Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Natanko 200 let od krstne izvedbe je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Rossini, veliki mojster opernih partitur, je to delo napisal za kronanje kralja Karla X. Burbonskega in krstna izvedba je bila 19. junija 1825 v Parizu. Že leta 1836, po tako imenovani julijski revoluciji, je pot Karla X. privedla v Gorico, kjer je na lastno željo pokopan v samostanu na Kostanjevici. Secesijska zgradba novogoriške železniške postaje je postala operni objekt – hotel Zlate lilije, Trg Evrope pa vrt, prostor sekundarnega opernega dogajanja. Opera, nastala po libretu Luigija Balocchija, igrivo izrisuje priprave na veliko pot v Reims ter spremljajoče zmešnjave in tako svojstveno predoči zgodovino goriškega kulturnega križpotja. Gre za koprodukcijo SNG Opera in balet Ljubljana ter Piccolo Opera Festivala, ki ga umetniško vodi Gabriele Ribis in je idejni oče te postavitve. Režija je bila zaupana Marinu Blaževiću, scenografija Wolfgangu von Zoubeku, opernemu ansamblu pa je dirigiral Marko Hribernik. Mlada in mednarodna, torej brezmejna, je bila tudi pevska zasedba. Pevci so se izpopolnjevali na akademijah Rossini Opera Festivala in so udeleženci GO! Borderless Opera Lab projekta. Simbolika je velika, uprizoritev opere na prostem pa svojevrsten in zelo zahteven izziv.
Natanko 200 let od krstne izvedbe je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Rossini, veliki mojster opernih partitur, je to delo napisal za kronanje kralja Karla X. Burbonskega in krstna izvedba je bila 19. junija 1825 v Parizu. Že leta 1836, po tako imenovani julijski revoluciji, je pot Karla X. privedla v Gorico, kjer je na lastno željo pokopan v samostanu na Kostanjevici. Secesijska zgradba novogoriške železniške postaje je postala operni objekt – hotel Zlate lilije, Trg Evrope pa vrt, prostor sekundarnega opernega dogajanja. Opera, nastala po libretu Luigija Balocchija, igrivo izrisuje priprave na veliko pot v Reims ter spremljajoče zmešnjave in tako svojstveno predoči zgodovino goriškega kulturnega križpotja. Gre za koprodukcijo SNG Opera in balet Ljubljana ter Piccolo Opera Festivala, ki ga umetniško vodi Gabriele Ribis in je idejni oče te postavitve. Režija je bila zaupana Marinu Blaževiću, scenografija Wolfgangu von Zoubeku, opernemu ansamblu pa je dirigiral Marko Hribernik. Mlada in mednarodna, torej brezmejna, je bila tudi pevska zasedba. Pevci so se izpopolnjevali na akademijah Rossini Opera Festivala in so udeleženci GO! Borderless Opera Lab projekta. Simbolika je velika, uprizoritev opere na prostem pa svojevrsten in zelo zahteven izziv.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
Ameriški zgodovinar slovenskega rodu, je predsednik Slovenske zveze v ZDA ter dolgoletni promotor slovenske dediščine v Ameriki. Njegovi starši izvirajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj in predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Tudi Valenčič se te dni mudi v Novi Gorici kot predavatelj in gost srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta - Dobrodošli doma. Nataša Uršič se bo z njim pogovarjala o identiteti, glasbi, Melanii Trump, Luki Dončiču in o tem, kaj pomeni biti Slovenec čez lužo.
Ameriški zgodovinar slovenskega rodu, je predsednik Slovenske zveze v ZDA ter dolgoletni promotor slovenske dediščine v Ameriki. Njegovi starši izvirajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj in predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Tudi Valenčič se te dni mudi v Novi Gorici kot predavatelj in gost srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta - Dobrodošli doma. Nataša Uršič se bo z njim pogovarjala o identiteti, glasbi, Melanii Trump, Luki Dončiču in o tem, kaj pomeni biti Slovenec čez lužo.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
Nova Gorica, letošnja evropska prestolnica kulture, je v teh dneh kraj srečevanj in povezovanja Slovencev z vseh koncev sveta. V okviru prireditve Dobrodošli doma se v mestu odvijajo številni dogodki, ki jih pripravlja Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med njimi tudi srečanje radijskih ustvarjalcev - tistih, ki s svojimi oddajami skrbijo, da slovenska beseda odmeva tudi v Kolumbiji, Argentini, Avstraliji in ZDA.
