Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.
Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec. Foto: Rok Deželak
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec. Foto: Rok Deželak
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Slovenski škofje so ta teden v Rimu na obisku Ad limina, ki ima velik duhovni, cerkveni in pastoralni pomen. Gre namreč za redno srečanje papeža in sodelavcev rimske kurije s škofi določene škofovske konference. Pravilom ga pripravijo na vsakih pet let. Tokrat se bodo slovenski škofje prvič sešli z novim papežem Leonom XIV. Ob tej priložnosti mu bodo podarili mašni plašč z idrijsko čipko. Ekipa 10-ih ustvarjalcev je unikatno liturgično oblačilo izdelovala sedem mesecev in vanj vložila več kot tisoč ur dela. Pred odhodom v Rim so ga v župnijski cerkvi v Spodnji Idriji predstavili in pokazali javnosti.
Slovenski škofje so ta teden v Rimu na obisku Ad limina, ki ima velik duhovni, cerkveni in pastoralni pomen. Gre namreč za redno srečanje papeža in sodelavcev rimske kurije s škofi določene škofovske konference. Pravilom ga pripravijo na vsakih pet let. Tokrat se bodo slovenski škofje prvič sešli z novim papežem Leonom XIV. Ob tej priložnosti mu bodo podarili mašni plašč z idrijsko čipko. Ekipa 10-ih ustvarjalcev je unikatno liturgično oblačilo izdelovala sedem mesecev in vanj vložila več kot tisoč ur dela. Pred odhodom v Rim so ga v župnijski cerkvi v Spodnji Idriji predstavili in pokazali javnosti.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Gostili smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Gostili smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Na Škofijah se rojeva nov skupnostni prostor. Zamisel zanj prihaja iz domačega okolja - njen pobudnik je bodoči arhitekt s Škofij, ki je skupaj s sokrajani pripravil preprost načrt za oživitev dvorišča stare vaške hiše. Cilj projekta je povezati lokalno skupnost in okrepiti identiteto krajanov - ne z novo gradnjo, temveč z obnovo obstoječega prostora, ki potrebuje le malo pozornosti.
Na Škofijah se rojeva nov skupnostni prostor. Zamisel zanj prihaja iz domačega okolja - njen pobudnik je bodoči arhitekt s Škofij, ki je skupaj s sokrajani pripravil preprost načrt za oživitev dvorišča stare vaške hiše. Cilj projekta je povezati lokalno skupnost in okrepiti identiteto krajanov - ne z novo gradnjo, temveč z obnovo obstoječega prostora, ki potrebuje le malo pozornosti.
Pevec in avtor Žan Videc predstavlja zadnji singel, ki ga bo še ta mesec prinesel album Neznano. Skladba 'Zbudijo se spomini', ki jo je ustvaril z Goranom Sarjašem, zaokroža zgodbo albuma in govori o trenutkih, ko se preteklost nepričakovano vrne ter v nas prebudi speče občutke.
Pevec in avtor Žan Videc predstavlja zadnji singel, ki ga bo še ta mesec prinesel album Neznano. Skladba 'Zbudijo se spomini', ki jo je ustvaril z Goranom Sarjašem, zaokroža zgodbo albuma in govori o trenutkih, ko se preteklost nepričakovano vrne ter v nas prebudi speče občutke.
Kulinarične delavnice z znanimi obrazi Zlata žlica, vinilni album, ki prepleta naravo s kulturno dediščino in avtorje treh držav ter pustolovska igra, ki odkriva koprske znamenitosti, so nagrajene ideje natečaja Inova Tour Koper. Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so konec minulega leta organizirali izobraževalne delavnice, ki so združile petnajst posameznikov in ekip. Ti so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. Pogovarjali smo se z nagrajenci: Sabino Zorman, Gabrom Radojevičem in Klaro Beltram.
Kulinarične delavnice z znanimi obrazi Zlata žlica, vinilni album, ki prepleta naravo s kulturno dediščino in avtorje treh držav ter pustolovska igra, ki odkriva koprske znamenitosti, so nagrajene ideje natečaja Inova Tour Koper. Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so konec minulega leta organizirali izobraževalne delavnice, ki so združile petnajst posameznikov in ekip. Ti so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. Pogovarjali smo se z nagrajenci: Sabino Zorman, Gabrom Radojevičem in Klaro Beltram.
