Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.
Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.
Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.
Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!
V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!
Še vse do decembra je v Tolminskem muzeju na ogled nova razstava “Na dvorišču železnodobnih prednikov”, na kateri so predstavljene najdbe z arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli v Breginjskem kotu. Te pričajo o posebnem mestu, kjer so pred več kot dvema tisočletjema pokopavali posameznike s pomembnim družbenim statusom. Z avtorjem razstave Mihom Mlinarjem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Še vse do decembra je v Tolminskem muzeju na ogled nova razstava “Na dvorišču železnodobnih prednikov”, na kateri so predstavljene najdbe z arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli v Breginjskem kotu. Te pričajo o posebnem mestu, kjer so pred več kot dvema tisočletjema pokopavali posameznike s pomembnim družbenim statusom. Z avtorjem razstave Mihom Mlinarjem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.
'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.
Minuli konec tedna se je poslovil velikan primorske in slovenske narodno zabavne glasbe Ottavio Brajko. Star je bil 82 let. Ustvaril je premnoge vesele melodije, s svojim ansamblom je zabaval množice doma in po svetu ter pustil skrinjo glasbenih zakladov, iz katere so črpali in še vedno črpajo mnogi, ki so prišli za njim.
Minuli konec tedna se je poslovil velikan primorske in slovenske narodno zabavne glasbe Ottavio Brajko. Star je bil 82 let. Ustvaril je premnoge vesele melodije, s svojim ansamblom je zabaval množice doma in po svetu ter pustil skrinjo glasbenih zakladov, iz katere so črpali in še vedno črpajo mnogi, ki so prišli za njim.
V Ajdovščini deluje kitarska skupina Akordi. Da starost ni ovira za uživanje v življenju, dokazuje 14 upokojencev, članov skupine, ki bo 11. rojstni dan praznovala 14. januarja. Njihov glasbeni repertoar obsega 40 glasbenih priredb. Nastopajo predvsem v domačem okolju, najbolj pa so ponosni na lanskoletni koncert v Beneški laguni. Enkrat na teden se dobijo na vajah v Ajdovščini. Na prvi letošnji vaji jih je obiskala Mateja Grebenjak. Izpolnili so ji tudi glasbeno željo.
V Ajdovščini deluje kitarska skupina Akordi. Da starost ni ovira za uživanje v življenju, dokazuje 14 upokojencev, članov skupine, ki bo 11. rojstni dan praznovala 14. januarja. Njihov glasbeni repertoar obsega 40 glasbenih priredb. Nastopajo predvsem v domačem okolju, najbolj pa so ponosni na lanskoletni koncert v Beneški laguni. Enkrat na teden se dobijo na vajah v Ajdovščini. Na prvi letošnji vaji jih je obiskala Mateja Grebenjak. Izpolnili so ji tudi glasbeno željo.
10. januarja smo v studiu gostili glasbenega urednika Armanda Šturmana, ki nam je predstavil življenjsko in glasbeno pot Roda Stewarta ob njegovi 80-letnici. V pogovoru smo osvetlili ključne mejnike njegove kariere, slišali smo tudi nekaj zanimivih dejstev, ki jih mnogi morda še niso poznali. Armando Šturman je izpostavil Stewartov prepoznavni glas, vpliv na glasbeno industrijo in zanimive življenjske anekdote, ki so zaznamovale njegovo osebnost in delo.Z navdihujočo zgodbo smo obeležili jubilej tega glasbenega velikana. Z glasbenim urednikom Radia Koper se je pogovarjala Nataša Benčič.
10. januarja smo v studiu gostili glasbenega urednika Armanda Šturmana, ki nam je predstavil življenjsko in glasbeno pot Roda Stewarta ob njegovi 80-letnici. V pogovoru smo osvetlili ključne mejnike njegove kariere, slišali smo tudi nekaj zanimivih dejstev, ki jih mnogi morda še niso poznali. Armando Šturman je izpostavil Stewartov prepoznavni glas, vpliv na glasbeno industrijo in zanimive življenjske anekdote, ki so zaznamovale njegovo osebnost in delo.Z navdihujočo zgodbo smo obeležili jubilej tega glasbenega velikana. Z glasbenim urednikom Radia Koper se je pogovarjala Nataša Benčič.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.
V tolminski knjižnici je še do 11. januarja na ogled razstava z naslovom Iz fotografske zakladnice Alojza Pavšiča. Predstavljena so dela, ki jih je Pavšič posnel v času poklicnega delovanja na Mostu na Soči med letoma 1933 in 1957. Po tem obdobju se je preselil v Solkan, kjer imajo njegovi potomci še danes fotografski studio. Fotografije za razstavo je zbrala grafična oblikovalka Ana Hawlina iz Zavoda Ad Pontem z Mosta na Soči. Z njo se je pogovarjala Mariša Bizjak.
