Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Centri za duševno zdravje po Sloveniji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravljajo delavnice in priročnik za odrasle z ADHD. ADHD je genetsko pogojena motnja, ki - kot danes vemo - ne izzveni v najstniških letih, kot je veljalo prepričanje še pred nekaj desetletji, temveč pogosto vztraja tudi v odraslosti. Kaj se pri ADHD spremeni v odraslem obdobju in zakaj imajo mnogi občutek, kot da se težave pojavijo na novo? O tem govori specialistka klinične psihologije Maja Smrdu iz Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma Koper.
Centri za duševno zdravje po Sloveniji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravljajo delavnice in priročnik za odrasle z ADHD. ADHD je genetsko pogojena motnja, ki - kot danes vemo - ne izzveni v najstniških letih, kot je veljalo prepričanje še pred nekaj desetletji, temveč pogosto vztraja tudi v odraslosti. Kaj se pri ADHD spremeni v odraslem obdobju in zakaj imajo mnogi občutek, kot da se težave pojavijo na novo? O tem govori specialistka klinične psihologije Maja Smrdu iz Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma Koper.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Skladbo med Med sodi rojen podpisujeta Dimek in Davor Klarić, glasbenika, ki ju sicer poznamo kot člana zasedbe Mi2, v omenjenem duetu pa sta delovanje zastavila nekoliko drugače – bolj intimno, bolj osebno. Pesem odpira zgodbo o navezanosti na vino, o samoti, ki pride z njo, in o življenju na glasbeni poti, ki ni vedno samo oder in aplavz. Kaj vse se skriva med vrsticami in kako nastajajo takšne zgodbe v pogovoru z Iztokom, Dimek.
Skladbo med Med sodi rojen podpisujeta Dimek in Davor Klarić, glasbenika, ki ju sicer poznamo kot člana zasedbe Mi2, v omenjenem duetu pa sta delovanje zastavila nekoliko drugače – bolj intimno, bolj osebno. Pesem odpira zgodbo o navezanosti na vino, o samoti, ki pride z njo, in o življenju na glasbeni poti, ki ni vedno samo oder in aplavz. Kaj vse se skriva med vrsticami in kako nastajajo takšne zgodbe v pogovoru z Iztokom, Dimek.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Pomlad je uradno že tu, vreme nam je kakšen dan bolj, kakšen dan manj naklonjeno. Ampak narava se lepo prebuja, dnevi so daljši in toplejši - in to je tisti čas leta, ko nas bolj vleče v naravo, zbudi pa se tudi želja, da morda zavihamo rokave, uredimo svoje vrtove, balkone in terase. Marsikaj smo morda že postorili - počistili ostanke zimske zapuščenosti, recimo.Kaj vse lahko postorimo že zdaj in kaj v kratkem, pa nam pove Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica , ki jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Pomlad je uradno že tu, vreme nam je kakšen dan bolj, kakšen dan manj naklonjeno. Ampak narava se lepo prebuja, dnevi so daljši in toplejši - in to je tisti čas leta, ko nas bolj vleče v naravo, zbudi pa se tudi želja, da morda zavihamo rokave, uredimo svoje vrtove, balkone in terase. Marsikaj smo morda že postorili - počistili ostanke zimske zapuščenosti, recimo.Kaj vse lahko postorimo že zdaj in kaj v kratkem, pa nam pove Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica , ki jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Skupina Prizma je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno. Gre za zasedbo, ki je pred dvema letoma praznovala – tudi z našim Radiem Koper - 50. rojstni dan - 25. maja 2024 je posnela jubilejni koncert v Divači, ki je bil poln nostalgije, zimzelenih uspešnic in spominov na več kot pol stoletja dolgo glasbeno pot. Na tej poti se je verjetno zgodilo mnogo – tudi ustvarilo mnogo. V letu 2026 so pred izdajo novega albuma. Vse okoli pesmi, ki bo na njem in ki je postala Pesem in pol, "Boljši sem kot prej", je predstavil eden od dveh izvirnih članov Prizme, Franci Čelhar.
Skupina Prizma je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno. Gre za zasedbo, ki je pred dvema letoma praznovala – tudi z našim Radiem Koper - 50. rojstni dan - 25. maja 2024 je posnela jubilejni koncert v Divači, ki je bil poln nostalgije, zimzelenih uspešnic in spominov na več kot pol stoletja dolgo glasbeno pot. Na tej poti se je verjetno zgodilo mnogo – tudi ustvarilo mnogo. V letu 2026 so pred izdajo novega albuma. Vse okoli pesmi, ki bo na njem in ki je postala Pesem in pol, "Boljši sem kot prej", je predstavil eden od dveh izvirnih članov Prizme, Franci Čelhar.
Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela je mojster kreativne glasbe, Zlatko Kaučič, v Klubu Cankarjevega doma predstavil novi album z naslovom Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Skladbe, ki jih je navdihnila Kosovelova poezija, bogatijo tudi recitacije pesmi v slovenščini in italijanščini. O vplivu Kosovela nanj ter o prepletanju poezije in zvočnosti, je Zlatko Kaučič pripovedoval Mojci Maljevac.
Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela je mojster kreativne glasbe, Zlatko Kaučič, v Klubu Cankarjevega doma predstavil novi album z naslovom Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Skladbe, ki jih je navdihnila Kosovelova poezija, bogatijo tudi recitacije pesmi v slovenščini in italijanščini. O vplivu Kosovela nanj ter o prepletanju poezije in zvočnosti, je Zlatko Kaučič pripovedoval Mojci Maljevac.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
V Avditoriju Portorož so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v ponedeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
V Avditoriju Portorož so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v ponedeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
Štefanija Lukič Zlobec je že od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. Spominčici se je kot prostovoljka pridružila leta 2009, ko je njen mož Jaša Zlobec pri starosti 50 let zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Z neverjetno energijo vodi društvo, z zgledom navdihuje številne prostovoljce, ozavešča o demenci, je pobudnica mnogih projektov - z njo se je začel Alzheimer kafe, tudi Demenci prijazne točke, na njeno pobudo je Spominčica postala tudi članica Alzheimer Europe (AE) in Alzheimer's Disease International (ADI), v katerih je aktivna članica. 15 maja bo Ljubljana gostila in organizirala 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom "DEMENCA DANES: IZZIVI IN REŠITVE«. Zelo pomembno je tudi , da je generalna skupščina OZN nedavno po dolgih prizadevanjih sprejela deklaracijo o demenci kot vodilni nenalezljivi bolezni. S Štefanijo Lukič Zlobec se pogovarja Nataša Benčič.
Štefanija Lukič Zlobec je že od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. Spominčici se je kot prostovoljka pridružila leta 2009, ko je njen mož Jaša Zlobec pri starosti 50 let zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Z neverjetno energijo vodi društvo, z zgledom navdihuje številne prostovoljce, ozavešča o demenci, je pobudnica mnogih projektov - z njo se je začel Alzheimer kafe, tudi Demenci prijazne točke, na njeno pobudo je Spominčica postala tudi članica Alzheimer Europe (AE) in Alzheimer's Disease International (ADI), v katerih je aktivna članica. 15 maja bo Ljubljana gostila in organizirala 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom "DEMENCA DANES: IZZIVI IN REŠITVE«. Zelo pomembno je tudi , da je generalna skupščina OZN nedavno po dolgih prizadevanjih sprejela deklaracijo o demenci kot vodilni nenalezljivi bolezni. S Štefanijo Lukič Zlobec se pogovarja Nataša Benčič.
Ob svetovnem tednu glavkoma je Splošna bolnišnica Izola organizirala preventivni dogodek, namenjen zgodnjemu odkrivanju in ozaveščanju o glavkomu, bolezni, ki je eden najpogostejših vzrokov za nepopravljivo in trajno izgubo vida. V okviru dogodka je potekala brezplačna meritev očesnega pritiska, strokovno svetovanje ter informiranje o znakih, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja glavkoma, ki ga imenujemo tudi »tihi tat vida«. Povišan očesni pritisk je eden glavnih dejavnikov tveganja, pravočasno odkrivanje pa lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in ohrani vid. Sogovornik: zdravnik Aljaž Kokole
Ob svetovnem tednu glavkoma je Splošna bolnišnica Izola organizirala preventivni dogodek, namenjen zgodnjemu odkrivanju in ozaveščanju o glavkomu, bolezni, ki je eden najpogostejših vzrokov za nepopravljivo in trajno izgubo vida. V okviru dogodka je potekala brezplačna meritev očesnega pritiska, strokovno svetovanje ter informiranje o znakih, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja glavkoma, ki ga imenujemo tudi »tihi tat vida«. Povišan očesni pritisk je eden glavnih dejavnikov tveganja, pravočasno odkrivanje pa lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in ohrani vid. Sogovornik: zdravnik Aljaž Kokole
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Mladi glasbenik 2nite je nedavno izdal novo pesem, skladbo "Vem da", ki je minuli petek postala Pesem in pol. Tudi z njo preseneča, saj jo prevevata iskreni in zelo osebni izraz. 2nite pesem opisuje kot žalostno ljubezensko zgodbo. V pesmi odpiraš tudi vprašanja mentalnega zdravja in občutka izgubljenosti.
