteka 27-ič, razstavi Kartografski zakladi slovenskega ozemlja v Narodni in univerzitetni knjižnici, vizualni umetnosti na festivalu Urbani pejsaž v Kranju ter na razstavi Onkraj meja v Celju. Spregovorili bomo tudi o novi stalni razstavi Valvasoriana na gradu Bogenšperk in o razstavi ob 130.letnici zaprtja železarne v Dvoru pri Novem mestu, ki je skoraj stoletje izdelovala tudi umetniško oblikovane okrasne in uporabne predmete. na sliki: Staš Kleindienst: Večerna vaja, izsek. Festival Urbani pejsa - razumeti naturo vir: www.gorenjski-muzej.si
Življenje kulture minule dni je zaznamovala vremenska ujma, ki je poškodovala dve osrednji ustanovi: ljubljansko Dramo in Moderno galerijo, ter Slovensko mladinsko gledališče; več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še festivalu Mesto žensk, ki v Ljubljani poteka 27-ič, razstavi Kartografski zakladi slovenskega ozemlja v Narodni in univerzitetni knjižnici, vizualni umetnosti na festivalu Urbani pejsaž v Kranju ter na razstavi Onkraj meja v Celju. Spregovorili bomo tudi o novi stalni razstavi Valvasoriana na gradu Bogenšperk in o razstavi ob 130.letnici zaprtja železarne v Dvoru pri Novem mestu, ki je skoraj stoletje izdelovala tudi umetniško oblikovane okrasne in uporabne predmete. na sliki: Staš Kleindienst: Večerna vaja, izsek. Festival Urbani pejsa - razumeti naturo vir: www.gorenjski-muzej.si
Ob začetku 31. Dnevov evropske in 9. Tedna kulturne dediščine je nekdanji simbol revščine postal odličen primer, kako prenoviti in prenavljati kulturno dediščino, zato tudi uvodni prispevek spregovori o prenovljeni Cukrarni. Sledi pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom Sama okoli sveta, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na Certifikat Kulturno podjetje, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji. Na fotografiji prenovljena Cukrarna Vir: MMC/Kambič https://val202.rtvslo.si/2021/09/ljubljanska-cukrarna-zacenja-novo-pot/
Ob začetku 31. Dnevov evropske in 9. Tedna kulturne dediščine je nekdanji simbol revščine postal odličen primer, kako prenoviti in prenavljati kulturno dediščino, zato tudi uvodni prispevek spregovori o prenovljeni Cukrarni. Sledi pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom Sama okoli sveta, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na Certifikat Kulturno podjetje, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji. Na fotografiji prenovljena Cukrarna Vir: MMC/Kambič https://val202.rtvslo.si/2021/09/ljubljanska-cukrarna-zacenja-novo-pot/
V tokratni oddaji med drugim o Arsovi nagradi za kratko zgodbo, ki sicer ni nova, ima pa novo ime: Arsova lastovka – prejel jo je Davorin Lenko. Predstavili bomo prejemnika Klemenčičeve in Rožančeve nagrade Eko Vogelnik in Roberta Simoniška, napovedali ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in poročali o Slovenskih dnevih v Clevelandu.
V tokratni oddaji med drugim o Arsovi nagradi za kratko zgodbo, ki sicer ni nova, ima pa novo ime: Arsova lastovka – prejel jo je Davorin Lenko. Predstavili bomo prejemnika Klemenčičeve in Rožančeve nagrade Eko Vogelnik in Roberta Simoniška, napovedali ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in poročali o Slovenskih dnevih v Clevelandu.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Tokrat obeležujemo skozi teden podeljeni nagradi, 25. Veronikino za poezijo je prejela Tina Kozin, s katero smo pripravili pogovor, pripravljenega pa imamo tudi z Robertom Kuretom, prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade za obetavne mlajše literarne kritike. Bili smo tudi na letos že 30. festivalu Mittelfest v furlanskem Čedadu, in na te dni zaključenem 101. festivalu Slavnostne igre v Salzburgu. V izogib pozabi povzemamo tudi do nedelje trajajoči Festival Živa književnost pred ljubljanskim ŠKUCEM, napovedno pa vam bomo predstavili vsebino letošnje Vilenice in nekaj podrobnosti "Fabule 2021 v teoriji" z dvema okroglima mizama na aktualne teme, to soboto in v torek.
Tokrat obeležujemo skozi teden podeljeni nagradi, 25. Veronikino za poezijo je prejela Tina Kozin, s katero smo pripravili pogovor, pripravljenega pa imamo tudi z Robertom Kuretom, prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade za obetavne mlajše literarne kritike. Bili smo tudi na letos že 30. festivalu Mittelfest v furlanskem Čedadu, in na te dni zaključenem 101. festivalu Slavnostne igre v Salzburgu. V izogib pozabi povzemamo tudi do nedelje trajajoči Festival Živa književnost pred ljubljanskim ŠKUCEM, napovedno pa vam bomo predstavili vsebino letošnje Vilenice in nekaj podrobnosti "Fabule 2021 v teoriji" z dvema okroglima mizama na aktualne teme, to soboto in v torek.
V oddaji o iztekajočem se mednarodnem pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina, bili smo v Murski soboti, kjer je bil mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, in v Novem mestu, kjer se je končal festival Novo mesto short in na katerem so podelili tudi nagrado Novo mesto za najboljšo zbirko kratkih zgodb. V Mariboru smo se sprehodili po skupinski mednarodna razstavi KIBLIX 2020–2021: Virtualni svetovi, v Ljubljani pa obiskali 8. Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka in 5. festival angažiranega pisanja Itn., predstavljamo pa tudi prihajajoči festival Pranger, festivala pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije.
V oddaji o iztekajočem se mednarodnem pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina, bili smo v Murski soboti, kjer je bil mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, in v Novem mestu, kjer se je končal festival Novo mesto short in na katerem so podelili tudi nagrado Novo mesto za najboljšo zbirko kratkih zgodb. V Mariboru smo se sprehodili po skupinski mednarodna razstavi KIBLIX 2020–2021: Virtualni svetovi, v Ljubljani pa obiskali 8. Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka in 5. festival angažiranega pisanja Itn., predstavljamo pa tudi prihajajoči festival Pranger, festivala pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije.
Najprej bomo opravili pregled festivala Dnevov poezije in vina, ki se začenja prihodnji teden. V Murski Soboti se začenja že 16. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, društvo likovnih umetnikov Dolenjske v okviru mednarodnega likovnega bienala Etikete ponuja temo Smeh. Povzeli bomo tudi vsebino pravkar zaključenega festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma v ljubljanski Švicariji, Grounded. V glavnem mestu se je začel že 24. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, povzeli bomo na javnih mestih in na mreži vidno kampanjo Kulturno-kreativni imperativ, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani opozarja na zmotna prepričanja o tem področju ustvarjalnosti. Foto: Na eni od okroglih miz letošnjega Festivala Grounded v Švicariji, Park Tivoli v Ljubljani Vir: https://www.facebook.com/festivalgrounded/
Najprej bomo opravili pregled festivala Dnevov poezije in vina, ki se začenja prihodnji teden. V Murski Soboti se začenja že 16. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, društvo likovnih umetnikov Dolenjske v okviru mednarodnega likovnega bienala Etikete ponuja temo Smeh. Povzeli bomo tudi vsebino pravkar zaključenega festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma v ljubljanski Švicariji, Grounded. V glavnem mestu se je začel že 24. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, povzeli bomo na javnih mestih in na mreži vidno kampanjo Kulturno-kreativni imperativ, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani opozarja na zmotna prepričanja o tem področju ustvarjalnosti. Foto: Na eni od okroglih miz letošnjega Festivala Grounded v Švicariji, Park Tivoli v Ljubljani Vir: https://www.facebook.com/festivalgrounded/
V tokratni oddaji bomo najprej napovedali zborovski festival Europa Cantat, večji del Panorame pa bomo namenili razstavam: v Bruslju so odprli razstavo Vznemirljivi časi, ki je veliko vznemirjenja izzvala že pred odprtjem; v koroškem Rožeku je v galeriji Šikoronja na ogled razstava Zagon in vzdušje, v galeriji Kresija v Ljubljani pa fotografska razstava Dihaj Matjaža Krivica; posvetili se bomo tudi festivalu sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in nekaj minut namenili izjemnim posameznikom, ki jih je za njihovo ustvarjanje oziroma delovanje odlikoval predsednik republike: Zorku Simčiču, Mirsadu Begiću in Stanislavi Gregorič.
V tokratni oddaji bomo najprej napovedali zborovski festival Europa Cantat, večji del Panorame pa bomo namenili razstavam: v Bruslju so odprli razstavo Vznemirljivi časi, ki je veliko vznemirjenja izzvala že pred odprtjem; v koroškem Rožeku je v galeriji Šikoronja na ogled razstava Zagon in vzdušje, v galeriji Kresija v Ljubljani pa fotografska razstava Dihaj Matjaža Krivica; posvetili se bomo tudi festivalu sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in nekaj minut namenili izjemnim posameznikom, ki jih je za njihovo ustvarjanje oziroma delovanje odlikoval predsednik republike: Zorku Simčiču, Mirsadu Begiću in Stanislavi Gregorič.
Tedenski pregled dogodkov v kulturi so zaznamovali festival sodobne umetnosti Art Stays, oblikovanje modernih interierjev, 60. obletnica mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, razstava Lojzeta Logarja in Evgena Bavčarja, muzej bančništva in razstava Hinka Smrekarja.
Tedenski pregled dogodkov v kulturi so zaznamovali festival sodobne umetnosti Art Stays, oblikovanje modernih interierjev, 60. obletnica mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, razstava Lojzeta Logarja in Evgena Bavčarja, muzej bančništva in razstava Hinka Smrekarja.
V ljubljanski Galeriji Jakopič so odprli razstavo z naslovom »Svet kot ga vidi Roger Ballen. Gre za bolj uveljavljenega umetniškega fotografa z enigmatičnimi fotografijami. Na Metelkovi pa se končuje Ljubljana Street Art Festival, v sklopu katerega so odprli razstavo hoteno anonimnega umetnika po imenu »Name«. Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo z naslovom »U la la« samoniklega umetnika z imenom Samo. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, podeljujejo jo za prevode v tuje jezike, podelilo priznanemu prevajalcu slovenske književnosti v angleščino Rawleyu Grauu. Z založnikom in pisateljem Samom Rugljem smo se pogovarjali o založništvu v pogojih epidemije, s kuratorjem Andrejem Medvedom pa pretresali njegovo malce spremenjeno postavitev razstave »Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021« v Galeriji Monfort v Portorožu – od maja je bila na ogled v Novi Gorici.
V ljubljanski Galeriji Jakopič so odprli razstavo z naslovom »Svet kot ga vidi Roger Ballen. Gre za bolj uveljavljenega umetniškega fotografa z enigmatičnimi fotografijami. Na Metelkovi pa se končuje Ljubljana Street Art Festival, v sklopu katerega so odprli razstavo hoteno anonimnega umetnika po imenu »Name«. Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo z naslovom »U la la« samoniklega umetnika z imenom Samo. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, podeljujejo jo za prevode v tuje jezike, podelilo priznanemu prevajalcu slovenske književnosti v angleščino Rawleyu Grauu. Z založnikom in pisateljem Samom Rugljem smo se pogovarjali o založništvu v pogojih epidemije, s kuratorjem Andrejem Medvedom pa pretresali njegovo malce spremenjeno postavitev razstave »Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021« v Galeriji Monfort v Portorožu – od maja je bila na ogled v Novi Gorici.
Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa DELO za najboljši roman preteklega leta "kresnik" - Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom iz začetka Primorskega poletnega festivala.
Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa DELO za najboljši roman preteklega leta "kresnik" - Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom iz začetka Primorskega poletnega festivala.
V Mariboru se je s tekmovalnim programom gledališč začel že 56. Festival Borštnikovo srečanje. V ljubljanskem Cankarjevem domu so ob treh desetletjih osamosvojitve republike pripravili fotografsko razstavo fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom "Leto preloma", pri Parku vojaške zgodovine v Pivki pa v sklopu razstave "Ponosni na Slovenijo-30 let", nekaj deset panojskih fotografij o uspehih države v tem obdobju. Tržiški muzej je v nekdanji vojaški karavli pod Ljubeljem odprl stalno razstavo "Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica taborišča Mauthausen v Gornji Avstriji od leta 1943 do leta 1945" - gre za spomenik državnega pomena. Mestni muzej Ljubljana je z razstavo "Rdeče in črno" spomnil na letošnjo 200.obletnico ljubljanskega kongresa "svete Alianse". Bled pa se je z obsežno razstavo na več prizoriščih spomnil na lani poleti preminulo umetnico in njihovo častno občanko, akademsko slikarko Melito Vovk. Sobota pa bo v znamenju "muzejske noči", ko velika večina muzejev in galerij na stežaj odpre vrata - novi Muzej bančništva Slovenije - Bankarium bo sredi Ljubljane sploh prvič odprl svoja vrata za obiskovalce.
V Mariboru se je s tekmovalnim programom gledališč začel že 56. Festival Borštnikovo srečanje. V ljubljanskem Cankarjevem domu so ob treh desetletjih osamosvojitve republike pripravili fotografsko razstavo fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom "Leto preloma", pri Parku vojaške zgodovine v Pivki pa v sklopu razstave "Ponosni na Slovenijo-30 let", nekaj deset panojskih fotografij o uspehih države v tem obdobju. Tržiški muzej je v nekdanji vojaški karavli pod Ljubeljem odprl stalno razstavo "Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica taborišča Mauthausen v Gornji Avstriji od leta 1943 do leta 1945" - gre za spomenik državnega pomena. Mestni muzej Ljubljana je z razstavo "Rdeče in črno" spomnil na letošnjo 200.obletnico ljubljanskega kongresa "svete Alianse". Bled pa se je z obsežno razstavo na več prizoriščih spomnil na lani poleti preminulo umetnico in njihovo častno občanko, akademsko slikarko Melito Vovk. Sobota pa bo v znamenju "muzejske noči", ko velika večina muzejev in galerij na stežaj odpre vrata - novi Muzej bančništva Slovenije - Bankarium bo sredi Ljubljane sploh prvič odprl svoja vrata za obiskovalce.
Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega, Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življensko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25.6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30-letnici ustanovitve države Republike Slovenije. Na fotografiji izsek iz razstave Republika Slovenija-30 let v Muzeju novejše zgodovine Slovenije foto: Goran Tenze, Program Ars
Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega, Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življensko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25.6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30-letnici ustanovitve države Republike Slovenije. Na fotografiji izsek iz razstave Republika Slovenija-30 let v Muzeju novejše zgodovine Slovenije foto: Goran Tenze, Program Ars
Tokratni začetek bo v znamenju dveh književnih in Glazerjeve nagrade ter priznanj mesta Maribor. Cankarjevo nagrado so podelili Gašperju Kralju, nagrado tukajšnih književnih kritikov "kritiško sito" pa je prejel pesnik Muanis Sinanović. Pripravili smo pogovor z osrednjo organizatorico letošnjega, že 12. Grošljevega simpozija, prevajalko Nado Grošelj o tokratnem motu, Eros in ljubezen v antiki. Slišati bo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave aktualnega odnosa mladih do ljubiteljske kulture, ki smo jih posneli na nedavni okrogli mizi. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico instalacije "Postkoronsko sonce" v ljubljanski križevniški cerkvi, Evo Petrič. Pred 53. mednarodnim srečanjem pisateljev, prihodnji teden ga prireja Slovenski center PEN, smo govorili s predsednico njihovega ženskega odbora, Tanjo Tuma.
Tokratni začetek bo v znamenju dveh književnih in Glazerjeve nagrade ter priznanj mesta Maribor. Cankarjevo nagrado so podelili Gašperju Kralju, nagrado tukajšnih književnih kritikov "kritiško sito" pa je prejel pesnik Muanis Sinanović. Pripravili smo pogovor z osrednjo organizatorico letošnjega, že 12. Grošljevega simpozija, prevajalko Nado Grošelj o tokratnem motu, Eros in ljubezen v antiki. Slišati bo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave aktualnega odnosa mladih do ljubiteljske kulture, ki smo jih posneli na nedavni okrogli mizi. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico instalacije "Postkoronsko sonce" v ljubljanski križevniški cerkvi, Evo Petrič. Pred 53. mednarodnim srečanjem pisateljev, prihodnji teden ga prireja Slovenski center PEN, smo govorili s predsednico njihovega ženskega odbora, Tanjo Tuma.
V zadnji majski Kulturni panorami ponujamo teme: nagrado desetnica, razstavo Prihodnost bivanja v Berlinu, festival Svetlobna gverila, razstavo Srdjana Živulovića, peto obletnico galerije DobraVaga in platformo Trigger.
V zadnji majski Kulturni panorami ponujamo teme: nagrado desetnica, razstavo Prihodnost bivanja v Berlinu, festival Svetlobna gverila, razstavo Srdjana Živulovića, peto obletnico galerije DobraVaga in platformo Trigger.
Začenja se 17. mednarodni arhitekturni bienale v Benetkah. Kakšni so zapleti ob odpovedi razstave slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu? Na ogled sta razstavi Pismo za prihodnost slovenskih in tujih umetnikov v Mariboru in Naslednjih 21 dni bo ključnih v galeriji ŠKUC. Začenja se Teden ljubiteljske kulture 2021. Štirje slovenski muzeji so ta teden podpisali sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju, Anja Mugerli je dobila nagrado Evropske skupnosti za književnost.
Začenja se 17. mednarodni arhitekturni bienale v Benetkah. Kakšni so zapleti ob odpovedi razstave slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu? Na ogled sta razstavi Pismo za prihodnost slovenskih in tujih umetnikov v Mariboru in Naslednjih 21 dni bo ključnih v galeriji ŠKUC. Začenja se Teden ljubiteljske kulture 2021. Štirje slovenski muzeji so ta teden podpisali sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju, Anja Mugerli je dobila nagrado Evropske skupnosti za književnost.
Na začetku bomo povzeli trenutne spremenjene epidemiološke pogoje izvajanja kulturnih prireditev z razdvojenimi odzivi vred, nadaljevali pa z odzivi na kandidaturo upokojenega dr. Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije RS za knjigo. Končal se je dvodnevni mednarodni posvet ob letošnji 200-letnici kongresa Svete Alianse v Ljubljani. Predstavili bomo letošnjo nagrado in nagrajenca Skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter razstavo donacij del Vena Pilona, ki jo je Pilonovi galeriji v Ajdovščini podaril njegov sin Dominique Pilon. Napovedno pa se bomo dotaknili 17. Arhitekturnega bienala, ki se prihodnji teden začenja v Benetkah. Na fotografiji dvorana Male drame SNG v LJ, prilagojena še v torek veljavnim omejitvam VIR: MMC RTVSLO
Na začetku bomo povzeli trenutne spremenjene epidemiološke pogoje izvajanja kulturnih prireditev z razdvojenimi odzivi vred, nadaljevali pa z odzivi na kandidaturo upokojenega dr. Dimitrija Rupla za vodjo Javne agencije RS za knjigo. Končal se je dvodnevni mednarodni posvet ob letošnji 200-letnici kongresa Svete Alianse v Ljubljani. Predstavili bomo letošnjo nagrado in nagrajenca Skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter razstavo donacij del Vena Pilona, ki jo je Pilonovi galeriji v Ajdovščini podaril njegov sin Dominique Pilon. Napovedno pa se bomo dotaknili 17. Arhitekturnega bienala, ki se prihodnji teden začenja v Benetkah. Na fotografiji dvorana Male drame SNG v LJ, prilagojena še v torek veljavnim omejitvam VIR: MMC RTVSLO
Konec tedna bodo v glavnem mestu slovesno opozorili na novo pridobitev javnosti dostopne kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, na Vilo Zlatico v Rožni dolini, družinsko hišo nekdanjega župana Ivana Hribarja. Začenja se tokrat spletni festival Fabula, in festival Drame SNG Maribor, med drugim pa čez konec tedna v več krajih poteka t.im. "vrtni kavč festival". Izpostavili bomo sredi tedna v Rimu odprto razstavo z izborom umetnostnih praks iz zadnjih desetletij bivše skupne države, nenazadnje pa ovrednotili razstavo sodobne umetnosti "Slikarstvo zdaj!" v Mestni galeriji Nova Gorica. Pokukali pa bomo tudi na potujočo razstavo« Sprevod nadnaravnih bitij yokai« v Slovenskem etnografskem muzeju.
Konec tedna bodo v glavnem mestu slovesno opozorili na novo pridobitev javnosti dostopne kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, na Vilo Zlatico v Rožni dolini, družinsko hišo nekdanjega župana Ivana Hribarja. Začenja se tokrat spletni festival Fabula, in festival Drame SNG Maribor, med drugim pa čez konec tedna v več krajih poteka t.im. "vrtni kavč festival". Izpostavili bomo sredi tedna v Rimu odprto razstavo z izborom umetnostnih praks iz zadnjih desetletij bivše skupne države, nenazadnje pa ovrednotili razstavo sodobne umetnosti "Slikarstvo zdaj!" v Mestni galeriji Nova Gorica. Pokukali pa bomo tudi na potujočo razstavo« Sprevod nadnaravnih bitij yokai« v Slovenskem etnografskem muzeju.
Kinematografi, gledališča, vse uprizoritvene in koncertne ustanove so v pripravljenosti, da odprejo svoja vrata. Osrednja razstava ob sedemstoti obletnici smrti Danteja Alighierija je na ogled v mestu Forli. Na praznik dela si postavljamo vprašanje o kulturno-umetniškem ustvarjanju v sodobnem svetu. Mariborsko lutkovno gledališče je pripravilo razstavo Rojstvo lutke. V prostorih gradu Kromberk je na ogled retrospektivni izbor fotografskega opusa Danila Jejčiča, v galeriji Vžigalca je razstava Dvojni polovični čas z reinterpretacijami na podlafi del iz arhiva Minerva.
Kinematografi, gledališča, vse uprizoritvene in koncertne ustanove so v pripravljenosti, da odprejo svoja vrata. Osrednja razstava ob sedemstoti obletnici smrti Danteja Alighierija je na ogled v mestu Forli. Na praznik dela si postavljamo vprašanje o kulturno-umetniškem ustvarjanju v sodobnem svetu. Mariborsko lutkovno gledališče je pripravilo razstavo Rojstvo lutke. V prostorih gradu Kromberk je na ogled retrospektivni izbor fotografskega opusa Danila Jejčiča, v galeriji Vžigalca je razstava Dvojni polovični čas z reinterpretacijami na podlafi del iz arhiva Minerva.