V tolminski knjižnici je še do 11. januarja na ogled razstava z naslovom Iz fotografske zakladnice Alojza Pavšiča. Predstavljena so dela, ki jih je Pavšič posnel v času poklicnega delovanja na Mostu na Soči med letoma 1933 in 1957. Po tem obdobju se je preselil v Solkan, kjer imajo njegovi potomci še danes fotografski studio. Fotografije za razstavo je zbrala grafična oblikovalka Ana Hawlina iz Zavoda Ad Pontem z Mosta na Soči. Z njo se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Galerija Salsaverde je majhna, a izredno prikupna galerija v starem mestnem jedru Izole, nedaleč od ulice, v kateri najdemo izolsko legendo - Mefa. Ponaša se s pogledom na morje, od katerega je oddaljena zgolj 30 metrov, zadnjih nekaj let pa tudi z zelo raznolikim programom, ki presega likovne okvire. V njej prirejajo tudi koncerte, literarne večere, predavanja, delavnice, festivale, likovne kolonije, filmske večere in potopise. Program oblikujeta mož in žena, glasbenik in likovnik Miha Erič ter menedžerka v kulturi Natalija Šepul Erič.
Galerija Salsaverde je majhna, a izredno prikupna galerija v starem mestnem jedru Izole, nedaleč od ulice, v kateri najdemo izolsko legendo - Mefa. Ponaša se s pogledom na morje, od katerega je oddaljena zgolj 30 metrov, zadnjih nekaj let pa tudi z zelo raznolikim programom, ki presega likovne okvire. V njej prirejajo tudi koncerte, literarne večere, predavanja, delavnice, festivale, likovne kolonije, filmske večere in potopise. Program oblikujeta mož in žena, glasbenik in likovnik Miha Erič ter menedžerka v kulturi Natalija Šepul Erič.
Primorski reper Smaal Tokk je v predbožičnem času izdal novo samostojno skladbo 'Od zdej naprej bo wse drugači', ki je postala Pesem in pol.
Primorski reper Smaal Tokk je v predbožičnem času izdal novo samostojno skladbo 'Od zdej naprej bo wse drugači', ki je postala Pesem in pol.
Martin Čendak in Jakob Markežič prihajata iz Sv. Antona in se poznata vse življenje. Obiskovala sta isti vrtec, osnovno šolo in sanjala o dirkanju, o rally-ju in o tem, da si bosta enkrat sanje uresničila. Zdaj jih uresničujeta že nekaj časa. Uspešna sta doma in v tujini. Želje so, volja tudi, tako da po uspešni sezoni zreta še dlje. Minulo leto je bilo posebno še v tem, da sta z roko v roki sodelovala rally in fotografija. Z Borutom Kavrečičem so s skupno energijo tudi ponosni avtorji največjega fotografskega dela na to temo v zgodovini Slovenije.
Martin Čendak in Jakob Markežič prihajata iz Sv. Antona in se poznata vse življenje. Obiskovala sta isti vrtec, osnovno šolo in sanjala o dirkanju, o rally-ju in o tem, da si bosta enkrat sanje uresničila. Zdaj jih uresničujeta že nekaj časa. Uspešna sta doma in v tujini. Želje so, volja tudi, tako da po uspešni sezoni zreta še dlje. Minulo leto je bilo posebno še v tem, da sta z roko v roki sodelovala rally in fotografija. Z Borutom Kavrečičem so s skupno energijo tudi ponosni avtorji največjega fotografskega dela na to temo v zgodovini Slovenije.
"Kruh potrebuje svoj čas priprave" je v svoji pekarni v Padni, kjer ne diši le po toplem kruhu, temveč tudi piškotih, grisinih in pincah, povedal Martin Hreščak. S kruhom, ki nastaja v ranih jutranjih urah, potuje tudi v okoliške kraje istrskega podeželja. Med dostavo kruha smo ga tako sprva srečali v Novi vasi.
"Kruh potrebuje svoj čas priprave" je v svoji pekarni v Padni, kjer ne diši le po toplem kruhu, temveč tudi piškotih, grisinih in pincah, povedal Martin Hreščak. S kruhom, ki nastaja v ranih jutranjih urah, potuje tudi v okoliške kraje istrskega podeželja. Med dostavo kruha smo ga tako sprva srečali v Novi vasi.
Studio Hendrix Radia Koper je obiskal član zasedbe Joker Out, Bojan Cvjetićanin, 25-letni glasbenik, tekstopisec, ljubiteljski igralec in diplomirani sociolog. V pogovoru je spregovoril o glasbi, o osvajalnem pohodu po Evropi, o življenju na in pod odrom, o vlogi generacije, ki ji pripada, ter o njenih izzivih in strahovih.
