Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Martino Maršič smo obiskali na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk.
Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Martino Maršič smo obiskali na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk.
Breda Biščak je prevajalka, moderatorka in analitična psihoterapevtka, ki ji je pred petimi leti stanovsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev za prevod romana Avgust Johna Williamsa podelilo Sovretovo nagrado. Primorka med drugim že več kot deset let redno sodeluje tudi z mednarodnim literarnim festivalom Vilenica. Ob mednarodnem dnevu prevajalcev smo jo povabili na pogovor. Ali spletni prevajalniki predstavljajo resno konkurenco ljudem, bo poklic prevajalca kmalu le še preteklost?
Breda Biščak je prevajalka, moderatorka in analitična psihoterapevtka, ki ji je pred petimi leti stanovsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev za prevod romana Avgust Johna Williamsa podelilo Sovretovo nagrado. Primorka med drugim že več kot deset let redno sodeluje tudi z mednarodnim literarnim festivalom Vilenica. Ob mednarodnem dnevu prevajalcev smo jo povabili na pogovor. Ali spletni prevajalniki predstavljajo resno konkurenco ljudem, bo poklic prevajalca kmalu le še preteklost?
Trenutno najbolj vroči glasbeni novinci Masharik, ki so maja letos v polni Katedrali Kina Šiška uspešno izdali svoj prvenec, predstavljajo novi singel Na dnu morja. O skladbi se je razgovorila Maša Bogataj.
Trenutno najbolj vroči glasbeni novinci Masharik, ki so maja letos v polni Katedrali Kina Šiška uspešno izdali svoj prvenec, predstavljajo novi singel Na dnu morja. O skladbi se je razgovorila Maša Bogataj.
Približuje se največji festival za starejše v Evropi. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 30. septembra do 2. oktobra predstavil mnogo zanimivih vsebin, dejavnosti, razvedrila za vse, ki radi kakovostno preživljajo svoje tretje življenjsko obdobje. Predsednica Programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer dobro pozna program in obenem daje številne pobude za razvoj in ohranjanje medgeneracijskega sožitja generacij in dolgožive družbe. Vse, ki radi lepo preživljate dni ali pa si enostavno želite družbe in novih doživetij, vabi v Cankarjev dom. Vstop je prost.
Približuje se največji festival za starejše v Evropi. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 30. septembra do 2. oktobra predstavil mnogo zanimivih vsebin, dejavnosti, razvedrila za vse, ki radi kakovostno preživljajo svoje tretje življenjsko obdobje. Predsednica Programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer dobro pozna program in obenem daje številne pobude za razvoj in ohranjanje medgeneracijskega sožitja generacij in dolgožive družbe. Vse, ki radi lepo preživljate dni ali pa si enostavno želite družbe in novih doživetij, vabi v Cankarjev dom. Vstop je prost.
Veliko se govori o oblačenju v šolah, o tem, kaj je primerno, kaj neprimerno. Zadnje čase je veliko slišati, da je oblačenje predvsem neprimerno. Oblačila, modni dodatki in umetni nohti, primerjanje in tudi posmehovanje. Te teme se je lotila strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani (foto: Voranc Vogel), ki se med drugim o tem pogovarja z mladimi na predavanjih v šolah.
Veliko se govori o oblačenju v šolah, o tem, kaj je primerno, kaj neprimerno. Zadnje čase je veliko slišati, da je oblačenje predvsem neprimerno. Oblačila, modni dodatki in umetni nohti, primerjanje in tudi posmehovanje. Te teme se je lotila strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani (foto: Voranc Vogel), ki se med drugim o tem pogovarja z mladimi na predavanjih v šolah.
Jezikovni portal Fran ima deset let. Leta 2014 je bil pobudnik za zagon tega portala dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Velik zanos ustvarjalcev je prinesel nadpovprečen odziv, saj gre za neverjetne številke iskanj po portalu, iskalci so z vsega sveta. Ob jubileju bodo posneli tudi kratek film, ki ga bodo predstavili na veliki slovesnosti ob praznovanju desete obletnice 16. oktobra v Ljubljani.
Jezikovni portal Fran ima deset let. Leta 2014 je bil pobudnik za zagon tega portala dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Velik zanos ustvarjalcev je prinesel nadpovprečen odziv, saj gre za neverjetne številke iskanj po portalu, iskalci so z vsega sveta. Ob jubileju bodo posneli tudi kratek film, ki ga bodo predstavili na veliki slovesnosti ob praznovanju desete obletnice 16. oktobra v Ljubljani.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017.
