Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Arijana Lucas – Ari, ki s svojim razkošnim glasbenim talentom postaja vse bolj prepoznavno ime na sceni, predstavlja skladbo, ki je nastala v enem, kot sama pravi, najtemnejšem obdobju njenega življenja.
Arijana Lucas – Ari, ki s svojim razkošnim glasbenim talentom postaja vse bolj prepoznavno ime na sceni, predstavlja skladbo, ki je nastala v enem, kot sama pravi, najtemnejšem obdobju njenega življenja.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
Poni. Lahko gre za konja ali - če ga zapišemo z ipsilonom - legendarno kolo. Obstaja pa tudi Poni, model podjetniškega usposabljanja, v katerega se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, spol ali raven izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno bivališče v regiji, v kateri se prijavijo v program, in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Obiskali smo skupino, ki trenutno obiskuje ta program pod okriljem Regionalnega razvojnega centra Koper, kjer je na voljo že nov razpis, prijave pa zbirajo do 7. marca 2025.
Poni. Lahko gre za konja ali - če ga zapišemo z ipsilonom - legendarno kolo. Obstaja pa tudi Poni, model podjetniškega usposabljanja, v katerega se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, spol ali raven izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno bivališče v regiji, v kateri se prijavijo v program, in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Obiskali smo skupino, ki trenutno obiskuje ta program pod okriljem Regionalnega razvojnega centra Koper, kjer je na voljo že nov razpis, prijave pa zbirajo do 7. marca 2025.
Prvega februarja se je po več kot osmih letih na progo vrnil openski tramvaj. Razveselili so se ga številni domačini, pa tudi obiskovalci, saj je vožnja s tramvajem bila dolga leta ena izmed osrednjih turističnih zanimivosti Trsta. Slovenci so nanj še posebej navezani: svoj čas so namreč predstavljali več kot polovico zaposlenih na in ob progi, mnogi pa so se z njim redno vozili v mesto na delo ali po nakupih.
Prvega februarja se je po več kot osmih letih na progo vrnil openski tramvaj. Razveselili so se ga številni domačini, pa tudi obiskovalci, saj je vožnja s tramvajem bila dolga leta ena izmed osrednjih turističnih zanimivosti Trsta. Slovenci so nanj še posebej navezani: svoj čas so namreč predstavljali več kot polovico zaposlenih na in ob progi, mnogi pa so se z njim redno vozili v mesto na delo ali po nakupih.
Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna slikarka, ki je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarja se s filmsko animacijo in kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagiba dokončuje svoj prvenec Plavutarji. Kako nastane animirani film, je pokazala Mariši Bizjak.
Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna slikarka, ki je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarja se s filmsko animacijo in kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagiba dokončuje svoj prvenec Plavutarji. Kako nastane animirani film, je pokazala Mariši Bizjak.
Obiskal nas je slovenski podjetnik in soustanovitelj pražarne Primo Aroma Fabrizio Polojaz, tržaški trgovec s kavo in podpredsednik tržaškega stanovskega združenja za kavo. Na tovrstnem trgu vladajo izjemne razmere. Cena kave arabike je v zadnjem mesecu poskočila in dosegla zgodovinski maksimum. Burnemu dogajanju na mednarodnih trgih botrujejo predvsem vremenski vplivi, geopolitične razmere in borzne špekulacije. Kavna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju surovin in stabilizaciji stroškov, kar bo imelo širše posledice za celoten trg in potrošnike.
Obiskal nas je slovenski podjetnik in soustanovitelj pražarne Primo Aroma Fabrizio Polojaz, tržaški trgovec s kavo in podpredsednik tržaškega stanovskega združenja za kavo. Na tovrstnem trgu vladajo izjemne razmere. Cena kave arabike je v zadnjem mesecu poskočila in dosegla zgodovinski maksimum. Burnemu dogajanju na mednarodnih trgih botrujejo predvsem vremenski vplivi, geopolitične razmere in borzne špekulacije. Kavna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju surovin in stabilizaciji stroškov, kar bo imelo širše posledice za celoten trg in potrošnike.