Studio Hendrix Radia Koper je obiskal član zasedbe Joker Out, Bojan Cvjetićanin, 25-letni glasbenik, tekstopisec, ljubiteljski igralec in diplomirani sociolog. V pogovoru je spregovoril o glasbi, o osvajalnem pohodu po Evropi, o življenju na in pod odrom, o vlogi generacije, ki ji pripada, ter o njenih izzivih in strahovih.
Blues soul rock zasedba Masharik je pomladi (končlno) predstavila dolgo pričakovan prvenec Otroci cvetja. Maša Bogataj (kitara, vokal), Bojan Marinko (bobni) in Luka Zemljič (klaviature, spremljevalni vokal), to so Masharik. Otroci cvetja smo vsi mi, ki smo po duši lepi in mladi in širimo vrednote, ki so v tem hitrem svetu malce pozabljene, pravi Maša. Ki je bila prvega mesta na lestvici najbolj predvajanih na Radu Koper res zelo vesela.
Blues soul rock zasedba Masharik je pomladi (končlno) predstavila dolgo pričakovan prvenec Otroci cvetja. Maša Bogataj (kitara, vokal), Bojan Marinko (bobni) in Luka Zemljič (klaviature, spremljevalni vokal), to so Masharik. Otroci cvetja smo vsi mi, ki smo po duši lepi in mladi in širimo vrednote, ki so v tem hitrem svetu malce pozabljene, pravi Maša. Ki je bila prvega mesta na lestvici najbolj predvajanih na Radu Koper res zelo vesela.
Aniko Horvat, zmagovalko številnih slovenskih glasbenih festivalov in ambasadorko naše Obale, je v svet petja ter glasbe kot devetletno deklico vpeljal pokojni oče, sicer glasbenik Feri Horvat. Prav njemu je posvetila pesem Zvezda, med snemanjem videa v domačem Portorožu in Piranu pa se je Anika vrnila tudi na mesto prvega nastopa, kjer je kot osnovnošolka sredi 80. letih zapela na stopnicah nove osnovne šole v Portorožu. In kaj je povedala, ko je izvedela, da je (spet) med najbolj predvajanimi na Radiu Koper?
Aniko Horvat, zmagovalko številnih slovenskih glasbenih festivalov in ambasadorko naše Obale, je v svet petja ter glasbe kot devetletno deklico vpeljal pokojni oče, sicer glasbenik Feri Horvat. Prav njemu je posvetila pesem Zvezda, med snemanjem videa v domačem Portorožu in Piranu pa se je Anika vrnila tudi na mesto prvega nastopa, kjer je kot osnovnošolka sredi 80. letih zapela na stopnicah nove osnovne šole v Portorožu. In kaj je povedala, ko je izvedela, da je (spet) med najbolj predvajanimi na Radiu Koper?
Eva Boto je v začetku leta predstavila svojo novo pesem “Kjer najbolj gori”. In na našem radiu smo jo velikokrat slišali, pristala je na tretjem mestu najbolj predvajanih skladb v letu 2024. Glasbo je napisala kar Eva, avtor besedila je Tomislav Jovanović – Tokac. Za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Martin Štibernik. Za režijo, scenarij in montažo videospota pa je poskrbel Koprčan Perica Rai. Kako je novico sprejela Eva?
Eva Boto je v začetku leta predstavila svojo novo pesem “Kjer najbolj gori”. In na našem radiu smo jo velikokrat slišali, pristala je na tretjem mestu najbolj predvajanih skladb v letu 2024. Glasbo je napisala kar Eva, avtor besedila je Tomislav Jovanović – Tokac. Za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Martin Štibernik. Za režijo, scenarij in montažo videospota pa je poskrbel Koprčan Perica Rai. Kako je novico sprejela Eva?
Testenine so na naših jedilnikih dnevno, a pred dobrimi 120 leti, ko je nastala prva tovarna testenin na Slovenskem, je bilo treba ljudi – razen morda tistih v okolici Gorice in Trsta - o njej še poučiti. Anton Žnideršič, sicer znani čebelar in podjetnik, je leta 1899 tovarno testenin Pekatete postavil v domači Ilirski Bistrici. Za kupce je pripravil tudi knjižico z recepti in napotki za gospodinje. Pred nekaj leti so njen izvod odkrili v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica in jo letos ponatisnili v 17. številki Ilirskih tem z naslovom Pekatete, prva kranjska tovarna testenin.