V Galeriji na placu v Izoli je na ogled prva v nizu razstav ob 30. obletnici Osnovne šole Livade. Povezala je generacije nekdanjih učencev in likovna arhiva dveh likovnih pedagogov - Konija Steinbacherja in Ingrid Knez.
V Galeriji na placu v Izoli je na ogled prva v nizu razstav ob 30. obletnici Osnovne šole Livade. Povezala je generacije nekdanjih učencev in likovna arhiva dveh likovnih pedagogov - Konija Steinbacherja in Ingrid Knez.
Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je v novo šolsko leto vstopil s še večjo prostorsko stisko in s še večjimi prilagoditvami kot doslej. Tudi letos se je število novo vpisanih učencev v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja povečalo. Občine slovenske Istre in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so obljubili skupno pomoč pri graditvi novih prostorov. Med izzivi ostaja tudi veliko pomanjkanje ustreznega kadra. Mateja Brežan je obiskala ravnateljico Natašo Brljavac.
Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je v novo šolsko leto vstopil s še večjo prostorsko stisko in s še večjimi prilagoditvami kot doslej. Tudi letos se je število novo vpisanih učencev v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja povečalo. Občine slovenske Istre in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so obljubili skupno pomoč pri graditvi novih prostorov. Med izzivi ostaja tudi veliko pomanjkanje ustreznega kadra. Mateja Brežan je obiskala ravnateljico Natašo Brljavac.
Koroška glasbenica Ditka je predstavila aktualno Pesem in pol, skladbo z naslovom 'Ljubim te, ljubim, ljubezen'.
Koroška glasbenica Ditka je predstavila aktualno Pesem in pol, skladbo z naslovom 'Ljubim te, ljubim, ljubezen'.
Preplet mladosti in modrosti ali pa mladosti in izkušenj - to sta dramska igralca Rok Matek, ki je 1. septembra 2024 obeležil 15 let dela v Gledališču Koper in je igralec z najdaljšim stažem v tem gledališču, ter Mak Tepšič, ki je najmlajši igralec po letih in stažu in je v začetku septembra v Novem Sadu za svojo vlogo v predstavi SIROTE v režiji Renate Vidič prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
Preplet mladosti in modrosti ali pa mladosti in izkušenj - to sta dramska igralca Rok Matek, ki je 1. septembra 2024 obeležil 15 let dela v Gledališču Koper in je igralec z najdaljšim stažem v tem gledališču, ter Mak Tepšič, ki je najmlajši igralec po letih in stažu in je v začetku septembra v Novem Sadu za svojo vlogo v predstavi SIROTE v režiji Renate Vidič prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
Kruha in iger, slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945, je naslov odmevne razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki bo do decembra gostovala v koprskem Pokrajinskem muzeju. Predstavljena dela enega naših najvidnejših modernistov so nastala v času druge svetovne vojne, ko je ustvarjal na Primorskem. Prav vsa, vključno z njegovimi poslikavami primorskih cerkva, so simbol pogumnega kritičnega umetnikovega odzivanja na družbeno dogajanje, kljubovanja fašizmu in upora proti raznarodovanju. Osrednje mesto pa ima dvostranska Kraljeva slika Streljanje talcev, 13.10.1942. Na hrbtni strani ima namreč še motiv, po katerem je razstava dobila ime. Več pa Lea Širok.
Kruha in iger, slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945, je naslov odmevne razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki bo do decembra gostovala v koprskem Pokrajinskem muzeju. Predstavljena dela enega naših najvidnejših modernistov so nastala v času druge svetovne vojne, ko je ustvarjal na Primorskem. Prav vsa, vključno z njegovimi poslikavami primorskih cerkva, so simbol pogumnega kritičnega umetnikovega odzivanja na družbeno dogajanje, kljubovanja fašizmu in upora proti raznarodovanju. Osrednje mesto pa ima dvostranska Kraljeva slika Streljanje talcev, 13.10.1942. Na hrbtni strani ima namreč še motiv, po katerem je razstava dobila ime. Več pa Lea Širok.
Tržaška Slovenka, 19 letna Suary Calligaris je v dolgih letih tega tekmovanja za Miss Trsta postala šele druga tržaška Slovenka s tem nazivom . Suary ima našim poslušalcem tudi zelo poznanega dedka - njen nono je Miran Pečenik, dolgoletni harmonikar tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga poznamo z nastopov zbora, a tudi drugih nastopov v manjših zasedbah, vselej zavednih in udarnih, z njim je skupaj s sestrami ( 5 deklet je v družini) tudi že pela na odru. Je študentka telesne vzgoje, dejavna v ženskem nogometu, ob študiju pa tudi dela in se veseli novih uspehov na polju mode v Italiji. S Suary Calligaris se pogovarja Nataša Benčič.