Nova Gorica te dni gosti največje srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine - Dobrodošli doma. Različni dogodki povezujejo rojake z vseh celin na kulturni, gospodarski in osebni ravni. Prav osebne zgodbe so bile rdeča nit pogovornega večera, ki ga je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil skupaj z Založbo Beletrina. Na njem sta svojo zgodbo predstavila dva izseljenca - Barbara Vuga, ki se je v domovino vrnila po dveh desetletjih bivanja v Mehiki in Kazimir Ogrizek, ki je Slovenijo zamenjal za Berlin.
Nova Gorica te dni gosti največje srečanje Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in domovine - Dobrodošli doma. Različni dogodki povezujejo rojake z vseh celin na kulturni, gospodarski in osebni ravni. Prav osebne zgodbe so bile rdeča nit pogovornega večera, ki ga je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil skupaj z Založbo Beletrina. Na njem sta svojo zgodbo predstavila dva izseljenca - Barbara Vuga, ki se je v domovino vrnila po dveh desetletjih bivanja v Mehiki in Kazimir Ogrizek, ki je Slovenijo zamenjal za Berlin.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.
Zavod Nomed, neodvisna medijska dejavnost Koper so pred petnajstimi leti ustanovili nekdanji sodelavci študentskega Radia Kažin, ki je del programa predvajal tudi na Radiu Koper. Nekateri med njimi so nadaljevali z delom v zavodu in svoje delovanje preusmerili v izobraževanje otrok skozi metodologijo novinarstva. Delo je projektno, odvisni so od uspešnosti na razpisih, a vendarle jim uspeva, da otrokom na zanimiv način približajo okoljevarstvene in družbene tematike in pri njih vzpodbujajo kritično razmišljanje. Nataša Benčič je na klepet povabila Katarino Parovel iz Zavoda Nomed. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Zavod Nomed, neodvisna medijska dejavnost Koper so pred petnajstimi leti ustanovili nekdanji sodelavci študentskega Radia Kažin, ki je del programa predvajal tudi na Radiu Koper. Nekateri med njimi so nadaljevali z delom v zavodu in svoje delovanje preusmerili v izobraževanje otrok skozi metodologijo novinarstva. Delo je projektno, odvisni so od uspešnosti na razpisih, a vendarle jim uspeva, da otrokom na zanimiv način približajo okoljevarstvene in družbene tematike in pri njih vzpodbujajo kritično razmišljanje. Nataša Benčič je na klepet povabila Katarino Parovel iz Zavoda Nomed. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
Tragični dogodek strelskega pohoda na šoli v avstrijskem Gradcu je pretresel tudi slovensko javnost. Pogovor z otrokom o slabih novicah, dogodkih, oziroma nesrečah je lahko izziv. Pomembno pa je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja. S pogovorom lahko ugotovimo, spremljamo in vplivamo na to, kakšne informacije imajo. To pa je tudi priložnost, da preverimo, kako se otrok počuti, o čem razmišlja in če ga je strah. Pogovarjali smo se z urednico spletnega časopisa za otroke Časoris Sonjo Merljak Zdovc.
Tragični dogodek strelskega pohoda na šoli v avstrijskem Gradcu je pretresel tudi slovensko javnost. Pogovor z otrokom o slabih novicah, dogodkih, oziroma nesrečah je lahko izziv. Pomembno pa je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja. S pogovorom lahko ugotovimo, spremljamo in vplivamo na to, kakšne informacije imajo. To pa je tudi priložnost, da preverimo, kako se otrok počuti, o čem razmišlja in če ga je strah. Pogovarjali smo se z urednico spletnega časopisa za otroke Časoris Sonjo Merljak Zdovc.
Milan Mandeljc na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku poučuje angleščino. Konec maja je prejel pomembno priznanje Učitelj leta 2025 , v iniciativi Amerške gospodarske zbornice Am Cham, ki poteka že 6 let in ima naslov Učitelj sem! Učiteljica sem!. Ta iniciativa je nastala pod okriljem platforme Partnerstvo za spremembe, tako širijo dobre prakse učiteljev in učiteljic, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzor bodočim generacijam učiteljev in učencev. Zmagovalec bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Njegovo sporočilo je jasno: »Z dobrimi učitelji se da spreminjati svet - predvsem svet vrednot mladih.« S predanim delom je Milan Mandeljc postal vplivna figura tudi na mednarodni ravni – kot soavtor državnih tekmovanj, ustvarjalec angleških muzikalov, govorec na mednarodnih konferencah in eden izmed 16 najboljših učiteljev angleškega jezika na svetu. Na radijski pogovr ga je dan po tragičnem dogodku v Gradcu povabila Nataša Benčič.