Testenine so na naših jedilnikih dnevno, a pred dobrimi 120 leti, ko je nastala prva tovarna testenin na Slovenskem, je bilo treba ljudi – razen morda tistih v okolici Gorice in Trsta - o njej še poučiti. Anton Žnideršič, sicer znani čebelar in podjetnik, je leta 1899 tovarno testenin Pekatete postavil v domači Ilirski Bistrici. Za kupce je pripravil tudi knjižico z recepti in napotki za gospodinje. Pred nekaj leti so njen izvod odkrili v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica in jo letos ponatisnili v 17. številki Ilirskih tem z naslovom Pekatete, prva kranjska tovarna testenin.
Marsikdo si težko predstavlja, kaj pomenijo desetletja predanosti eni stvari. Miran Medvešček že 60 let opravlja poslanstvo organista in pevovodje v Ročinju. Z zagnanostjo in ljubeznijo do glasbe zaznamuje življenje domače župnije ter s svojim delom navdihuje celotno skupnost. Takšna zavzetost pogosto preseže obveznosti in postane del človekove identitete. Pravi, da v vseh teh letih skoraj ni zamudil maše. December je sploh zanj naporen, saj pridno vadijo za božično slavje. Miranova zgodba nas bo spomnila, kako globok pečat lahko pusti iskrena predanost.
Marsikdo si težko predstavlja, kaj pomenijo desetletja predanosti eni stvari. Miran Medvešček že 60 let opravlja poslanstvo organista in pevovodje v Ročinju. Z zagnanostjo in ljubeznijo do glasbe zaznamuje življenje domače župnije ter s svojim delom navdihuje celotno skupnost. Takšna zavzetost pogosto preseže obveznosti in postane del človekove identitete. Pravi, da v vseh teh letih skoraj ni zamudil maše. December je sploh zanj naporen, saj pridno vadijo za božično slavje. Miranova zgodba nas bo spomnila, kako globok pečat lahko pusti iskrena predanost.
Vsi verjetnostni računi, da Eva Kovačič iz Stične postane glasbenica, so bili na njeni strani – mama igra klarinet, oče bariton, sestra 'ni da ni': kontrabas, klaviature, bariton in trobento. Eva, študentka Akademije za glasbo, viola je njen prvi inštrument, je v novi skladbi sedla ob klavir. “Papir” je čustvena pop balada, ki raziskuje globine neizgovorjenih čustev in notranjih bojev. Besedilo za pesem je napisala sama, medtem ko je glasbo ustvarila skupaj s skladateljem Romanom Sarjašem. Navdih za pesem je našla v verzih očetove pokojne tete, ki so ji razkrili skrite zgodbe in občutja prejšnjih generacij. Posebej jo je nagovoril stavek “Le papirju še zaupam”, ki je postal simbol pesmi.
Vsi verjetnostni računi, da Eva Kovačič iz Stične postane glasbenica, so bili na njeni strani – mama igra klarinet, oče bariton, sestra 'ni da ni': kontrabas, klaviature, bariton in trobento. Eva, študentka Akademije za glasbo, viola je njen prvi inštrument, je v novi skladbi sedla ob klavir. “Papir” je čustvena pop balada, ki raziskuje globine neizgovorjenih čustev in notranjih bojev. Besedilo za pesem je napisala sama, medtem ko je glasbo ustvarila skupaj s skladateljem Romanom Sarjašem. Navdih za pesem je našla v verzih očetove pokojne tete, ki so ji razkrili skrite zgodbe in občutja prejšnjih generacij. Posebej jo je nagovoril stavek “Le papirju še zaupam”, ki je postal simbol pesmi.
V vsakdanjem življenju je kvaliteta okolja, v katerem živimo, zelo pomembna. Kakšno je življenje v naši soseski? Kakšne odnose imamo s sosedi? Se obrnemo k njim po pomoč, radi pokramljamo z njimi? Ali pa se jih izogibamo in smo celo v sporu z njimi? Smilja Baranja je odšla v Šmarje, k družinama Vežnaver in Zupančič. O sosedih nam bo zapel tudi ansambel Tik Tak.
V vsakdanjem življenju je kvaliteta okolja, v katerem živimo, zelo pomembna. Kakšno je življenje v naši soseski? Kakšne odnose imamo s sosedi? Se obrnemo k njim po pomoč, radi pokramljamo z njimi? Ali pa se jih izogibamo in smo celo v sporu z njimi? Smilja Baranja je odšla v Šmarje, k družinama Vežnaver in Zupančič. O sosedih nam bo zapel tudi ansambel Tik Tak.
V Zavodu Modri december Koper, ki se posveča spodbujanju zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma ter bo prihodnje leto obeležil 10 let delovanja, letošnje leto zaključuje v znamenju priznanj in nagrad. Po priznanju za naj prostovoljca in naj mentorice v Mestni občini Koper ter priznanja Face leta enega od njihovih uporabnikov, jim je Zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije na področju mladine, izročil še priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+.