Tom telefon deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije kot nacionalna mreža in zdaj iščejo nove prostovoljce za to izjemno, anonimno telefonsko linijo, ki pomaga otrokom in mladostnikom v stiski že 35 let. Najlažje razumemo za kakšno prostovoljno delo gre, če se pogovorimo z nekom, ki ga opravlja že dolga leta. Nace Breitenberger je dolgoletni pedagog, prostovoljec, sodelavec na TOM telefonu v Idriji, že več kot 50 let tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija leta 2018 podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi, prejel je tudi že državno priznanje za prostovoljno delo. Kot prostovoljec Tom telefona zdaj dela že več kot 30 let in rad nam je predstavil svoje delo in pomen prostovoljstva. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič. TOM TELEFON je dosegljiv vsak dan od 12 do 20 ŠTEVILKA : 116 111
Tom telefon deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije kot nacionalna mreža in zdaj iščejo nove prostovoljce za to izjemno, anonimno telefonsko linijo, ki pomaga otrokom in mladostnikom v stiski že 35 let. Najlažje razumemo za kakšno prostovoljno delo gre, če se pogovorimo z nekom, ki ga opravlja že dolga leta. Nace Breitenberger je dolgoletni pedagog, prostovoljec, sodelavec na TOM telefonu v Idriji, že več kot 50 let tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija leta 2018 podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi, prejel je tudi že državno priznanje za prostovoljno delo. Kot prostovoljec Tom telefona zdaj dela že več kot 30 let in rad nam je predstavil svoje delo in pomen prostovoljstva. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič. TOM TELEFON je dosegljiv vsak dan od 12 do 20 ŠTEVILKA : 116 111
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Pihalni orkester Izola je vstopil v leto obeležij svoje 150. obletnice delovanja. Ob Dnevu kulture so odprli razstavo plakatov s pregledom delovanja zadnjih 10 let, na spletni strani orkestra je Zbornik, ki ga je oblikovala Vanja Gregorič. Praznovanje bodo nadaljevali s koncerti čez vse leto, manjkalo ne bo niti dobrodelnosti. Eden od članov pa je prejel listino Vinka Štrucla, posebno priznanje za področje inštrumentalne dejavnosti. Z nekaterimi člani orkestra se je pogovarjala Mateja Brežan.
Pihalni orkester Izola je vstopil v leto obeležij svoje 150. obletnice delovanja. Ob Dnevu kulture so odprli razstavo plakatov s pregledom delovanja zadnjih 10 let, na spletni strani orkestra je Zbornik, ki ga je oblikovala Vanja Gregorič. Praznovanje bodo nadaljevali s koncerti čez vse leto, manjkalo ne bo niti dobrodelnosti. Eden od članov pa je prejel listino Vinka Štrucla, posebno priznanje za področje inštrumentalne dejavnosti. Z nekaterimi člani orkestra se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
Irena Rosa, prejemnica Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, že 40 let deluje v slovenskem lokostrelstvu. Bila je dolgoletna predsednica Lokostrelskega kluba Ankaran, 15 let reprezentantka, mednarodna sodnica na treh olimpijskih igrah in direktorica streljanja na številnih prvenstvih. Še vedno aktivno spodbuja razvoj mladih in paralokostrelstvo, s katerim je Slovenija osvojila dve paralimpijski medalji.
Irena Rosa, prejemnica Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, že 40 let deluje v slovenskem lokostrelstvu. Bila je dolgoletna predsednica Lokostrelskega kluba Ankaran, 15 let reprezentantka, mednarodna sodnica na treh olimpijskih igrah in direktorica streljanja na številnih prvenstvih. Še vedno aktivno spodbuja razvoj mladih in paralokostrelstvo, s katerim je Slovenija osvojila dve paralimpijski medalji.
Gogi in Gigi, tako se bo imenovalo košarkarsko igrišče, ki ga bodo začeli graditi na tako imenovanem EPK distriktu med Gorico in Novo Gorico. Na otvoritvi bosta prisotna tudi košarkarski legendi iz Slovenije in Italije – Goran Dragić in Luigi Datome. Poleg tega, da je bila njune več kot uspešne kariere si delita tudi podobne vrednote. Med njimi najbolj izstopata občutek za skupnost in spodbujanje mladih k igranju košarke. Igrišče so zato še pred uradnih odprtjem poimenovali GOGI in GIGI. Kako bo izgledalo, zakaj se imenuje pametno, kakšna vlogo imata Fundacija Gorana Dragića in evropska prestolnica kulture, pa v reportaži, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Gogi in Gigi, tako se bo imenovalo košarkarsko igrišče, ki ga bodo začeli graditi na tako imenovanem EPK distriktu med Gorico in Novo Gorico. Na otvoritvi bosta prisotna tudi košarkarski legendi iz Slovenije in Italije – Goran Dragić in Luigi Datome. Poleg tega, da je bila njune več kot uspešne kariere si delita tudi podobne vrednote. Med njimi najbolj izstopata občutek za skupnost in spodbujanje mladih k igranju košarke. Igrišče so zato še pred uradnih odprtjem poimenovali GOGI in GIGI. Kako bo izgledalo, zakaj se imenuje pametno, kakšna vlogo imata Fundacija Gorana Dragića in evropska prestolnica kulture, pa v reportaži, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.
Začenja se festival Sanremo! Ob tej priložnosti smo gostili priznanega glasbenega urednika Andrea F, s katerim smo se pogovarjali o otvoritvenem večeru festivala in o sporočilu, ki ga ta dogodek želi deliti z vsemi nami. Andrea nam je razkril svoje strokovna razmišljanja, ocenil je glasbene trende ter presenečenja, ki so zaznamovala ta prestižni glasbeni dogodek.
Začenja se festival Sanremo! Ob tej priložnosti smo gostili priznanega glasbenega urednika Andrea F, s katerim smo se pogovarjali o otvoritvenem večeru festivala in o sporočilu, ki ga ta dogodek želi deliti z vsemi nami. Andrea nam je razkril svoje strokovna razmišljanja, ocenil je glasbene trende ter presenečenja, ki so zaznamovala ta prestižni glasbeni dogodek.