Milan Mandeljc na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku poučuje angleščino. Konec maja je prejel pomembno priznanje Učitelj leta 2025 , v iniciativi Amerške gospodarske zbornice Am Cham, ki poteka že 6 let in ima naslov Učitelj sem! Učiteljica sem!. Ta iniciativa je nastala pod okriljem platforme Partnerstvo za spremembe, tako širijo dobre prakse učiteljev in učiteljic, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzor bodočim generacijam učiteljev in učencev. Zmagovalec bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Njegovo sporočilo je jasno: »Z dobrimi učitelji se da spreminjati svet - predvsem svet vrednot mladih.« S predanim delom je Milan Mandeljc postal vplivna figura tudi na mednarodni ravni – kot soavtor državnih tekmovanj, ustvarjalec angleških muzikalov, govorec na mednarodnih konferencah in eden izmed 16 najboljših učiteljev angleškega jezika na svetu. Na radijski pogovr ga je dan po tragičnem dogodku v Gradcu povabila Nataša Benčič.
V Trenti poekajo tradicionalni Belarjevi dnevi, ki jih organizira javni zavod Triglavski narodni park. Po zgornjem delu Soške poti se bo danes in jutri sprehodilo več kot 800 petošolcev biosfernega območja Julijske Alpe. Na terenu spoznavajo naravo, kulturo in zgodovino Julijskih Alp. Na pohodu v Trenti jih je ujela Mariša Bizjak.
V Trenti poekajo tradicionalni Belarjevi dnevi, ki jih organizira javni zavod Triglavski narodni park. Po zgornjem delu Soške poti se bo danes in jutri sprehodilo več kot 800 petošolcev biosfernega območja Julijske Alpe. Na terenu spoznavajo naravo, kulturo in zgodovino Julijskih Alp. Na pohodu v Trenti jih je ujela Mariša Bizjak.
Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti je naslov razstave, ki je na ogled na gradu Prem. V ospredju so navade, prehrana in predmeti brkinskega območja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Skozi razstavo nas bo popeljala kustosinja Mateja Kakež.
Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti je naslov razstave, ki je na ogled na gradu Prem. V ospredju so navade, prehrana in predmeti brkinskega območja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Skozi razstavo nas bo popeljala kustosinja Mateja Kakež.
Tomos je severnoprimorski raper z goriškimi koreninami, ki že vrsto let pomembno sooblikuje slovensko hip-hop sceno. Njegov glasbeni izraz se prepleta z življenjskimi izkušnjami in čustveno globino, ki jo spretno prenaša v avtentična besedila. Ustvarja v tesnem sodelovanju z ekipo lokalnih glasbenikov in ustvarjalcev, ki niso le sodelavci, temveč tudi njegovi dolgoletni prijatelji in soustvarjalci umetniške vizije. Pred izdajo novega albuma je na vrsti še izid singla Metronom, s sporočilom, da je vsak takt nova zgodba, saj ima vsak človek svojo zgodbo s svojim tempom.
Tomos je severnoprimorski raper z goriškimi koreninami, ki že vrsto let pomembno sooblikuje slovensko hip-hop sceno. Njegov glasbeni izraz se prepleta z življenjskimi izkušnjami in čustveno globino, ki jo spretno prenaša v avtentična besedila. Ustvarja v tesnem sodelovanju z ekipo lokalnih glasbenikov in ustvarjalcev, ki niso le sodelavci, temveč tudi njegovi dolgoletni prijatelji in soustvarjalci umetniške vizije. Pred izdajo novega albuma je na vrsti še izid singla Metronom, s sporočilom, da je vsak takt nova zgodba, saj ima vsak človek svojo zgodbo s svojim tempom.
Dvodnevni dogodek ob svetovnem dnevu oceanov. 8. juniju, organizira Greenpeace Slovenija. Tam bodo predstavili, zakaj je letošnje leto ključno, da preprečimo začetek globokomorskega rudarjenja. Slovenija je sicer že podprla moratorij na to okoljsko uničujočo dejavnost - a pritisk industrije narašča, prva uradna prošnja za začetek izkoriščanja pa je že bila vložena. In to kar mimo mednarodnih varovalnih mehanizmov za oceane. Naravovarstveniki opozarjajo, da bi takšno rudarjenje lahko resno ogrozilo življenje v oceanskih globinah, ki jih še skoraj ne poznamo, a ne le tam. V Žusterni na to opozarjata tudi poseben gost - napihljiv kit in instalacija z zvoki globokega morja. Od tam se je oglašala Lea Širok.