V Zavodu Modri december Koper, ki se posveča spodbujanju zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma ter bo prihodnje leto obeležil 10 let delovanja, letošnje leto zaključuje v znamenju priznanj in nagrad. Po priznanju za naj prostovoljca in naj mentorice v Mestni občini Koper ter priznanja Face leta enega od njihovih uporabnikov, jim je Zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT, ki izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije na področju mladine, izročil še priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Akcijo Pecivo za starejše poznamo na Goriškem že 9 let. Na pobudo Novogoričanke Ajde Miška dobri ljudje v decembru nekaj časa namenijo peki peciva za starejše in invalidne osebe. Pecivo nato zaposleni Centra za pomoč na domu dodajo kosilu, ki so ga uporabniki deležni. Bili smo z njimi na poti…
Akcijo Pecivo za starejše poznamo na Goriškem že 9 let. Na pobudo Novogoričanke Ajde Miška dobri ljudje v decembru nekaj časa namenijo peki peciva za starejše in invalidne osebe. Pecivo nato zaposleni Centra za pomoč na domu dodajo kosilu, ki so ga uporabniki deležni. Bili smo z njimi na poti…
Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke številne pozitivne učinke. Ta trend je tudi v Sloveniji prisoten že več let. Skupina z Goriškega se redno dobiva pri Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila, božič ni izjema.
Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke številne pozitivne učinke. Ta trend je tudi v Sloveniji prisoten že več let. Skupina z Goriškega se redno dobiva pri Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila, božič ni izjema.
V prazničnem programu smo pravljico, ki prihaja z Balkana in je del letošnje najlepše knjige za otroke - to je Dekle, obljubljeno soncu. O njej smo se pogovarjali z avtoricama Špelo Frlic, ki jih je zbrala, in Ano Zavadlav, ki jo je ilustrirala.
V prazničnem programu smo pravljico, ki prihaja z Balkana in je del letošnje najlepše knjige za otroke - to je Dekle, obljubljeno soncu. O njej smo se pogovarjali z avtoricama Špelo Frlic, ki jih je zbrala, in Ano Zavadlav, ki jo je ilustrirala.
Ste prejeli ali podarili knjigo! To je dobra naložba, je v božičnem programu Nevi Zajc povedala profesorica psihologije Ljubica Marjanovič Umek, ki opozarja tudi na nevarnost zaslonov.
Ste prejeli ali podarili knjigo! To je dobra naložba, je v božičnem programu Nevi Zajc povedala profesorica psihologije Ljubica Marjanovič Umek, ki opozarja tudi na nevarnost zaslonov.
Mlada kantavtorica Eva Hrvatin, ki je zaradi bolezni na invalidskem vozičku, je izdala svojo tretjo pesem in videospot. Za skladbo z naslovom Božič, ki cveti je napisala besedilo, glasbo je prispevala Lea Sirk, s katero tudi sicer pridno vadi. Za aranžma je poskrbel Jan Baruca. Po prvencu Dotakni se zvezd, ki ga je Eva predstavila lansko pomlad, je v začetku poletja svoje misli in občutke povezala v pesem Najlepši spomin. Tokrat vabi k razmišljanju o lepoti praznikov in o pomenu ljubezni ter skupnosti. Obiskali smo jo v Šmarjah pri Kopru.
Mlada kantavtorica Eva Hrvatin, ki je zaradi bolezni na invalidskem vozičku, je izdala svojo tretjo pesem in videospot. Za skladbo z naslovom Božič, ki cveti je napisala besedilo, glasbo je prispevala Lea Sirk, s katero tudi sicer pridno vadi. Za aranžma je poskrbel Jan Baruca. Po prvencu Dotakni se zvezd, ki ga je Eva predstavila lansko pomlad, je v začetku poletja svoje misli in občutke povezala v pesem Najlepši spomin. Tokrat vabi k razmišljanju o lepoti praznikov in o pomenu ljubezni ter skupnosti. Obiskali smo jo v Šmarjah pri Kopru.
Da esperanto res povezuje, smo spoznali ob zgodbi para, ki sta se spoznala pred več kot pol stoletja. Anamarija in Janez Zadravec, ki sta pred dvema letoma obeležila zlato obletnico poroke, sta bila gosta na letošnjem srečanju esperantistov v Medgeneracijskem centru v Izoli. Za uvod v pogovor sta pozdravila poslušalce.