Tržaška Slovenka, 19 letna Suary Calligaris je v dolgih letih tega tekmovanja za Miss Trsta postala šele druga tržaška Slovenka s tem nazivom . Suary ima našim poslušalcem tudi zelo poznanega dedka - njen nono je Miran Pečenik, dolgoletni harmonikar tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga poznamo z nastopov zbora, a tudi drugih nastopov v manjših zasedbah, vselej zavednih in udarnih, z njim je skupaj s sestrami ( 5 deklet je v družini) tudi že pela na odru. Je študentka telesne vzgoje, dejavna v ženskem nogometu, ob študiju pa tudi dela in se veseli novih uspehov na polju mode v Italiji. S Suary Calligaris se pogovarja Nataša Benčič.
V Ljubljani je odlično izzvenel Avdioforum. Edinstven dogodek s predavanji, delavnicami, demo sobami in odličnimi gosti, tudi tujimi predavatelji, ki so delili svoje znanje, je nastal iz entuziazma in želje posameznikov, da bi delo z zvokom postavili na akademsko raven. Že desetletja si namreč prizadevajo za uveljavitev tovrstnega študija oz. uvedbo študija zvoka v program ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Urša Mravlje je v Ljubljani ujela tudi letošnjega dobitnika oskarja za zvok, Tarna Willersa, ki je sodeloval z Bradom Pittom.
V Ljubljani je odlično izzvenel Avdioforum. Edinstven dogodek s predavanji, delavnicami, demo sobami in odličnimi gosti, tudi tujimi predavatelji, ki so delili svoje znanje, je nastal iz entuziazma in želje posameznikov, da bi delo z zvokom postavili na akademsko raven. Že desetletja si namreč prizadevajo za uveljavitev tovrstnega študija oz. uvedbo študija zvoka v program ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Urša Mravlje je v Ljubljani ujela tudi letošnjega dobitnika oskarja za zvok, Tarna Willersa, ki je sodeloval z Bradom Pittom.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.
Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.
Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.
Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.
Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.
Pričakovanje jeseni si lahko lajšamo tudi s koncerti. V soboto prihaja v portoroški Avditorij skupina Laibach. Državno odlikovanje, ki jim ga je meseca maja svečano podelila predsednica Nataša Pirc Musar, se prijetno lesketa v tem pozno poletnem soncu. Glasbeni urednik Armando Šturman se je v bližini Trnovske cerkve v Ljubljani sešel z Janijem Novakom, ki je že kar desetletja praktično prvo ime te kultne, kontroverzne, a vsekakor legendarne zasedbe.
Pričakovanje jeseni si lahko lajšamo tudi s koncerti. V soboto prihaja v portoroški Avditorij skupina Laibach. Državno odlikovanje, ki jim ga je meseca maja svečano podelila predsednica Nataša Pirc Musar, se prijetno lesketa v tem pozno poletnem soncu. Glasbeni urednik Armando Šturman se je v bližini Trnovske cerkve v Ljubljani sešel z Janijem Novakom, ki je že kar desetletja praktično prvo ime te kultne, kontroverzne, a vsekakor legendarne zasedbe.
Mestna občina Nova Gorica je včeraj obeležila občinski praznik v spomin na začetek Goriške fronte 9. septembra 1943. Občina je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Mestna občina Nova Gorica je včeraj obeležila občinski praznik v spomin na začetek Goriške fronte 9. septembra 1943. Občina je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
V ponedejek so v Podnanosu pripravili sprejem za paralokostrelca Dejana Fabčiča, ki je v mešani ekipi z Živo Lavrinc na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasto medaljo. "Zato se splača trenirat, s tem je poplačan ves trud. Nisem si predstavljal, da bo tako. Če bo zdravje in ekipa, bom vztrajal v športu še naprej."
V ponedejek so v Podnanosu pripravili sprejem za paralokostrelca Dejana Fabčiča, ki je v mešani ekipi z Živo Lavrinc na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasto medaljo. "Zato se splača trenirat, s tem je poplačan ves trud. Nisem si predstavljal, da bo tako. Če bo zdravje in ekipa, bom vztrajal v športu še naprej."
Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki plete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja. Skladbo Zmagovalec je posnel z zasedbo Krila Ptice, ta je pretežno primorska, ki ga spremlja na koncertnih odrih. S svojo energijo spretno preklapljajo med spevnimi baladami in pravim rokenrol žurom. Nova skladba je bolj »bluzovske« narave, njen naslov pa je: Zmagovalec. Jure Lesar in Krila ptice so zmagovalci rubrike Pesem in pol.
Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki plete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja. Skladbo Zmagovalec je posnel z zasedbo Krila Ptice, ta je pretežno primorska, ki ga spremlja na koncertnih odrih. S svojo energijo spretno preklapljajo med spevnimi baladami in pravim rokenrol žurom. Nova skladba je bolj »bluzovske« narave, njen naslov pa je: Zmagovalec. Jure Lesar in Krila ptice so zmagovalci rubrike Pesem in pol.
V nedeljo se je s sklepnim koncertom Constanze Kvarteta v Minoritskem samostanu Sv. Frančiška zaključil letošnji 23. Tartini festival. Ta je ponudil sedem koncertov, ki so se odvili v Piranu in v Kopru. Vključil je perspektivne mlade glasbenike in ponudil koncerte uglednih glasbenikov na najvišji mednarodni ravni. Vtise povzema Simona Moličnik.
V nedeljo se je s sklepnim koncertom Constanze Kvarteta v Minoritskem samostanu Sv. Frančiška zaključil letošnji 23. Tartini festival. Ta je ponudil sedem koncertov, ki so se odvili v Piranu in v Kopru. Vključil je perspektivne mlade glasbenike in ponudil koncerte uglednih glasbenikov na najvišji mednarodni ravni. Vtise povzema Simona Moličnik.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Andrej Orel je Primorec z velikim smislom za humor in veseljem do življenja. Poleg študija italijanskega in španskega jezika ter književnosti je vzporedno obiskoval Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je svoje glasilke uril na oddelku za Jazz in zabavno glasbo. Nedavno nam je poslal avtorsko skladbo, ki jo, citiram, posveča prijateljici. Nič več kot to. Skladba nosi naslov »V modro obzorje«.
Andrej Orel je Primorec z velikim smislom za humor in veseljem do življenja. Poleg študija italijanskega in španskega jezika ter književnosti je vzporedno obiskoval Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je svoje glasilke uril na oddelku za Jazz in zabavno glasbo. Nedavno nam je poslal avtorsko skladbo, ki jo, citiram, posveča prijateljici. Nič več kot to. Skladba nosi naslov »V modro obzorje«.
»Odmašimo si ušesa, odprimo oči, vse bo zamudil, kdor se boji!«, tako nas v življenje drami pesnik, pesnik, prevajalec, publicist, sociolog, filozof, komparativist, ki živi med Londonom in Avberejem na Krasu in je napisal imenitno knjigo pesmi za otroke, v njej je 18 hudomušnih in tenkočutnih pesmi o prijateljstvu, spoštovanju narave in pomenu samosvojosti. Knjigo RIME NA VETER je pod okriljem Založništva tržaškega tiska napisal Milan Šelj.
»Odmašimo si ušesa, odprimo oči, vse bo zamudil, kdor se boji!«, tako nas v življenje drami pesnik, pesnik, prevajalec, publicist, sociolog, filozof, komparativist, ki živi med Londonom in Avberejem na Krasu in je napisal imenitno knjigo pesmi za otroke, v njej je 18 hudomušnih in tenkočutnih pesmi o prijateljstvu, spoštovanju narave in pomenu samosvojosti. Knjigo RIME NA VETER je pod okriljem Založništva tržaškega tiska napisal Milan Šelj.
Bazar, Halo, Danilo Kocjančič friends, Massimo Savić and Elements, Slavko Ivančić, Tinkara Kovač, Mef, Jan Plestenjak in mnogi drugi. Zdenko Cotič - Coto je sodeloval s številnimi glasbeniki in spada med tiste, ki so močno zaznamovali primorsko in širšo glasbeno sceno. Slavi jih 70. In ob tem jubileju smo mu voščili tudi mi.
Bazar, Halo, Danilo Kocjančič friends, Massimo Savić and Elements, Slavko Ivančić, Tinkara Kovač, Mef, Jan Plestenjak in mnogi drugi. Zdenko Cotič - Coto je sodeloval s številnimi glasbeniki in spada med tiste, ki so močno zaznamovali primorsko in širšo glasbeno sceno. Slavi jih 70. In ob tem jubileju smo mu voščili tudi mi.
Začetek oljarske sezone se je z leti premaknil - z novembra na oktober, za oljkarje, ki stavijo na kakovost, pa tudi že na september. Za nekaj mladih oljkarjev iz slovenske Istre, ki so se povezali v zadrugo Terra centuria, pa je izziv pridelati ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov. Zato so prve oljke že pobrali in predelali v olje. Tjaša Škamperle je v majhni torklji obiskala Danijela Stojkoviča, ki je v rokah že držal stekleničko letošnjega pridelka.