Knjižnica Univerze na Primorskem, ki je študentom dostopna 24 ur na dan, vse dni v tednu, je v času izpitnega obdobja še posebej priljubljen kraj za učenje. Kako študentje doživljajo učenje v knjižnici in kakšne izkušnje imajo s študijem ponoči
Knjižnica Univerze na Primorskem, ki je študentom dostopna 24 ur na dan, vse dni v tednu, je v času izpitnega obdobja še posebej priljubljen kraj za učenje. Kako študentje doživljajo učenje v knjižnici in kakšne izkušnje imajo s študijem ponoči
Zasedba Kavč je trio iz Kopra, ki v svoji izrazito slovenski avtorski glasbi združuje različne podzvrsti rocka na udobnem kavču. Fantje vabijo k poslušanju nove zgodbe z aktualnega albuma, zgodbe, ki se skriva za vsakim kavčem; zgodbe udobja, domačnosti in neštetih skrivnosti. Amerika. Naš sogovorec je bil Matej Mitendorfer.
Zasedba Kavč je trio iz Kopra, ki v svoji izrazito slovenski avtorski glasbi združuje različne podzvrsti rocka na udobnem kavču. Fantje vabijo k poslušanju nove zgodbe z aktualnega albuma, zgodbe, ki se skriva za vsakim kavčem; zgodbe udobja, domačnosti in neštetih skrivnosti. Amerika. Naš sogovorec je bil Matej Mitendorfer.
Andrea Bellavite, teolog, publicist, popotnik, direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, je avtor netipičnega vodnika po Gorici in Novi Gorici. Kam bi nas najprej peljal v mestih? To ga je med drugim v dvojezičnem intervjuju vprašal Andrej Šavko.
Andrea Bellavite, teolog, publicist, popotnik, direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, je avtor netipičnega vodnika po Gorici in Novi Gorici. Kam bi nas najprej peljal v mestih? To ga je med drugim v dvojezičnem intervjuju vprašal Andrej Šavko.
Mimo Trgovskega doma v Gorici se vije čezmejna parada, iz izložb pozdravljajo tudi narodne noše. Nataša Uršič se je o tem pogovarjala z Luiso Gergolet.
Mimo Trgovskega doma v Gorici se vije čezmejna parada, iz izložb pozdravljajo tudi narodne noše. Nataša Uršič se je o tem pogovarjala z Luiso Gergolet.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Trge Evrope oziroma Piazza Transalpina bo popoldan osrednje prizorišče uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture. Zjutraj je bilo tam še vse mirno, ko se je sredi trga, z eno novo v Sloveniji z drugo v Italiji z zgodovinarjem Markom Klavoro pogvarjala Eva Furlan.
Trge Evrope oziroma Piazza Transalpina bo popoldan osrednje prizorišče uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture. Zjutraj je bilo tam še vse mirno, ko se je sredi trga, z eno novo v Sloveniji z drugo v Italiji z zgodovinarjem Markom Klavoro pogvarjala Eva Furlan.
Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in pričakovanje pred jutrišnjo brezmejno parado, ki bo združila obe mesti, smo ves teden skušali stopnjevati v novogoriškem studiu. V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako se na ta dan pripravljajo gostinci in trgovci ter kako bodo izkoristili priložnost, ki jim jo ponuja ta laskavi naziv.
Le še en dan nas loči od slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in pričakovanje pred jutrišnjo brezmejno parado, ki bo združila obe mesti, smo ves teden skušali stopnjevati v novogoriškem studiu. V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako se na ta dan pripravljajo gostinci in trgovci ter kako bodo izkoristili priložnost, ki jim jo ponuja ta laskavi naziv.
V prvih dveh epizodah Mrzlice v prestolnici smo spoznavali obe Gorici, danes pa bomo položili karte na mizo. Dobesedno! V tokratni rubriki smo se sprehodili skozi igre, ki že desetletja povezujejo ljudi na obeh straneh meje - od Briškule in Škope do Tršeta in legendarne More. Družabne igre niso le način preživljanja prostega časa, temveč tudi most med generacijami in kulturami. Kakšno mesto imajo te igre danes? Kako so se spreminjale skozi čas? In zakaj prav Mora ostaja ena najbolj priljubljenih? O vsem tem smo se pogovarjali s Tonetom Kodermacem, Brunom Bordonom ter skupino žensk, ki vsak torek igrajo Briškulo.
V prvih dveh epizodah Mrzlice v prestolnici smo spoznavali obe Gorici, danes pa bomo položili karte na mizo. Dobesedno! V tokratni rubriki smo se sprehodili skozi igre, ki že desetletja povezujejo ljudi na obeh straneh meje - od Briškule in Škope do Tršeta in legendarne More. Družabne igre niso le način preživljanja prostega časa, temveč tudi most med generacijami in kulturami. Kakšno mesto imajo te igre danes? Kako so se spreminjale skozi čas? In zakaj prav Mora ostaja ena najbolj priljubljenih? O vsem tem smo se pogovarjali s Tonetom Kodermacem, Brunom Bordonom ter skupino žensk, ki vsak torek igrajo Briškulo.
Tudi danes stopnjujemo pričakovanje pred otvoritveno slovesnostjo Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski?