Da esperanto res povezuje, smo spoznali ob zgodbi para, ki sta se spoznala pred več kot pol stoletja. Anamarija in Janez Zadravec, ki sta pred dvema letoma obeležila zlato obletnico poroke, sta bila gosta na letošnjem srečanju esperantistov v Medgeneracijskem centru v Izoli. Za uvod v pogovor sta pozdravila poslušalce.
Za Moniko Avsenik sta glasba in petje del družinske tradicije ter vsakdana. Njena nova skladba 'Tebi' je postala Pesem in pol.
Za Moniko Avsenik sta glasba in petje del družinske tradicije ter vsakdana. Njena nova skladba 'Tebi' je postala Pesem in pol.
Eroika je prva pop - opera zasedba v Sloveniji. Poznane melodije in refreni, ki jih znamo na pamet v tej preobleki vedno polepšajo dan ali večer, tudi praznični. Izjemni vokali ob čudovitih melodijah in harmoniki, s slovenskimi, svetovnimi, prazničnimi uspešnicami, tudi Silvestrkim poljubom v Gledališču Koper na zadnji večer leta 2024.
Eroika je prva pop - opera zasedba v Sloveniji. Poznane melodije in refreni, ki jih znamo na pamet v tej preobleki vedno polepšajo dan ali večer, tudi praznični. Izjemni vokali ob čudovitih melodijah in harmoniki, s slovenskimi, svetovnimi, prazničnimi uspešnicami, tudi Silvestrkim poljubom v Gledališču Koper na zadnji večer leta 2024.
Mlada pevka Nina Kosovel iz Črnič je že v zgodnjem otroštvu čutila posebno povezavo z glasbo, vendar ji pot do odra ni bila vedno lahka. Prav s pomočjo petja je našla svojo notranjo moč in samozavest, ki ju danes nosi s seboj na vsak nastop. Vedno se je želela preizkusiti na kakšen pevskem tekmovanju. Tako jo je mama prijavila na hrvaški šov Super talent. Ko je prvič stopila pred žirijo in občinstvo, je s svojim izjemnim glasom in energijo dokazala, da ji oder pripada. Uvrstila se je v polfinale in navdušila hrvaško občinstvo in žirijo. Da je potrebno verjeti vase, je Nina večkrat poudarila v pogovoru z Boštjanom Simčičem
Mlada pevka Nina Kosovel iz Črnič je že v zgodnjem otroštvu čutila posebno povezavo z glasbo, vendar ji pot do odra ni bila vedno lahka. Prav s pomočjo petja je našla svojo notranjo moč in samozavest, ki ju danes nosi s seboj na vsak nastop. Vedno se je želela preizkusiti na kakšen pevskem tekmovanju. Tako jo je mama prijavila na hrvaški šov Super talent. Ko je prvič stopila pred žirijo in občinstvo, je s svojim izjemnim glasom in energijo dokazala, da ji oder pripada. Uvrstila se je v polfinale in navdušila hrvaško občinstvo in žirijo. Da je potrebno verjeti vase, je Nina večkrat poudarila v pogovoru z Boštjanom Simčičem
Od prižiga prazničnih lučk v Kopru so na Čevljarski ulici v Kopru odprta vrata na vrt ljubiteljskega jasličarja Aleša Logarja, ki z ženo Blanko že četrto leto zapored daje v ogled izvirno podobo jaslic. Vsakič imajo drugačno tematiko. Tako je lansko leto v posebni niši poustvaril življenje v Kopru, letos pa je to atraktivno in tehnološko dovršeno umetnijo postavil v antični Rim.
Od prižiga prazničnih lučk v Kopru so na Čevljarski ulici v Kopru odprta vrata na vrt ljubiteljskega jasličarja Aleša Logarja, ki z ženo Blanko že četrto leto zapored daje v ogled izvirno podobo jaslic. Vsakič imajo drugačno tematiko. Tako je lansko leto v posebni niši poustvaril življenje v Kopru, letos pa je to atraktivno in tehnološko dovršeno umetnijo postavil v antični Rim.
Na Verdijevo ulico v Piranu nas vsak petek popoldan v decembru pripelje tudi vonj po sveže pečenih palačinkah. Kar na ulici, tik ob svoji prodajalni, jih peče domačin Mario Druscovich. Za ta korak se je letos prvič odločil v želji, da otrokom, in ne le njim, posladka petkove popoldneve. Da naredi nekaj za skupnost in pripomore k bolj veselemu decembrskemu vzdušju v starem mestnem jedru.
Na Verdijevo ulico v Piranu nas vsak petek popoldan v decembru pripelje tudi vonj po sveže pečenih palačinkah. Kar na ulici, tik ob svoji prodajalni, jih peče domačin Mario Druscovich. Za ta korak se je letos prvič odločil v želji, da otrokom, in ne le njim, posladka petkove popoldneve. Da naredi nekaj za skupnost in pripomore k bolj veselemu decembrskemu vzdušju v starem mestnem jedru.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim ustvarjalcem. In sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim ustvarjalcem. In sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra.