Na začetku bomo spomnili na Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, sledita pa dva skupka podeljenih odličij: Jakopičeve nagrade so najpomembnejša priznanja na področju vizualne umetnosti pri nas, bienalno nagrado in priznanja Izidorja Cankarja pa podeljuje Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo. Pripravljamo povzetek dogajanj ob ustanovitvi Centra Rog Mestne občine Ljubljana in odziv uporabnikov januarja zaprte tovarne Rog. Seznanili vas bomo z razstavo o življenju in delu pokojne antropologinje Branislave Sušnik LA DOCTORA v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je živela, raziskovala in pisala v Paragvaju. V prenovljeni Galeriji sodobne umetnosti v Celju so odprli razstavo slikarja Mitje Ficka. V zagrebškem Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti so nedavno odprli razstavo o sodelovanju slovenskih študentov in zagrebških profesorjev na likovni akademiji v obdobju med vojnama z naslovom Vezi, hrv: Spone, slišali pa boste tudi razpisne pogoje za že 30. Arsovo kratko zgodbo. Vir votografije https://pixabay.com/photos/bible-scriptures-reading-5961180/
Na začetku bomo spomnili na Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, sledita pa dva skupka podeljenih odličij: Jakopičeve nagrade so najpomembnejša priznanja na področju vizualne umetnosti pri nas, bienalno nagrado in priznanja Izidorja Cankarja pa podeljuje Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo. Pripravljamo povzetek dogajanj ob ustanovitvi Centra Rog Mestne občine Ljubljana in odziv uporabnikov januarja zaprte tovarne Rog. Seznanili vas bomo z razstavo o življenju in delu pokojne antropologinje Branislave Sušnik LA DOCTORA v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je živela, raziskovala in pisala v Paragvaju. V prenovljeni Galeriji sodobne umetnosti v Celju so odprli razstavo slikarja Mitje Ficka. V zagrebškem Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti so nedavno odprli razstavo o sodelovanju slovenskih študentov in zagrebških profesorjev na likovni akademiji v obdobju med vojnama z naslovom Vezi, hrv: Spone, slišali pa boste tudi razpisne pogoje za že 30. Arsovo kratko zgodbo. Vir votografije https://pixabay.com/photos/bible-scriptures-reading-5961180/
Začeli bomo s ponedeljkovim protestnim dramilom, ki ga je v Mariboru organiziral Narodni dom in z njim opozoril na dolgoročno škodo prepovedi javnih kulturnih prireditev. Povzeli bomo vsebino tridnevnega nacionalnega posveta o »Pismenosti za gledališče«, predstavljamo pa tudi novo vodstvo zavoda in revije Maska. Lotili smo se pomena fotografske estetike fotografov v Mariboru, ki so nase opozorili že ob razstavi Mariborskega kroga pred pol stoletja. Predstavljamo tudi tri razmeram prilagojene odprte razstave: izbor del pokojnega Mladena Stilinovića v Galeriji P74 in iskanje treh avtoric v Škucu v glavnem mestu, ki se o »situaciji, ki se je razvijala dalj časa«, opirajo na premislek o izhodiščih priprave same razstave. Pokrajinski arhiv Koper pa v središču mesta na ogled ponuja panojsko razstavo o gospodarski zgodovini podjetja Istrabenz, ki so ga kot delniško družbo v coni B svobodnega tržaškega ozemlja ustanovili leta 1948 in je pomembno zaznamovalo Obalo, hkrati pa vso Primorsko.
Začeli bomo s ponedeljkovim protestnim dramilom, ki ga je v Mariboru organiziral Narodni dom in z njim opozoril na dolgoročno škodo prepovedi javnih kulturnih prireditev. Povzeli bomo vsebino tridnevnega nacionalnega posveta o »Pismenosti za gledališče«, predstavljamo pa tudi novo vodstvo zavoda in revije Maska. Lotili smo se pomena fotografske estetike fotografov v Mariboru, ki so nase opozorili že ob razstavi Mariborskega kroga pred pol stoletja. Predstavljamo tudi tri razmeram prilagojene odprte razstave: izbor del pokojnega Mladena Stilinovića v Galeriji P74 in iskanje treh avtoric v Škucu v glavnem mestu, ki se o »situaciji, ki se je razvijala dalj časa«, opirajo na premislek o izhodiščih priprave same razstave. Pokrajinski arhiv Koper pa v središču mesta na ogled ponuja panojsko razstavo o gospodarski zgodovini podjetja Istrabenz, ki so ga kot delniško družbo v coni B svobodnega tržaškega ozemlja ustanovili leta 1948 in je pomembno zaznamovalo Obalo, hkrati pa vso Primorsko.
V oddaji še o nagradi Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, ki jo je prejela Maja Šorli. Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80. obletnici zasedbe Jugoslavije; v kulturno-umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?
V oddaji še o nagradi Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, ki jo je prejela Maja Šorli. Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80. obletnici zasedbe Jugoslavije; v kulturno-umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?
Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je prejela Maja Šorli. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80-letnici zasedbe Jugoslavije; Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let, v kulturno umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?
Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je prejela Maja Šorli. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80-letnici zasedbe Jugoslavije; Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let, v kulturno umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?
Poskušali vam bomo približati tudi tri razstave: v ljubljanskem Mestnem muzeju so odprli razstavo Ljubljana v času vojne za Slovenijo, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju so razstavo namenili akademskemu slikarju Zoranu Didku, v Galeriji mesta Ptuj pa je bila in bo spet na ogled razstava O izvoru podob Dušana Kirbiša. Slišali boste še pogovor z novim predsednikom Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Zoranom Pozničem.
Poskušali vam bomo približati tudi tri razstave: v ljubljanskem Mestnem muzeju so odprli razstavo Ljubljana v času vojne za Slovenijo, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju so razstavo namenili akademskemu slikarju Zoranu Didku, v Galeriji mesta Ptuj pa je bila in bo spet na ogled razstava O izvoru podob Dušana Kirbiša. Slišali boste še pogovor z novim predsednikom Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Zoranom Pozničem.
Najprej bomo povzeli bistvene poudarke z neuspele interpelacije ministra za kulturo v državnem zboru, nadaljevali pa s stanovskimi priznanji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Slišati bo, kaj je prejemnica nagrade za glasbo berlinske Umetniške akademije, že dlje na Nizozemskem živeča skladateljica Petra Strahovnik povedala za naš program. Lotili smo se tudi pravkar odprte razstave Tobiasa Putriha Perceptron v Moderni galeriji ter razstave 50 del bosanskega slikarja Safeta Zeca iz ciklov Objemi in Exodus, ki bo na osmih prizoriščih Pirana in Portoroža odprta do konca junija. Na koncu še nekaj poudarkov z mednarodnega simpozija Stopajoč po poteh, ki vodijo novi prihodnosti nasproti, ki te dni poteka v organizaciji Moderne galerije in WCSCD.
Najprej bomo povzeli bistvene poudarke z neuspele interpelacije ministra za kulturo v državnem zboru, nadaljevali pa s stanovskimi priznanji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Slišati bo, kaj je prejemnica nagrade za glasbo berlinske Umetniške akademije, že dlje na Nizozemskem živeča skladateljica Petra Strahovnik povedala za naš program. Lotili smo se tudi pravkar odprte razstave Tobiasa Putriha Perceptron v Moderni galeriji ter razstave 50 del bosanskega slikarja Safeta Zeca iz ciklov Objemi in Exodus, ki bo na osmih prizoriščih Pirana in Portoroža odprta do konca junija. Na koncu še nekaj poudarkov z mednarodnega simpozija Stopajoč po poteh, ki vodijo novi prihodnosti nasproti, ki te dni poteka v organizaciji Moderne galerije in WCSCD.
Po srečanju Ignacije Fridl Jarc, državne sekretarke ministrstva za kulturo s kolegijem direktorjev slovenskih gledaliških hiš, smo se z njo pogovarjali o rezultatih. Pripravili smo tudi prispevek ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa bomo tudi o katalogu del Bogdana Borčiča, ki ga je izdala Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Posvetili smo se t. i. "Projektu Jesenice", razstavi, s katero trije umetniki na sebi lasten način obdelujejo gorenjski center železarstva Jesenice. Prikazali bomo poglavitna razhajanja in stične točke strokovne razprave, ki so jo v torek na temo "prenove Žičke kartuzije" pripravili na ZRC SAZU v Ljubljani, za konec pa bomo opozorili na nedeljski začetek projekta branja knjige kratkih zgodb "Iz zemlje in sanj" (2011) nedavno umrlega tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki so jo pripravili na slovenskem programu Radia Trst A.
Po srečanju Ignacije Fridl Jarc, državne sekretarke ministrstva za kulturo s kolegijem direktorjev slovenskih gledaliških hiš, smo se z njo pogovarjali o rezultatih. Pripravili smo tudi prispevek ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa bomo tudi o katalogu del Bogdana Borčiča, ki ga je izdala Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Posvetili smo se t. i. "Projektu Jesenice", razstavi, s katero trije umetniki na sebi lasten način obdelujejo gorenjski center železarstva Jesenice. Prikazali bomo poglavitna razhajanja in stične točke strokovne razprave, ki so jo v torek na temo "prenove Žičke kartuzije" pripravili na ZRC SAZU v Ljubljani, za konec pa bomo opozorili na nedeljski začetek projekta branja knjige kratkih zgodb "Iz zemlje in sanj" (2011) nedavno umrlega tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki so jo pripravili na slovenskem programu Radia Trst A.
Ob letošnji 300.obletnici rojstva baročnega slikarja Fortunata Berganta je Narodna galerija v glavnem mestu pred nekaj dnevi odprla občasno razstavo njegovih in del nekaterih njegovih sodobnikov iz 18. stoletja. Gre za enega od glavnih slovenskih predstavnikov baročnega slikarstva v našem prostoru. Predstavili bomo tudi razstavo z izborom sodobnega slovenskega oblikovanja z naslovom "Prihodnost bivanja" v dunajski galeriji DesignAustria. Dotaknili se bomo slikarskih upodobitev občutij prekmurske pokrajine v mariborski galeriji KiBela, ki jih je za razstavo "Tavajoči" ustvaril slikar Igor Banfi iz Murske Sobote. Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete daljšemu pogovoru, ki smo ga ob nedavni predstavitvi letnega poročila pripravili z Ilinko Todorovski, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija.
Ob letošnji 300.obletnici rojstva baročnega slikarja Fortunata Berganta je Narodna galerija v glavnem mestu pred nekaj dnevi odprla občasno razstavo njegovih in del nekaterih njegovih sodobnikov iz 18. stoletja. Gre za enega od glavnih slovenskih predstavnikov baročnega slikarstva v našem prostoru. Predstavili bomo tudi razstavo z izborom sodobnega slovenskega oblikovanja z naslovom "Prihodnost bivanja" v dunajski galeriji DesignAustria. Dotaknili se bomo slikarskih upodobitev občutij prekmurske pokrajine v mariborski galeriji KiBela, ki jih je za razstavo "Tavajoči" ustvaril slikar Igor Banfi iz Murske Sobote. Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete daljšemu pogovoru, ki smo ga ob nedavni predstavitvi letnega poročila pripravili z Ilinko Todorovski, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija.
Te dni se je z razstavo izbora protestnih plakatov vsepoljske ženske stavke proti omejevanju pravice do splava začela spletna izdaja mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, z razstavo izbora fotografij na nabrežju Ljubljanice v Trnovem pa letošnja 70-a obletnica Tehniškega muzeja Slovenije. Govorili smo z Matevžem Čelikom, koordinatorjem dolgoletnega projekta o prihodnosti arhitekture „Future Architecture“, tudi nekdanjim direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Umetnostna galerija Maribor je pripravila še eno razstavo ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v tem mestu. Pred iztekom razstave Bojana Gorenc Nadčustvovanje (prebijanje iz obroča) v Moderni galeriji v Ljubljani izpostavljamo njegovo razmišljanje o vlogi sodobne umetnosti, predvsem pa o ovirah sodobne svobode. Fotograf Borut Krajnc pa nas na novi razstavi Prehajanje v galeriji Vžigalica v glavnem mestu opominja na prav možne posledice dolgotrajne javne zapore sicer odprtosti vajene družbe. Dekle s protestnim napisom: Hočem biti svobodna (fotografija z enega od mnogih protestov proti grobim posegom poljskih oblasti in države v pravico do izbire in svobodo razpolaganja z lastnim telesom) vir: https://krknews.pl/wp-content/uploads/2020/10/mn-0.jpg
Te dni se je z razstavo izbora protestnih plakatov vsepoljske ženske stavke proti omejevanju pravice do splava začela spletna izdaja mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, z razstavo izbora fotografij na nabrežju Ljubljanice v Trnovem pa letošnja 70-a obletnica Tehniškega muzeja Slovenije. Govorili smo z Matevžem Čelikom, koordinatorjem dolgoletnega projekta o prihodnosti arhitekture „Future Architecture“, tudi nekdanjim direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Umetnostna galerija Maribor je pripravila še eno razstavo ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v tem mestu. Pred iztekom razstave Bojana Gorenc Nadčustvovanje (prebijanje iz obroča) v Moderni galeriji v Ljubljani izpostavljamo njegovo razmišljanje o vlogi sodobne umetnosti, predvsem pa o ovirah sodobne svobode. Fotograf Borut Krajnc pa nas na novi razstavi Prehajanje v galeriji Vžigalica v glavnem mestu opominja na prav možne posledice dolgotrajne javne zapore sicer odprtosti vajene družbe. Dekle s protestnim napisom: Hočem biti svobodna (fotografija z enega od mnogih protestov proti grobim posegom poljskih oblasti in države v pravico do izbire in svobodo razpolaganja z lastnim telesom) vir: https://krknews.pl/wp-content/uploads/2020/10/mn-0.jpg
Tedenski pregled začenjamo z znova ali na novo za obiskovalce odprtimi razstavami. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v četrtek odprli skupinski razstavni projekt »Vojteh« o pokojnem arhitektu Vojtehu Ravnikarju (1943-2010). Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo »Učenje in pozabljanje« Jožeta Baršija. Razstavo pesnice Kristine Hočevar »Rujenje« je moč videti v ljubljanskem ŠKUC-u, v gradu Kromberk pa je Goriški muzej že jeseni postavil razstavo malih plastik in del na papirju pokojnega kiparja Zmaga Posege (1959-2009). Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani vabi na prvo obsežnejšo razstavo fotografij fotografa Božidarja Dolenca(1950-2008). Pred koncem še vabilo k oddaji oblek v projektu Mojce Pungerčar »Osebna koda obleke« in opozorilo k začetku cikla radijskih iger »Obrazi migracij« na programu Ars in na prvem nacionalnem radijskem programu, ki se začenja v ponedeljek, 1. marca ob 22:05
Tedenski pregled začenjamo z znova ali na novo za obiskovalce odprtimi razstavami. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v četrtek odprli skupinski razstavni projekt »Vojteh« o pokojnem arhitektu Vojtehu Ravnikarju (1943-2010). Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo »Učenje in pozabljanje« Jožeta Baršija. Razstavo pesnice Kristine Hočevar »Rujenje« je moč videti v ljubljanskem ŠKUC-u, v gradu Kromberk pa je Goriški muzej že jeseni postavil razstavo malih plastik in del na papirju pokojnega kiparja Zmaga Posege (1959-2009). Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani vabi na prvo obsežnejšo razstavo fotografij fotografa Božidarja Dolenca(1950-2008). Pred koncem še vabilo k oddaji oblek v projektu Mojce Pungerčar »Osebna koda obleke« in opozorilo k začetku cikla radijskih iger »Obrazi migracij« na programu Ars in na prvem nacionalnem radijskem programu, ki se začenja v ponedeljek, 1. marca ob 22:05
V tokratni oddaji bomo spregovorili o mednarodnem dnevu maternega jezika, spomnili na desetletnico Muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, opozorili na razstave sodobnih tržaških umetnikov v tržaškem Muzeju Revoltella, fotografij Jožeta Kološe – Kološa v Murski Soboti in Hedonizem 2020-2021 na Ljubljanskem gradu. Predstavili bomo delovanje gledališč po spletu in nekaj minut namenili Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja.
V tokratni oddaji bomo spregovorili o mednarodnem dnevu maternega jezika, spomnili na desetletnico Muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, opozorili na razstave sodobnih tržaških umetnikov v tržaškem Muzeju Revoltella, fotografij Jožeta Kološe – Kološa v Murski Soboti in Hedonizem 2020-2021 na Ljubljanskem gradu. Predstavili bomo delovanje gledališč po spletu in nekaj minut namenili Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja.
Marijan Rupert, skrbnik rokopisnega oddelka NUK bo opisal nekaj knjižničnih pridobitev zadnjega obdobja. Govorili bomo o pomenu nedavnega prevoda prvega dela knjige Balthasarja Hacqueta iz 18. stoletja "Oriktografija Kranjske", in obudili spomin na skladatelja Josipa Ipavca, ki je umrl pred 100 leti. V Kranju so prav na 8. februar predstavili fotografsko monografijo Prešernovih nagrajencev za fotografijo, v furlanskem Vilešu smo obiskali večpredstavno virtualno razstavo 75 del slikarja Vincenta van Gogha. Društvo arhitektov Ljubljana je v ljubljanskem Cankarjevem domu odprlo pregledno bienalno razstavo "Inventura", tudi tam pa si lahko ogledate fotografsko razstavo "Po sledeh Angela pozabe" Andreja Blatnika, ki ga je inspiriralo delo Maje Haderlap. Za konec še predstavitev Nagrade in priznanj Mirka Šubica društva restavratorjev Slovenije za leto 2020. Za življensko delo je nagrado prejel mag. Miha Pirnat starejši.
Marijan Rupert, skrbnik rokopisnega oddelka NUK bo opisal nekaj knjižničnih pridobitev zadnjega obdobja. Govorili bomo o pomenu nedavnega prevoda prvega dela knjige Balthasarja Hacqueta iz 18. stoletja "Oriktografija Kranjske", in obudili spomin na skladatelja Josipa Ipavca, ki je umrl pred 100 leti. V Kranju so prav na 8. februar predstavili fotografsko monografijo Prešernovih nagrajencev za fotografijo, v furlanskem Vilešu smo obiskali večpredstavno virtualno razstavo 75 del slikarja Vincenta van Gogha. Društvo arhitektov Ljubljana je v ljubljanskem Cankarjevem domu odprlo pregledno bienalno razstavo "Inventura", tudi tam pa si lahko ogledate fotografsko razstavo "Po sledeh Angela pozabe" Andreja Blatnika, ki ga je inspiriralo delo Maje Haderlap. Za konec še predstavitev Nagrade in priznanj Mirka Šubica društva restavratorjev Slovenije za leto 2020. Za življensko delo je nagrado prejel mag. Miha Pirnat starejši.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Nemara boste tam dobili osnovne imunoproteine proti kontrakulturi aktualnega neofašizma ... V torek so v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odprli gostujočo dokumentarno razstavo, Tu se je smrt utrudila do smrti, ki nas opominja, kaj je bilo in kaj še vedno pomeni nemško taborišče Auschwitz, na razstavi je pregled njegovih slovenskih žrtev. Mestni muzej Ljubljana je na razstavi ,Ko ste v dvomih, pojdite v muzej, na ogled postavil več kot 100 svetovno priznanih umetniških del iz petih zasebnih zbirk. Zakaj, pove kurator Tevž Logar. Razstavni projekt, Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, v Galeriji Jakopič v glavnem mestu prinaša zgodovinski pregled pripovedovanja zgodb skozi zorne kote komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pogovor z vodjo Mestnega gledališča ljubljanskega Barbaro Hieng Samobor prinaša dokaz o živahnem dogajanju v sicer za publiko zaprtih gledališčih. Predvidoma poleti se bodo v Mariboru začeli prvi koraki na poti k novemu kulturnemu središču Center Rotovž. V napovedi radijskega romana vas vabimo k poslušanju knjige kratkih zgodb tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča Tržaške prikazni, ki se na našem programu začne prav danes zvečer. foto: Auschwitz - ena od najbolj prepoznavnih končnih postaj smrti milijonov odvečnih ljudi v 2. vojni vir: https://ekopercapodistria.si/novice/svet-obelezuje-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/
Nemara boste tam dobili osnovne imunoproteine proti kontrakulturi aktualnega neofašizma ... V torek so v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odprli gostujočo dokumentarno razstavo, Tu se je smrt utrudila do smrti, ki nas opominja, kaj je bilo in kaj še vedno pomeni nemško taborišče Auschwitz, na razstavi je pregled njegovih slovenskih žrtev. Mestni muzej Ljubljana je na razstavi ,Ko ste v dvomih, pojdite v muzej, na ogled postavil več kot 100 svetovno priznanih umetniških del iz petih zasebnih zbirk. Zakaj, pove kurator Tevž Logar. Razstavni projekt, Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, v Galeriji Jakopič v glavnem mestu prinaša zgodovinski pregled pripovedovanja zgodb skozi zorne kote komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pogovor z vodjo Mestnega gledališča ljubljanskega Barbaro Hieng Samobor prinaša dokaz o živahnem dogajanju v sicer za publiko zaprtih gledališčih. Predvidoma poleti se bodo v Mariboru začeli prvi koraki na poti k novemu kulturnemu središču Center Rotovž. V napovedi radijskega romana vas vabimo k poslušanju knjige kratkih zgodb tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča Tržaške prikazni, ki se na našem programu začne prav danes zvečer. foto: Auschwitz - ena od najbolj prepoznavnih končnih postaj smrti milijonov odvečnih ljudi v 2. vojni vir: https://ekopercapodistria.si/novice/svet-obelezuje-mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/
Dolgoletni vodja Hiše eksperimentov Miha Kos komentira, kako naprej po odločitvi upravnega sodišča 2 leti po njihovi pritožbi na rezultat 9 miljonov vrednega razpisa Ministrstva za kulturo RS. Povzemamo tudi nezaslišano nasilno torkovo izselitev Rogovcev iz območja Avtonomnega centra Rog v glavnem mestu. Opozorili smo na teden pisanja na roko, in na mednarodni simpozij "Zimska šola", ki se je ukvarjal s fenomenom zvoka. Prevajalec iz klasičnih jezikov Brane Senegačnik je spregovoril o mlajših prevajalcih iz antičnih književnosti. Za konec pa se bomo z našim dopisnikom sprehodili po kulturnih novostih enega arheološko najpomembnejših italijanskih mest - Neaplja. foto: Skulptura v prostorih Roga, avtorica Alenka Bevčič (TV Slovenija) vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-rusitvena-dela-v-rogu-pen-nasilje-nad-umetniki-nevredno-demokraticne-slovenije/549861#&gid=1&pid=7
Dolgoletni vodja Hiše eksperimentov Miha Kos komentira, kako naprej po odločitvi upravnega sodišča 2 leti po njihovi pritožbi na rezultat 9 miljonov vrednega razpisa Ministrstva za kulturo RS. Povzemamo tudi nezaslišano nasilno torkovo izselitev Rogovcev iz območja Avtonomnega centra Rog v glavnem mestu. Opozorili smo na teden pisanja na roko, in na mednarodni simpozij "Zimska šola", ki se je ukvarjal s fenomenom zvoka. Prevajalec iz klasičnih jezikov Brane Senegačnik je spregovoril o mlajših prevajalcih iz antičnih književnosti. Za konec pa se bomo z našim dopisnikom sprehodili po kulturnih novostih enega arheološko najpomembnejših italijanskih mest - Neaplja. foto: Skulptura v prostorih Roga, avtorica Alenka Bevčič (TV Slovenija) vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-rusitvena-dela-v-rogu-pen-nasilje-nad-umetniki-nevredno-demokraticne-slovenije/549861#&gid=1&pid=7
Od vodstva Radia Študent, Ana Kandare (direktorica), Matjaž Zorec (odg. urednik) boste izvedeli, na kakšnem razpotju je trenutno ta najstarejša študentska radijska postaja v Evropi. Jazz glasbenik in pedagog Zlatko Kaučič je prejel zlato plaketo JSKD za življensko delo, spomnili pa bomo tudi na preteklo nedeljo podeljeno zamejsko Černetovo nagrado, z dobitnico, zborovodjo Zulejko Devetak. Z Niko Ham smo se pogovarjali o njeni novi razstavi "Morgen" v ljubljanski galeriji P74, imamo pa tudi zadnje novice o poteku festivala KIBLIX. Slišali boste, kako potekajo priprave na obnovo Knežjega dvora v Celju in o uspešnem projektu nesnovne dediščine, "Hišna imena na Gorenjskem".