Tudi danes stopnjujemo pričakovanje pred otvoritveno slovesnostjo Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski?
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. Program? Za ene preveč eksperimentalen, za druge preveč ustaljen. In logistika? Spet več vprašanj kot odgovorov. Kako priti do dogodkov, kje parkirati, ali se sploh splača priti? V tokratni Mrzlici pred prestolnico rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske in onim, ki imajo vedno kaj za pripomniti. Zunanji opazovalci in večni negodovalci bodo v naslednjih minutah zasedli novogoriški studio
Vsak večji projekt ima svoje goreče podpornike, pa tudi skeptične opazovalce. Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorica 2025 ni izjema! EPK vzbuja radovednost in dvome. Nekateri vidijo povezovanje Nove Gorice in Gorice kot zgodovinski trenutek, drugi pa se sprašujejo, kaj bo mesto sploh pridobilo. Program? Za ene preveč eksperimentalen, za druge preveč ustaljen. In logistika? Spet več vprašanj kot odgovorov. Kako priti do dogodkov, kje parkirati, ali se sploh splača priti? V tokratni Mrzlici pred prestolnico rubriki se posvečamo tistim, ki dogajanje opazujejo od daleč, torej onkraj meja Primorske in onim, ki imajo vedno kaj za pripomniti. Zunanji opazovalci in večni negodovalci bodo v naslednjih minutah zasedli novogoriški studio
Prihaja glasbeni pozdrav Marjetke Popovski iz Izole, kakršnega Marjetka prinaša na različne odre doma in v tujini. Neumorna pevka in kitaristka, po mami iz Baške grape na Tolminskem in očetu Grku, je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Z njo se je pogovarjala Smilja Baranja.
Prihaja glasbeni pozdrav Marjetke Popovski iz Izole, kakršnega Marjetka prinaša na različne odre doma in v tujini. Neumorna pevka in kitaristka, po mami iz Baške grape na Tolminskem in očetu Grku, je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Z njo se je pogovarjala Smilja Baranja.
Veliki trenutek je pred vrati – že čez pet dni bosta Nova Gorica in Gorica skupaj zaživeli kot Evropska prestolnica kulture 2025!! Dve mesti, ena zgodba in nešteto doživetij. Ampak, kako dobro poznamo obe Gorici? Kaj nam prinaša ta veliki dogodek in kaj lahko pričakujemo od otvoritvene slovesnosti? Vse to razkrivamo v današnji prvi oddaji v rubriki Mrzlica v prestolnici. Kako ta veliki dogodek pričakujejo v obeh Goricah, nam bodo skušali opisati naši novogoriški kolegi.
Veliki trenutek je pred vrati – že čez pet dni bosta Nova Gorica in Gorica skupaj zaživeli kot Evropska prestolnica kulture 2025!! Dve mesti, ena zgodba in nešteto doživetij. Ampak, kako dobro poznamo obe Gorici? Kaj nam prinaša ta veliki dogodek in kaj lahko pričakujemo od otvoritvene slovesnosti? Vse to razkrivamo v današnji prvi oddaji v rubriki Mrzlica v prestolnici. Kako ta veliki dogodek pričakujejo v obeh Goricah, nam bodo skušali opisati naši novogoriški kolegi.
Po dveh letih se je izbor Ema vrnil na male zaslone. 30. slovenski evrovizijski predstavnik je postal Klemen s pesmijo How Much Time Do We Have Left. Pesem govori o njegovih občutkih, ki jih je doživljal, potem ko je bila njegova srčna izbranka diagnosticirana s težko boleznijo. Verjame, da bo pesem znala vliti upanje ljudem po svetu.
Po dveh letih se je izbor Ema vrnil na male zaslone. 30. slovenski evrovizijski predstavnik je postal Klemen s pesmijo How Much Time Do We Have Left. Pesem govori o njegovih občutkih, ki jih je doživljal, potem ko je bila njegova srčna izbranka diagnosticirana s težko boleznijo. Verjame, da bo pesem znala vliti upanje ljudem po svetu.
V Štorjah pri Sežani že vrsto let deluje plesna skupina Štorovke. V njej plešejo dame, stare od 70 do 81 let, nekatere tudi po operaciji kolena ali poškodbi rame. V skoraj 20 letih obstoja so Štorovke 16-krat plesale na odru Cankarjevega doma, sicer pa so do danes naštele že 356 nastopov. Svoje delovanje skrbno beležijo, sicer pa vadijo vsak torek dopoldne v vaški dvorani v Štorjah.
V Štorjah pri Sežani že vrsto let deluje plesna skupina Štorovke. V njej plešejo dame, stare od 70 do 81 let, nekatere tudi po operaciji kolena ali poškodbi rame. V skoraj 20 letih obstoja so Štorovke 16-krat plesale na odru Cankarjevega doma, sicer pa so do danes naštele že 356 nastopov. Svoje delovanje skrbno beležijo, sicer pa vadijo vsak torek dopoldne v vaški dvorani v Štorjah.