Kakiji in jagode so že zaščitni znak Strunjana, artičoke pa bodo to še postale. Strunjanski pridelovalci so v to prepričani. S projektom, ki ga je Krajinski park Strunjan pridobil v okviru razpisa LAS Zelena Istra, nameravajo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Vrtnarstvom Moretini natančno preučiti to avtohtono kulturo in njeno posebnost, vzpostaviti matični in promocijski nasad ter dodatno osmisliti dneve artičok. Projekt se začenja z novim letom, trajal pa bo dve leti.
Kakiji in jagode so že zaščitni znak Strunjana, artičoke pa bodo to še postale. Strunjanski pridelovalci so v to prepričani. S projektom, ki ga je Krajinski park Strunjan pridobil v okviru razpisa LAS Zelena Istra, nameravajo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Vrtnarstvom Moretini natančno preučiti to avtohtono kulturo in njeno posebnost, vzpostaviti matični in promocijski nasad ter dodatno osmisliti dneve artičok. Projekt se začenja z novim letom, trajal pa bo dve leti.
Zagotovo ste v teh dneh dobili veliko daril, morda je bilo med njimi tudi kakšno umetniško delo. Unikatna izdeluje Marjan Černigoj z Otlice nad Ajdovščino, ki se ukvarja z edinstveno umetnostjo, izdelovanjem varjenih likovnih del. Umetnostna obrt je bila po odhodu iz redne službe na nekdanjih novogoriških Vozilih, kjer je bil zaposlen kot varilec, njegov vir preživljanja. Več izdelkov krasi tudi stene v njegovi družinski hiši na Otlici, kjer ga je obiskal Sandi Škvarč.
Zagotovo ste v teh dneh dobili veliko daril, morda je bilo med njimi tudi kakšno umetniško delo. Unikatna izdeluje Marjan Černigoj z Otlice nad Ajdovščino, ki se ukvarja z edinstveno umetnostjo, izdelovanjem varjenih likovnih del. Umetnostna obrt je bila po odhodu iz redne službe na nekdanjih novogoriških Vozilih, kjer je bil zaposlen kot varilec, njegov vir preživljanja. Več izdelkov krasi tudi stene v njegovi družinski hiši na Otlici, kjer ga je obiskal Sandi Škvarč.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
V kar nekaj vinskih kleteh, ki domujejo v Goriških Brdih in Vipavski dolini, v oči padejo poslikane steklenice, sodi ter druga razstavljena umetniška dela. Njihov skupni imenovalec je mednarodni festival ART CIRCLE, ki te domačije spreminja v umetniške rezidence. Te spajajo diplomacijo, lokalno skupnost in umetnike iz različnih držav, ki pridejo sem ustvarjat. Za organizacijo vsega tega se skriva kulturno umetniško društvo Manifest, ki ga vodita akademska slikarja Maša Gala in Klemen Brun. V šempetrskem ateljeju ju je obiskala Eva Furlan.
V kar nekaj vinskih kleteh, ki domujejo v Goriških Brdih in Vipavski dolini, v oči padejo poslikane steklenice, sodi ter druga razstavljena umetniška dela. Njihov skupni imenovalec je mednarodni festival ART CIRCLE, ki te domačije spreminja v umetniške rezidence. Te spajajo diplomacijo, lokalno skupnost in umetnike iz različnih držav, ki pridejo sem ustvarjat. Za organizacijo vsega tega se skriva kulturno umetniško društvo Manifest, ki ga vodita akademska slikarja Maša Gala in Klemen Brun. V šempetrskem ateljeju ju je obiskala Eva Furlan.
Na osmih izbranih točkah v Novi Gorici in Gorici so po novem na voljo VR-očala, ki obiskovalca s kratkimi filmi popeljejo na tri različne lokacije oziroma v tri zgodovinske dogodke, ki jih je na tem območju pisala meja. Sam projekt je nadaljevanje plesne predstave Amaterski tihotapci, ki je bila del uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Predstavili so ga v novogoriški knjižnici nekje sredi decembra. Tam je skupaj z ustvarjalci in domačimi statisti bila tudi Eva Furlan.