Od vodstva Radia Študent, Ana Kandare (direktorica), Matjaž Zorec (odg. urednik) boste izvedeli, na kakšnem razpotju je trenutno ta najstarejša študentska radijska postaja v Evropi. Jazz glasbenik in pedagog Zlatko Kaučič je prejel zlato plaketo JSKD za življensko delo, spomnili pa bomo tudi na preteklo nedeljo podeljeno zamejsko Černetovo nagrado, z dobitnico, zborovodjo Zulejko Devetak. Z Niko Ham smo se pogovarjali o njeni novi razstavi "Morgen" v ljubljanski galeriji P74, imamo pa tudi zadnje novice o poteku festivala KIBLIX. Slišali boste, kako potekajo priprave na obnovo Knežjega dvora v Celju in o uspešnem projektu nesnovne dediščine, "Hišna imena na Gorenjskem".
Tokrat se bomo posvetili likovnemu trgu v obdobju epidemije, grafiki v Gorici, novi slovenski nadaljevanki, Trubarjevemu priznanju, avtoportretom begunk, 200-letnici Narodnega muzeja in nagrajenki slovenskega arheološkega društva Janki Istenič.
Tokrat se bomo posvetili likovnemu trgu v obdobju epidemije, grafiki v Gorici, novi slovenski nadaljevanki, Trubarjevemu priznanju, avtoportretom begunk, 200-letnici Narodnega muzeja in nagrajenki slovenskega arheološkega društva Janki Istenič.
V prvi Kulturni panorami leta predstavljamo prevod predavanja Nobelove nagrajenke za literaturo Louise Glück, govorimo o književnih stoletnikih, projektu Europa Cantat, kako se je odvila evropska prestolnica kulture na Reki, kaj načrtujejo v 2021 glede evropske prestolnice kulture v Novem Sadu in opozarjamo na 700. obletnico Dantejeve smrti.
V prvi Kulturni panorami leta predstavljamo prevod predavanja Nobelove nagrajenke za literaturo Louise Glück, govorimo o književnih stoletnikih, projektu Europa Cantat, kako se je odvila evropska prestolnica kulture na Reki, kaj načrtujejo v 2021 glede evropske prestolnice kulture v Novem Sadu in opozarjamo na 700. obletnico Dantejeve smrti.
Zadnja oddaja v letu 2020 prinaša pregled vrhuncev v kulturnem življenju doma in po svetu. V spomin si bomo priklicali, katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, kako smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in po spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki?
Zadnja oddaja v letu 2020 prinaša pregled vrhuncev v kulturnem življenju doma in po svetu. V spomin si bomo priklicali, katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, kako smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in po spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki?
Zadnja oddaja v letu 2020 prinaša pregled vrhuncev v kulturnem življenju doma in po svetu. V spomin si bomo priklicali katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, kako smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in po spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki?
Zadnja oddaja v letu 2020 prinaša pregled vrhuncev v kulturnem življenju doma in po svetu. V spomin si bomo priklicali katere knjige in njihovi avtorji so bili v središču pozornosti, kaj smo kljub epidemiji gledali na gledaliških odrih in filmskih platnih, kako smo poslušali svetovni operni zvezdi sredi Ljubljane, katere slike smo gledali na stenah galerij in po spletu. Kaj nam imajo povedati največji slovenski umetniki?
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Teme v oddaji:Razglasitev Nove Gorice za EPK 2025 Knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici 70 let SLG Celje Simpozij o Emilijanu Cevcu Primož Bizjak, umetniški fotograf – Tatjana Gregorič Nodierova nagrada za prevod Katji Šaponjić
Teme v oddaji:Razglasitev Nove Gorice za EPK 2025 Knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici 70 let SLG Celje Simpozij o Emilijanu Cevcu Primož Bizjak, umetniški fotograf – Tatjana Gregorič Nodierova nagrada za prevod Katji Šaponjić
Ta teden je na zahtevo skupine Levica v Državnem zboru kar trikrat zasedal Odbor za kulturo, mi smo bili na vseh in jih povzemamo na začetku. Nadaljujemo z nagrado in priznanji Ivane Kobilca, nakar se selimo na te dni odprto razstavo "Ko gesta postane dogodek" na Dunaju, spomnili pa smo se tudi 80-letnice slikarja Klavdija Palčiča z njegovo pred dobrim tednom odprto razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Obeležujemo tudi četrt stoletja delovanja Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa smo tudi z organizatorji že 10. prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal sredi tedna. Foto: Bobo, RTVSLO
Ta teden je na zahtevo skupine Levica v Državnem zboru kar trikrat zasedal Odbor za kulturo, mi smo bili na vseh in jih povzemamo na začetku. Nadaljujemo z nagrado in priznanji Ivane Kobilca, nakar se selimo na te dni odprto razstavo "Ko gesta postane dogodek" na Dunaju, spomnili pa smo se tudi 80-letnice slikarja Klavdija Palčiča z njegovo pred dobrim tednom odprto razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Obeležujemo tudi četrt stoletja delovanja Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa smo tudi z organizatorji že 10. prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal sredi tedna. Foto: Bobo, RTVSLO
V tednu, ko smo se 3. decembra spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri. Na fotografiji levo Feri Lainšček, desno Marko Mušič (Bobo, RTVSLO)
V tednu, ko smo se 3. decembra spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri. Na fotografiji levo Feri Lainšček, desno Marko Mušič (Bobo, RTVSLO)
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Aktualno siljenje v konsumpcijo jabolk s tumorji se počasi bliža vrelišču in grozi preseči trhlo družbeno pogodbo. Ob presenetljivem menjavanju vodstev in statutov javnih muzejev in galerij smo pripravili izvleček o pomenu izgube vloge stroke, ki se dogaja v zadnjem času. Pozanimali smo se, kaj bodo v prihodnjih mesecih počeli v mariborskem gledališču in povzeli napetosti med Mestnim gledališčem Ptuj in tamkajšno občino ustanoviteljico. Z denarjem ministrstva za kulturo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož končno pridobil tapiserije Marija Preglja v last. Napovedujemo tudi sobotni festival dramske pisave VZKRIK, ki bo na mreži trajal en večer, in prihajajoči 36. slovenski knjižni sejem. "Brezdomec v karanteni" pa je naslov fotografske razstave Maje Šivec v Mariboru, ki na nekaj okenskih vitrinah pokaže, kako se v "korona obdobju" počuti brezdomec ob že dlje časa zapovedanem velelniku "ostanimo doma!". foto: Goran Tenze, Program Ars, RTV SLO
Aktualno siljenje v konsumpcijo jabolk s tumorji se počasi bliža vrelišču in grozi preseči trhlo družbeno pogodbo. Ob presenetljivem menjavanju vodstev in statutov javnih muzejev in galerij smo pripravili izvleček o pomenu izgube vloge stroke, ki se dogaja v zadnjem času. Pozanimali smo se, kaj bodo v prihodnjih mesecih počeli v mariborskem gledališču in povzeli napetosti med Mestnim gledališčem Ptuj in tamkajšno občino ustanoviteljico. Z denarjem ministrstva za kulturo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož končno pridobil tapiserije Marija Preglja v last. Napovedujemo tudi sobotni festival dramske pisave VZKRIK, ki bo na mreži trajal en večer, in prihajajoči 36. slovenski knjižni sejem. "Brezdomec v karanteni" pa je naslov fotografske razstave Maje Šivec v Mariboru, ki na nekaj okenskih vitrinah pokaže, kako se v "korona obdobju" počuti brezdomec ob že dlje časa zapovedanem velelniku "ostanimo doma!". foto: Goran Tenze, Program Ars, RTV SLO
Pozanimali smo se, zakaj in kako je vlada odstavila Renato Zamida, direktorico Javne agencije za knjigo, osvetljujemo pa tudi ozadje vmešavanja Agencije za varstvo konkurence v skupino »Prevajalci, na pomoč!« na Facebooku. Na Jesenicah se začenjajo že 33. Čufarjevi dnevi amaterskih gledališč, opozarjamo pa na prevod in pomen Voltaireovega »Filozofskega slovarja« iz 18. stoletja. Predstavljamo tudi 3 razstave, o pop artu pokojnega Lojzeta Logarja v KGLU v Sl. Gradcu, razstavo mladih arhitektov »Kako bomo živeli v prihodnje?« v Mali galeriji Banke Slovenije v Ljubljani, in razstavo »Pod pritiskom«, avtoric Maruše Meglič in Sare Rman v galeriji ŠKUC v glavnem mestu.
Pozanimali smo se, zakaj in kako je vlada odstavila Renato Zamida, direktorico Javne agencije za knjigo, osvetljujemo pa tudi ozadje vmešavanja Agencije za varstvo konkurence v skupino »Prevajalci, na pomoč!« na Facebooku. Na Jesenicah se začenjajo že 33. Čufarjevi dnevi amaterskih gledališč, opozarjamo pa na prevod in pomen Voltaireovega »Filozofskega slovarja« iz 18. stoletja. Predstavljamo tudi 3 razstave, o pop artu pokojnega Lojzeta Logarja v KGLU v Sl. Gradcu, razstavo mladih arhitektov »Kako bomo živeli v prihodnje?« v Mali galeriji Banke Slovenije v Ljubljani, in razstavo »Pod pritiskom«, avtoric Maruše Meglič in Sare Rman v galeriji ŠKUC v glavnem mestu.
Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?
Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?
Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi Prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich, in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?
Minister Vasko Simoniti je napovedal, da bo na Metelkovi Prirodoslovni muzej. Kako preživljajo te čase slovenska gledališča? V Mariboru poteka drugi Prevodni pranger, 26. Mednarodni festival računalniške umetnosti se seli na splet. V Trstu sta na ogled dve fotografski razstavi: Malkovich, Malkovich, Malkovich, in razstava ob festivalu Zero Pixel. Kaj pravi filozof Slavoj Žižek o kulturnih in družbenih spremembah po volitvah v ZDA, o epidemiji in ogroženem okolju?
Teme tokratne oddaje so: - Novi predsednik slovenskega centra PEN je Tone Peršak - Jenkova nagrada Branetu Mozetiču - projekt Zgodovinskega arhiva Celje Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu - Mednarodni simpozij Nonument! o ruševinah javnega prostora - Razstava Arhitektura sanj ob 25-letnici Muzeuma - Razstava Stanislava Makuca v Galeriji Ravne - In memoriam Jože Valentič
Teme tokratne oddaje so: - Novi predsednik slovenskega centra PEN je Tone Peršak - Jenkova nagrada Branetu Mozetiču - projekt Zgodovinskega arhiva Celje Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu - Mednarodni simpozij Nonument! o ruševinah javnega prostora - Razstava Arhitektura sanj ob 25-letnici Muzeuma - Razstava Stanislava Makuca v Galeriji Ravne - In memoriam Jože Valentič
OBVESTILO: Prispevki v oddaji so bili narejeni pred odlokom Vlade RS o zaprtju kulturnih ustanov od sobote, 24. oktobra do preklica V tedenskem pregledu se bomo najprej lotili dejanj Min. za kulturo v zadnjih dneh, ki so odmevala - odpravilo je zadnje kulturno-varstveno mnenje ZVKDS o Pečečnikovem projektu projekta Bežigrajski športni park, 20-im nevladnikom pa naložilo izselitev iz Metelkove do januarja, brez posvetovanj pa čez noč predlagalo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah. Spomnili smo se treh desetletij kobariškega muzeja 1. svetovne vojne in 4 desetletij Galerije Murska Sobota, ki te dni z razstavo "konkretna umetnost" gostuje v Galeriji v Velenju, se pogovarjali s prejemnikom poljske nagrade angélus Goranom Vojnovićem . Obiskali pa smo tudi razstavo stolov Nike Zupanc na gradu Fužine, in se pogovarjali z udeleženci 20-ega srečanja konservatorjev-restavratorjev v Ljubljani. besedilo k fotografiji: 16. junij 2020 Teatrski doživljaj Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Akcija za kulturo z naslovom Nasilje. Kultura, dogodek, Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO/RTVSLO
OBVESTILO: Prispevki v oddaji so bili narejeni pred odlokom Vlade RS o zaprtju kulturnih ustanov od sobote, 24. oktobra do preklica V tedenskem pregledu se bomo najprej lotili dejanj Min. za kulturo v zadnjih dneh, ki so odmevala - odpravilo je zadnje kulturno-varstveno mnenje ZVKDS o Pečečnikovem projektu projekta Bežigrajski športni park, 20-im nevladnikom pa naložilo izselitev iz Metelkove do januarja, brez posvetovanj pa čez noč predlagalo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah. Spomnili smo se treh desetletij kobariškega muzeja 1. svetovne vojne in 4 desetletij Galerije Murska Sobota, ki te dni z razstavo "konkretna umetnost" gostuje v Galeriji v Velenju, se pogovarjali s prejemnikom poljske nagrade angélus Goranom Vojnovićem . Obiskali pa smo tudi razstavo stolov Nike Zupanc na gradu Fužine, in se pogovarjali z udeleženci 20-ega srečanja konservatorjev-restavratorjev v Ljubljani. besedilo k fotografiji: 16. junij 2020 Teatrski doživljaj Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Akcija za kulturo z naslovom Nasilje. Kultura, dogodek, Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO/RTVSLO
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni. Oddajo smo začeli s Sovretovo nagrajenko Aleksandro Rekar, nagrado Mira in Frankfurtskim knjižnim sejmom. Drugi del smo posvetili tudi razstavi Čakalnica v Moderni galeriji v Ljubljani, Borštnikovemu srečanju, prijateljstvu med Finžgarjem in Plečnikom ter festivalu Štajerska jesen.
Drage poslušalke, cenjeni poslušalci, lepo pozdravljeni. Oddajo smo začeli s Sovretovo nagrajenko Aleksandro Rekar, nagrado Mira in Frankfurtskim knjižnim sejmom. Drugi del smo posvetili tudi razstavi Čakalnica v Moderni galeriji v Ljubljani, Borštnikovemu srečanju, prijateljstvu med Finžgarjem in Plečnikom ter festivalu Štajerska jesen.
Začetek pregleda tedna je v znamenju današnje 100. obletnice koroškega plebiscita. Pripravili smo izčrpno poročilo o nedavni odmevni razpravi o stanju stvari na avstrijskem Koroškem v dunajskem Burgtheatru, opozarjamo pa tudi na pravkar odprto razstavo o tej obletnici v Narodnem muzeju v Ljubljani z naslovom "Slovenci, za zmiraj gre!". V Velenju so odprli stalno razstavo likovnih del sredi prejšnjega stoletja umrle slikarke Majde Kurnik. Predstavili smo nekaj podrobnosti o letošnji prejemnici Nobelove nagrade za literaturo, pesnici Louise Glück, povzeli nekaj osrednjih dogodkov tedna v znamenju arhitekture in arhitektov, obiskali pa tudi mednarodni festival stripa TINTA. Pred zaključkom pa napovedni povzetek vsebin 55. Borštnikovega srečanja gledališčnikov, ki se v ponedeljek začenja v Mariboru.
Začetek pregleda tedna je v znamenju današnje 100. obletnice koroškega plebiscita. Pripravili smo izčrpno poročilo o nedavni odmevni razpravi o stanju stvari na avstrijskem Koroškem v dunajskem Burgtheatru, opozarjamo pa tudi na pravkar odprto razstavo o tej obletnici v Narodnem muzeju v Ljubljani z naslovom "Slovenci, za zmiraj gre!". V Velenju so odprli stalno razstavo likovnih del sredi prejšnjega stoletja umrle slikarke Majde Kurnik. Predstavili smo nekaj podrobnosti o letošnji prejemnici Nobelove nagrade za literaturo, pesnici Louise Glück, povzeli nekaj osrednjih dogodkov tedna v znamenju arhitekture in arhitektov, obiskali pa tudi mednarodni festival stripa TINTA. Pred zaključkom pa napovedni povzetek vsebin 55. Borštnikovega srečanja gledališčnikov, ki se v ponedeljek začenja v Mariboru.
Uvodni del oddaje namenjamo te dni odprti prestižni razstavi 46-ih umetnin iz zbirke Pinakoteka praškega gradu v Narodni galeriji v glavnem mestu. Opozarjamo na retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarke Anke Krašna na Ptuju. V tamkajšnem pokrajinskem muzeju so po štirih letih odprli posodobljeno zbirko glasbil. Spomnili bomo tudi na muzealska in galerijska odličja, podeljena na začetku tedna - Valvasorjeva in priznanja Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) za Slovenijo. Na zalogi imamo tudi pogovor s prejemnikom letošnje nagrade Večernica - Andrejem Rozmanom Rozo. Opozarjamo na začetek 15. festivala lutkovne umetnosti v Ljubljani in na Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju. Naša gostja je bila tudi Nežika A. Novak iz Železne Kaple z razstavo njenih del iz keramike v okviru te dni potekajočih "18. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani" - 30.sep.-10.okt. BESEDILO IN VIR ZA FOTKO Izsek iz razstave 46 umetniških del praške Pinakoteke v Narodni galeriji v Ljubljani foto: Narodna galerija
Uvodni del oddaje namenjamo te dni odprti prestižni razstavi 46-ih umetnin iz zbirke Pinakoteka praškega gradu v Narodni galeriji v glavnem mestu. Opozarjamo na retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarke Anke Krašna na Ptuju. V tamkajšnem pokrajinskem muzeju so po štirih letih odprli posodobljeno zbirko glasbil. Spomnili bomo tudi na muzealska in galerijska odličja, podeljena na začetku tedna - Valvasorjeva in priznanja Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) za Slovenijo. Na zalogi imamo tudi pogovor s prejemnikom letošnje nagrade Večernica - Andrejem Rozmanom Rozo. Opozarjamo na začetek 15. festivala lutkovne umetnosti v Ljubljani in na Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju. Naša gostja je bila tudi Nežika A. Novak iz Železne Kaple z razstavo njenih del iz keramike v okviru te dni potekajočih "18. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani" - 30.sep.-10.okt. BESEDILO IN VIR ZA FOTKO Izsek iz razstave 46 umetniških del praške Pinakoteke v Narodni galeriji v Ljubljani foto: Narodna galerija
Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)
Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)
V tokratni oddaji bomo predstavili prejemnika letošnje Rožančeve nagrade Esada Babačića; spregovorili o razstavi Robot.si, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, dali besedo Mestu žensk, poročali o napovedi festivala Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 in napovedali Festival Maribor. V zadnjem delu oddaje pa še o Festivalu Prix Italia, na keterem s projektom Iden sodeluje tudi Ars, in o zmagovalcih Arsovega natečaja za kratko zgodbo. Oddajo z glasbo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Vojko Frelih, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
V tokratni oddaji bomo predstavili prejemnika letošnje Rožančeve nagrade Esada Babačića; spregovorili o razstavi Robot.si, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, dali besedo Mestu žensk, poročali o napovedi festivala Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 in napovedali Festival Maribor. V zadnjem delu oddaje pa še o Festivalu Prix Italia, na keterem s projektom Iden sodeluje tudi Ars, in o zmagovalcih Arsovega natečaja za kratko zgodbo. Oddajo z glasbo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Vojko Frelih, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
Zdaj je prepozno je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeno geslo izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem zaznamovali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost. Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, stoti obletnici rojstva industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki
Zdaj je prepozno je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeno geslo izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem zaznamovali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost. Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, stoti obletnici rojstva industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki
V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz zbirke zaznamujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij tako imenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih let. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.
V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz zbirke zaznamujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij tako imenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih let. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.
Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Borut Gombač, v Novem mestu je bila podeljena nagrada za najboljšo slovensko knjigo kratkih zgodb; na ljubljanskem festivalu je nastopil nemški tenorist Jonas Kaufmann; Dnevi poezije in vina s pestrim dogajanjem. Mesto plava je naslov gostujoče razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Začenja se festival Živa književnost. Pisatelj Boris Pahor je ta teden dopolnil sto sedem let.
Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Borut Gombač, v Novem mestu je bila podeljena nagrada za najboljšo slovensko knjigo kratkih zgodb; na ljubljanskem festivalu je nastopil nemški tenorist Jonas Kaufmann; Dnevi poezije in vina s pestrim dogajanjem. Mesto plava je naslov gostujoče razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Začenja se festival Živa književnost. Pisatelj Boris Pahor je ta teden dopolnil sto sedem let.