V Studiu Hendrix nas je obiskala Eva Hren, ki nam je med drugim predstavila tudi nekaj novega glasbenega materiala. Gostila jo je Urša Mravlje.
V Studiu Hendrix nas je obiskala Eva Hren, ki nam je med drugim predstavila tudi nekaj novega glasbenega materiala. Gostila jo je Urša Mravlje.
Nov nor čas, "pesem in pol tedna" Radia Koper, je Rok posnel že leta 2012, tedaj v okviru projekta zasedbe Heavenix, a tudi zdaj, ponovno oživljena, zveni aktualno. Rok, avtor besedila in glasbe, v pogovoru opiše tudi nenadomestljivo vlogo karizmatične »frontmenke« Aleksandre pri nastanku videospota. Izpostavil je tudi odličen odziv iz tujine. Slovenščina ni ovira.
Nov nor čas, "pesem in pol tedna" Radia Koper, je Rok posnel že leta 2012, tedaj v okviru projekta zasedbe Heavenix, a tudi zdaj, ponovno oživljena, zveni aktualno. Rok, avtor besedila in glasbe, v pogovoru opiše tudi nenadomestljivo vlogo karizmatične »frontmenke« Aleksandre pri nastanku videospota. Izpostavil je tudi odličen odziv iz tujine. Slovenščina ni ovira.
Pred dnevi so sedmič podelili priznanja FACE LETA otrokom, ki so vse leto navduševali in navdihovali. Dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke pravi, da priznanje ne meri, kdo je boljši. Zmagovalka ali zmagovalec je vsaka faca meseca. V letu, ki se izteka, so se med zmagovalce, torej med face uvrstili tudi Primorci: Iris Baruca in Lea Vatovec iz OŠ Elvire Vatovec Prade, Tavi Ray Samara, sodelujoči na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini in Katja Kraševec iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Osmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec iz Prad sta bili prvi pred našim mikrofonom. Razvili sta aplikacijo Phoneout. Ta mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Zato sta postali FACI LETA! Z njima se je pogovarjala Mojca Klarič. Časorisova faca leta je postala tudi Katja Kraševec, devetošolka iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Je predsednica šolskega parlamenta. Na šoli je pomagala organizirati Teden otroka.
Pred dnevi so sedmič podelili priznanja FACE LETA otrokom, ki so vse leto navduševali in navdihovali. Dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke pravi, da priznanje ne meri, kdo je boljši. Zmagovalka ali zmagovalec je vsaka faca meseca. V letu, ki se izteka, so se med zmagovalce, torej med face uvrstili tudi Primorci: Iris Baruca in Lea Vatovec iz OŠ Elvire Vatovec Prade, Tavi Ray Samara, sodelujoči na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini in Katja Kraševec iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Osmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec iz Prad sta bili prvi pred našim mikrofonom. Razvili sta aplikacijo Phoneout. Ta mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Zato sta postali FACI LETA! Z njima se je pogovarjala Mojca Klarič. Časorisova faca leta je postala tudi Katja Kraševec, devetošolka iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Je predsednica šolskega parlamenta. Na šoli je pomagala organizirati Teden otroka.
Martina Zerjal, ki je lani slavila na 44. Festivalu tržaške popevke in letos na 43. Melodijah morja in sonca, kjer je dobila nagrado za najbolj obetavno izvajalko, predstavlja nov singel in videospot. Pesem »Ormai« je močna in čustvena balada z verzi, ki opisujejo toksičen odnos in hkrati prenašajo sporočilo o pogumu in novem odkritju sebe. Več v pogovoru z njo....
Martina Zerjal, ki je lani slavila na 44. Festivalu tržaške popevke in letos na 43. Melodijah morja in sonca, kjer je dobila nagrado za najbolj obetavno izvajalko, predstavlja nov singel in videospot. Pesem »Ormai« je močna in čustvena balada z verzi, ki opisujejo toksičen odnos in hkrati prenašajo sporočilo o pogumu in novem odkritju sebe. Več v pogovoru z njo....
165. obletnico rojstva 'očeta esperanta' Ludvika Lazarja Zamenhofa so člani Esperantske sekcije Obala in Združenja za esperanto Slovenije obeležili z zanimivim programom. Slišati in videti je bilo marsikaj. Od predstav kamišibaja in petja ljudskih pesmi, predstavitve novih knjig Vinka Ošlaka in Špele Svenšek – vse v esperantu, do zgodbe, kako je ta jezik povezal par, ki letos obeležuje zlato obletnico poroke. Med obiskovalci v Medgeneracijskem centru Izola so bili esperantisti iz vse Slovenije, pridružili so se jim tudi nekateri iz Trsta. Manjkal ni niti Mef, ki je prvič v svoji dolgoletni karieri zapel v esperantu.