Na vprašanje, čigav ali čigava si, se običajno ne odgovori s priimkom, ampak s hišnim imenom. Gre za kulturno dediščino, ki zaradi izseljevanja domačinov in vdora modernizacije na podeželje izginja, je pa pomemben pričevalec o zgodovini določene rodbine, hiše ali kraja. Hišna imena so od leta 2020 vpisana v državni register nesnovne kulturne dediščine. V krajevnih skupnostih Prem in Ostrožno Brdo želijo to dediščino postaviti na vidno mesto, zato bodo letos na pročelja domačij postavili tablice s hišnimi imeni.
Na vprašanje, čigav ali čigava si, se običajno ne odgovori s priimkom, ampak s hišnim imenom. Gre za kulturno dediščino, ki zaradi izseljevanja domačinov in vdora modernizacije na podeželje izginja, je pa pomemben pričevalec o zgodovini določene rodbine, hiše ali kraja. Hišna imena so od leta 2020 vpisana v državni register nesnovne kulturne dediščine. V krajevnih skupnostih Prem in Ostrožno Brdo želijo to dediščino postaviti na vidno mesto, zato bodo letos na pročelja domačij postavili tablice s hišnimi imeni.
V Bovcu od začetka januarja pa vse do sredine aprila gostijo digitalne nomade z vsega sveta. Gre za prvi organizirani t. i. »workation« v Sloveniji, nekakšno mešanico dela na daljavo in počitnic. Na ta način želijo vsaj malo oživiti mrtve zimske mesece v Bovcu, saj naprave na Kaninu stojijo že leto in pol.
V Bovcu od začetka januarja pa vse do sredine aprila gostijo digitalne nomade z vsega sveta. Gre za prvi organizirani t. i. »workation« v Sloveniji, nekakšno mešanico dela na daljavo in počitnic. Na ta način želijo vsaj malo oživiti mrtve zimske mesece v Bovcu, saj naprave na Kaninu stojijo že leto in pol.
Ana Redek Furlanič iz Kopra je del otroštva preživela v Franciji - v Marseillesu in že tam odkrila dar za risanje, ustvarjanje. A jo je potem ob vrnitvi v Slovenijo življenje zaneslo drugam. Delala je v zdravstvu, bila poslovna sekretarka, turistična vodička, prevajalka. Potem pa se je ljubezen iz otroštva vrnila v trenutkih stiske, ob izgubi službe. Drobcene steklene perlice - komaj kaj večje kot poldrugi milimeter - s katerimi šiva izjemen nakit, katerega vrednost so spoznale številne stranke obeh spolov neznanih in znanih imen, je zelo poseben. Njen atelje je majhen in prijazen prostor, a tu so nastali uhani za Janjo Garnbret, Heleno Blagne, tiara za miss Aura, uhani in deli oblačil iz recikliranih računalniških čipov za indijsko igralko Tarino Tapel na odprtju lanskega filmskega festivala v Benetkah. In tu so te dni na žametno podlago položeni tudi številni kosi nakita, ki jih bodo na odru nosili nastopajoči na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Ana Redek Furlanič ustvarja pod imenom "Fra by Ana", najprej pa nam je povedala kako je našla steklene perlice...
Ana Redek Furlanič iz Kopra je del otroštva preživela v Franciji - v Marseillesu in že tam odkrila dar za risanje, ustvarjanje. A jo je potem ob vrnitvi v Slovenijo življenje zaneslo drugam. Delala je v zdravstvu, bila poslovna sekretarka, turistična vodička, prevajalka. Potem pa se je ljubezen iz otroštva vrnila v trenutkih stiske, ob izgubi službe. Drobcene steklene perlice - komaj kaj večje kot poldrugi milimeter - s katerimi šiva izjemen nakit, katerega vrednost so spoznale številne stranke obeh spolov neznanih in znanih imen, je zelo poseben. Njen atelje je majhen in prijazen prostor, a tu so nastali uhani za Janjo Garnbret, Heleno Blagne, tiara za miss Aura, uhani in deli oblačil iz recikliranih računalniških čipov za indijsko igralko Tarino Tapel na odprtju lanskega filmskega festivala v Benetkah. In tu so te dni na žametno podlago položeni tudi številni kosi nakita, ki jih bodo na odru nosili nastopajoči na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Ana Redek Furlanič ustvarja pod imenom "Fra by Ana", najprej pa nam je povedala kako je našla steklene perlice...
V Sloveniji se vsako leto za darovanje krvi odloči približno 95 tisoč oseb. Da zadostimo potrebam po krvi, potrebujemo med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev dnevno. Zaloge krvi so trenutno zadovoljive, vedno pa so dobrodošli vsi s krvnimi skupinami z Rh-D negativnim faktorjem. Minuli teden so se skupne akcije številčno udeležili dijakinje in dijaki Srednje ekonomsko-poslovne šole, tokrat pa smo v izolskem Centru za transfuzijsko dejavnost srečali mlade iz Srednje tehniške šole Koper.
V Sloveniji se vsako leto za darovanje krvi odloči približno 95 tisoč oseb. Da zadostimo potrebam po krvi, potrebujemo med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev dnevno. Zaloge krvi so trenutno zadovoljive, vedno pa so dobrodošli vsi s krvnimi skupinami z Rh-D negativnim faktorjem. Minuli teden so se skupne akcije številčno udeležili dijakinje in dijaki Srednje ekonomsko-poslovne šole, tokrat pa smo v izolskem Centru za transfuzijsko dejavnost srečali mlade iz Srednje tehniške šole Koper.