Na osmih izbranih točkah v Novi Gorici in Gorici so po novem na voljo VR-očala, ki obiskovalca s kratkimi filmi popeljejo na tri različne lokacije oziroma v tri zgodovinske dogodke, ki jih je na tem območju pisala meja. Sam projekt je nadaljevanje plesne predstave Amaterski tihotapci, ki je bila del uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Predstavili so ga v novogoriški knjižnici nekje sredi decembra. Tam je skupaj z ustvarjalci in domačimi statisti bila tudi Eva Furlan.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Brigita Šterpin je ljubiteljica kave, ki je pred leti začela zbirati in reciklirati aluminijaste kavne kaspule. Te se razgrajujejo več sto let, kar je bil povod, da jim je želela dati trajnejšo vrednost. Z barvami in materialom je najprej eksperimentirala, nato pa so začele nastajti prve ročne kreacije nakita.
Brigita Šterpin je ljubiteljica kave, ki je pred leti začela zbirati in reciklirati aluminijaste kavne kaspule. Te se razgrajujejo več sto let, kar je bil povod, da jim je želela dati trajnejšo vrednost. Z barvami in materialom je najprej eksperimentirala, nato pa so začele nastajti prve ročne kreacije nakita.
Ob koncu leta vam želimo podati še drugačen pogled na šport. To ni le telesna dejavnost, ni zgolj zasledovanje ciljev in obeležij, preiskušanje meja zmogljivosti telesa in uma ter stremenje k najboljšim rezultatom. Ni le t.i. praksa, ampak predvsem potovanje skozi globine duha, idej, naukov in načel. Iz slednjega je, na primer, navdih črpal projekt Erasmus plus - šport, ki so ga pri nas pilotno izvedli v eni od piranskih osnovnih šol. Projekt Aktivno inkluzivno pa spomni, da je šport lahko predvem vključujoč.
Ob koncu leta vam želimo podati še drugačen pogled na šport. To ni le telesna dejavnost, ni zgolj zasledovanje ciljev in obeležij, preiskušanje meja zmogljivosti telesa in uma ter stremenje k najboljšim rezultatom. Ni le t.i. praksa, ampak predvsem potovanje skozi globine duha, idej, naukov in načel. Iz slednjega je, na primer, navdih črpal projekt Erasmus plus - šport, ki so ga pri nas pilotno izvedli v eni od piranskih osnovnih šol. Projekt Aktivno inkluzivno pa spomni, da je šport lahko predvem vključujoč.
Slavko Hren, televizijski in filmski režiser, rojen sicer v Celju, a Koprčan po rodu, je prve korake v svet medijev delal prav na Radiu Koper - kot osnovnošolec v otroški oddaji in kot gimnazijec Kp gimnazije v oddaji Ulica M, katere urednik je bil Drago Mislej Mef. Slavko Hren je vse svoje delovno življenje preživel na TV Slovenija in ustvaril izjemen opus – v arhivih RTV Slo je več kot 3000 njegovih avtorskih projektov, ki jih je podpisal kot scenarist in režiser - od igranih, dokumentarnih, glasbenih, do tipično televizijskih žanrov: prenosov proslav , koncertov, razvedrilnih serij in drugih oddaj »žive televizije«. Leta 2024 je prejel pomembno priznanje »Dokumentarno ime leta 2024« za njegov izjemni opus dokumentarnih filmov, v katerih je predstavil številna umetniška imena slovenskega prostora. Njegov pogled ustvarjalca in pronicljivega opazovalca skozi oko kamere, je tudi pogled na našo družbo in njen razvoj skozi čas. Na radjski klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Slavko Hren, televizijski in filmski režiser, rojen sicer v Celju, a Koprčan po rodu, je prve korake v svet medijev delal prav na Radiu Koper - kot osnovnošolec v otroški oddaji in kot gimnazijec Kp gimnazije v oddaji Ulica M, katere urednik je bil Drago Mislej Mef. Slavko Hren je vse svoje delovno življenje preživel na TV Slovenija in ustvaril izjemen opus – v arhivih RTV Slo je več kot 3000 njegovih avtorskih projektov, ki jih je podpisal kot scenarist in režiser - od igranih, dokumentarnih, glasbenih, do tipično televizijskih žanrov: prenosov proslav , koncertov, razvedrilnih serij in drugih oddaj »žive televizije«. Leta 2024 je prejel pomembno priznanje »Dokumentarno ime leta 2024« za njegov izjemni opus dokumentarnih filmov, v katerih je predstavil številna umetniška imena slovenskega prostora. Njegov pogled ustvarjalca in pronicljivega opazovalca skozi oko kamere, je tudi pogled na našo družbo in njen razvoj skozi čas. Na radjski klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Kajakašica Anja Apollonio, kanuist Luka Božič in odbojkarji Alpacema Kanala so primorski športniki leta. Ob zmagovalcih so na prireditvi Naš športnik v Kopru nagradili še 16 primorskih športnic, športnikov in ekip. Posebno priznanje je dobil dolgoletni športni delavec in novinar Branko Lakovič.