Začetek oljarske sezone se je z leti premaknil - z novembra na oktober, za oljkarje, ki stavijo na kakovost, pa tudi že na september. Za nekaj mladih oljkarjev iz slovenske Istre, ki so se povezali v zadrugo Terra centuria, pa je izziv pridelati ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov. Zato so prve oljke že pobrali in predelali v olje. Tjaša Škamperle je v majhni torklji obiskala Danijela Stojkoviča, ki je v rokah že držal stekleničko letošnjega pridelka.
Letos mineva 120 let od prvega spusta v jamo Dimnice, kamor se je leta 1904 prvi podal Ivan Andrej Perko. Deset let kasneje je Slovensko planinsko društvo iz Trsta jamo uredilo za turistični obisk. Dimnice se ponašajo s tretjimi najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi. Skupaj z okolico predstavljajo muzej na prostem, kjer lahko obiskovalci med drugim spoznavajo stikanje kraškega in flišnega površja ter prisluhnejo zgodbi o »vražji prekajevalnici«, kot so domačini poimenovali jamo, ko so opazovali iz brezna izhajajočo meglico. Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Občina Hrpelje-Kozina in Jamarsko društvo Dimnice so v letu 2024, ob počastitvi 120 let jame Dimnice in 110. obletnice njenega turističnega razvoja, organizirali več dogodkov. Osrednji se bo odvil v petek, 30. avgusta, v sklopu praznika občine Hrpelje-Kozina.
Letos mineva 120 let od prvega spusta v jamo Dimnice, kamor se je leta 1904 prvi podal Ivan Andrej Perko. Deset let kasneje je Slovensko planinsko društvo iz Trsta jamo uredilo za turistični obisk. Dimnice se ponašajo s tretjimi najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi. Skupaj z okolico predstavljajo muzej na prostem, kjer lahko obiskovalci med drugim spoznavajo stikanje kraškega in flišnega površja ter prisluhnejo zgodbi o »vražji prekajevalnici«, kot so domačini poimenovali jamo, ko so opazovali iz brezna izhajajočo meglico. Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Občina Hrpelje-Kozina in Jamarsko društvo Dimnice so v letu 2024, ob počastitvi 120 let jame Dimnice in 110. obletnice njenega turističnega razvoja, organizirali več dogodkov. Osrednji se bo odvil v petek, 30. avgusta, v sklopu praznika občine Hrpelje-Kozina.
Lilijana Hrvatin je upokojena že 7 let. Dolga leta je bila učiteljica in pomočnica ravnateljice OŠ Livade v Izoli. Da bo učiteljica je vedela že v 1.razredu osnovne šole in bila vedno pridna učenka, nakar si je na presenečenje vseh v osmem razredu premislila, se izšolala za frizerko, a je kasneje spremenila poklicno pot, saj jo srce jo je vleklo v šolo in vedno je poudarjala, da je učitelj lahko le tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi. V tednu preden se spet začne šola jo je na klepet povabila Nataša Benčič : o šoli nekoč in danes, medvrstniških odnosih, o avtoriteti učiteljev, ki jo je zamenjala avtoriteta staršev, o preveliki tekmovalnosti, o znanju.
Lilijana Hrvatin je upokojena že 7 let. Dolga leta je bila učiteljica in pomočnica ravnateljice OŠ Livade v Izoli. Da bo učiteljica je vedela že v 1.razredu osnovne šole in bila vedno pridna učenka, nakar si je na presenečenje vseh v osmem razredu premislila, se izšolala za frizerko, a je kasneje spremenila poklicno pot, saj jo srce jo je vleklo v šolo in vedno je poudarjala, da je učitelj lahko le tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi. V tednu preden se spet začne šola jo je na klepet povabila Nataša Benčič : o šoli nekoč in danes, medvrstniških odnosih, o avtoriteti učiteljev, ki jo je zamenjala avtoriteta staršev, o preveliki tekmovalnosti, o znanju.
15. oktobra bo minilo 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, ki se je rodil na Vrsnem na Kobariškem. V sklopu praznovanja obletnice med drugim v Tolminskem muzeju pripravljajo tudi novo knjigo z naslovom Soški slavec. Z avtorico Damjano Fortunat Černilogar se je pogovarjala Mariša Bizjak.