Dvodnevni dogodek ob svetovnem dnevu oceanov. 8. juniju, organizira Greenpeace Slovenija. Tam bodo predstavili, zakaj je letošnje leto ključno, da preprečimo začetek globokomorskega rudarjenja. Slovenija je sicer že podprla moratorij na to okoljsko uničujočo dejavnost - a pritisk industrije narašča, prva uradna prošnja za začetek izkoriščanja pa je že bila vložena. In to kar mimo mednarodnih varovalnih mehanizmov za oceane. Naravovarstveniki opozarjajo, da bi takšno rudarjenje lahko resno ogrozilo življenje v oceanskih globinah, ki jih še skoraj ne poznamo, a ne le tam. V Žusterni na to opozarjata tudi poseben gost - napihljiv kit in instalacija z zvoki globokega morja. Od tam se je oglašala Lea Širok.
Letos mineva 50 let, od kar so v Brkinih začeli z gradnjo znamenite brkinske slemenske ceste in vodovodnega omrežja. Graditelji so bili dijaki in študenti, udeleženci mladinskih delovnih brigad, iz različnih delov Slovenije. Začeli so leta 1975, končali pa 12 let pozneje. Da bi obeležili visok jubilej na primeren način, so v Klubu Klub brigadirjev slovenskega Primorja in Istre sklenili, da spomin na delovne akcije počastijo z dvodnevnim druženjem. Začenjajo danes z obiskom nekaterih pomnikov narodnoosvobodilnega boja in brigadirskih obeležij, jutri dopoldne pa bo na Tatrah še sklepni del s kulturnim programom.
Letos mineva 50 let, od kar so v Brkinih začeli z gradnjo znamenite brkinske slemenske ceste in vodovodnega omrežja. Graditelji so bili dijaki in študenti, udeleženci mladinskih delovnih brigad, iz različnih delov Slovenije. Začeli so leta 1975, končali pa 12 let pozneje. Da bi obeležili visok jubilej na primeren način, so v Klubu Klub brigadirjev slovenskega Primorja in Istre sklenili, da spomin na delovne akcije počastijo z dvodnevnim druženjem. Začenjajo danes z obiskom nekaterih pomnikov narodnoosvobodilnega boja in brigadirskih obeležij, jutri dopoldne pa bo na Tatrah še sklepni del s kulturnim programom.
Na širšem goriškem čezmejnem območju se je v četrtek začela čezmejna reševalna vaja Potres. Več kot 600 pripadnikov služb civilne zaščite iz Slovenije in Italije se bo do sobote preizkusilo na približno 30 deloviščih na obeh straneh meje. Na slovenski strani je na ogled delovišče pri Epic centru v Novi Gorici, od koder se je oglašala Karin Zorn Čebokli.
Na širšem goriškem čezmejnem območju se je v četrtek začela čezmejna reševalna vaja Potres. Več kot 600 pripadnikov služb civilne zaščite iz Slovenije in Italije se bo do sobote preizkusilo na približno 30 deloviščih na obeh straneh meje. Na slovenski strani je na ogled delovišče pri Epic centru v Novi Gorici, od koder se je oglašala Karin Zorn Čebokli.
Sklad Silva – Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami letos obeležuje 30. obletnico delovanja. Proslavili jo bodo s piknikom in dnevom odprtih vrat na Fjerogi pri Kopru, kjer se pogosto dogajajo številne dejavnosti in srečanja, tam je prijazna domačija, njihov drugi dom. Vsa leta delovanja se trudijo ljudem s posebnimi potrebami omogočiti kakovostno življenje in vključenost med vse nas. Za leti je, pravi predsednik društva FRANC BAGAR, tudi stigma vse manjša. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Sklad Silva – Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami letos obeležuje 30. obletnico delovanja. Proslavili jo bodo s piknikom in dnevom odprtih vrat na Fjerogi pri Kopru, kjer se pogosto dogajajo številne dejavnosti in srečanja, tam je prijazna domačija, njihov drugi dom. Vsa leta delovanja se trudijo ljudem s posebnimi potrebami omogočiti kakovostno življenje in vključenost med vse nas. Za leti je, pravi predsednik društva FRANC BAGAR, tudi stigma vse manjša. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Slovenski košarkarski as Goran Dragić je danes v Ilirski Bistrici otvoril že sedmo prenovljeno pametno košarkarsko igrišče v sklopu projekta #podamdaigram, ki od leta 2019 deluje pod okriljem dobrodelne Fundacije Goran Dragić. Občina je sicer odprla prenovljena igrišča v Športnem parku Nade Žagar, kamor je umestila tudi fitnes na prostem. Prisluhnite oglašanju Irene Cunja in nato intervjuju z Goranom Dragićem.