165. obletnico rojstva 'očeta esperanta' Ludvika Lazarja Zamenhofa so člani Esperantske sekcije Obala in Združenja za esperanto Slovenije obeležili z zanimivim programom. Slišati in videti je bilo marsikaj. Od predstav kamišibaja in petja ljudskih pesmi, predstavitve novih knjig Vinka Ošlaka in Špele Svenšek – vse v esperantu, do zgodbe, kako je ta jezik povezal par, ki letos obeležuje zlato obletnico poroke. Med obiskovalci v Medgeneracijskem centru Izola so bili esperantisti iz vse Slovenije, pridružili so se jim tudi nekateri iz Trsta. Manjkal ni niti Mef, ki je prvič v svoji dolgoletni karieri zapel v esperantu.
George Gregory, nosilec svežega glasu v svetu glasbe, Primorec s Črnega kala, ki mu je pri razvoju glasbene kariere pomagala Tinkara Kovač, je v začetku tedna izdal novo skladbo z naslovom Not Anymore. Besedilo in glasbo za pesem je napisal sam, pri aranžmaju pa sta sodelovala priznana primorska glasbena ustvarjalca Gaber Radojević in Tomy DeClerque, ki sta z bogatimi zvočnimi plastmi obogatila Georgeovo vizijo.
George Gregory, nosilec svežega glasu v svetu glasbe, Primorec s Črnega kala, ki mu je pri razvoju glasbene kariere pomagala Tinkara Kovač, je v začetku tedna izdal novo skladbo z naslovom Not Anymore. Besedilo in glasbo za pesem je napisal sam, pri aranžmaju pa sta sodelovala priznana primorska glasbena ustvarjalca Gaber Radojević in Tomy DeClerque, ki sta z bogatimi zvočnimi plastmi obogatila Georgeovo vizijo.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.
Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.
Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.
Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.
Luč sveta je končno ugledal dolgo pričakovani triler Pa tako lep dan je bil, ki ga je režiser Koprčan Perica Rai z ekipo v vseh mogočih razmerah snemal in ustvarjal dobrih deset let. Glavne vloge štiri uveljavljene slovenske igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. V teh dneh si gla lahko ogledamo v številnih kinodvoranah po Sloveniji.
Luč sveta je končno ugledal dolgo pričakovani triler Pa tako lep dan je bil, ki ga je režiser Koprčan Perica Rai z ekipo v vseh mogočih razmerah snemal in ustvarjal dobrih deset let. Glavne vloge štiri uveljavljene slovenske igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. V teh dneh si gla lahko ogledamo v številnih kinodvoranah po Sloveniji.
Cene nepremičnin, tako starih kot novih, so v Sloveniji izjemno visoke. To še posebej velja za prestolnico in slovensko Istro, kjer draga stanovanja in hiše silijo ljudi, da se odrečejo sanjam o lastnem domu ali pa si tega poiščejo drugje. Marsikdo se zato ozre tudi čez mejo, sploh v sosednji Trst ali Gorico. O tem se je Jasna Preskar pogovarjala z Majo Vrtovec iz nepremičninske agencije Immobili senza confine, ki posluje tako na Tržaškem kot Goriškem.
Cene nepremičnin, tako starih kot novih, so v Sloveniji izjemno visoke. To še posebej velja za prestolnico in slovensko Istro, kjer draga stanovanja in hiše silijo ljudi, da se odrečejo sanjam o lastnem domu ali pa si tega poiščejo drugje. Marsikdo se zato ozre tudi čez mejo, sploh v sosednji Trst ali Gorico. O tem se je Jasna Preskar pogovarjala z Majo Vrtovec iz nepremičninske agencije Immobili senza confine, ki posluje tako na Tržaškem kot Goriškem.
Lani so v enoti koprskega vrtca odprli prvi večjezični oddelek v sodelovanju s koprsko občino in Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Po uspešno izvedenem programu, ki vključuje dejavnosti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je Raziskovalno-razvojna enota predšolske vzgoje letos dobila še dodatni oddelek s skupino mlajših otrok.
Lani so v enoti koprskega vrtca odprli prvi večjezični oddelek v sodelovanju s koprsko občino in Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Po uspešno izvedenem programu, ki vključuje dejavnosti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je Raziskovalno-razvojna enota predšolske vzgoje letos dobila še dodatni oddelek s skupino mlajših otrok.