15. oktobra bo minilo 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, ki se je rodil na Vrsnem na Kobariškem. V sklopu praznovanja obletnice med drugim v Tolminskem muzeju pripravljajo tudi novo knjigo z naslovom Soški slavec. Z avtorico Damjano Fortunat Černilogar se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Skupina LPS je za novo napeto družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ posnela skladbo Nekaj novega'. Film v kino prihaja oktobra letos, v njem pa v stranskih vlogah nastopajo tudi člani skupine.
Skupina LPS je za novo napeto družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ posnela skladbo Nekaj novega'. Film v kino prihaja oktobra letos, v njem pa v stranskih vlogah nastopajo tudi člani skupine.
V zaselku Vinišče v občini Renče-Vogrsko se je zaključil Tabor preživetja v naravi, ki so se ga udeležili otroci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rdeča nit tabora, ki poteka že enajsto leto je, da se mladi opremijo z osnovnimi strategijami in veščinami za preživetje v primeru naravnih, prometnih in drugih nesreč. Nad vodstvom tabora ob pomoči vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite je bdel inštruktor preživetja v naravi Brane Červek. Tabor je obiskala Nataša Uršič
V zaselku Vinišče v občini Renče-Vogrsko se je zaključil Tabor preživetja v naravi, ki so se ga udeležili otroci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rdeča nit tabora, ki poteka že enajsto leto je, da se mladi opremijo z osnovnimi strategijami in veščinami za preživetje v primeru naravnih, prometnih in drugih nesreč. Nad vodstvom tabora ob pomoči vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite je bdel inštruktor preživetja v naravi Brane Červek. Tabor je obiskala Nataša Uršič
Košnja po starem je dogodek, ki ga že vrsto let pripravlja društvo Trillek s Cola nad Ajdovščino, ki se tudi sicer ukvarja z ohranjanjem ljudskega izročila in običajev. Ne gre za prireditev, ampak za srečanje generacij in obujanje spominov na življenje na podeželju v časih, ko je bilo ročno spravilo sena del vsakdanjika. V svežem poletnem jutru je nastala še ena zanimiva reportaža, prepletena s spomini starejših koscev in izkušnjami mlajših.
Košnja po starem je dogodek, ki ga že vrsto let pripravlja društvo Trillek s Cola nad Ajdovščino, ki se tudi sicer ukvarja z ohranjanjem ljudskega izročila in običajev. Ne gre za prireditev, ampak za srečanje generacij in obujanje spominov na življenje na podeželju v časih, ko je bilo ročno spravilo sena del vsakdanjika. V svežem poletnem jutru je nastala še ena zanimiva reportaža, prepletena s spomini starejših koscev in izkušnjami mlajših.
Na svetu nikoli nismo sami. Nismo sami tudi v smislu, da so tisti pred nami ogromno naredili. Bogata je umetnostna dediščina, vedno znova nas nagovarja in navdihuje k nadaljnji ustvarjalnosti. Giuseppe Tartini, je bila osebnost evropskega duha že v 18. stoletju. Evropa ga danes imenuje za očeta narodov. Rojen v Piranu, spodbuja spoštovanje, ponos in navdihuje nadaljnje ustvarjalno delo. Pričenja se 23. Tartini festival. To je butični festival, ki na Obalo prinese baročno glasbo v izvedbah najuglednejših izvajalcev mednarodnega slovesa. Umetniška vodja festivala je Jasna Nadles.
Na svetu nikoli nismo sami. Nismo sami tudi v smislu, da so tisti pred nami ogromno naredili. Bogata je umetnostna dediščina, vedno znova nas nagovarja in navdihuje k nadaljnji ustvarjalnosti. Giuseppe Tartini, je bila osebnost evropskega duha že v 18. stoletju. Evropa ga danes imenuje za očeta narodov. Rojen v Piranu, spodbuja spoštovanje, ponos in navdihuje nadaljnje ustvarjalno delo. Pričenja se 23. Tartini festival. To je butični festival, ki na Obalo prinese baročno glasbo v izvedbah najuglednejših izvajalcev mednarodnega slovesa. Umetniška vodja festivala je Jasna Nadles.