V tokratni oddaji: Zoran Srdić Janežič o spomeniku, ki ga je izdelal za Prekmurski trg v Ljubljani Tartini festival v Piranu Festival Grounded v Ljubljani Festival Lent v Mariboru Festival Mladi levi v Ljubljani Dnevi poezije in vina na Ptuju in drugod Radijski studijski koncerti programa Ars
V tokratni oddaji: Zoran Srdić Janežič o spomeniku, ki ga je izdelal za Prekmurski trg v Ljubljani Tartini festival v Piranu Festival Grounded v Ljubljani Festival Lent v Mariboru Festival Mladi levi v Ljubljani Dnevi poezije in vina na Ptuju in drugod Radijski studijski koncerti programa Ars
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko poslušali pogovor z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko poslušali pogovor z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko prisluhnili pogovoru z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko prisluhnili pogovoru z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in dr. Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in dr. Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle edini slovenski naravni spomenik, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle edini slovenski naravni spomenik, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.
Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?« Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?« Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Na to vprašanje bomo sodobniki primorani odgovoriti, če se bomo kdaj znašli v položaju medvojne partizanske zdravnice dr. Franje Bojc Bidovec (na fotografiji skupaj s kolegico dr. Pavlo Jerina Lah). Tokrat začenjamo tedenski pregled z že 68-im »Ljubljana Festivalom«, ki so ga v sredo uvedli s koncertom na Kongresnem trgu v glavnem mestu. Poteka prvi del že 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, opozarjamo pa tudi na razstavo plakatov skupine Laibach na ljubljanskem gradu z naslovom "Svoboda vodi ljudstvo" in na kampanjo izvajalcev umetnostnih praks z naslovom »Mi smo odprti za kulturo«. Predstavljamo hvalevredno gesto enajstih ljubljanskih galerij in muzejev, ki z nakupom ene vstopnice omogočajo ogled vseh razstav, nudijo pa tudi družinski popust. Dediščino solidarnosti partizanske bolnice Franja so iz evropskih sredstev okrepili z denarno donacijo – mi smo se pogovarjali z avtorico zgodbe o Franji, muzejsko svetnico Milojko Magajne. Naš rimski dopisnik predstavlja poletni projekt rimske operne hiše v največjem antičnem in tudi sedanjem spektakelskem prizorišču na svetu - stadionu Cirkus Maximus v središču Rima, areni nekdanjih konjskih dirk. foto: studio Josip Pogačnik, Ljubljana 1945 - iz zbirke Partizanska bolnica Franja (Fototeka Cerkljanskega muzeja)
Na to vprašanje bomo sodobniki primorani odgovoriti, če se bomo kdaj znašli v položaju medvojne partizanske zdravnice dr. Franje Bojc Bidovec (na fotografiji skupaj s kolegico dr. Pavlo Jerina Lah). Tokrat začenjamo tedenski pregled z že 68-im »Ljubljana Festivalom«, ki so ga v sredo uvedli s koncertom na Kongresnem trgu v glavnem mestu. Poteka prvi del že 23. mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, opozarjamo pa tudi na razstavo plakatov skupine Laibach na ljubljanskem gradu z naslovom "Svoboda vodi ljudstvo" in na kampanjo izvajalcev umetnostnih praks z naslovom »Mi smo odprti za kulturo«. Predstavljamo hvalevredno gesto enajstih ljubljanskih galerij in muzejev, ki z nakupom ene vstopnice omogočajo ogled vseh razstav, nudijo pa tudi družinski popust. Dediščino solidarnosti partizanske bolnice Franja so iz evropskih sredstev okrepili z denarno donacijo – mi smo se pogovarjali z avtorico zgodbe o Franji, muzejsko svetnico Milojko Magajne. Naš rimski dopisnik predstavlja poletni projekt rimske operne hiše v največjem antičnem in tudi sedanjem spektakelskem prizorišču na svetu - stadionu Cirkus Maximus v središču Rima, areni nekdanjih konjskih dirk. foto: studio Josip Pogačnik, Ljubljana 1945 - iz zbirke Partizanska bolnica Franja (Fototeka Cerkljanskega muzeja)
V tedenskem pregledu predstavljamo prejemnika (in utemeljitve) dveh literarnih nagrad, novoustanovljene Cankarjeve, Sebastijana Preglja, in prejemnico Delovega, že 30. „kresnika“ Veroniko Simoniti. Na začetku tedna so podelili tudi Plečnikovo nagrado in medalje, najvišje strokovno priznanje za sodobno arhitekturo. Za projekt "islamski versko-kulturni center", ki je zapolnil degradirano območje glavnega so nagrado prejeli Matija Bevk, Vasa J.Perović in Christopher Ris. Sredi tedna smo bili na simpoziju SAZU o „Slovenski spravi“ v glavnem mestu, in na slovesni otvoritvi razstave „Dogodek je tu, dogodek imate v mestu“ v gradu Khislstein (Kranj), pripravljene v okviru prestavljenega 50. tedna slovenske drame. Naš dopisnik iz Italije pa se je o krajah umetnin pogovarjal s komandantom italijanske policijske enote za varstvo kulturne dediščine, generalom Robertom Riccardijem. foto: Islamski versko-kulturni center LJ vir: https://www.gp-sistemi.com/sl/arhivi/project/ivkclj
V tedenskem pregledu predstavljamo prejemnika (in utemeljitve) dveh literarnih nagrad, novoustanovljene Cankarjeve, Sebastijana Preglja, in prejemnico Delovega, že 30. „kresnika“ Veroniko Simoniti. Na začetku tedna so podelili tudi Plečnikovo nagrado in medalje, najvišje strokovno priznanje za sodobno arhitekturo. Za projekt "islamski versko-kulturni center", ki je zapolnil degradirano območje glavnega so nagrado prejeli Matija Bevk, Vasa J.Perović in Christopher Ris. Sredi tedna smo bili na simpoziju SAZU o „Slovenski spravi“ v glavnem mestu, in na slovesni otvoritvi razstave „Dogodek je tu, dogodek imate v mestu“ v gradu Khislstein (Kranj), pripravljene v okviru prestavljenega 50. tedna slovenske drame. Naš dopisnik iz Italije pa se je o krajah umetnin pogovarjal s komandantom italijanske policijske enote za varstvo kulturne dediščine, generalom Robertom Riccardijem. foto: Islamski versko-kulturni center LJ vir: https://www.gp-sistemi.com/sl/arhivi/project/ivkclj
V oddaji gostimo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, nadaljujemo pa s Poletno muzejsko nočjo, Vilenico in Lirikonfestom. Drugi del oddaje bomo posvetili tudi Jakopičevemu nagrajencu, Jakopičevi razstavi, Plečnikovim tržnicam in razstavi Uršule Berlot v Novi Gorici.
V oddaji gostimo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, nadaljujemo pa s Poletno muzejsko nočjo, Vilenico in Lirikonfestom. Drugi del oddaje bomo posvetili tudi Jakopičevemu nagrajencu, Jakopičevi razstavi, Plečnikovim tržnicam in razstavi Uršule Berlot v Novi Gorici.
Oddajo začenjamo s kulturnim protestom, nadaljujemo s svetlobno gverilo, obiskali bomo tudi festival Spider in razstavo Svobodno Sonce. Na evropskem razpisu za Projekte sodelovanja v kulturi Ustvarjalna Evropa je bilo letos uspešnih 18 slovenskih javnih zavodov in nevladnih organizacij, tudi Radio Slovenija. Govorimo tudi o mednarodnem dnevu arhivov in njihovem pomenu, 70. obletnici Schumanove deklaracije in novih vpisih v register nesnovne kulturne dediščine.
Oddajo začenjamo s kulturnim protestom, nadaljujemo s svetlobno gverilo, obiskali bomo tudi festival Spider in razstavo Svobodno Sonce. Na evropskem razpisu za Projekte sodelovanja v kulturi Ustvarjalna Evropa je bilo letos uspešnih 18 slovenskih javnih zavodov in nevladnih organizacij, tudi Radio Slovenija. Govorimo tudi o mednarodnem dnevu arhivov in njihovem pomenu, 70. obletnici Schumanove deklaracije in novih vpisih v register nesnovne kulturne dediščine.
V tokratni oddaji bomo zaznamovali 70-letnico Dolenjskega muzeja v Novem mestu, poročali, da je Kozinovo nagrado prejel Bor Turel, desetnico pa Jana Bauer, govorili o pomenu in potencialu kulturnega in kreativnega sektorja ter njegovem položaju v času pandemije; napovedali program Ljubljana Festivala in opozorili na razstavo Nine Čelhar v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu Tretjega programa. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je danes Robert Markoč, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
V tokratni oddaji bomo zaznamovali 70-letnico Dolenjskega muzeja v Novem mestu, poročali, da je Kozinovo nagrado prejel Bor Turel, desetnico pa Jana Bauer, govorili o pomenu in potencialu kulturnega in kreativnega sektorja ter njegovem položaju v času pandemije; napovedali program Ljubljana Festivala in opozorili na razstavo Nine Čelhar v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu Tretjega programa. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je danes Robert Markoč, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
V tokratnem tedenskem pregledu smo preverili, kakšne so možnosti, da bi 240 milijonov Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona uskladili s trenutno odklonilnim stališčem ministrstva za kulturo do tega projekta. Lotili smo se tudi za mnoge kulturne ustanove problematične omejitve števila obiska obiskovalcev na predstavo (v trgovskih centrih kot npr. v ljubljanskem BTC-ju se tre na tisoče ljudi, v MB pa te dni oblasti niso dovolile "sejma na zraku" - prodaje knjig na stojnicah), protestne akcije kulturnikov pred resornim ministrstvom, izpostavljamo pa potekajoče že 25-te slovenske dneve knjige in vnovično prodajo knjig na stojnicah. Ovrednotili pa smo tudi dve razstavi, razstavo plakatov ob letošnji 50-letnici Gledališča GLEJ v glavnem mestu in spletno razstavo „Virusni avtoportreti“ v režiji Moderne galerije. foto Protest pred Min. za kulturo v Ljubljani ta teden foto Bobo-MMC RTVSLO
V tokratnem tedenskem pregledu smo preverili, kakšne so možnosti, da bi 240 milijonov Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona uskladili s trenutno odklonilnim stališčem ministrstva za kulturo do tega projekta. Lotili smo se tudi za mnoge kulturne ustanove problematične omejitve števila obiska obiskovalcev na predstavo (v trgovskih centrih kot npr. v ljubljanskem BTC-ju se tre na tisoče ljudi, v MB pa te dni oblasti niso dovolile "sejma na zraku" - prodaje knjig na stojnicah), protestne akcije kulturnikov pred resornim ministrstvom, izpostavljamo pa potekajoče že 25-te slovenske dneve knjige in vnovično prodajo knjig na stojnicah. Ovrednotili pa smo tudi dve razstavi, razstavo plakatov ob letošnji 50-letnici Gledališča GLEJ v glavnem mestu in spletno razstavo „Virusni avtoportreti“ v režiji Moderne galerije. foto Protest pred Min. za kulturo v Ljubljani ta teden foto Bobo-MMC RTVSLO
Redna tedenska oddaja prinaša prispevke o dogajanju v odboru za kulturo Državnega zbora, ki se je posvečal usodi Plečnikovega stadiona, pa položaju kulturnikov, ki jih je predlog 3. protikoronskega ukrepa spregledal. Podeljene so nagrade Tantadruj. Na gradu Khislstein je na ogled razstava kot predtakt prireditev 50. Tedna slovenske drame. Pogledali bomo v Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter v Mednarodni grafični likovni center ter opozorili, da lahko prisluhnete zvočni knjigi, romanu Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
Redna tedenska oddaja prinaša prispevke o dogajanju v odboru za kulturo Državnega zbora, ki se je posvečal usodi Plečnikovega stadiona, pa položaju kulturnikov, ki jih je predlog 3. protikoronskega ukrepa spregledal. Podeljene so nagrade Tantadruj. Na gradu Khislstein je na ogled razstava kot predtakt prireditev 50. Tedna slovenske drame. Pogledali bomo v Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter v Mednarodni grafični likovni center ter opozorili, da lahko prisluhnete zvočni knjigi, romanu Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
Ob razglasitvi letošnje Nagrade skupine OHO v tem tednu smo se pogovarjali s prejemnico, vizualno umetnico Niko Ham. Ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v severo-vzhodnem delu države je Društvo likovnih umetnikov Maribor pripravilo vrsto strokovnih gradiv, v Umetnostni galeriji Maribor pa je že par dni na ogled izbor likovnih del iz arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zora Stančič nam je povedala, kako se je razveselila vrst pred vhodom na njeno razstavo z motivom lepe Vide v portoroškem razstavišču Monfort. Začel pa se je tudi teden ljubiteljske kulture in mi povzemamo njihovo dejavnost. Pripravili smo tudi pogovor z novim vršilcem dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije v Ljubljani, Matejem Šarcem.
Ob razglasitvi letošnje Nagrade skupine OHO v tem tednu smo se pogovarjali s prejemnico, vizualno umetnico Niko Ham. Ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v severo-vzhodnem delu države je Društvo likovnih umetnikov Maribor pripravilo vrsto strokovnih gradiv, v Umetnostni galeriji Maribor pa je že par dni na ogled izbor likovnih del iz arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zora Stančič nam je povedala, kako se je razveselila vrst pred vhodom na njeno razstavo z motivom lepe Vide v portoroškem razstavišču Monfort. Začel pa se je tudi teden ljubiteljske kulture in mi povzemamo njihovo dejavnost. Pripravili smo tudi pogovor z novim vršilcem dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije v Ljubljani, Matejem Šarcem.
Na dan, ko praznujemo tričetrt stoletja evropskega dneva zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne v pregledni tedenski oddaji povzemamo pestro dogajanje na področju kulturne politike. Od skupnega pisma 40-ih krovnih organizacij za kulturo resornemu ministru do nujne seje palamentarnega odbora za kulturo, na kateri so pozvali poslance, da ustavijo finančne reze področja z izgovorom v obliki ukrepov proti posledicam "korona krize". Povzemamo tudi stanje, ko so se ta teden odprle knjižnice in knjigarne, galerije in muzeji, in ne le pri nas, temveč tudi v sosednji Avstriji in Italiji. Posebno pozornost pa smo namenili največjemu letošnjemu kulturnemu projektu v sosednji Hrvaški, evropski prestolnici kulture na Reki, ki se je zaradi posledic epidemije znašel v hudih škripcih.
Na dan, ko praznujemo tričetrt stoletja evropskega dneva zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne v pregledni tedenski oddaji povzemamo pestro dogajanje na področju kulturne politike. Od skupnega pisma 40-ih krovnih organizacij za kulturo resornemu ministru do nujne seje palamentarnega odbora za kulturo, na kateri so pozvali poslance, da ustavijo finančne reze področja z izgovorom v obliki ukrepov proti posledicam "korona krize". Povzemamo tudi stanje, ko so se ta teden odprle knjižnice in knjigarne, galerije in muzeji, in ne le pri nas, temveč tudi v sosednji Avstriji in Italiji. Posebno pozornost pa smo namenili največjemu letošnjemu kulturnemu projektu v sosednji Hrvaški, evropski prestolnici kulture na Reki, ki se je zaradi posledic epidemije znašel v hudih škripcih.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Na začetku predstavljamo izplen naše raziskave o možnostih dejanskega izplačila temeljnega dohodka v predlaganih vladnih ukrepih za približno 3 tisoč samozaposlenih v kulturi. S prve roke boste slišali, kako bo z zagonom spletne platforme slovenski ICOMOS obeležil "mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij". Na ZRC SAZU so pravkar zagnali „Vsakdanjik“, spletni dnevnik spominov na epidemijo, skupina fotografov pa na ljubljanski Trubarjevi cesti v projektu "fotogank" na zidove hiš projicira lastne stvaritve. Ljubljanska Drama je za ranljive skupine ponudila novo spletno ponudbo v okviru "Drama bere", vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa bo povzel prilagoditve dejavnosti v tem obdobju. Pred koncem pa še o novem ciklu literarnih oddaj na našem programu „Dekameron C19“. besedilo fotke: Pot do nadomestila za samozaposlene v kulturi bo za mnoge težka vir: Bobo (rtvslo.si)
Na začetku predstavljamo izplen naše raziskave o možnostih dejanskega izplačila temeljnega dohodka v predlaganih vladnih ukrepih za približno 3 tisoč samozaposlenih v kulturi. S prve roke boste slišali, kako bo z zagonom spletne platforme slovenski ICOMOS obeležil "mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij". Na ZRC SAZU so pravkar zagnali „Vsakdanjik“, spletni dnevnik spominov na epidemijo, skupina fotografov pa na ljubljanski Trubarjevi cesti v projektu "fotogank" na zidove hiš projicira lastne stvaritve. Ljubljanska Drama je za ranljive skupine ponudila novo spletno ponudbo v okviru "Drama bere", vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa bo povzel prilagoditve dejavnosti v tem obdobju. Pred koncem pa še o novem ciklu literarnih oddaj na našem programu „Dekameron C19“. besedilo fotke: Pot do nadomestila za samozaposlene v kulturi bo za mnoge težka vir: Bobo (rtvslo.si)
S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju. fotka vir: pixabay
S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju. fotka vir: pixabay
Na začetku tedenskega pregleda bo minister za kulturo Vasko Simoniti opisal ukrepe za pomoč samozaposlenim v kulturi, ki so se zaradi že siceršnjih prekarnih pogojev v tem obdobju znašli v še težjem položaju. Ob tem, ko je nevladna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion v glavnem mestu razglasila za enega od sedmih najbolj ogroženih primerov evropske dediščine, vam predstavljamo paleto odzivov, vkjučno z Jocom Pečečnikom. Pogovarjali smo se z nagrajencema Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Ladom Kraljem in Štefanom Vevarjem, o uvrstitvi Prešernove “Zdravljice“, naše himne, med nosilce znaka “evropske dediščine” – podeljuje ga komisija EU – smo se pogovarjali z literarnim zgodovinarjem Marjanom Dovićem. O ponudbi gledaliških predstav po internetu pa z direktorjem SNG Drama Ljubljana Igorjem Samoborjem, pred koncem pa bomo podrobneje predstavili “Domači Ars“, cikel literarnih oddaj, ki že poteka na našem programu. " Europa Nostra" je Plečnikov stadion uvrstila med 7 najbolj ogroženih primerov evropske dediščine foto: Bobo (rtvslo)
Na začetku tedenskega pregleda bo minister za kulturo Vasko Simoniti opisal ukrepe za pomoč samozaposlenim v kulturi, ki so se zaradi že siceršnjih prekarnih pogojev v tem obdobju znašli v še težjem položaju. Ob tem, ko je nevladna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion v glavnem mestu razglasila za enega od sedmih najbolj ogroženih primerov evropske dediščine, vam predstavljamo paleto odzivov, vkjučno z Jocom Pečečnikom. Pogovarjali smo se z nagrajencema Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Ladom Kraljem in Štefanom Vevarjem, o uvrstitvi Prešernove “Zdravljice“, naše himne, med nosilce znaka “evropske dediščine” – podeljuje ga komisija EU – smo se pogovarjali z literarnim zgodovinarjem Marjanom Dovićem. O ponudbi gledaliških predstav po internetu pa z direktorjem SNG Drama Ljubljana Igorjem Samoborjem, pred koncem pa bomo podrobneje predstavili “Domači Ars“, cikel literarnih oddaj, ki že poteka na našem programu. " Europa Nostra" je Plečnikov stadion uvrstila med 7 najbolj ogroženih primerov evropske dediščine foto: Bobo (rtvslo)
Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je te dni prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, podeljujejo jo za, v nemškem jeziku dostopno literaturo. Zaradi epidemije so začetek letošnjega jubilejnega, že 50-ega “tedna slovenske drame” prestavili na junij, mi pa smo pripravili pogovor s članom žirije Matejem Bogatajem. Slišali boste pogovor z prejemnikoma letošnje Glazerjeve nagrade za življensko delo, lutkarjema, Bredo in Tinetom Varlom, (podelitev so prestavili), seznanili pa vas bomo tudi z dostopnostjo knjižnega bogastva NUK na daljavo, temu pa dodali še informacije o digitalno dostopni književnosti skozi platformo Biblos. Spomnili vas bomo na sklop radijskih literarnih večerov “Oh literatura – O, literatura!“, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. V oddaji bo o bralnih seznamih knjig, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost, spregovorila vodja Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Za sklep pa tudi o novem italijanskem državnem Dantedì, “dnevu, posvečenem pesniku Danteju Alighieriju”, začetniku knjižne italijanščine, 25. marcu. Na ta dan l.1300 naj bi, kot si je enotno precej raziskovalcev, pesnik podal uvodni stih v prvem delu pesnitve, Peklu: “Nel mezzo del cammin …” fotografija Stvaritev kulture - svetilnik - kljubuje razbesnjenim silam narave vir: https://emorje.com/wp-content/uploads/2018/08/Svetovni-dan-svetilnikov-prikazna.jpg
Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je te dni prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, podeljujejo jo za, v nemškem jeziku dostopno literaturo. Zaradi epidemije so začetek letošnjega jubilejnega, že 50-ega “tedna slovenske drame” prestavili na junij, mi pa smo pripravili pogovor s članom žirije Matejem Bogatajem. Slišali boste pogovor z prejemnikoma letošnje Glazerjeve nagrade za življensko delo, lutkarjema, Bredo in Tinetom Varlom, (podelitev so prestavili), seznanili pa vas bomo tudi z dostopnostjo knjižnega bogastva NUK na daljavo, temu pa dodali še informacije o digitalno dostopni književnosti skozi platformo Biblos. Spomnili vas bomo na sklop radijskih literarnih večerov “Oh literatura – O, literatura!“, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. V oddaji bo o bralnih seznamih knjig, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost, spregovorila vodja Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Za sklep pa tudi o novem italijanskem državnem Dantedì, “dnevu, posvečenem pesniku Danteju Alighieriju”, začetniku knjižne italijanščine, 25. marcu. Na ta dan l.1300 naj bi, kot si je enotno precej raziskovalcev, pesnik podal uvodni stih v prvem delu pesnitve, Peklu: “Nel mezzo del cammin …” fotografija Stvaritev kulture - svetilnik - kljubuje razbesnjenim silam narave vir: https://emorje.com/wp-content/uploads/2018/08/Svetovni-dan-svetilnikov-prikazna.jpg
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Kako na delovanje kulturnih ustanov in kulturno-umetniški utrip vplivajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa pri nas in sosednjih državah, je osrednje vprašanje tokratne oddaje. Nadaljujemo s sejo odbora za kulturo in razstavo Sandija Červeka, ki je sicer ne morete obiskati, ker je galerija zaprta za obiskovalce, še pred zaprtjem Galerije mesta Ptuj pa si je njegovo razstavo ogledala Irena Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju!