Slovenski košarkarski as Goran Dragić je danes v Ilirski Bistrici otvoril že sedmo prenovljeno pametno košarkarsko igrišče v sklopu projekta #podamdaigram, ki od leta 2019 deluje pod okriljem dobrodelne Fundacije Goran Dragić. Občina je sicer odprla prenovljena igrišča v Športnem parku Nade Žagar, kamor je umestila tudi fitnes na prostem. Prisluhnite oglašanju Irene Cunja in nato intervjuju z Goranom Dragićem.
"Iščemo edinstvene zvoke, ki niso preveč podobni skupinam, ki so že na sceni," pravi Žiga Cerar, član zasedbe, ki se je ob koncu lanskega leta po štirih letih vrnila na sceno. Privlači jih t.i. synthwave, a svojih rokerskih korenin ne morejo – ali pa nočejo – povsem skriti.
"Iščemo edinstvene zvoke, ki niso preveč podobni skupinam, ki so že na sceni," pravi Žiga Cerar, član zasedbe, ki se je ob koncu lanskega leta po štirih letih vrnila na sceno. Privlači jih t.i. synthwave, a svojih rokerskih korenin ne morejo – ali pa nočejo – povsem skriti.
Poletje je na pragu in z njim prihaja že 44. festival Melodije morja in sonca v organizaciji Avditorija Portorož. Pestro kulturno dogajanje se obeta, če omenimo še Portoroške noči 2025, festival Piranski glasbeni večeri, pa Primorski poletni festival, Piranski glasbeni oder ter bogat Gledališki abonma za vse generacije. V želji, da najdete nekaj zase, vam v naslednjih minutah predstavljamo poletno glasbeno, plesno in gledališko dogajanje Avditorija Portorož.
Poletje je na pragu in z njim prihaja že 44. festival Melodije morja in sonca v organizaciji Avditorija Portorož. Pestro kulturno dogajanje se obeta, če omenimo še Portoroške noči 2025, festival Piranski glasbeni večeri, pa Primorski poletni festival, Piranski glasbeni oder ter bogat Gledališki abonma za vse generacije. V želji, da najdete nekaj zase, vam v naslednjih minutah predstavljamo poletno glasbeno, plesno in gledališko dogajanje Avditorija Portorož.
Učitelji slovenščine in tujih jezikov se vse bolj soočajo z vprašanjem, kako učence navdušiti za razumevanje jezika in književnosti. Opažajo, da se mladi niso več zmožni dalj časa in poglobljeno ukvarjati z daljšimi besedili, literarnimi ali neliterarnimi, ki zahtevajo premislek. Vse manj razvijajo zmožnost jezikovnega sporazumevanja. Morda bi jih lahko motiviral drugačen način poučevanja. Učni modul Tilka je metoda sočasnega poučevanja jezika in književnosti. Je medkulturno poučevanje, ki mlade skuša usmeriti tudi k strpni, nekonflikti komunikaciji. Učiteljem slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine so zdaj na voljo tudi učbeniki. Z avtorico učnega modela Tilka, predstojnico oddelka za jezikoslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Vesno Mikolič, se je pogovarjala Barbara Kampos.
Učitelji slovenščine in tujih jezikov se vse bolj soočajo z vprašanjem, kako učence navdušiti za razumevanje jezika in književnosti. Opažajo, da se mladi niso več zmožni dalj časa in poglobljeno ukvarjati z daljšimi besedili, literarnimi ali neliterarnimi, ki zahtevajo premislek. Vse manj razvijajo zmožnost jezikovnega sporazumevanja. Morda bi jih lahko motiviral drugačen način poučevanja. Učni modul Tilka je metoda sočasnega poučevanja jezika in književnosti. Je medkulturno poučevanje, ki mlade skuša usmeriti tudi k strpni, nekonflikti komunikaciji. Učiteljem slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine so zdaj na voljo tudi učbeniki. Z avtorico učnega modela Tilka, predstojnico oddelka za jezikoslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Vesno Mikolič, se je pogovarjala Barbara Kampos.