Oder plaže Valdotra je že tretje leto zapored prizorišče kulturne prireditve ob 24.avgustu, dnevu neodvisnosti Ukrajine. Dogodek je spoštljiv poklon ljudem, ki so v vojnih razmerah morali zapustiti svoje domove in našli zatočišče v Ankaranu, za obiskovalce pa lepa izkušnja spoznavanja druge kulture in njenih ljudi. Motor te zgodbe je dijak Boris Kalashnikov , z njim pa so v studiu tudi pevke in pianist. Prisluhnimo pesmi in besedi. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Oder plaže Valdotra je že tretje leto zapored prizorišče kulturne prireditve ob 24.avgustu, dnevu neodvisnosti Ukrajine. Dogodek je spoštljiv poklon ljudem, ki so v vojnih razmerah morali zapustiti svoje domove in našli zatočišče v Ankaranu, za obiskovalce pa lepa izkušnja spoznavanja druge kulture in njenih ljudi. Motor te zgodbe je dijak Boris Kalashnikov , z njim pa so v studiu tudi pevke in pianist. Prisluhnimo pesmi in besedi. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Koprski arhivi so bogati z notnimi viri, ki razkrivajo glasbo preteklosti. Znanstveno raziskovalno delo za odkrivanje glasbe preteklosti in predstavljanje zvenenja te glasbe javnosti na odru, je dolgotrajno. V teh dneh poteka 42. Festival Radovljica. Ta letos v osredje postavlja prav glasbo koprskih arhivov. Bogata je, kar dokazuje živahno kulturno dejavnost mesta Koper (Justinopolitanus) v 17. stoletju. Obenem presenečajo notni zapisi arhivov koprskega frančiškanskega samostana. Na prvi pogled kažejo, da gre za glasbo srednjeveškega gregorijanskega korala, a znanstveno oko dr. Katarine Šter je odkrilo, da gre za do danes povsem neraziskano prakso drugačnega korala, ki je živela v Kopru in nemara tudi drugod po svetu. Neposredno s Festivala Radovljica: dr. Metoda Kokole (znastvena svetnica na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, dr. Katarina Šter, znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutut ZRC SAZU) in Danijela Perković Frleta (doktorska študentka, raziskovalka dediščine frančiškanskih samostanov na Hrvaškem).
Koprski arhivi so bogati z notnimi viri, ki razkrivajo glasbo preteklosti. Znanstveno raziskovalno delo za odkrivanje glasbe preteklosti in predstavljanje zvenenja te glasbe javnosti na odru, je dolgotrajno. V teh dneh poteka 42. Festival Radovljica. Ta letos v osredje postavlja prav glasbo koprskih arhivov. Bogata je, kar dokazuje živahno kulturno dejavnost mesta Koper (Justinopolitanus) v 17. stoletju. Obenem presenečajo notni zapisi arhivov koprskega frančiškanskega samostana. Na prvi pogled kažejo, da gre za glasbo srednjeveškega gregorijanskega korala, a znanstveno oko dr. Katarine Šter je odkrilo, da gre za do danes povsem neraziskano prakso drugačnega korala, ki je živela v Kopru in nemara tudi drugod po svetu. Neposredno s Festivala Radovljica: dr. Metoda Kokole (znastvena svetnica na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, dr. Katarina Šter, znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutut ZRC SAZU) in Danijela Perković Frleta (doktorska študentka, raziskovalka dediščine frančiškanskih samostanov na Hrvaškem).
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
"Ko pridem na oder, me navdaja posebno navdušenje. Preden vzmahnem pa začutim poseben notranji mir in postanem del drugega sveta," pove dirigent, umetniški vodja Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, skladatelj Ambrož Čopi. V Postojni se odvija 23. Mednarodni glasbeni festival mladih, ki ga organizira Turistično društvo Postojna in Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska, ki je lani praznovala svojo 140. obletnico. V četrtek, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v cerkvi sv. Štefana ponudil koncert Mešanega komornega zbora KGBL z dirigentom Ambrožem Čopijem. Bilo je doživetje vedno znova navdihujoče lepote glasbene umetnosti.
"Ko pridem na oder, me navdaja posebno navdušenje. Preden vzmahnem pa začutim poseben notranji mir in postanem del drugega sveta," pove dirigent, umetniški vodja Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, skladatelj Ambrož Čopi. V Postojni se odvija 23. Mednarodni glasbeni festival mladih, ki ga organizira Turistično društvo Postojna in Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska, ki je lani praznovala svojo 140. obletnico. V četrtek, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v cerkvi sv. Štefana ponudil koncert Mešanega komornega zbora KGBL z dirigentom Ambrožem Čopijem. Bilo je doživetje vedno znova navdihujoče lepote glasbene umetnosti.
Z arhitektko Alenko Kramer Turnšek smo obiskali eno od najbolj posebnih knjižnic na svetu. Oodi, kot so jo poimenovali, se nahaja v Helsinkih, nasproti finske parlamentarne stavbe, s katero si deli javni trg.
Z arhitektko Alenko Kramer Turnšek smo obiskali eno od najbolj posebnih knjižnic na svetu. Oodi, kot so jo poimenovali, se nahaja v Helsinkih, nasproti finske parlamentarne stavbe, s katero si deli javni trg.