Mladi glasbenik 2nite je nedavno izdal novo pesem, skladbo "Vem da", ki je minuli petek postala Pesem in pol. Tudi z njo preseneča, saj jo prevevata iskreni in zelo osebni izraz. 2nite pesem opisuje kot žalostno ljubezensko zgodbo. V pesmi odpiraš tudi vprašanja mentalnega zdravja in občutka izgubljenosti.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Katja Bucik, logopedinja in plesno-gibalna terapevtka v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava oz. CIRIUS-u, je pred več kot 25 leti prva v Sloveniji začela razvijati ples na invalidskih vozičkih. V sklopu programa plesno - gibalne terapije je na različne slovenske odre postavila več dogodkov in plesnih predstav, v katerih sodelujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pod zadnjo z naslovom V hiši 3 in 3 se godi sto stvari, se podpisuje skupaj s hčerjo Tjašo Bucik, nastala pa je ob lanski 60. obletnici CIRIUS. Obiskali smo jih na vajah.
Katja Bucik, logopedinja in plesno-gibalna terapevtka v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava oz. CIRIUS-u, je pred več kot 25 leti prva v Sloveniji začela razvijati ples na invalidskih vozičkih. V sklopu programa plesno - gibalne terapije je na različne slovenske odre postavila več dogodkov in plesnih predstav, v katerih sodelujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pod zadnjo z naslovom V hiši 3 in 3 se godi sto stvari, se podpisuje skupaj s hčerjo Tjašo Bucik, nastala pa je ob lanski 60. obletnici CIRIUS. Obiskali smo jih na vajah.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Preventivni presejalni pogram Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi, kar je ključno za preprečevanje poznejših stadijev bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše. V letu 2025 se je v Sloveniji v Program Svit odzvalo v povprečju 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej. Zaznan je napredek med moškimi, njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Z Živo Žerjal iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se poglobili v podatke koprske zdravstvene regije.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Preventivni presejalni pogram Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi, kar je ključno za preprečevanje poznejših stadijev bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše. V letu 2025 se je v Sloveniji v Program Svit odzvalo v povprečju 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej. Zaznan je napredek med moškimi, njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Z Živo Žerjal iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se poglobili v podatke koprske zdravstvene regije.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Igre v Lillehamerju so bile za Slovenijo rezultatsko uspešne. Slovenski športniki so namreč osvojili tri bronaste medalje, vse v alpskem smučanju. Na zmagovalni oder so se povzpeli Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren.
Igre v Lillehamerju so bile za Slovenijo rezultatsko uspešne. Slovenski športniki so namreč osvojili tri bronaste medalje, vse v alpskem smučanju. Na zmagovalni oder so se povzpeli Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Pust ima v Istri že od nekdaj dva obraza: mestnega in podeželskega. Mestni karnevali so se zgledovali po Benetkah. Značilne maske so bili harlekin, kolombina, bauta, moretta, Pirančan. Na podeželju so kraljevali šinjori in šinjorine, noniči in none, špacakamini in cundri, v Brkinih pa škoromati. Pust je pravzaprav zadnji poganski praznik, ki ga cerkvene oblasti niso mogle izbrisati, zato so ga preprosto sprejele v svoj koledar. O tej bogati pustni dediščini Istre in Brkinov pripoveduje razstava v koprski Mali loži z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv in Pokrajinski muzej, nekaj več podrobnosti o karnevalski istrski tradiciji pa so nam povedale avtorice razstave.
Pust ima v Istri že od nekdaj dva obraza: mestnega in podeželskega. Mestni karnevali so se zgledovali po Benetkah. Značilne maske so bili harlekin, kolombina, bauta, moretta, Pirančan. Na podeželju so kraljevali šinjori in šinjorine, noniči in none, špacakamini in cundri, v Brkinih pa škoromati. Pust je pravzaprav zadnji poganski praznik, ki ga cerkvene oblasti niso mogle izbrisati, zato so ga preprosto sprejele v svoj koledar. O tej bogati pustni dediščini Istre in Brkinov pripoveduje razstava v koprski Mali loži z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv in Pokrajinski muzej, nekaj več podrobnosti o karnevalski istrski tradiciji pa so nam povedale avtorice razstave.
Ob petkih vlada na občini Sežana poseben delovni utrip. Takrat pride Barbara Ostrouška, ki že dobra tri leta v okviru projekta Erasmus opravlja delo v občinski upravi. Barbara prihaja iz sežanske enote Varstveno delovnega centra Koper. Na začetku so bili prisotni dvomi, kako bo sodelovanje teklo, potem pa je Barbara hitro ugotovila, da je strah odveč. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in toplino vsak petek znova pokaže, kaj inkluzija v resnici pomeni.
Ob petkih vlada na občini Sežana poseben delovni utrip. Takrat pride Barbara Ostrouška, ki že dobra tri leta v okviru projekta Erasmus opravlja delo v občinski upravi. Barbara prihaja iz sežanske enote Varstveno delovnega centra Koper. Na začetku so bili prisotni dvomi, kako bo sodelovanje teklo, potem pa je Barbara hitro ugotovila, da je strah odveč. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in toplino vsak petek znova pokaže, kaj inkluzija v resnici pomeni.
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.