Kako na delovanje kulturnih ustanov in kulturno-umetniški utrip vplivajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa pri nas in sosednjih državah, je osrednje vprašanje tokratne oddaje. Nadaljujemo s sejo odbora za kulturo in razstavo Sandija Červeka, ki je sicer ne morete obiskati, ker je galerija zaprta za obiskovalce, še pred zaprtjem Galerije mesta Ptuj pa si je njegovo razstavo ogledala Irena Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju!
Začel se je festival Fabula, literature sveta z Bernhardom Schlinkom in Kristianom Novakom v glavnih vlogah. Na Radiu Slovenija ta mesec podčrtavamo slovensko dramatiko pred 50. Tednom slovenske drame; potekal je 11. Grošljev simpozij. V lendavski galeriji, muzeju je na ogled razstava del Giorgia de Chirica, na Dunaju so odprli prenovljeni muzej Künstlerhaus – Hišo umetnikov. Dela Rafaela Santija si je zdaj mogoče ogledati na Kvirinalu.
Začel se je festival Fabula, literature sveta z Bernhardom Schlinkom in Kristianom Novakom v glavnih vlogah. Na Radiu Slovenija ta mesec podčrtavamo slovensko dramatiko pred 50. Tednom slovenske drame; potekal je 11. Grošljev simpozij. V lendavski galeriji, muzeju je na ogled razstava del Giorgia de Chirica, na Dunaju so odprli prenovljeni muzej Künstlerhaus – Hišo umetnikov. Dela Rafaela Santija si je zdaj mogoče ogledati na Kvirinalu.
V tokratni Kulturni panorami o literarnem festivalu Fabula, razstavah del Zorana Mušiča v Ljubljani in Celovcu, seznamu mest, ki so se uvrstila v ožji izbor za Evropsko prestolnico kulture 2025 razpisu Centra za kreativnost in desetletnici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na fotografiji: Zoran Mušič https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zoran_Mušič.jpg
V tokratni Kulturni panorami o literarnem festivalu Fabula, razstavah del Zorana Mušiča v Ljubljani in Celovcu, seznamu mest, ki so se uvrstila v ožji izbor za Evropsko prestolnico kulture 2025 razpisu Centra za kreativnost in desetletnici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na fotografiji: Zoran Mušič https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zoran_Mušič.jpg
Oddajo začenjamo z vročim kulturnim dogajanjem. Teči je začelo tretje leto, odkar slovenska kultura nima nacionalnega programa za kulturo, ministrstvo pa se sooča z očitki, da poskuša politično kadrovati v javnih zavodih s področja kulture. Minilo je tudi 70 let od smrti Prežihovega Voranca, Miran Košuta pa je ob kulturnem prazniku slovenskemu in italijanskemu občinstvu predstavil Franceta Prešerna in njegovo ustvarjanje – predvsem pa svoj novi prevod Prešernovih Poezij. V Kulturni panorami govorimo tudi o Društvu oblikovalcev Slovenije, ki dela svojih članov v Cankarjevem domu tokrat predstavlja virtualno, s tem pa želi odpreti tudi razmislek o oblikovanju v sodobnem svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani si lahko ogledate zbirko 300 tradicionalnih in sodobnih igrač, ki jih sicer hrani Etnografski muzej Zagreb in kažejo razvoj izdelovanja igrač in uporabo različnih materialov. Proti koncu oddaje ostajamo v Zagrebu, saj je Hrvaški muzej za umetnost in obrt ta teden dočakal 140. obletnico ustanovitve muzeja. foto: Pixabay/jarmoluk
Oddajo začenjamo z vročim kulturnim dogajanjem. Teči je začelo tretje leto, odkar slovenska kultura nima nacionalnega programa za kulturo, ministrstvo pa se sooča z očitki, da poskuša politično kadrovati v javnih zavodih s področja kulture. Minilo je tudi 70 let od smrti Prežihovega Voranca, Miran Košuta pa je ob kulturnem prazniku slovenskemu in italijanskemu občinstvu predstavil Franceta Prešerna in njegovo ustvarjanje – predvsem pa svoj novi prevod Prešernovih Poezij. V Kulturni panorami govorimo tudi o Društvu oblikovalcev Slovenije, ki dela svojih članov v Cankarjevem domu tokrat predstavlja virtualno, s tem pa želi odpreti tudi razmislek o oblikovanju v sodobnem svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani si lahko ogledate zbirko 300 tradicionalnih in sodobnih igrač, ki jih sicer hrani Etnografski muzej Zagreb in kažejo razvoj izdelovanja igrač in uporabo različnih materialov. Proti koncu oddaje ostajamo v Zagrebu, saj je Hrvaški muzej za umetnost in obrt ta teden dočakal 140. obletnico ustanovitve muzeja. foto: Pixabay/jarmoluk
Pregled tedna bomo začeli z letošnjima nagrajencema osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, z Jankom Banom in Markom Kravosom. Nadaljevali bomo v Ljubljani z razstavo fotografa Boruta Krajnca, s subkulturnim festivalom Kavč ter z razstavo hrvaškega konceptualnega umetnika Vlada Martka. Ob koncu se bomo zazrli v prihodnost Cankarjevega doma v Ljubljani, kakor jo vidijo v vodstvu institucije.
Pregled tedna bomo začeli z letošnjima nagrajencema osrednje proslave Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, z Jankom Banom in Markom Kravosom. Nadaljevali bomo v Ljubljani z razstavo fotografa Boruta Krajnca, s subkulturnim festivalom Kavč ter z razstavo hrvaškega konceptualnega umetnika Vlada Martka. Ob koncu se bomo zazrli v prihodnost Cankarjevega doma v Ljubljani, kakor jo vidijo v vodstvu institucije.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
V Kulturni panorami bomo govorili o Prešernovi proslavi in Prešernovih nagrajencih, prostorski problematiki nevladnih organizacij in novih pridobitvah ter prihodnjih projektih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pa tudi o razstavi Nekje blizu akademske grafičarke Helene Tahir in retrospektivni razstavi Introspektiva, na kateri predstavljajo dela Janeza Jordana in Alena Ožbolta. Foto: BoBo
V Kulturni panorami bomo govorili o Prešernovi proslavi in Prešernovih nagrajencih, prostorski problematiki nevladnih organizacij in novih pridobitvah ter prihodnjih projektih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pa tudi o razstavi Nekje blizu akademske grafičarke Helene Tahir in retrospektivni razstavi Introspektiva, na kateri predstavljajo dela Janeza Jordana in Alena Ožbolta. Foto: BoBo
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
Teme tokratne oddaje so: Šoa - spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno - o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« - v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
Teme tokratne oddaje so: Šoa - spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno - o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« - v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)
V uvodu se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo petdesetletnico delovanja praznovala Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Tokrat bomo končali z zgodovinsko temo – predstavili bomo knjigo o odnosih med posoškimi in Beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju!
V uvodu se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo petdesetletnico delovanja praznovala Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Tokrat bomo končali z zgodovinsko temo – predstavili bomo knjigo o odnosih med posoškimi in Beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju!
Uvodoma se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo svojo 50-letnico delovanja obeležila Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Končali bomo s predstavitvijo knjige o odnosih med posoškimi in beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju! Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana / Bobo
Uvodoma se bomo posvetili osrednjemu kulturnemu poudarku tekočega tedna. Znana so namreč imena umetnikov, ki jim bodo februarja podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. V nadaljevanju bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanja, kaj prinašata festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in tematski festival Slovenija 2050, kako bo svojo 50-letnico delovanja obeležila Glasbena mladina Slovenije in kaj si lahko ogledamo na razstavi o petdesetih letih v Celju. Končali bomo s predstavitvijo knjige o odnosih med posoškimi in beneškimi Slovenci skozi čas. Vabljeni k poslušanju! Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana / Bobo
V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja - ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dva si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Naslov: Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.
V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja - ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dva si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Naslov: Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Spregovorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, zaustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Spregovorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, zaustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.
Pregledali bomo, kaj nas je lani vabilo med knjižne police, v muzeje in galerije, kaj smo gledali v gledaliških in kino dvoranah, kaj poslušali v koncertnih dvoranah, pa tudi na radijskih valovih, seveda, kateri so bili najbolj presenetljivi dogodki.
Pregledali bomo, kaj nas je lani vabilo med knjižne police, v muzeje in galerije, kaj smo gledali v gledaliških in kino dvoranah, kaj poslušali v koncertnih dvoranah, pa tudi na radijskih valovih, seveda, kateri so bili najbolj presenetljivi dogodki.
Ob koncu predzadnjega tedna v letu bomo govorili o prvi celostni geografski predstavitvi Slovenije v angleščini ter o novi pridobitvi prestolnice: striparni in ateljeju Stripolis. V kočevskem Pokrajinskem muzeju so v začetku tedna odprli zgodovinsko razstavo ob 550. obletnici prvega turškega vpada na Kočevsko, beseda bo tekla tudi o štirih desetletjih mariborske Fotogalerije Stolp. Ob koncu oddaje se bomo odpravili v Bistro in Škofjo Loko: v prvi so predstavili nedavne pridobitve in načrte za prihodnost Tehniškega muzeja Slovenije, v drugi pa so podelili 49. Severjeve nagrade za igralske dosežke.
Ob koncu predzadnjega tedna v letu bomo govorili o prvi celostni geografski predstavitvi Slovenije v angleščini ter o novi pridobitvi prestolnice: striparni in ateljeju Stripolis. V kočevskem Pokrajinskem muzeju so v začetku tedna odprli zgodovinsko razstavo ob 550. obletnici prvega turškega vpada na Kočevsko, beseda bo tekla tudi o štirih desetletjih mariborske Fotogalerije Stolp. Ob koncu oddaje se bomo odpravili v Bistro in Škofjo Loko: v prvi so predstavili nedavne pridobitve in načrte za prihodnost Tehniškega muzeja Slovenije, v drugi pa so podelili 49. Severjeve nagrade za igralske dosežke.
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za sedem najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za sedem najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.
V Kulturni panorami tokrat predstavljamo prejemnika Trubarjevih priznanj za leto 2019, izpostavljamo tri razstave in knjižni sejem v Pulju ter opozarjamo na začetek javne razprave o novih pravopisnih pravilih, ki napoveduje novi pravopis. Pred vsem tem pa se posvečamo prostorski stiski, v kateri se je znašel Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
V Kulturni panorami tokrat predstavljamo prejemnika Trubarjevih priznanj za leto 2019, izpostavljamo tri razstave in knjižni sejem v Pulju ter opozarjamo na začetek javne razprave o novih pravopisnih pravilih, ki napoveduje novi pravopis. Pred vsem tem pa se posvečamo prostorski stiski, v kateri se je znašel Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu "Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi", ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.
V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu "Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi", ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.
Napovedujemo 35. Slovenski knjižni sejem, ki bo naslednji teden potekal v Ljubljani; predstavljamo monografijo Dolenjskega muzeja Novo mesto o Kapiteljski njivi; govorimo o študiji o vlaganjih v avdiovizualni sektor in njihovih gospodarskih učinkih, ki so jo predstavili v Ljubljani; nekaj minut namenjamo CoFestivalu – mednarodnemu festivalu sodobnega plesa v Ljubljani; oznanjamo, kdo bo naslednje predstavljal Slovenijo na arhitekturnem bienalu v Benetkah; za konec pa predstavljamo nagrajence Društva oblikovalcev Slovenije in prejemnike nagrad in priznanj Mirka Šubica, ki jih podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije. Foto: iz dokumentarnega filma Cunningham; http://cofestival.si/2019/cunningham-2019/ O CoFestivalu Program 2019 Vstopnice Prizorišča Podporniki Galerija Kolofon Zgodovina CoF 2012 CoF 2013 CoF 2014 CoF 2015 CoF 2016 CoF 2017 CoF 2018 Slovenščina English Alla Kovgan: CUNNINGHAM (2019) dokumentarni film
Napovedujemo 35. Slovenski knjižni sejem, ki bo naslednji teden potekal v Ljubljani; predstavljamo monografijo Dolenjskega muzeja Novo mesto o Kapiteljski njivi; govorimo o študiji o vlaganjih v avdiovizualni sektor in njihovih gospodarskih učinkih, ki so jo predstavili v Ljubljani; nekaj minut namenjamo CoFestivalu – mednarodnemu festivalu sodobnega plesa v Ljubljani; oznanjamo, kdo bo naslednje predstavljal Slovenijo na arhitekturnem bienalu v Benetkah; za konec pa predstavljamo nagrajence Društva oblikovalcev Slovenije in prejemnike nagrad in priznanj Mirka Šubica, ki jih podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije. Foto: iz dokumentarnega filma Cunningham; http://cofestival.si/2019/cunningham-2019/ O CoFestivalu Program 2019 Vstopnice Prizorišča Podporniki Galerija Kolofon Zgodovina CoF 2012 CoF 2013 CoF 2014 CoF 2015 CoF 2016 CoF 2017 CoF 2018 Slovenščina English Alla Kovgan: CUNNINGHAM (2019) dokumentarni film
V tokratni Kulturni panorami se bomo najprej posvetili zanimivemu znanstvenemu posvetu o spolu, ki je prejšnji teden potekal na Akademiji znanosti in umetnosti. Ogledali smo si novo razstavo v Mestnem muzeju z naslovom “Knjiga. Znanje. Razum”, predstavljamo pa tudi 26. bienale oblikovanja in 20. jubilejni Pixxelpoint – festival sodobnih umetniških praks. Še en jubilej praznuje Art kino mreža Slovenije in sicer desetletnico delovanja. Za konec bomo skočili še v Celje, kjer je tamkajšnji arheološki paviljon dobil prestižno evropsko nagrado. Oddajo bomo sklenili na Jesenicah, kjer se odvija festival ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi. Vabljeni k poslušanju!
V tokratni Kulturni panorami se bomo najprej posvetili zanimivemu znanstvenemu posvetu o spolu, ki je prejšnji teden potekal na Akademiji znanosti in umetnosti. Ogledali smo si novo razstavo v Mestnem muzeju z naslovom “Knjiga. Znanje. Razum”, predstavljamo pa tudi 26. bienale oblikovanja in 20. jubilejni Pixxelpoint – festival sodobnih umetniških praks. Še en jubilej praznuje Art kino mreža Slovenije in sicer desetletnico delovanja. Za konec bomo skočili še v Celje, kjer je tamkajšnji arheološki paviljon dobil prestižno evropsko nagrado. Oddajo bomo sklenili na Jesenicah, kjer se odvija festival ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Kulturna panorama je v znamenju tehle prispevkov: v Mariboru končuje 54. Borštnikovo srečanje. Podeljene bodo nagrade in Borštnikov prstan, ki ga dobi dramska igralka Marinka Štern. Sicer bo oddaj polna lavreatov: Jenkovo nagrado je dobila Kaja Teržan, podeljeni sta bili Sovretovi nagradi za književno prevajanje in sicer Bredi Biščak in Tatjani Jamnik, Ježkov nagrajenec je Marko Brecelj, znane so tudi nagrade Brumen za odlično slovensko oblikovanje. Pogledali bomo v Pilonovo galerijo v Ajdovščini, na koncu pa povzeli dogajanje v Slovenskem mladinskem gledališču. Urednica oddaje: Tadeja Krečič.
Kulturna panorama je v znamenju tehle prispevkov: v Mariboru končuje 54. Borštnikovo srečanje. Podeljene bodo nagrade in Borštnikov prstan, ki ga dobi dramska igralka Marinka Štern. Sicer bo oddaj polna lavreatov: Jenkovo nagrado je dobila Kaja Teržan, podeljeni sta bili Sovretovi nagradi za književno prevajanje in sicer Bredi Biščak in Tatjani Jamnik, Ježkov nagrajenec je Marko Brecelj, znane so tudi nagrade Brumen za odlično slovensko oblikovanje. Pogledali bomo v Pilonovo galerijo v Ajdovščini, na koncu pa povzeli dogajanje v Slovenskem mladinskem gledališču. Urednica oddaje: Tadeja Krečič.
Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev – razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici. Foto: Nejc Bernik/ZRC SAZU
Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev – razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici. Foto: Nejc Bernik/ZRC SAZU
Nobelovca Olga Tokarczuk in Peter Handke Nagrada Mira Nedi Rusjan Bric Borštnikov prstan Marinki Štern Nagrada Urška Nini Medved\t Trienale U3\t Mednarodni festival računalniške umetnosti Narodna galerija – Odlično mesto Ljubljansko Dnevi arhitektov v MAO
Nobelovca Olga Tokarczuk in Peter Handke Nagrada Mira Nedi Rusjan Bric Borštnikov prstan Marinki Štern Nagrada Urška Nini Medved\t Trienale U3\t Mednarodni festival računalniške umetnosti Narodna galerija – Odlično mesto Ljubljansko Dnevi arhitektov v MAO
V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture.
V oddaji vas bomo seznanili s poudarki dveh simpozijev, eden je potekal ob 90. obletnici rojstva Daneta Zajca, drugi ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, ki je s svojim prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov v latinščino, imenovanem Vulgata, neizbrisno zaznamoval evropsko duhovno zgodovino in kulturo. V nadaljevanju se bomo sprehodili po zgodovinskih razstavah: v Kranju je na ogled postavitev Po sili vojak o prisilnih mobilizirancih, v Kobariškem muzeju pa so prenovili stalno postavitev in odprli občasno razstavo o avstro-ogrski vojski v Zgornjem Posočju. Prelistali bomo tudi monografijo o kiparski družini Straub in pogledali, kateri projekti bodo zaznamovali hrvaško Reko, ko bo Evropska prestolnica kulture.
V oddaji se bomo pogovarjali z Marcelom Štefančičem mlajšim, prejemnikom Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, in predstavili letošnje Dneve evropske kulturne dediščine ter 25. festival Mesto žensk. Govorili bomo s prejemnikoma likovnih kritiških peres, dr. Petrom Krečičem in Sarivalom Sosičem, ter se podali na Dunaj, kjer poteka umetniški sejem viennacontemporary. Ob koncu oddaje bomo pred mikrofon povabili Niko Arhar, selektorico festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.
V oddaji se bomo pogovarjali z Marcelom Štefančičem mlajšim, prejemnikom Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, in predstavili letošnje Dneve evropske kulturne dediščine ter 25. festival Mesto žensk. Govorili bomo s prejemnikoma likovnih kritiških peres, dr. Petrom Krečičem in Sarivalom Sosičem, ter se podali na Dunaj, kjer poteka umetniški sejem viennacontemporary. Ob koncu oddaje bomo pred mikrofon povabili Niko Arhar, selektorico festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.
100 let SNG Maribor, Večernica Andreju E. Skubicu , Razstava Mi vsi živeti ščemo, Prekmurje 1919, Razstava Zorana Smiljaniča na Gradu, Razstava Po prekopu je obstajal samo še naš svet – v Mestni galeriji Lj, Christo v galeriji Lendava
100 let SNG Maribor, Večernica Andreju E. Skubicu , Razstava Mi vsi živeti ščemo, Prekmurje 1919, Razstava Zorana Smiljaniča na Gradu, Razstava Po prekopu je obstajal samo še naš svet – v Mestni galeriji Lj, Christo v galeriji Lendava
Teme tokratne Kulturne panorame: – 34. mednarodni literarni festival in nagrada Vilenica – deseti Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru – nacionalni mesec skupnega branja – jubilejna 40. sezona Cankarjevega doma v Ljubljani in simpozij o kritiki, ki so ga tam priredili pred dnevi – simpozij o Almi Sodnik – razstava ustvarjanja ilustratorke Jelke Reichman v Velenju
Teme tokratne Kulturne panorame: – 34. mednarodni literarni festival in nagrada Vilenica – deseti Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru – nacionalni mesec skupnega branja – jubilejna 40. sezona Cankarjevega doma v Ljubljani in simpozij o kritiki, ki so ga tam priredili pred dnevi – simpozij o Almi Sodnik – razstava ustvarjanja ilustratorke Jelke Reichman v Velenju
V naši redni tedenski oddaji, ki povzema aktualno kulturno dogajanje bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine. Vabljeni k poslušanju!
V naši redni tedenski oddaji, ki povzema aktualno kulturno dogajanje bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine. Vabljeni k poslušanju!
Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja. Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, na katerem je že sedmič zapored sodeloval tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac, in si ogledali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini. Foto: Pixabay
Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja. Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, na katerem je že sedmič zapored sodeloval tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac, in si ogledali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini. Foto: Pixabay
Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) - strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi leviv LJ, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden. foto: Borut Živulović/Bono za rtvslo.si
Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) - strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi leviv LJ, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden. foto: Borut Živulović/Bono za rtvslo.si
Kako je hrana tematizirana v besedilih svetovne književnosti
Kako je hrana tematizirana v besedilih svetovne književnosti
Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost smo danes predvajali zadnjo od petih oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. Pravica do popravila naj bi vključevala televizorje, sijalke in belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost smo danes predvajali zadnjo od petih oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. Pravica do popravila naj bi vključevala televizorje, sijalke in belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajamo pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajamo pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Pogovor o socialni in kulturni zgodovine hrane
Pogovor o socialni in kulturni zgodovine hrane
Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami smo denimo nenadoma opazili, da resnico čedalje težje ločimo od laži; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kot da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja pretresamo v tokratni oddaji cikla Digitalna sodobnost. Gostje pred mikrofonom so bili komunikologinja dr. Sandra Bašič Hrvatin, inženir računalništva dr. Jure Leskovec in strokovnjak za sodobne medije Domen Savič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Pixabay/rawpixel
Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami smo denimo nenadoma opazili, da resnico čedalje težje ločimo od laži; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kot da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja pretresamo v tokratni oddaji cikla Digitalna sodobnost. Gostje pred mikrofonom so bili komunikologinja dr. Sandra Bašič Hrvatin, inženir računalništva dr. Jure Leskovec in strokovnjak za sodobne medije Domen Savič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Pixabay/rawpixel
Zapiski Leonarda da Vincija o hrani
Zapiski Leonarda da Vincija o hrani
V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Danes začenjamo z najmanj očitnim, a najvplivnejšim globalnim igralcem. V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji čutimo že nekaj časa. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja 2014 dokončno zaprla svoja vrata. V oddaji iz arhiva so povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev ter vplivom Amazona iskali digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart J. Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco Samo Rugelj in lastnik nekdanjega Behemota Dejan Ivandić. foto: Pixabay/tablethelpline
V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Danes začenjamo z najmanj očitnim, a najvplivnejšim globalnim igralcem. V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji čutimo že nekaj časa. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja 2014 dokončno zaprla svoja vrata. V oddaji iz arhiva so povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev ter vplivom Amazona iskali digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart J. Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco Samo Rugelj in lastnik nekdanjega Behemota Dejan Ivandić. foto: Pixabay/tablethelpline
Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. V zadnjih samo petih letih je doživela nesluten razmah. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Zdi se, kot da umetni inteligenci prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh vzbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. V ciklu Digitalna sodobnost danes lahko prisluhnete oddaji iz arhiva o razsežnostih umetne inteligence, v kateri nastopajo Marko Grobelnik, Luka Omladič, Matija Žgur in Pika Šarf. Pripravila jo je Nina Slaček. foto: Pixabay/geralt
Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. V zadnjih samo petih letih je doživela nesluten razmah. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Zdi se, kot da umetni inteligenci prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh vzbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. V ciklu Digitalna sodobnost danes lahko prisluhnete oddaji iz arhiva o razsežnostih umetne inteligence, v kateri nastopajo Marko Grobelnik, Luka Omladič, Matija Žgur in Pika Šarf. Pripravila jo je Nina Slaček. foto: Pixabay/geralt
Tudi etika kot sicer tradicionalna filozofska disciplina stopa v korak s časom. Sodobna etika se loteva zahtevnih problemov genskega spreminjanja organizmov, veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in preostalih vprašanj, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, so postali stalnica, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Med drugimi se je dr. Igor Pribac spraševal, če je zdravniška etika od zdravnikov, ali je potem poslovna etika od poslovnežev? Skupni imenovalec razmislekov pa se je osredotočil na vprašanji, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov: Friderik Klampfer: Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj Vojko Strahovnik: Etika in šola Luka Omladič: Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence Igor Pribac: Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev? foto: Pixabay/Myriams-Fotos
Tudi etika kot sicer tradicionalna filozofska disciplina stopa v korak s časom. Sodobna etika se loteva zahtevnih problemov genskega spreminjanja organizmov, veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in preostalih vprašanj, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, so postali stalnica, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Med drugimi se je dr. Igor Pribac spraševal, če je zdravniška etika od zdravnikov, ali je potem poslovna etika od poslovnežev? Skupni imenovalec razmislekov pa se je osredotočil na vprašanji, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov: Friderik Klampfer: Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj Vojko Strahovnik: Etika in šola Luka Omladič: Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence Igor Pribac: Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev? foto: Pixabay/Myriams-Fotos
O etiki v slovenski družbi poslušamo na vsakem koraku. Javnomnenjski voditelji, vplivneži na družabnih omrežjih, pomembni predstavniki institucij in predvsem politiki dajejo vtis, da poznajo moralne resnice kot svoj žep. Etika je tradicionalna filozofska disciplina in sveti gral filozofskih naporov, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Spraševali so se, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in pa, ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov in filozofinje: Borut Ošlaj: Mnoštvo moral in odsotnost etike Jernej Pisk: Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi Janez Juhant: Nujnost in težave dialoga o etiki Smiljana Gartner: Strokovnjaki in izvedenci za etiko foto: Pixabay/staboslaw
O etiki v slovenski družbi poslušamo na vsakem koraku. Javnomnenjski voditelji, vplivneži na družabnih omrežjih, pomembni predstavniki institucij in predvsem politiki dajejo vtis, da poznajo moralne resnice kot svoj žep. Etika je tradicionalna filozofska disciplina in sveti gral filozofskih naporov, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Spraševali so se, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in pa, ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov in filozofinje: Borut Ošlaj: Mnoštvo moral in odsotnost etike Jernej Pisk: Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi Janez Juhant: Nujnost in težave dialoga o etiki Smiljana Gartner: Strokovnjaki in izvedenci za etiko foto: Pixabay/staboslaw
Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek o kontekstih, ki vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča in ga sooblikujejo. Pri tem programi sočasno odsevajo tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. V današnji oddaji se bomo pogovarjali z umetniškimi vodji Mestnega gledališča Ptuj, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega mladinskega gledališča, Mini teatra in Gledališča Koper. Vabljeni k poslušanju! foto: Pixabay
Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek o kontekstih, ki vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča in ga sooblikujejo. Pri tem programi sočasno odsevajo tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. V današnji oddaji se bomo pogovarjali z umetniškimi vodji Mestnega gledališča Ptuj, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega mladinskega gledališča, Mini teatra in Gledališča Koper. Vabljeni k poslušanju! foto: Pixabay
Prva julijska Kulturna panorama bo drugačna kot sicer, v njej se bodo predstavili repertoarji slovenskih gledališč in mariborske opere v prihodnji sezoni. Kaj bomo gledali in poslušali v ljubljanski in mariborski Drami, ter v mariborski operi, kaj nas čaka na odrih novogoriškega in tržaškega gledališča ter v Mestnem gledališču ljubljanskem bomo slišali v oddaji, ki jo je uredila Tadeja Krečič.
Prva julijska Kulturna panorama bo drugačna kot sicer, v njej se bodo predstavili repertoarji slovenskih gledališč in mariborske opere v prihodnji sezoni. Kaj bomo gledali in poslušali v ljubljanski in mariborski Drami, ter v mariborski operi, kaj nas čaka na odrih novogoriškega in tržaškega gledališča ter v Mestnem gledališču ljubljanskem bomo slišali v oddaji, ki jo je uredila Tadeja Krečič.
V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih so odprli razstavo o Plečniku, s čimer je Plečnik postal prvi slovenski umetnik, z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih. V Kulturni panorami ob tem lahko prisluhnete še pogovoru z Rožano Koštial in pogovoru z Bronjo Žakelj, pozornost pa smo namenili tudi 70-letnici posavskega muzeja, dvema festivaloma – festivalu Ljubljana in festivalu Sanje v Medani – ter razstavi A New Vision of Debris – Novo videnje ostalin. Na fotografiji: priprava keliha za pot v Vatikan. Foto: Plečnikova hiša
V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih so odprli razstavo o Plečniku, s čimer je Plečnik postal prvi slovenski umetnik, z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih. V Kulturni panorami ob tem lahko prisluhnete še pogovoru z Rožano Koštial in pogovoru z Bronjo Žakelj, pozornost pa smo namenili tudi 70-letnici posavskega muzeja, dvema festivaloma – festivalu Ljubljana in festivalu Sanje v Medani – ter razstavi A New Vision of Debris – Novo videnje ostalin. Na fotografiji: priprava keliha za pot v Vatikan. Foto: Plečnikova hiša
V tokratni Kulturni panorami se bomo najprej posvetili jubilejnemu 60. Jazz festivalu Ljubljana, ki je z nastopi nekaterih vrhunskih jazzovskih glasbenikov dodobra razgrel prestolnico. Nadaljevali bomo s še enim tradicionalnim poletnim festivalom, v Mariboru se je začel festival Lent! Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore. Svoja najnovejša dela je v Ljubljani postavil na ogled slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Novo razstavo z naslovom Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi so odprli tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ljubitelji fotografije pa lahko v poletnem času obiščete prijetno hladno Jakopičevo galerijo ter si ogledate dela madžarsko-francoskega fotografa Luciena Herveja. Poročamo tudi o 80-letnici Loškega muzeja ter vas vabimo na gorski literarni nokturno z naslovom Rime z gora.
V tokratni Kulturni panorami se bomo najprej posvetili jubilejnemu 60. Jazz festivalu Ljubljana, ki je z nastopi nekaterih vrhunskih jazzovskih glasbenikov dodobra razgrel prestolnico. Nadaljevali bomo s še enim tradicionalnim poletnim festivalom, v Mariboru se je začel festival Lent! Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore. Svoja najnovejša dela je v Ljubljani postavil na ogled slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Novo razstavo z naslovom Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi so odprli tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ljubitelji fotografije pa lahko v poletnem času obiščete prijetno hladno Jakopičevo galerijo ter si ogledate dela madžarsko-francoskega fotografa Luciena Herveja. Poročamo tudi o 80-letnici Loškega muzeja ter vas vabimo na gorski literarni nokturno z naslovom Rime z gora.
V 55 krajih na 130 prizoriščih (muzeji in galerije) od predvečera do polnoči poteka že 17. Poletna muzejska noč, naš uvodni prispevek na temo prihaja iz Maribora. Posebej izpostavljamo te dni odprto razstavo antične grške tehnologije v ljubljanskem Cankarjevem domu, saj Evropa menda izhaja tudi iz antike! Predstavljamo tudi dobitnico letošnje Stritarjeve nagrade, prejemnike Župančičevih nagrad mestne občine Ljubljana, in letošnje nagrajence Levstikovih nagrad, ki jih ob 70-letnici nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga. Bili smo na simpoziju z naslovom »Zemlja brez ljudi« v ljubljanski Kapelici, opozarjamo pa tudi na pereče stanje nevladnikov, zbranih okoli društva Asociacija. Sredi tedna so javno opozorili na neuresničene obljube o vladnem financiranju.
V 55 krajih na 130 prizoriščih (muzeji in galerije) od predvečera do polnoči poteka že 17. Poletna muzejska noč, naš uvodni prispevek na temo prihaja iz Maribora. Posebej izpostavljamo te dni odprto razstavo antične grške tehnologije v ljubljanskem Cankarjevem domu, saj Evropa menda izhaja tudi iz antike! Predstavljamo tudi dobitnico letošnje Stritarjeve nagrade, prejemnike Župančičevih nagrad mestne občine Ljubljana, in letošnje nagrajence Levstikovih nagrad, ki jih ob 70-letnici nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga. Bili smo na simpoziju z naslovom »Zemlja brez ljudi« v ljubljanski Kapelici, opozarjamo pa tudi na pereče stanje nevladnikov, zbranih okoli društva Asociacija. Sredi tedna so javno opozorili na neuresničene obljube o vladnem financiranju.
Teme današnje oddaje so: -\t33. Mednarodni grafični bienale, ki se začenja v Ljubljani, -\tmednarodni literarni festival Vilenica, ki so ga napovedali te dni, -\tletošnji Lirikonfest in njegovi nagrajenci, -\tpesniški festival Pranger, -\tPraški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, -\tobnova slovenskih gradov, o kateri so govorili na posvetu na Ptuju -\tin program letošnjega Borštnikovega srečanja.
Teme današnje oddaje so: -\t33. Mednarodni grafični bienale, ki se začenja v Ljubljani, -\tmednarodni literarni festival Vilenica, ki so ga napovedali te dni, -\tletošnji Lirikonfest in njegovi nagrajenci, -\tpesniški festival Pranger, -\tPraški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, -\tobnova slovenskih gradov, o kateri so govorili na posvetu na Ptuju -\tin program letošnjega Borštnikovega srečanja.
V današnji oddaji boste najprej slišali o načrtih novega predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. Napovedali bomo festival Mesto knjige, ki se začenja v Novi Gorici. Opozorili bomo na eno od razstav fotografij Wilhelma Heiligerja, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Spomnili bomo na stoletnico prve uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, ki so jo v Slovenskem gledališkem inštitutu zaznamovali z izidom zbornika. Nekaj minut bomo namenili letošnji prejemnici Lavrinove diplome Darji Betocchi, ki so jo pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev nagradili za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Omenili bomo še gostujočo razstavo Posavskega muzeja Brežice v Muzeju Krško. Razstavo z naslovom Franjo in Iva Stiplovšek: razvoj muzealstva v Posavju so pripravili ob 120 - letnici rojstva Franja Stiplovška in kot uvod v obeležitev 70-letnice Posavskega muzeja Brežice. Zadnjih nekaj minut pa bomo namenili tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami. foto:Wilhelm Heiliger: Meditacija in fotografija izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0 Izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0
V današnji oddaji boste najprej slišali o načrtih novega predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. Napovedali bomo festival Mesto knjige, ki se začenja v Novi Gorici. Opozorili bomo na eno od razstav fotografij Wilhelma Heiligerja, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Spomnili bomo na stoletnico prve uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, ki so jo v Slovenskem gledališkem inštitutu zaznamovali z izidom zbornika. Nekaj minut bomo namenili letošnji prejemnici Lavrinove diplome Darji Betocchi, ki so jo pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev nagradili za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Omenili bomo še gostujočo razstavo Posavskega muzeja Brežice v Muzeju Krško. Razstavo z naslovom Franjo in Iva Stiplovšek: razvoj muzealstva v Posavju so pripravili ob 120 - letnici rojstva Franja Stiplovška in kot uvod v obeležitev 70-letnice Posavskega muzeja Brežice. Zadnjih nekaj minut pa bomo namenili tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami. foto:Wilhelm Heiliger: Meditacija in fotografija izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0 Izrez https://venopilon.com/sl/wilhelm-heiliger-meditacija-fotografija-0
Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter stanovske nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico. Na fotografiji je detajl ikone z naslovom Korsunska Mati božja, prva tretjina 17. stoletja, Muzej umetnosti v Jaroslavlju foto: Andrej Peunik/MGML
Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter stanovske nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico. Na fotografiji je detajl ikone z naslovom Korsunska Mati božja, prva tretjina 17. stoletja, Muzej umetnosti v Jaroslavlju foto: Andrej Peunik/MGML
Razstava slovenskega impresionizma, Majski salon, nagrajenec OHO, Svetlobna gverila, Retrospektiva Edija Šelhausa, retrospektiva Zore Plešnar, Primorski poletni festival
Razstava slovenskega impresionizma, Majski salon, nagrajenec OHO, Svetlobna gverila, Retrospektiva Edija Šelhausa, retrospektiva Zore Plešnar, Primorski poletni festival
Prve vtise z bienala v Benetkah bo z nami delila naša sodelavka Aleksandra Saška Gruden, ki si je razstavo že ogledala. Spregovorila bo tudi o projektu slovenskega predstavnika Marka Peljhana. Nadaljevali bomo s predstavitvijo projekta Likovni svet Alenke Gerlovič, ki vključuje sedem razstav priznane slikarke ob stoletnici njenega rojstva. Novo medinstitucionalno razstavo z naslovom Afrika treh muzejev so pripravili trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z različnih koncev afriškega kontinenta. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Častni meščani mesta Ljubljana. Govor bo tudi o nagradah. Prejšnji teden so podelili konservatorske nagrade in priznanja. Ob koncu oddaje bomo napovedali še Festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi.
Prve vtise z bienala v Benetkah bo z nami delila naša sodelavka Aleksandra Saška Gruden, ki si je razstavo že ogledala. Spregovorila bo tudi o projektu slovenskega predstavnika Marka Peljhana. Nadaljevali bomo s predstavitvijo projekta Likovni svet Alenke Gerlovič, ki vključuje sedem razstav priznane slikarke ob stoletnici njenega rojstva. Novo medinstitucionalno razstavo z naslovom Afrika treh muzejev so pripravili trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z različnih koncev afriškega kontinenta. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Častni meščani mesta Ljubljana. Govor bo tudi o nagradah. Prejšnji teden so podelili konservatorske nagrade in priznanja. Ob koncu oddaje bomo napovedali še Festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi.
Te dni obeležujemo 500. obletnico smrti Leonarda da Vincija, renesančnega umetnika, izumitelja, arhitekta, inženirja in predhodnika sodobne znanosti. Zato se mu posvečamo tudi v Kulturni panorami, v kateri bomo spregovorili še o razstavah Prostor v prostoru, Scenografija na slovenskem do leta 1991, Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945, skupine Irwin ter o gostovanju Narodnega muzeja Slovenije z razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti v kitajskem Xianu. Predstavili bomo tudi Belo knjigo o prevajanju, ki so jo skupaj spisala in predstavila slovenska društva in združenja prevajalcev ter Slovenski gledališki letopis, ki je izšel pred dnevi. Pred koncem oddaje pa namenjamo še besedo ali dve o Festivalu Ljubljana v prihajajočem poletju. Vabimo vas k poslušanju! Kozarec Kocen, Ljubljana, Ljubljanske steklarne, pihano steklo, 1. pol. 16. stol. (foto: Tanja Lažetić, © Narodni muzej Slovenije)
Te dni obeležujemo 500. obletnico smrti Leonarda da Vincija, renesančnega umetnika, izumitelja, arhitekta, inženirja in predhodnika sodobne znanosti. Zato se mu posvečamo tudi v Kulturni panorami, v kateri bomo spregovorili še o razstavah Prostor v prostoru, Scenografija na slovenskem do leta 1991, Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945, skupine Irwin ter o gostovanju Narodnega muzeja Slovenije z razstavo Zakladi slovenske ustvarjalnosti v kitajskem Xianu. Predstavili bomo tudi Belo knjigo o prevajanju, ki so jo skupaj spisala in predstavila slovenska društva in združenja prevajalcev ter Slovenski gledališki letopis, ki je izšel pred dnevi. Pred koncem oddaje pa namenjamo še besedo ali dve o Festivalu Ljubljana v prihajajočem poletju. Vabimo vas k poslušanju! Kozarec Kocen, Ljubljana, Ljubljanske steklarne, pihano steklo, 1. pol. 16. stol. (foto: Tanja Lažetić, © Narodni muzej Slovenije)
Ob razstavi Prenavljamo!!!, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, smo razmišljali o dilemah, ki se pojavljajo pri prenovi historične arhitekture, ustavili pa smo se tudi ob Mogočnih varuhih preteklosti – gradovih na Slovenskem in govorili o spominu, vpisanem vanje. Predstavili smo razstavo Magičnost prostora, ki z deli Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala odstira tri različne poglede na življenje in en Kras in se ob razstavi Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji vprašali Kaj lahko o družbenih problemih pove umetnost? Poročali smo tudi z okrogle mize o arhitekturi mesta Koper, s simpozija, posvečenega Zmagu Šmitku, in s tribune Društva slovenskih pisateljev o založništvu in knjigotrštvu pri nas. Na fotografiji: LEVO: Krsto Hegedušić, Pepek spi, iz Podravskih motivov Krsta Hegedušića (s predgovorom Miroslava Krleže), 1933, zasebna last, Ljubljana; DESNO: Roman Petrović, Otroci ulice, 1933, olje na vezani plošči, Narodna galerija Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Vir fotografije: http://www.mg-lj.si/si/razstave/2438/razstava-na-robu-1929-1941/
Ob razstavi Prenavljamo!!!, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, smo razmišljali o dilemah, ki se pojavljajo pri prenovi historične arhitekture, ustavili pa smo se tudi ob Mogočnih varuhih preteklosti – gradovih na Slovenskem in govorili o spominu, vpisanem vanje. Predstavili smo razstavo Magičnost prostora, ki z deli Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala odstira tri različne poglede na življenje in en Kras in se ob razstavi Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji vprašali Kaj lahko o družbenih problemih pove umetnost? Poročali smo tudi z okrogle mize o arhitekturi mesta Koper, s simpozija, posvečenega Zmagu Šmitku, in s tribune Društva slovenskih pisateljev o založništvu in knjigotrštvu pri nas. Na fotografiji: LEVO: Krsto Hegedušić, Pepek spi, iz Podravskih motivov Krsta Hegedušića (s predgovorom Miroslava Krleže), 1933, zasebna last, Ljubljana; DESNO: Roman Petrović, Otroci ulice, 1933, olje na vezani plošči, Narodna galerija Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Vir fotografije: http://www.mg-lj.si/si/razstave/2438/razstava-na-robu-1929-1941/
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjam z letošnjimi dobitniki Plečnikovih odličij, osrednjih strokovnih arhitekturnih priznanjih pri nas, nadaljujemo pa pri projektu, s katerim nas bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan. V oddaji spregovorimo o posledicah hudega požara na katedrali Notre-Dame in o strategijah tovrstnih rekonstrukcij – tudi v Sloveniji, nato pa se spet ozremo v kulturno dogajanje pri nas. Obiskali smo pogovor na temo Kaj je z baletno domačijo Pie in Pina Mlakarja, seznanili pa vas bomo tudi z dvema razstavama: z razstavo, posvečeno dediščini Gustava Tönniesa in njegovih sinov, ter z gostujočo razstavo o šamanizmu ljudstev Sibirije. In ker so pred nami so dnevi, posvečeni knjigi, v sklepnem delu oddaje nekaj še o dogajanju, ki jih bo spremljalo.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjam z letošnjimi dobitniki Plečnikovih odličij, osrednjih strokovnih arhitekturnih priznanjih pri nas, nadaljujemo pa pri projektu, s katerim nas bo na 58. beneškem bienalu zastopal Marko Peljhan. V oddaji spregovorimo o posledicah hudega požara na katedrali Notre-Dame in o strategijah tovrstnih rekonstrukcij – tudi v Sloveniji, nato pa se spet ozremo v kulturno dogajanje pri nas. Obiskali smo pogovor na temo Kaj je z baletno domačijo Pie in Pina Mlakarja, seznanili pa vas bomo tudi z dvema razstavama: z razstavo, posvečeno dediščini Gustava Tönniesa in njegovih sinov, ter z gostujočo razstavo o šamanizmu ljudstev Sibirije. In ker so pred nami so dnevi, posvečeni knjigi, v sklepnem delu oddaje nekaj še o dogajanju, ki jih bo spremljalo.
Ob 150-letnici rojstva Riharda Jakopiča bomo razmišljali o njegovem pomenu za moderno slovensko umetnost in se pogovarjali z likovnim umetnikom Milanom Eričem, ki je minuli teden prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo. Z razstavo fotografa Damjana Kocjančiča v ljubljanski Galeriji Jakopič bomo sklenili sklop prispevkov ob obletnici osrednje osebnosti slovenskega slikarstva prve polovice 20. stoletja. V drugi polovici oddaje bomo govorili o še neobjavljeni zapuščini Srečka Kosovela, ki je izšla v dveh zvezkih pod naslovom Vsem naj bom neznan, povzeli bomo mariborsko okroglo mizo o umetnosti v javnem prostoru in dogajanje na festivalu Sindikat odklonskih entitet. Ob koncu Kulturne panorame se bomo podali v Peking, kjer v največjem muzeju na svetu gostuje Narodni muzej Slovenije.