Kako zvenijo skladbe letošnje Eme? Kdo so njihovi avtorji in izvajalci? Kaj so povedali po zadnji vroči vaji? Kaj napovedujejo in kaj si želijo? Katere so njihove najlepše evrovizijske pesmi?
Kako zvenijo skladbe letošnje Eme? Kdo so njihovi avtorji in izvajalci? Kaj so povedali po zadnji vroči vaji? Kaj napovedujejo in kaj si želijo? Katere so njihove najlepše evrovizijske pesmi?
Ustvarjalna Ani Frece je z zasedbo Hotel za srečo posnela novo pesem Bosa se igrat. Ta nam sporoča, da se je blagodejno ustaviti in dati priložnost naši otroški energiji. Avtor skladbe Bosa se igrat je kitarist in umetniški vodja zasedbe Hotel za srečo, Marko Mozetič - Mozo.
Ustvarjalna Ani Frece je z zasedbo Hotel za srečo posnela novo pesem Bosa se igrat. Ta nam sporoča, da se je blagodejno ustaviti in dati priložnost naši otroški energiji. Avtor skladbe Bosa se igrat je kitarist in umetniški vodja zasedbe Hotel za srečo, Marko Mozetič - Mozo.
Oblikovanje gline zahteva poleg spretnosti tudi nekaj znanja. Prav to ponuja brezplačni tečaj, ki poteka v okviru projekta SKOK, Skupaj za kompetence Obalno-kraške regije. Vanj je trenutno vključenih 21 tečajnic, razdeljenih v dve skupini. Dobivajo se ob torkih oz. četrtkih, hkrati z osnovnimi tehnikami ročnega oblikovanja gline pa se učijo in pridobivajo tudi tako imenovane mehke veščine, nujno potrebne za ustvarjanje in življenje nasploh. O tem, kaj bi rade dosegle in izdelale, so se pogovorile na začetku tečaja, zdaj pa svoje predstave in želje že udejanjajo v praksi. Pred kratkim so se učile uporabljati lončarsko vreteno. Za prvič jim je šlo zelo dobro, zagotavlja Jasna Preskar, ki jih je obiskala med ustvarjanjem v Župančičevi ulici v Kopru.
Oblikovanje gline zahteva poleg spretnosti tudi nekaj znanja. Prav to ponuja brezplačni tečaj, ki poteka v okviru projekta SKOK, Skupaj za kompetence Obalno-kraške regije. Vanj je trenutno vključenih 21 tečajnic, razdeljenih v dve skupini. Dobivajo se ob torkih oz. četrtkih, hkrati z osnovnimi tehnikami ročnega oblikovanja gline pa se učijo in pridobivajo tudi tako imenovane mehke veščine, nujno potrebne za ustvarjanje in življenje nasploh. O tem, kaj bi rade dosegle in izdelale, so se pogovorile na začetku tečaja, zdaj pa svoje predstave in želje že udejanjajo v praksi. Pred kratkim so se učile uporabljati lončarsko vreteno. Za prvič jim je šlo zelo dobro, zagotavlja Jasna Preskar, ki jih je obiskala med ustvarjanjem v Župančičevi ulici v Kopru.
Podjetniki iz Šmarij so ogorčeni, ker jim stranke sporočajo, da je pot do njih, če sledijo navigacijam, postala daljša. Z glavne ceste jih namesto v kraj usmeri po več deset kilometrov daljši poti. Prizadeti Šmarčani menijo, da je težava povezana z željo občine, da po lokalnih cestah ne bi bil več dovoljen tranzitni promet.
Podjetniki iz Šmarij so ogorčeni, ker jim stranke sporočajo, da je pot do njih, če sledijo navigacijam, postala daljša. Z glavne ceste jih namesto v kraj usmeri po več deset kilometrov daljši poti. Prizadeti Šmarčani menijo, da je težava povezana z željo občine, da po lokalnih cestah ne bi bil več dovoljen tranzitni promet.
Lansko leto je bilo za ljubitelje slovenske glasbe izjemno bogato z dogodki - od raznolikih koncertov, vrnitev na sceno do izidov novih albumov. Portal Muzikobala, ki že vrsto let spremlja glasbeno dogajanje v slovenski Istri, je tudi tokrat pripravil svoj tradicionalni letni izbor. Kateri dogodki, glasbeniki ali dosežki so se po njihovem mnenju najbolj vtisnili v spomin? Naš sogovorec je bil Matjaž Derin.
Lansko leto je bilo za ljubitelje slovenske glasbe izjemno bogato z dogodki - od raznolikih koncertov, vrnitev na sceno do izidov novih albumov. Portal Muzikobala, ki že vrsto let spremlja glasbeno dogajanje v slovenski Istri, je tudi tokrat pripravil svoj tradicionalni letni izbor. Kateri dogodki, glasbeniki ali dosežki so se po njihovem mnenju najbolj vtisnili v spomin? Naš sogovorec je bil Matjaž Derin.
