Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Tudi Koper ima od junija posebno trgovino, kakršno poznajo velika mesta po svetu. To je pop-up trgovina, kjer razstavljalci svoje izdelke prodajajo tri mesece, nato tja pridejo drugi. Na razpis Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper se jih je prijavilo enajst, prva pa je - čisto blizu Titovega trga - zaživela trgovina Vili Van Style, ki jo sooustvarja ekipa več ustvarjalcev povezanih v Zavod TRI-P: Ana Cajhen izdeluje slamnike, Manca Kočnik je modna oblikovalka, Barbara Izdo ustvarja torbice, Julija Kaja Hrovat je večkrat nagrajena modna oblikovalka, ki je svoj preboj doživela prav v Kopru kot prva zmagovalka zdaj žal že nekdanjega uspešnega natečaja Stylo, ki je potekal v soorganizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper in revije Elle. Njena mama, Barbara Por Horvat pa je leta 2012 v Ljubljani odprla eno prvih trgovin z vintage modo, Divas Vintage. Do septembra bo prav ona tu imela svetovanja o vintage modi, ki je nekaj povsem drugega kot second hand moda. Ženska radovednost je potegnila Natašo Benčič in nastal je ta pogovor.
Tudi Koper ima od junija posebno trgovino, kakršno poznajo velika mesta po svetu. To je pop-up trgovina, kjer razstavljalci svoje izdelke prodajajo tri mesece, nato tja pridejo drugi. Na razpis Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper se jih je prijavilo enajst, prva pa je - čisto blizu Titovega trga - zaživela trgovina Vili Van Style, ki jo sooustvarja ekipa več ustvarjalcev povezanih v Zavod TRI-P: Ana Cajhen izdeluje slamnike, Manca Kočnik je modna oblikovalka, Barbara Izdo ustvarja torbice, Julija Kaja Hrovat je večkrat nagrajena modna oblikovalka, ki je svoj preboj doživela prav v Kopru kot prva zmagovalka zdaj žal že nekdanjega uspešnega natečaja Stylo, ki je potekal v soorganizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper in revije Elle. Njena mama, Barbara Por Horvat pa je leta 2012 v Ljubljani odprla eno prvih trgovin z vintage modo, Divas Vintage. Do septembra bo prav ona tu imela svetovanja o vintage modi, ki je nekaj povsem drugega kot second hand moda. Ženska radovednost je potegnila Natašo Benčič in nastal je ta pogovor.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Natanko 200 let od krstne izvedbe je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Rossini, veliki mojster opernih partitur, je to delo napisal za kronanje kralja Karla X. Burbonskega in krstna izvedba je bila 19. junija 1825 v Parizu. Že leta 1836, po tako imenovani julijski revoluciji, je pot Karla X. privedla v Gorico, kjer je na lastno željo pokopan v samostanu na Kostanjevici. Secesijska zgradba novogoriške železniške postaje je postala operni objekt – hotel Zlate lilije, Trg Evrope pa vrt, prostor sekundarnega opernega dogajanja. Opera, nastala po libretu Luigija Balocchija, igrivo izrisuje priprave na veliko pot v Reims ter spremljajoče zmešnjave in tako svojstveno predoči zgodovino goriškega kulturnega križpotja. Gre za koprodukcijo SNG Opera in balet Ljubljana ter Piccolo Opera Festivala, ki ga umetniško vodi Gabriele Ribis in je idejni oče te postavitve. Režija je bila zaupana Marinu Blaževiću, scenografija Wolfgangu von Zoubeku, opernemu ansamblu pa je dirigiral Marko Hribernik. Mlada in mednarodna, torej brezmejna, je bila tudi pevska zasedba. Pevci so se izpopolnjevali na akademijah Rossini Opera Festivala in so udeleženci GO! Borderless Opera Lab projekta. Simbolika je velika, uprizoritev opere na prostem pa svojevrsten in zelo zahteven izziv.
Natanko 200 let od krstne izvedbe je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Rossini, veliki mojster opernih partitur, je to delo napisal za kronanje kralja Karla X. Burbonskega in krstna izvedba je bila 19. junija 1825 v Parizu. Že leta 1836, po tako imenovani julijski revoluciji, je pot Karla X. privedla v Gorico, kjer je na lastno željo pokopan v samostanu na Kostanjevici. Secesijska zgradba novogoriške železniške postaje je postala operni objekt – hotel Zlate lilije, Trg Evrope pa vrt, prostor sekundarnega opernega dogajanja. Opera, nastala po libretu Luigija Balocchija, igrivo izrisuje priprave na veliko pot v Reims ter spremljajoče zmešnjave in tako svojstveno predoči zgodovino goriškega kulturnega križpotja. Gre za koprodukcijo SNG Opera in balet Ljubljana ter Piccolo Opera Festivala, ki ga umetniško vodi Gabriele Ribis in je idejni oče te postavitve. Režija je bila zaupana Marinu Blaževiću, scenografija Wolfgangu von Zoubeku, opernemu ansamblu pa je dirigiral Marko Hribernik. Mlada in mednarodna, torej brezmejna, je bila tudi pevska zasedba. Pevci so se izpopolnjevali na akademijah Rossini Opera Festivala in so udeleženci GO! Borderless Opera Lab projekta. Simbolika je velika, uprizoritev opere na prostem pa svojevrsten in zelo zahteven izziv.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
Ameriški zgodovinar slovenskega rodu, je predsednik Slovenske zveze v ZDA ter dolgoletni promotor slovenske dediščine v Ameriki. Njegovi starši izvirajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj in predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Tudi Valenčič se te dni mudi v Novi Gorici kot predavatelj in gost srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta - Dobrodošli doma. Nataša Uršič se bo z njim pogovarjala o identiteti, glasbi, Melanii Trump, Luki Dončiču in o tem, kaj pomeni biti Slovenec čez lužo.
Ameriški zgodovinar slovenskega rodu, je predsednik Slovenske zveze v ZDA ter dolgoletni promotor slovenske dediščine v Ameriki. Njegovi starši izvirajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj in predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Tudi Valenčič se te dni mudi v Novi Gorici kot predavatelj in gost srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta - Dobrodošli doma. Nataša Uršič se bo z njim pogovarjala o identiteti, glasbi, Melanii Trump, Luki Dončiču in o tem, kaj pomeni biti Slovenec čez lužo.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
Nova Gorica te dni gosti največje srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine - Dobrodošli doma. Različni dogodki povezujejo rojake z vseh celin na kulturni, gospodarski in osebni ravni. Prav osebne zgodbe so bile rdeča nit pogovornega večera, ki ga je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil skupaj z Založbo Beletrina. Na njem sta svojo zgodbo predstavila dva izseljenca - Barbara Vuga, ki se je v domovino vrnila po dveh desetletjih bivanja v Mehiki in Kazimir Ogrizek, ki je Slovenijo zamenjal za Berlin.
Nova Gorica te dni gosti največje srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine - Dobrodošli doma. Različni dogodki povezujejo rojake z vseh celin na kulturni, gospodarski in osebni ravni. Prav osebne zgodbe so bile rdeča nit pogovornega večera, ki ga je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil skupaj z Založbo Beletrina. Na njem sta svojo zgodbo predstavila dva izseljenca - Barbara Vuga, ki se je v domovino vrnila po dveh desetletjih bivanja v Mehiki in Kazimir Ogrizek, ki je Slovenijo zamenjal za Berlin.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.