Ob 150-letnici rojstva Riharda Jakopiča bomo razmišljali o njegovem pomenu za moderno slovensko umetnost in se pogovarjali z likovnim umetnikom Milanom Eričem, ki je minuli teden prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo. Z razstavo fotografa Damjana Kocjančiča v ljubljanski Galeriji Jakopič bomo sklenili sklop prispevkov ob obletnici osrednje osebnosti slovenskega slikarstva prve polovice 20. stoletja. V drugi polovici oddaje bomo govorili o še neobjavljeni zapuščini Srečka Kosovela, ki je izšla v dveh zvezkih pod naslovom Vsem naj bom neznan, povzeli bomo mariborsko okroglo mizo o umetnosti v javnem prostoru in dogajanje na festivalu Sindikat odklonskih entitet. Ob koncu Kulturne panorame se bomo podali v Peking, kjer v največjem muzeju na svetu gostuje Narodni muzej Slovenije.
Spremljali smo mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu in mednarodno konferenco o "Pisateljicah prve polovice 20. stoletja" v organizaciji Foruma slovanskih kultur v Ljubljani. Imamo nekaj poudarkov z letošnjega že 11. kulturnega bazarja v ljubljanskem Cankarjevem domu in z mednarodnega Sejma otroških knjig v Bologni. Predstavljamo monografijo o "mestu neizpolnjenih pričakovanj, Mariboru na začetku 21.stoletja", udeležili pa smo se tudi petkovega simpozija ob otvoritvi razstave del že pokojnega radikalnega ruskega umetnika, ki je po vojni ustvarjal v ZDA, Borisa Luriea, člana umetniškega gibanja NO!art v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. Za sklep pa razmišljamo ob razstavi fotografa Rogerja Ballena v Galeriji fotografija v glavnem mestu. Na sliki "Kovček" (Suitcase, 1963) avtor Boris Lurie (vir: https://theartstack.com/artist/boris-lurie/suitecase-1963)
Spremljali smo mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu in mednarodno konferenco o "Pisateljicah prve polovice 20. stoletja" v organizaciji Foruma slovanskih kultur v Ljubljani. Imamo nekaj poudarkov z letošnjega že 11. kulturnega bazarja v ljubljanskem Cankarjevem domu in z mednarodnega Sejma otroških knjig v Bologni. Predstavljamo monografijo o "mestu neizpolnjenih pričakovanj, Mariboru na začetku 21.stoletja", udeležili pa smo se tudi petkovega simpozija ob otvoritvi razstave del že pokojnega radikalnega ruskega umetnika, ki je po vojni ustvarjal v ZDA, Borisa Luriea, člana umetniškega gibanja NO!art v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. Za sklep pa razmišljamo ob razstavi fotografa Rogerja Ballena v Galeriji fotografija v glavnem mestu. Na sliki "Kovček" (Suitcase, 1963) avtor Boris Lurie (vir: https://theartstack.com/artist/boris-lurie/suitecase-1963)
Kulturna panorama nam prinaša pogovora z nagrajencema Vladimirjem Jurcem in Marijo Vidau, dobitnikoma nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjski opus. Začel se je 13. Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu, podeljene so bile nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja; za življenjsko delo jo je dobil Kostja Gatnik, nagrado bienala pa Milan Erič. Pogledali bomo na tri razstave. V Muzej novejše zgodovine, kjer je razstava Hirošima in Nagasaki - Bolečina in pogum kot ena izmed prireditev na srečanju PEN, ki se bozačelo prihodnji teden. V Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, kjer je razstava Želja po svobodi, Dosje: Bosna in Hercegovina in v muzej sodobne umetnosti v Zagrebu - tam se spominjajo 100. obletnice Bauhausa. Novo Gorico je obiskala poljska pisateljica Olga Tokarczuk, v Ljubljani so se začeli Koroški avstrijski kulturni dnevi.
Kulturna panorama nam prinaša pogovora z nagrajencema Vladimirjem Jurcem in Marijo Vidau, dobitnikoma nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjski opus. Začel se je 13. Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu, podeljene so bile nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja; za življenjsko delo jo je dobil Kostja Gatnik, nagrado bienala pa Milan Erič. Pogledali bomo na tri razstave. V Muzej novejše zgodovine, kjer je razstava Hirošima in Nagasaki - Bolečina in pogum kot ena izmed prireditev na srečanju PEN, ki se bozačelo prihodnji teden. V Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, kjer je razstava Želja po svobodi, Dosje: Bosna in Hercegovina in v muzej sodobne umetnosti v Zagrebu - tam se spominjajo 100. obletnice Bauhausa. Novo Gorico je obiskala poljska pisateljica Olga Tokarczuk, v Ljubljani so se začeli Koroški avstrijski kulturni dnevi.
-\tKomisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU – Aleksander Čobec -\tDnevi komedije v Celju in nagrade – Matija Mastnak -\tTeden slovenske drame v Kranju – Tadeja Krečič -\tRazstava Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji 2004-2018 – Žiga Bratoš -\tRazstavi Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja v MGLC – Iza Pevec -\tKnjižni sejem v Leipzigu – Žiga Bratoš foto: FOTOGRAFSKE PODOBE IN MATERIALNOST: JAPONSKA GRAFIKA V SEDEMDESETIH LETIH IN JAPONSKA, JUGOSLAVIJA, GRAFIČNI BIENALE: DOKUMENTI SODELOVANJA Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76 Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76
-\tKomisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU – Aleksander Čobec -\tDnevi komedije v Celju in nagrade – Matija Mastnak -\tTeden slovenske drame v Kranju – Tadeja Krečič -\tRazstava Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji 2004-2018 – Žiga Bratoš -\tRazstavi Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja v MGLC – Iza Pevec -\tKnjižni sejem v Leipzigu – Žiga Bratoš foto: FOTOGRAFSKE PODOBE IN MATERIALNOST: JAPONSKA GRAFIKA V SEDEMDESETIH LETIH IN JAPONSKA, JUGOSLAVIJA, GRAFIČNI BIENALE: DOKUMENTI SODELOVANJA Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76 Kosuke Kimura: Sedanji položaj – bivanje A, barvna litografija in sitotisk, 1971. (izrez) http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/fotografske_podobe_in_materialnost_japonska_grafika_v_sedemdesetih_letih_in_japonska_jugoslavija_graficni_bienale_dokumenti_sodelovanja/76
22. Pripovedovalski festival spada med najstarejše tovrstne festivale v Evropi; tudi pri nas ima bogato zgodovino in gre v korak s časom. Več o njem v oddaji, v kateri bomo spregovorili še o Glazerjevih nagradah Mestne občine Maribor, novem ministru za kulturo, festivalu Hiša strpnosti ter o razstavi Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji in knjižnem sejmu Salon du livre, na katerem se predstavljajo tudi slovenski književniki. Vabimo vas k poslušanju! Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji, razstava, letak foto: kulturnidom-ng.si
22. Pripovedovalski festival spada med najstarejše tovrstne festivale v Evropi; tudi pri nas ima bogato zgodovino in gre v korak s časom. Več o njem v oddaji, v kateri bomo spregovorili še o Glazerjevih nagradah Mestne občine Maribor, novem ministru za kulturo, festivalu Hiša strpnosti ter o razstavi Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji in knjižnem sejmu Salon du livre, na katerem se predstavljajo tudi slovenski književniki. Vabimo vas k poslušanju! Svetloba in tema v sliki in sodobni poeziji, razstava, letak foto: kulturnidom-ng.si
V središču je festival literature sveta Fabula, ki tokrat nosi naslov Zidovi med nami. Poročamo o razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki so jo ta teden odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, in o razstavi na lendavskem gradu, ki sopostavlja umetnost Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Shoichija Hasegawe. Pravkar poteka tudi 20. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, poleg tega je Slovensko etnološko društvo letošnjo plaketo Nika Kureta podelilo Nadji Valentinčič Furlan.
V središču je festival literature sveta Fabula, ki tokrat nosi naslov Zidovi med nami. Poročamo o razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki so jo ta teden odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, in o razstavi na lendavskem gradu, ki sopostavlja umetnost Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Shoichija Hasegawe. Pravkar poteka tudi 20. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, poleg tega je Slovensko etnološko društvo letošnjo plaketo Nika Kureta podelilo Nadji Valentinčič Furlan.
Pogovarjali se bomo s plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Sinjo Ožbolt, z dobitnico nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Predstavili bomo 28. Dneve komedije, ki se bodo v sredo začeli v Celju, ter 10. Grošljev simpozij, ki se bo tokrat posvetil temi potovanja in prevoza v antiki. Govorili bomo o ziljskem žegnu in nošu, ki sta nova vpisa na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine, ter o dogodkih ob 70-letnici poimenovanja Posavskega muzeja Brežice. Minuli teden je Slovenski gledališki inštitut praznoval petletnico obstoja, Pokrajinski arhiv Maribor pa je nedavno izdal zapisnike prvih sej svetnikov Mestne občine Maribor med letoma 1853 in 1863. O čem so razpravljali mestni svetniki na sejah, boste izvedeli v Kulturni panorami. Vabljeni k poslušanju! Foto: Nada Žgank.
Pogovarjali se bomo s plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Sinjo Ožbolt, z dobitnico nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Predstavili bomo 28. Dneve komedije, ki se bodo v sredo začeli v Celju, ter 10. Grošljev simpozij, ki se bo tokrat posvetil temi potovanja in prevoza v antiki. Govorili bomo o ziljskem žegnu in nošu, ki sta nova vpisa na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine, ter o dogodkih ob 70-letnici poimenovanja Posavskega muzeja Brežice. Minuli teden je Slovenski gledališki inštitut praznoval petletnico obstoja, Pokrajinski arhiv Maribor pa je nedavno izdal zapisnike prvih sej svetnikov Mestne občine Maribor med letoma 1853 in 1863. O čem so razpravljali mestni svetniki na sejah, boste izvedeli v Kulturni panorami. Vabljeni k poslušanju! Foto: Nada Žgank.
V tokratni Kulturni panorami se bomo posvetili temle dogodkom: pregledni bienalni razstavi Arhitektura inventura 2016 – 2018 v Cankarjevem domu. Prejemniku nagrade Franceta Štiglica Zdravku Barišiču. Prihajajočemu festivalu Fabula, bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica. 65. obletnici Umetnostne galerije Maribor ter publikaciji akvarelov iz zbirke INDOK centra. !
V tokratni Kulturni panorami se bomo posvetili temle dogodkom: pregledni bienalni razstavi Arhitektura inventura 2016 – 2018 v Cankarjevem domu. Prejemniku nagrade Franceta Štiglica Zdravku Barišiču. Prihajajočemu festivalu Fabula, bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica. 65. obletnici Umetnostne galerije Maribor ter publikaciji akvarelov iz zbirke INDOK centra. !
Pogledali smo v razstavni prostor Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si te dni lahko ogledate prvo iz serije razstav, v celoti posvečene lepoti knjige –Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta. Poročali smo s strokovnega kolokvija Povezani z dediščino – SEM in zbirke tržaških Slovencev, ki so ga pripravili ob koncu občasne razstave Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, ustavili pa smo se tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je te dni potekalo evropsko srečanje strokovnjakov in ljubiteljev arhitekture Ustvarjalna izmenjava 2019. Pred mikrofon smo povabili akademskega kiparja Damijana Kracino, avtorja dveh novih kipov v nišah na pročelju Narodne galerije, in Domna Marinčiča, umetniškega vodjo koncertnega cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Govorili smo tudi o arheološki najdbi desetletja – modri posodi s pokopališča emonske zgodnjekrščanske skupnosti iz 4. stoletja.
Pogledali smo v razstavni prostor Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer si te dni lahko ogledate prvo iz serije razstav, v celoti posvečene lepoti knjige –Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta. Poročali smo s strokovnega kolokvija Povezani z dediščino – SEM in zbirke tržaških Slovencev, ki so ga pripravili ob koncu občasne razstave Morje – naše življenje: odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine, ustavili pa smo se tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je te dni potekalo evropsko srečanje strokovnjakov in ljubiteljev arhitekture Ustvarjalna izmenjava 2019. Pred mikrofon smo povabili akademskega kiparja Damijana Kracino, avtorja dveh novih kipov v nišah na pročelju Narodne galerije, in Domna Marinčiča, umetniškega vodjo koncertnega cikla Harmonia Concertans – stara glasba na Novem trgu. Govorili smo tudi o arheološki najdbi desetletja – modri posodi s pokopališča emonske zgodnjekrščanske skupnosti iz 4. stoletja.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku – strnili smo nekaj vtisov s slovesne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ljubljanska Akademija za glasbo letos praznuje 80-letnico svojega obstoja; več o častitljivem jubileju v oddaji, v kateri vas bomo podrobneje seznanili tudi z dvema razstavama: z razstavo Plečnikov NUK in z razstavo Uporabljam ali opazujem? primorskega ustvarjalca Eneja Gale. V sklepnem delu oddaje izpostavljamo izid dveh monografij: monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti je podpisala ddr. Nataša Golob, v transkripciji Toneta Krampača in pod uredništvom dr. Lovra Šturma pa je izšla knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku – strnili smo nekaj vtisov s slovesne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ljubljanska Akademija za glasbo letos praznuje 80-letnico svojega obstoja; več o častitljivem jubileju v oddaji, v kateri vas bomo podrobneje seznanili tudi z dvema razstavama: z razstavo Plečnikov NUK in z razstavo Uporabljam ali opazujem? primorskega ustvarjalca Eneja Gale. V sklepnem delu oddaje izpostavljamo izid dveh monografij: monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti je podpisala ddr. Nataša Golob, v transkripciji Toneta Krampača in pod uredništvom dr. Lovra Šturma pa je izšla knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja koroških Slovencev v Avstriji smo se pogovarjali z dobitnikom, dvornim svetnikom, dr. Jankom Zerzerjem; pripravili smo tudi pogovor z Mariborčanom Vasjo Samcem, prejemnikom »zlate plakete za življensko delo na področju ljubiteljske kulture«, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; zgodovinar Božo Repe pa bo osvetlil potek in pomen spominskega raziskovalnega projekta o vlogi okupacijskih meja in štirih agresorskih sil v raznarodovalni politiki in življenju Slovencev v času 1941-45. Opozorili bomo še na 3 odprte razstave, prva je, «Sadovi dolgoletne izkušnje« fotografa Borisa Gaberščika v ljubljanski »Bežigrajski galeriji 1«, naslednja je razstava slik Valentina Omana v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev, za sklep pa vas vabimo na priložnostno razstavo z naslovom »Iz odprtih ateljejev« v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. na fotografiji dr. Janko Zerzer vir: nsks.at
Ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja koroških Slovencev v Avstriji smo se pogovarjali z dobitnikom, dvornim svetnikom, dr. Jankom Zerzerjem; pripravili smo tudi pogovor z Mariborčanom Vasjo Samcem, prejemnikom »zlate plakete za življensko delo na področju ljubiteljske kulture«, ki jo podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; zgodovinar Božo Repe pa bo osvetlil potek in pomen spominskega raziskovalnega projekta o vlogi okupacijskih meja in štirih agresorskih sil v raznarodovalni politiki in življenju Slovencev v času 1941-45. Opozorili bomo še na 3 odprte razstave, prva je, «Sadovi dolgoletne izkušnje« fotografa Borisa Gaberščika v ljubljanski »Bežigrajski galeriji 1«, naslednja je razstava slik Valentina Omana v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev, za sklep pa vas vabimo na priložnostno razstavo z naslovom »Iz odprtih ateljejev« v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. na fotografiji dr. Janko Zerzer vir: nsks.at
V tokratni oddaji bomo poročali o simpoziju, ki so ga ob koncu razstave o povojni jugoslovanski arhitekturi in oblikovanju v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti priredili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Predstavili bomo projekt Vključujemo in aktiviramo, ki poteka pod okriljem ministrstva za kulturo in je namenjen socialni aktivaciji oseb z motnjami v duševnem zdravju in razvoju, zapornikom ter odvisnikom od prepovedanih drog – z vključevanjem kulturnih komponent. Opozorili bomo na prvo obsežno publikacijo o mariborskem slikarju, scenografu, restavratorju in pedagogu Maksu Kavčiču, ki je živel med letoma 1909 in 1973. V mariborski galeriji Media nox je na ogled tudi razstava z naslovom Družinska vez. Maks in Metka Kavčič. Pozornost bomo namenili tretji razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji. Na ogled je v ljubljanski galeriji Vžigalica, na njej pa se predstavljajo kočevski umetniki. Predstavili bomo koncertni cikel Mozartine, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Za konec pa bomo obširno spregovorili še o 11. festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki še do 8. februarja poteka v Ljubljani in drugod. foto:Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič (izrez) Ljubljana se klanja Sloveniji III - Kočevje Galerija Vžigalica https://mgml.si/sl/galerija-vzigalica/razstave/400/kocevje/
V tokratni oddaji bomo poročali o simpoziju, ki so ga ob koncu razstave o povojni jugoslovanski arhitekturi in oblikovanju v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti priredili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Predstavili bomo projekt Vključujemo in aktiviramo, ki poteka pod okriljem ministrstva za kulturo in je namenjen socialni aktivaciji oseb z motnjami v duševnem zdravju in razvoju, zapornikom ter odvisnikom od prepovedanih drog – z vključevanjem kulturnih komponent. Opozorili bomo na prvo obsežno publikacijo o mariborskem slikarju, scenografu, restavratorju in pedagogu Maksu Kavčiču, ki je živel med letoma 1909 in 1973. V mariborski galeriji Media nox je na ogled tudi razstava z naslovom Družinska vez. Maks in Metka Kavčič. Pozornost bomo namenili tretji razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji. Na ogled je v ljubljanski galeriji Vžigalica, na njej pa se predstavljajo kočevski umetniki. Predstavili bomo koncertni cikel Mozartine, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Za konec pa bomo obširno spregovorili še o 11. festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki še do 8. februarja poteka v Ljubljani in drugod. foto:Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič (izrez) Ljubljana se klanja Sloveniji III - Kočevje Galerija Vžigalica https://mgml.si/sl/galerija-vzigalica/razstave/400/kocevje/
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjamo pri dobitnikih najpomembnejših nagrad za dosežke na področju umetnosti: pri dobitnikih Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustavimo se ob različnih dogodkih, s katerimi naj bi letos zaznamovali 200. obletnico smrti Valentína Vodnika, prostor pa smo odmerili tudi besedi leta 2018 in posvetu o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019 – 2023. V oddaji tudi več o razstavi Dvajset let popotresne obnove kulturne dediščine v Posočju, ogledate si jo lahko v Tolminu, in dveh glasbenih festivalih: o festivalu Slovenske filharmonije V novo leto z novo glasbo in festivalu Maribor je naš, ki ga ob 100-letnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor pripravlja Cankarjev dom.
Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni začenjamo pri dobitnikih najpomembnejših nagrad za dosežke na področju umetnosti: pri dobitnikih Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Ustavimo se ob različnih dogodkih, s katerimi naj bi letos zaznamovali 200. obletnico smrti Valentína Vodnika, prostor pa smo odmerili tudi besedi leta 2018 in posvetu o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019 – 2023. V oddaji tudi več o razstavi Dvajset let popotresne obnove kulturne dediščine v Posočju, ogledate si jo lahko v Tolminu, in dveh glasbenih festivalih: o festivalu Slovenske filharmonije V novo leto z novo glasbo in festivalu Maribor je naš, ki ga ob 100-letnici Slovenskega narodnega gledališča Maribor pripravlja Cankarjev dom.
Pomembnejši kulturni dogodki v letu 2019
Pomembnejši kulturni dogodki v letu 2019
Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto. Temu izjemnemu literatu smo namenili številne knjige, dogodke, predstave, razstave in simpozije. Leto 2018 pa je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko sta bili veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrščeni na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. V koprsko stolnico so se vrnile znamenite restavrirane slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia; slavnostno je bilo ob stoti obletnici v Narodni galeriji, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. Devetdesetletnik kipar Drago Tršar je imel niz razstav; sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, radio Slovenija pa 90 let in sicer s s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišali bomo Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka. Pa pisatelja Florjana Lipuša, ki je dobil avstrijsko državno nagrado. Pogledali bomo v svet glasbe in filma, podčrtali slovenski dosežek s filmom Posledice Darka Štanteta. Slišali bomo Marie NDiaye, zvezdofrancoske literature, ki je obiskala Ljubljano in igralca Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana. Boris Pahor je praznoval sto pet let in objavil novo knjigo o prijatelju Edvardu Kocbeku.
Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto. Temu izjemnemu literatu smo namenili številne knjige, dogodke, predstave, razstave in simpozije. Leto 2018 pa je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko sta bili veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrščeni na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. V koprsko stolnico so se vrnile znamenite restavrirane slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia; slavnostno je bilo ob stoti obletnici v Narodni galeriji, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. Devetdesetletnik kipar Drago Tršar je imel niz razstav; sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, radio Slovenija pa 90 let in sicer s s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišali bomo Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka. Pa pisatelja Florjana Lipuša, ki je dobil avstrijsko državno nagrado. Pogledali bomo v svet glasbe in filma, podčrtali slovenski dosežek s filmom Posledice Darka Štanteta. Slišali bomo Marie NDiaye, zvezdofrancoske literature, ki je obiskala Ljubljano in igralca Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana. Boris Pahor je praznoval sto pet let in objavil novo knjigo o prijatelju Edvardu Kocbeku.
V tokratni Kulturni panorami se najprej posvečamo letošnjim dobitnikom Severjevih nagrad za igralske dosežke v poklicnem gledališču. Glavni dve nagradi sta pripadli igralki Nini Valič in igralcu Vojku Belšaku. Z odrskih desk se bomo odpravili v svet arheologije. Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju v Beli krajini so arheologi naleteli na izjemno redko najdbo, ženski bronasti pas s pritrjenim keltskim zlatnikom. Nadaljevali bomo z razstavo Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar, ki je na ogled v Ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju v Ljubljani ter fotografsko razstavo z naslovom Istra foto International, ki je na ogled v Piranu. Obiskali smo tudi novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici. Ob koncu oddaje pa še kratka predstavitev radijskih vsebin, ki smo jih za vas pripravili v prazničnih dneh.
V tokratni Kulturni panorami se najprej posvečamo letošnjim dobitnikom Severjevih nagrad za igralske dosežke v poklicnem gledališču. Glavni dve nagradi sta pripadli igralki Nini Valič in igralcu Vojku Belšaku. Z odrskih desk se bomo odpravili v svet arheologije. Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju v Beli krajini so arheologi naleteli na izjemno redko najdbo, ženski bronasti pas s pritrjenim keltskim zlatnikom. Nadaljevali bomo z razstavo Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar, ki je na ogled v Ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju v Ljubljani ter fotografsko razstavo z naslovom Istra foto International, ki je na ogled v Piranu. Obiskali smo tudi novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici. Ob koncu oddaje pa še kratka predstavitev radijskih vsebin, ki smo jih za vas pripravili v prazničnih dneh.