Slovenka moška rokometna reprezentanca je sredi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu, danes jo čaka tekma z Egiptom. Slovenci so doslej zabeležili tri zmage proti skromnejšim tekmecem, proti kvalitetni elipi Islandije pa so izgubili. Za preboj v četrtfinale potrebno vrhunsko oddelati tekmi z Egiptom in Hrvaško. Namesto poškodovanega Nejca Cehteta se je eekipi pridružil Jure Dolenec. Več o aktualnih stvareh na prvenstvu boste slišali v pogovoru z nekdanjim reprezentantom Nejcem Poklarjem.
Slovenka moška rokometna reprezentanca je sredi drugega dela svetovnega prvenstva v Zagrebu, danes jo čaka tekma z Egiptom. Slovenci so doslej zabeležili tri zmage proti skromnejšim tekmecem, proti kvalitetni elipi Islandije pa so izgubili. Za preboj v četrtfinale potrebno vrhunsko oddelati tekmi z Egiptom in Hrvaško. Namesto poškodovanega Nejca Cehteta se je eekipi pridružil Jure Dolenec. Več o aktualnih stvareh na prvenstvu boste slišali v pogovoru z nekdanjim reprezentantom Nejcem Poklarjem.
Pred kratkim je izšel nov veslaški vodnik »Soča – od izvira do morja«. Napisal ga je kajakaš, ribič in biolog Rok Rozman, sicer gonilna sila Inštituta za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov Leeway Collective ter gibanja Balkan River Defence. Fotografije za več kot 200 strani dolg vodnik je prispeval Rožle Bregar. Na popotovanju od izvira do morja jih je nastalo več kot 16.000, v knjigo so jih uvrstili kakšnih 200. Sočo so na 138 kilometrih razdelili v eno pohodniško in štirinajst veslaških etap. Z avtorjem Rokom Rozmanom se je Mariša Bizjak pogovarjala o vodniku, doživljanju veslanja po celotni Soči, kobariškem odloku o plovbi, Kataraktu, jezovih – tistih, ki stojijo, in tistih, ki so bili načrtovani v zgornjem delu Soče, pa so jih »junaki Soče« preprečili … o tem namreč nastaja tudi istoimenski film, ki naj bi ga dokončali prihodnje poletje.
Pred kratkim je izšel nov veslaški vodnik »Soča – od izvira do morja«. Napisal ga je kajakaš, ribič in biolog Rok Rozman, sicer gonilna sila Inštituta za promocijo in varovanje vodnih ekosistemov Leeway Collective ter gibanja Balkan River Defence. Fotografije za več kot 200 strani dolg vodnik je prispeval Rožle Bregar. Na popotovanju od izvira do morja jih je nastalo več kot 16.000, v knjigo so jih uvrstili kakšnih 200. Sočo so na 138 kilometrih razdelili v eno pohodniško in štirinajst veslaških etap. Z avtorjem Rokom Rozmanom se je Mariša Bizjak pogovarjala o vodniku, doživljanju veslanja po celotni Soči, kobariškem odloku o plovbi, Kataraktu, jezovih – tistih, ki stojijo, in tistih, ki so bili načrtovani v zgornjem delu Soče, pa so jih »junaki Soče« preprečili … o tem namreč nastaja tudi istoimenski film, ki naj bi ga dokončali prihodnje poletje.
Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.
Deset let je minilo od smrti Pavleta Merkúja, skladatelja, etnomuzikologa, jezikoslovca, pa tudi dolgoletnega sodelavca Radia Trst A. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi, so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. Minuli petek so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo prepletla Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep spominski večer pa se je prebudila v skladatelju in dirigentu, Ambrožu Čopiju.
Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.
Skupina Plateau leto 2025 začenja s polno paro. 1. januarja so »Platojevci« objavili svoj drugi singel, skladbo, ki raziskuje minevanje mladosti in soočanje s spremembami, ki jih prinaša čas. Pesem s svojo iskrenostjo in melodiko nagovarja krog poslušalcev, ki iščejo globlje sporočilo v glasbi. Skladbo je predstavil Andrej Kaferle, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved aprilskega koncerta in izdajo novega albuma.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Ali ste vedeli, da so morski prašički že več kot 2000 let del človeške zgodovine? V starodavni Južni Ameriki so jih cenili ne le kot hišne ljubljenčke, ampak tudi kot simbol sreče. Tudi njihovo ime je zelo nenavadno, saj ne izvirajo iz morja niti niso prašički. Tako so jih poimenovali zaradi njihove prisrčne 'cvileče' komunikacije, ki morda spominja na pujse, ki so jih mornarji nekoč prevažali na ladjah kot del prehranskih zalog. Zaradi svoje družabnosti in nežnosti ter ljubkih pogovorov, ki jih uporabljajo za komunikacijo, so prirasli k srcu tudi Jerneju Mikužu iz naselja Žagolič blizu Cola. Jernej je pri nas eden redkih vzrediteljev teh ljubkih živalic. Prisluhnite, če želite izvedeti več o čudovitem svetu morskih prašičkov. Verjemite, s svojim prepoznavnim cviljenjem, sploh ko se bliža čas hranjenja, bodo hitro pritegnili vašo pozornost.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novi Gorici je z novim letom dobila novega predstojnika. Doktorja Marka Vudraga, ki se je upokojil, je na predstojniškem mestu novogoriškega NIJZ-ja nasledil dr. Mario Fafangel, epidemiolog, ki je bil med najhujšo epidemijo koronavirusa vodja posvetovalne skupine za njegovo obvladovanje. Covid je zdaj stabilen, zadnja dva tedna pa prevladuje in je v porastu virus gripe, zato stroka med ostalimi ukrepi priporoča tudi cepljenje. O tem in o temah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnega in zdravja vsakega posameznika, pa je epidemiolog Mario Fafangel več povedal v pogovoru z novinarjem Valterjem Pregljem.