V nizu predstavitev nevladnih organizacij Istre in Krasa je tokrat čas za Kinološko društvo iz Sežane. Pri njih se močno zavedajo, da kulturo naroda prepoznamo po odnosu do živali in da je odnos med človekom in živaljo nekaj najlepšega, kar lahko občutimo. Je iskren, neposreden in pristen. Ima vse lastnosti, ki si jih želimo tudi v medosebnih odnosih, predvsem pa ima moč, da v nas vzbudi nekaj prijetnega, nekaj plemenitega. Predsednica društva je Justina Potepan, ki v društvu deluje tudi kot inštruktorica in vodja reševalnih in terapevtskih psov. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V nizu predstavitev nevladnih organizacij Istre in Krasa je tokrat čas za Kinološko društvo iz Sežane. Pri njih se močno zavedajo, da kulturo naroda prepoznamo po odnosu do živali in da je odnos med človekom in živaljo nekaj najlepšega, kar lahko občutimo. Je iskren, neposreden in pristen. Ima vse lastnosti, ki si jih želimo tudi v medosebnih odnosih, predvsem pa ima moč, da v nas vzbudi nekaj prijetnega, nekaj plemenitega. Predsednica društva je Justina Potepan, ki v društvu deluje tudi kot inštruktorica in vodja reševalnih in terapevtskih psov. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Vogrsko je kraj v spodnji Vipavski dolini. V eni od hiš, na Barabonovi domačiji, se skriva posebno skrivališče – bunker pr' Barabonu, ki je od leta 1998 vpisan v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podzemni bunker z domiselno skritim vhodom so med letoma 1941 in 1943 uporabljali organizatorji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, čeprav je bil zgrajen že pred tem. Prvotno je bil namreč namenjen hrambi živil in žganjekuhi, ki je bila v času italijanske okupacije prepovedana oz. strogo nadzorovana. Skrivnost borcev NOB sta skrbno varovala lastnika hiše, Peter in Olga Fornazarič, zato ga nikoli niso odkrili. Bunker je od konca aprila odprt tudi za javnost. Na Vogrskem je vnukinjo Petra in Olge – Nives Derman – obiskala Mateja Grebenjak. https://www.facebook.com/share/r/16jV1A1TpY/ Obisk bunkerja je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 031 712 969 (Nives Derman) ali preko elektronske pošte nives.derman67@gmail.com.
Vogrsko je kraj v spodnji Vipavski dolini. V eni od hiš, na Barabonovi domačiji, se skriva posebno skrivališče – bunker pr' Barabonu, ki je od leta 1998 vpisan v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podzemni bunker z domiselno skritim vhodom so med letoma 1941 in 1943 uporabljali organizatorji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, čeprav je bil zgrajen že pred tem. Prvotno je bil namreč namenjen hrambi živil in žganjekuhi, ki je bila v času italijanske okupacije prepovedana oz. strogo nadzorovana. Skrivnost borcev NOB sta skrbno varovala lastnika hiše, Peter in Olga Fornazarič, zato ga nikoli niso odkrili. Bunker je od konca aprila odprt tudi za javnost. Na Vogrskem je vnukinjo Petra in Olge – Nives Derman – obiskala Mateja Grebenjak. https://www.facebook.com/share/r/16jV1A1TpY/ Obisk bunkerja je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 031 712 969 (Nives Derman) ali preko elektronske pošte nives.derman67@gmail.com.
Občina Postojna je v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in koncesionarjem, podjetjem Hortikultura Sežana, poskrbela za sanacijo Erazmove lipe v Predjami. Gre za izjemno drevo, naravno vrednoto državnega pomena, ki je sicer v precej slabem stanju, vendar zobu časa kljubuje z odličnim genskim materialom. Z njo pa je povezana tudi posebna legenda.
Občina Postojna je v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in koncesionarjem, podjetjem Hortikultura Sežana, poskrbela za sanacijo Erazmove lipe v Predjami. Gre za izjemno drevo, naravno vrednoto državnega pomena, ki je sicer v precej slabem stanju, vendar zobu časa kljubuje z odličnim genskim materialom. Z njo pa je povezana tudi posebna legenda.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.