Kajakašica Anja Apollonio, kanuist Luka Božič in odbojkarji Alpacema Kanala so primorski športniki leta. Ob zmagovalcih so na prireditvi Naš športnik v Kopru nagradili še 16 primorskih športnic, športnikov in ekip. Posebno priznanje je dobil dolgoletni športni delavec in novinar Branko Lakovič.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
Ekipa Radiotelevizije Slovenija je izvedla zadnji dogodek projekta Prvič prijateljstvo. Z njim so v minulih mesecih nastajali pogovori z najstnicami in najstniki o različnih plateh prijateljstva - o tem, kako ga doživljajo, kaj jim pomeni in kako vpliva na njihova življenja. Od septembra je RTV obiskala devet slovenskih mest in povezala okoli sto mladih. Včerajšnji, sklepni dogodek, ki ga je gostil Center mladih Koper, se je posvetil prijateljstvu na koncu poti. Na dogodku je bila Vita Zadnik.
Ekipa Radiotelevizije Slovenija je izvedla zadnji dogodek projekta Prvič prijateljstvo. Z njim so v minulih mesecih nastajali pogovori z najstnicami in najstniki o različnih plateh prijateljstva - o tem, kako ga doživljajo, kaj jim pomeni in kako vpliva na njihova življenja. Od septembra je RTV obiskala devet slovenskih mest in povezala okoli sto mladih. Včerajšnji, sklepni dogodek, ki ga je gostil Center mladih Koper, se je posvetil prijateljstvu na koncu poti. Na dogodku je bila Vita Zadnik.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Bogastvo jezikov našega skupnega večkulturnega prostora je bilo vodilo čezmejnega projekta Poezija narečij in pokrajina podob, ki je bil del programa Evropske prestolnice kulture. Zavod Otok je z italijanskim partnerjem Stazioni - Postaje iz Topolovega skozi projekt odkrival prostor, ki je od nekdaj stičišče narodov, kultur in raznolike krajine, ter ga preko poezije in filmskih podob skušal približati tako starejšim kot mladim. Pri projektu, ki so ga ob zaključku predstavili v Novi Gorici in v Vidmu, so sodelovali tudi učenci koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki obiskujejo izbirni predmet filmske vzgoje. Pri snemanju prizorov po koprskih trgih in ulicah, v Kubedu, sv. Antonu, Gažonu in v Izoli, so si nabrali veliko dragocenih izkušenj.
Bogastvo jezikov našega skupnega večkulturnega prostora je bilo vodilo čezmejnega projekta Poezija narečij in pokrajina podob, ki je bil del programa Evropske prestolnice kulture. Zavod Otok je z italijanskim partnerjem Stazioni - Postaje iz Topolovega skozi projekt odkrival prostor, ki je od nekdaj stičišče narodov, kultur in raznolike krajine, ter ga preko poezije in filmskih podob skušal približati tako starejšim kot mladim. Pri projektu, ki so ga ob zaključku predstavili v Novi Gorici in v Vidmu, so sodelovali tudi učenci koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki obiskujejo izbirni predmet filmske vzgoje. Pri snemanju prizorov po koprskih trgih in ulicah, v Kubedu, sv. Antonu, Gažonu in v Izoli, so si nabrali veliko dragocenih izkušenj.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.
December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.