Panoramski razgled začenjamo z jubilejem, ki je zaznamoval vse leto na področju slovenske kulture. Govorimo seveda o Ivanu Cankarju in njegovi neprecenljivi zapuščini, ki se je v različnih kontekstih premišljala vse leto. Poseben poudarek so mu namenili tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na dan stote obletnice njegove smrti, 11.decembra, pripravili Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju. Več v nadaljevanju, ko bomo spregovorili tudi s prejemnico Trubarjevega priznanja za posebne dosežke na področju pisne kulturne dediščine, o arheološki razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti ter o kulturni dediščini kot učni snovi in muzejih in galerijah kot razširjenih učilnicah. Minuli teden so se, v luči rebalansa proračuna za leto 2019, z ministrom za kulturo srečali kulturniki in organizacije, združeni pod okriljem Asociacije. Tudi o tem več pozneje, pred koncem oddaje pa še o razstavi Zbirke v gibanju v Slovenj Gradcu in umetnostnem sejmu v mariborski Kibli. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: lj-times.com
Panoramski razgled začenjamo z jubilejem, ki je zaznamoval vse leto na področju slovenske kulture. Govorimo seveda o Ivanu Cankarju in njegovi neprecenljivi zapuščini, ki se je v različnih kontekstih premišljala vse leto. Poseben poudarek so mu namenili tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na dan stote obletnice njegove smrti, 11.decembra, pripravili Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju. Več v nadaljevanju, ko bomo spregovorili tudi s prejemnico Trubarjevega priznanja za posebne dosežke na področju pisne kulturne dediščine, o arheološki razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti ter o kulturni dediščini kot učni snovi in muzejih in galerijah kot razširjenih učilnicah. Minuli teden so se, v luči rebalansa proračuna za leto 2019, z ministrom za kulturo srečali kulturniki in organizacije, združeni pod okriljem Asociacije. Tudi o tem več pozneje, pred koncem oddaje pa še o razstavi Zbirke v gibanju v Slovenj Gradcu in umetnostnem sejmu v mariborski Kibli. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: lj-times.com
Od razmišljanj o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki do razmisleka o pomenu piranske Carpaccieve oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Umetnost – koliko še ideja za bodočnost? Od razstave Dekade60 Zgodovinskega arhiva Celje, ki skozi mikrozgodovino in vsakdanjik malega človeka vabi k razmišljanju o šestdesetih letih 20. stoletja v Celju in okolici do razstave sodobne umetnosti Ne glej nazaj, okey?, ki skozi umetniška dela vzpostavlja platformo za razmislek o načinih soočanja s spominom, s preteklostjo. Ob tem razmišljanja o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki, ki jih je odprl posvet o Ivanu Cankarju v organizaciji Slovenske matice, in razmislek o pomenu piranske Carpacciove oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Poročamo tudi z mednarodne konference Umetnost – koliko še ideja za bodočnost, ki se je sklenila s podelitvijo nagrade Igorja Zabela, in predstavljamo prejemnike nagrad Ivane Kobilca. Popotovanje skozi Kulturno panoramo pomembnejših kulturnih dogodkov preteklega tedna pa končamo v Galeriji Jakopič, kjer si lahko ogledate fotografsko razstavo z naslovom Na moje oči: zgodbe iz Iraka. Fotografija: vodstvo po razstavi Na moje oči: zgodbe iz Iraka
Od razmišljanj o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki do razmisleka o pomenu piranske Carpaccieve oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Umetnost – koliko še ideja za bodočnost? Od razstave Dekade60 Zgodovinskega arhiva Celje, ki skozi mikrozgodovino in vsakdanjik malega človeka vabi k razmišljanju o šestdesetih letih 20. stoletja v Celju in okolici do razstave sodobne umetnosti Ne glej nazaj, okey?, ki skozi umetniška dela vzpostavlja platformo za razmislek o načinih soočanja s spominom, s preteklostjo. Ob tem razmišljanja o angažiranem delovanju Ivana Cankarja v literaturi in politiki, ki jih je odprl posvet o Ivanu Cankarju v organizaciji Slovenske matice, in razmislek o pomenu piranske Carpacciove oltarne slike in njenega avtorja za mesto. Poročamo tudi z mednarodne konference Umetnost – koliko še ideja za bodočnost, ki se je sklenila s podelitvijo nagrade Igorja Zabela, in predstavljamo prejemnike nagrad Ivane Kobilca. Popotovanje skozi Kulturno panoramo pomembnejših kulturnih dogodkov preteklega tedna pa končamo v Galeriji Jakopič, kjer si lahko ogledate fotografsko razstavo z naslovom Na moje oči: zgodbe iz Iraka. Fotografija: vodstvo po razstavi Na moje oči: zgodbe iz Iraka
Kot je znano, sta veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk vpisana na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva – s tem tudi začenjamo tokratni pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni. O častitljivi obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož – letos praznuje 125-letnico obstoja – smo v naših oddajah že poročali. Zdaj opozarjamo na zanimiv zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, nadaljujemo pa na področju konservatorstva in restavratorstva; posvečena mu je razstava V dobrih rokah, ki so jo odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani, na gradu Sevnica pa so odprli pregledno razstavo o konservatorsko-restavratorskih posegih, ki so bili izvedeni na gradu. O obeh več v oddaji. Izpostavljamo še projekt Artehgal, ki je namenjen večji socialni vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, in mednarodno konferenco o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva Ljubljana . V galeriji Vodnikove domačije pa se odpira prodajni sejem ilustracije.
Kot je znano, sta veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk vpisana na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva – s tem tudi začenjamo tokratni pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni. O častitljivi obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož – letos praznuje 125-letnico obstoja – smo v naših oddajah že poročali. Zdaj opozarjamo na zanimiv zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, nadaljujemo pa na področju konservatorstva in restavratorstva; posvečena mu je razstava V dobrih rokah, ki so jo odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani, na gradu Sevnica pa so odprli pregledno razstavo o konservatorsko-restavratorskih posegih, ki so bili izvedeni na gradu. O obeh več v oddaji. Izpostavljamo še projekt Artehgal, ki je namenjen večji socialni vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, in mednarodno konferenco o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva Ljubljana . V galeriji Vodnikove domačije pa se odpira prodajni sejem ilustracije.
Ob državnem prazniku pesnika in generala Rudolfa Maistra izpostavljamo, da je njegova osebna knjižnica v UKM v Mariboru (po dogovoru možen ogled) ta teden dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. Povzemamo 34. knjižni sejem v Ljubljani, in se pogovarjamo s prejemniki nagrad in priznanj: Schwentnerjevim nagrajencem Tinetom Logarjem, prejemnico nagrade Bert Špelo Rozin, in prejemniki nagrade in priznanj Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. Opozarjamo na pravkar začeti 7. mednarodni »CoFestival« sodobnega plesa v ljubljanskem centru Kino Šiška, in na pravkar odprto razstavo grafičnega oblikovalca Miltona Glaserja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem parku Tivoli.
Ob državnem prazniku pesnika in generala Rudolfa Maistra izpostavljamo, da je njegova osebna knjižnica v UKM v Mariboru (po dogovoru možen ogled) ta teden dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. Povzemamo 34. knjižni sejem v Ljubljani, in se pogovarjamo s prejemniki nagrad in priznanj: Schwentnerjevim nagrajencem Tinetom Logarjem, prejemnico nagrade Bert Špelo Rozin, in prejemniki nagrade in priznanj Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. Opozarjamo na pravkar začeti 7. mednarodni »CoFestival« sodobnega plesa v ljubljanskem centru Kino Šiška, in na pravkar odprto razstavo grafičnega oblikovalca Miltona Glaserja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem parku Tivoli.
Začenjamo s prejemnico letošnje Murkove nagrade za življensko delo, Majo Godina Golija, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo, nadaljujemo z utrinki pravkar (16.nov) odprtega mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks “PIXXELPOINT” v Novi in stari Gorici. Približali vam bomo pravkar odprto razstavo “Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte” v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v glavnem mestu. Premislili smo tudi pretekli teden zaključeni 2-dnevni simpozij z naslovom “Ženske in povojne tranzicije: politika“, ki se je odvijal v Atriju ZRC SAZU. Nismo pozabili na 80 letnico ustanovitve SAZU, izpostavljamo pa te dni predstavljeno raziskavo z javno dostopno bazo podatkov o vojaških žrtvah 1.sv. vojne na Slovenskem. Koordiniral jo je Inštitut za novejšo zgodovino. Napovedujemo 34. slovenski knjižni sejem v prihodnjem tednu, kjer se bo predstavilo 106 založb.
Začenjamo s prejemnico letošnje Murkove nagrade za življensko delo, Majo Godina Golija, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo, nadaljujemo z utrinki pravkar (16.nov) odprtega mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks “PIXXELPOINT” v Novi in stari Gorici. Približali vam bomo pravkar odprto razstavo “Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte” v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v glavnem mestu. Premislili smo tudi pretekli teden zaključeni 2-dnevni simpozij z naslovom “Ženske in povojne tranzicije: politika“, ki se je odvijal v Atriju ZRC SAZU. Nismo pozabili na 80 letnico ustanovitve SAZU, izpostavljamo pa te dni predstavljeno raziskavo z javno dostopno bazo podatkov o vojaških žrtvah 1.sv. vojne na Slovenskem. Koordiniral jo je Inštitut za novejšo zgodovino. Napovedujemo 34. slovenski knjižni sejem v prihodnjem tednu, kjer se bo predstavilo 106 založb.
Obletnica Cankarjeve smrti v Narodni knjižnici na Dunaju, simpozij Stoletje Hlapcev v Ljubljani, razstava Življenje za c(es)arja v Parku vojaške zgodovine Pivka, Dnevi slovenske muzikologije in Mantuanijeva nagrada za zˇivljenjsko delo na podrocˇju muzikologije dr. Borutu Loparniku, razstava Skrivnosti dolgega življenja – pot umetnin od restavratorskega ateljeja do razstave v Narodni galeriji v Ljubljani ter nagrade Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Foto: slovenski literati na Dunaju: Fran Govekar, Anton Majaron, Oton Župančič, Ivan Škerjanec, Ivan Cankar, sedijo Fran Vidic, Fran Göstl, Ferdo Jančar in Fran Eller
Obletnica Cankarjeve smrti v Narodni knjižnici na Dunaju, simpozij Stoletje Hlapcev v Ljubljani, razstava Življenje za c(es)arja v Parku vojaške zgodovine Pivka, Dnevi slovenske muzikologije in Mantuanijeva nagrada za zˇivljenjsko delo na podrocˇju muzikologije dr. Borutu Loparniku, razstava Skrivnosti dolgega življenja – pot umetnin od restavratorskega ateljeja do razstave v Narodni galeriji v Ljubljani ter nagrade Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. Foto: slovenski literati na Dunaju: Fran Govekar, Anton Majaron, Oton Župančič, Ivan Škerjanec, Ivan Cankar, sedijo Fran Vidic, Fran Göstl, Ferdo Jančar in Fran Eller
V Kulturni panorami slišimo dva gledališčnika: Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana in devetdesetletnika režiserja Mileta Koruna. S prispevkom o Petru Pavlu Vergeriju odmeva dan reformacije. 29. oktobra je minilo sto let od nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, zato je v Narodnem muzeju razstava o tem. Na Kromberku pa si lahko ogledamo razstavo o Viktorju Ullmannu, priči in žrtvi apokalipse«. Pogledali bomo v filmski svet: pogovarjali se bomo s Tino Poglajen, dobitnico nagrade Ekran za mlado kritičarko, napovedali bomo 29. ljubljanski mednarodni filmski festival.
V Kulturni panorami slišimo dva gledališčnika: Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana in devetdesetletnika režiserja Mileta Koruna. S prispevkom o Petru Pavlu Vergeriju odmeva dan reformacije. 29. oktobra je minilo sto let od nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, zato je v Narodnem muzeju razstava o tem. Na Kromberku pa si lahko ogledamo razstavo o Viktorju Ullmannu, priči in žrtvi apokalipse«. Pogledali bomo v filmski svet: pogovarjali se bomo s Tino Poglajen, dobitnico nagrade Ekran za mlado kritičarko, napovedali bomo 29. ljubljanski mednarodni filmski festival.
Jenkova, Sovretova in nagrada Kristine Brenkove
Jenkova, Sovretova in nagrada Kristine Brenkove
V Mariboru poteka že 53. Festival Borštnikovo srečanje, ki se bo s podelitvijo B. prstana in priznanj sklenil prihodnji konec tedna. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani se je s simpozijem zaključil sklepni del projekta »Živeti z vodo – na južnem delu glavnega mesta”. V ljubljanski Moderni galeriji so na mednarodnem simpoziju dva dneva razpravljali o tem, kako so v prvi Jugoslaviji razumeli spomenike prvi svetovni vojni do začetka druge. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana pa so se z razstavo spomnili prvih dveh let po koncu 1. svet. vojne v takratni novi državi. Predstavljamo tudi projekt Boštjana Perovška z razstavo »Stenice, mrož, vrata« v novem gostujočem razstavnem prostoru STEKLENIK v tivolskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v LJ, (gre za projekt Zavoda CONA). V sklepu oddaje pa se spominjamo 90-letnice Radia Slovenija, ki jo je z jubilejnim dnevom to sredo, 17. oktobra s celodnevnim programom obeležil Program Ars.
V Mariboru poteka že 53. Festival Borštnikovo srečanje, ki se bo s podelitvijo B. prstana in priznanj sklenil prihodnji konec tedna. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani se je s simpozijem zaključil sklepni del projekta »Živeti z vodo – na južnem delu glavnega mesta”. V ljubljanski Moderni galeriji so na mednarodnem simpoziju dva dneva razpravljali o tem, kako so v prvi Jugoslaviji razumeli spomenike prvi svetovni vojni do začetka druge. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana pa so se z razstavo spomnili prvih dveh let po koncu 1. svet. vojne v takratni novi državi. Predstavljamo tudi projekt Boštjana Perovška z razstavo »Stenice, mrož, vrata« v novem gostujočem razstavnem prostoru STEKLENIK v tivolskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v LJ, (gre za projekt Zavoda CONA). V sklepu oddaje pa se spominjamo 90-letnice Radia Slovenija, ki jo je z jubilejnim dnevom to sredo, 17. oktobra s celodnevnim programom obeležil Program Ars.
Častna gostja sejma v Frankfurtu je bila letos Gruzija, prvič pa se je kot častna gostja leta 2022 predstavila tudi Slovenija. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli pregledno razstavo članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in podelili strokovna priznanja. Predstavljamo tudi Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2018, ki ga letos posvečajo grafiki ter razstavo slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. Strnili smo vtise s prevajalskega simpozija, v oddaji pa predstavljamo tudi poudarke letošnjega 53. festivala Borštnikovo srečanje.
Častna gostja sejma v Frankfurtu je bila letos Gruzija, prvič pa se je kot častna gostja leta 2022 predstavila tudi Slovenija. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli pregledno razstavo članov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in podelili strokovna priznanja. Predstavljamo tudi Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2018, ki ga letos posvečajo grafiki ter razstavo slovenskega slikarja Ivana Vavpotiča. Strnili smo vtise s prevajalskega simpozija, v oddaji pa predstavljamo tudi poudarke letošnjega 53. festivala Borštnikovo srečanje.
Tokratni panoramski razgled začenjamo na Dunaju, tam so 1. oktobra podelili avstrijsko državno nagrado slovenskemu pisatelju Florjanu Lipušu. V skoku proti severozahodu bomo predstavili Frankfurtski knjižni sejem, ki se začenja prihodnji teden. V Sloveniji se bomo najprej ustavili v Mariboru, v galeriji Kibla Portal, kjer se odprli razstavo, z naslovom Osebno/Personal. V znamenju likovnih umetnosti je tudi Kranj, tam se je začel 7. Mednarodni festival likovnih umetnosti. V Ljubljani pa bomo pozornost posvetili pregledu razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem in festivalu stripa Tinta. Vabimo vas k psolušanju! fotografija z razstave Osebno/Personal, vir: MMC Kibla
Tokratni panoramski razgled začenjamo na Dunaju, tam so 1. oktobra podelili avstrijsko državno nagrado slovenskemu pisatelju Florjanu Lipušu. V skoku proti severozahodu bomo predstavili Frankfurtski knjižni sejem, ki se začenja prihodnji teden. V Sloveniji se bomo najprej ustavili v Mariboru, v galeriji Kibla Portal, kjer se odprli razstavo, z naslovom Osebno/Personal. V znamenju likovnih umetnosti je tudi Kranj, tam se je začel 7. Mednarodni festival likovnih umetnosti. V Ljubljani pa bomo pozornost posvetili pregledu razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem in festivalu stripa Tinta. Vabimo vas k psolušanju! fotografija z razstave Osebno/Personal, vir: MMC Kibla
Kritiško pero dr Leviu Menašeju Večernica Anji Štefan Jaz sem Cankar - in to pove vse v NUK-u Produkcija želje in užitka v galeriji Račka v Celju Topografije zvoka v ŠKUC-u Mesto žensk
Kritiško pero dr Leviu Menašeju Večernica Anji Štefan Jaz sem Cankar - in to pove vse v NUK-u Produkcija želje in užitka v galeriji Račka v Celju Topografije zvoka v ŠKUC-u Mesto žensk
Nagradi Kritiško pero za likovno kritiko in Večernica za najboljše mladinsko delo, razstavi »Jaz sem Cankar – in to pove vse« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ob 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja ter festivali Produkcija želje in užitka v galeriji erotike Račka v Celju, zvočne umetnosti Topografije zvoka v Galeriji ŠKUC in sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, so teme tokratne kulturne panorame.
Nagradi Kritiško pero za likovno kritiko in Večernica za najboljše mladinsko delo, razstavi »Jaz sem Cankar – in to pove vse« v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ob 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja ter festivali Produkcija želje in užitka v galeriji erotike Račka v Celju, zvočne umetnosti Topografije zvoka v Galeriji ŠKUC in sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, so teme tokratne kulturne panorame.
100 let Narodne galerije, Rožančeva nagrada, Dnevi evropske kulturne dediščine, razstava Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, razstava Nakit ostane v Posavskem muzeju Brežice in razstava 1918 – ali nam prineseš mir v Dolenjskem muzeju v Novem mestu so teme tokratne Kulturne panorame.
100 let Narodne galerije, Rožančeva nagrada, Dnevi evropske kulturne dediščine, razstava Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, razstava Nakit ostane v Posavskem muzeju Brežice in razstava 1918 – ali nam prineseš mir v Dolenjskem muzeju v Novem mestu so teme tokratne Kulturne panorame.
Pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni začenjamo v prestolnici, kamor se je po več kot treh desetletjih vrnil dragoceni srednjeveški rokopis Slávinski misal. Društvo slovenskih pisateljev bo prihodnja tri leta vodila Aksinija Kermauner. Kratkemu povzetku njene vizije vodenja te ustanove lahko prisluhnete v oddaji, prostor v njej pa smo odmerili tudi dvema častitljivima obletnicama: 125 letnici Ptujskega muzeja in 40 – letnici ljubljanske galerije ŠKUC. Predstavljamo dve razstavi: v Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava Morje – naše življenje, v kranjski mestni hiši pa razstava Risbe in dela na papirju, na kateri svoja dela predstavlja deset slovenskih akademskih slikarjev. Za vse ljubitelje festivalskega dogajanja pa tokrat še nekaj o mednarodnem festivalu sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2018, ta poteka od srede, in o Festivalu fotografije Maribor, ki se začenja v soboto.
Pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni začenjamo v prestolnici, kamor se je po več kot treh desetletjih vrnil dragoceni srednjeveški rokopis Slávinski misal. Društvo slovenskih pisateljev bo prihodnja tri leta vodila Aksinija Kermauner. Kratkemu povzetku njene vizije vodenja te ustanove lahko prisluhnete v oddaji, prostor v njej pa smo odmerili tudi dvema častitljivima obletnicama: 125 letnici Ptujskega muzeja in 40 – letnici ljubljanske galerije ŠKUC. Predstavljamo dve razstavi: v Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava Morje – naše življenje, v kranjski mestni hiši pa razstava Risbe in dela na papirju, na kateri svoja dela predstavlja deset slovenskih akademskih slikarjev. Za vse ljubitelje festivalskega dogajanja pa tokrat še nekaj o mednarodnem festivalu sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2018, ta poteka od srede, in o Festivalu fotografije Maribor, ki se začenja v soboto.
Za uvod ponujamo povzetek iz zaslišanja kandidata za ministra za kulturo Prešička, z resornega parlamentarnega odbora v preteklem tednu. Pred podelitvijo nagrade Vilenica bo slišati poudarke s tega srednjeevropskega literarnega festivala. V okviru Evropskih dnevov judovske kulture smo pripravili poročilo ob razstavi »Evropa in judovska kultura«, v Kanalu ob Soči pa se je začel že 39. mednarodni festival Kogojevi dnevi. V Celju si bo do sredine novembra moč ogledati razstavo o mestni kanalizaciji od antike do danes, ob življenskem jubileju slikarja Franca Novinca so v Škofji Loki odprli razstavo njegovih nekoliko manj znanih del, v viteški dvorani gradu Brežice pa so nedavno odprli razstavo o ognju, že drugo iz cikla štirih elementov. Pripravili smo tudi komentar ob zaključku letošnjega Festivala Ljubljana. Na fotografiji je dobitnik nagrade Vilenica Ilija Trojanow.
Za uvod ponujamo povzetek iz zaslišanja kandidata za ministra za kulturo Prešička, z resornega parlamentarnega odbora v preteklem tednu. Pred podelitvijo nagrade Vilenica bo slišati poudarke s tega srednjeevropskega literarnega festivala. V okviru Evropskih dnevov judovske kulture smo pripravili poročilo ob razstavi »Evropa in judovska kultura«, v Kanalu ob Soči pa se je začel že 39. mednarodni festival Kogojevi dnevi. V Celju si bo do sredine novembra moč ogledati razstavo o mestni kanalizaciji od antike do danes, ob življenskem jubileju slikarja Franca Novinca so v Škofji Loki odprli razstavo njegovih nekoliko manj znanih del, v viteški dvorani gradu Brežice pa so nedavno odprli razstavo o ognju, že drugo iz cikla štirih elementov. Pripravili smo tudi komentar ob zaključku letošnjega Festivala Ljubljana. Na fotografiji je dobitnik nagrade Vilenica Ilija Trojanow.