V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!
V naslednjih minutah bomo spoznali Metko Sušec Praček. Razlog za povabilo na klepet je njena knjiga z naslovom Ni me več strah. Avtorica Sušec Praček je osnovno in srednjo izobrazbo pridobila v Murski Soboti. Nato je izbrala študij prava v Ljubljani, kjer je spoznala bodočega moža in se z njim preselila v Koper. Kot pravnica je bila zaposlena v Luki Koper. Na preskok iz aktivnega obdobja v pokoj se je dobro pripravila: da dnevi ne bi bili namenjeni le zabavi in brezdelju, je poiskala aktivnost, s katero bi lahko izrazila svojo ustvarjalnost. Prepričal jo je tečaj kreativnega pisanja. Lani je pri založbi Hirondelle izdala knjižni prvenec, ki opisuje pravnico Saro na uspešni življenjski poti. Kot je povzela avtorica spremnega zapisa, Mateja Polona Wallas: »Bralec pred seboj ugleda današnjo Saro, pred katero so izzivi vdovstva ter zaključevanja aktivnega dela svojega življenja, ter Saro, ki spremlja svojega moža skozi zdravljenje bolezni.« V pogovoru bo avtorica prebrala tudi svoj najljubši odstavek iz knjige. Zakaj je klepet sklenila z zahvalami Jasni Čebron in Nevi Zajc? Prisluhnite!
Še vse do decembra je v Tolminskem muzeju na ogled nova razstava “Na dvorišču železnodobnih prednikov”, na kateri so predstavljene najdbe z arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli v Breginjskem kotu. Te pričajo o posebnem mestu, kjer so pred več kot dvema tisočletjema pokopavali posameznike s pomembnim družbenim statusom. Z avtorjem razstave Mihom Mlinarjem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Še vse do decembra je v Tolminskem muzeju na ogled nova razstava “Na dvorišču železnodobnih prednikov”, na kateri so predstavljene najdbe z arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli v Breginjskem kotu. Te pričajo o posebnem mestu, kjer so pred več kot dvema tisočletjema pokopavali posameznike s pomembnim družbenim statusom. Z avtorjem razstave Mihom Mlinarjem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.
'Padava' je pesem, s katero Lara raziskuje kompleksnost čustvenih odnosov in izraža dinamiko medsebojnega 'padanja en v drugega'. Predstavila jo je kot Pesem in pol in obenem napovedala svoj skorajšnji koncert v Kinu Šiška.
Minuli konec tedna se je poslovil velikan primorske in slovenske narodno zabavne glasbe Ottavio Brajko. Star je bil 82 let. Ustvaril je premnoge vesele melodije, s svojim ansamblom je zabaval množice doma in po svetu ter pustil skrinjo glasbenih zakladov, iz katere so črpali in še vedno črpajo mnogi, ki so prišli za njim.
Minuli konec tedna se je poslovil velikan primorske in slovenske narodno zabavne glasbe Ottavio Brajko. Star je bil 82 let. Ustvaril je premnoge vesele melodije, s svojim ansamblom je zabaval množice doma in po svetu ter pustil skrinjo glasbenih zakladov, iz katere so črpali in še vedno črpajo mnogi, ki so prišli za njim.
V Ajdovščini deluje kitarska skupina Akordi. Da starost ni ovira za uživanje v življenju, dokazuje 14 upokojencev, članov skupine, ki bo 11. rojstni dan praznovala 14. januarja. Njihov glasbeni repertoar obsega 40 glasbenih priredb. Nastopajo predvsem v domačem okolju, najbolj pa so ponosni na lanskoletni koncert v Beneški laguni. Enkrat na teden se dobijo na vajah v Ajdovščini. Na prvi letošnji vaji jih je obiskala Mateja Grebenjak. Izpolnili so ji tudi glasbeno željo.
V Ajdovščini deluje kitarska skupina Akordi. Da starost ni ovira za uživanje v življenju, dokazuje 14 upokojencev, članov skupine, ki bo 11. rojstni dan praznovala 14. januarja. Njihov glasbeni repertoar obsega 40 glasbenih priredb. Nastopajo predvsem v domačem okolju, najbolj pa so ponosni na lanskoletni koncert v Beneški laguni. Enkrat na teden se dobijo na vajah v Ajdovščini. Na prvi letošnji vaji jih je obiskala Mateja Grebenjak. Izpolnili so ji tudi glasbeno željo.