Koprčani so svoje dobitnike olimpijskih kolajn sprejeli na prav poseben način. Karavana koprskih športnikov je krenila izpred koprskega olimpijskega bazena, proti Taverni pa jih je na promenadi ustavljala množica navijačev in podpornikov. Utrip tega svečanega trenutka je ujel Blaž Maljevac.
Koprčani so svoje dobitnike olimpijskih kolajn sprejeli na prav poseben način. Karavana koprskih športnikov je krenila izpred koprskega olimpijskega bazena, proti Taverni pa jih je na promenadi ustavljala množica navijačev in podpornikov. Utrip tega svečanega trenutka je ujel Blaž Maljevac.
Projekt Kaštelir je osvetlil pomembno kulturno dediščino, prazgodovinska gradišča, kar 550 jih je na območju Istre, Krasa, Brkinov, Čičarije in Kvarnerja. Zdaj pa je v teku že nov projekt Kaštellieri, s katerim želijo vzpostaviti trajnostno kulturno-turistično destinacijo prazgodovinskih gradišč zgornjega Jadrana.
Projekt Kaštelir je osvetlil pomembno kulturno dediščino, prazgodovinska gradišča, kar 550 jih je na območju Istre, Krasa, Brkinov, Čičarije in Kvarnerja. Zdaj pa je v teku že nov projekt Kaštellieri, s katerim želijo vzpostaviti trajnostno kulturno-turistično destinacijo prazgodovinskih gradišč zgornjega Jadrana.
Letos mineva 20 let od izdaje albuma Kapot, ki je nastal prav v studiih Radia Koper. Na njem je Rudi Bučar prvič navdušil s sodobno folk interpretacijo istrskih ljudskih napevov. Pred desetimi leti pa je istrski melos pripeljal tudi na največji glasbeni oder pri nas. Na 34. Festivalu Melodij morja in sonca je s pesmijo »Sen znala jes« prejel največje možno število točk prav v vseh njegovih kategorijah glasovanja. Istega leta je zmagal tudi na Slovenski popevki. Preverili smo, kaj počne Rudi v letošnjem letu, kakšnih projektov se loteva in ali pripravlja kakšno novo zgodbo.
Letos mineva 20 let od izdaje albuma Kapot, ki je nastal prav v studiih Radia Koper. Na njem je Rudi Bučar prvič navdušil s sodobno folk interpretacijo istrskih ljudskih napevov. Pred desetimi leti pa je istrski melos pripeljal tudi na največji glasbeni oder pri nas. Na 34. Festivalu Melodij morja in sonca je s pesmijo »Sen znala jes« prejel največje možno število točk prav v vseh njegovih kategorijah glasovanja. Istega leta je zmagal tudi na Slovenski popevki. Preverili smo, kaj počne Rudi v letošnjem letu, kakšnih projektov se loteva in ali pripravlja kakšno novo zgodbo.
Po dolgih letih ustvarjanja v tujini se je vrhunska vokalistka Maja Keuc vrnila na slovensko glasbeno sceno z albumom Sončnice, na katerem je deset svežih skladb, ki izražajo njeno predanost slovenskemu jeziku. Na njem je tudi aktualna Pesem in pol, skladba 'Zmaji'.
Po dolgih letih ustvarjanja v tujini se je vrhunska vokalistka Maja Keuc vrnila na slovensko glasbeno sceno z albumom Sončnice, na katerem je deset svežih skladb, ki izražajo njeno predanost slovenskemu jeziku. Na njem je tudi aktualna Pesem in pol, skladba 'Zmaji'.
Pričenja 42. Festival Radovljica. To je eden najbolj butičnih poletnih festivalov z osredjem glasbenih praks preteklosti. Letos bo ta festival v jedro postavil dediščino koprskih arhivov in v tej luči povezal dve pomembni slovenski turistični destinaciji: Koper in Radovljico. Obe mesti sta tudi nosilki bogate tradicije stare glasbe. Kaj pravzaprav je stara glasba? Kakšno glasbo so poslušali prebivalci Kopra v preteklosti? Kje je potekalo glasbeno življenje in kakšno vlogo je imela glasba v družbenem življenju? Predvsem pa, kako danes oživiti glasbo iz arhiva, spoznati njen zven in z njo prepričati? To so vprašanja, ki so popeljala urednico Simono Moličnik v osrednjo glasbeno raziskovalno institucijo v državi, to je na Muzikološki inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam ji je svoj čas, prostor in poznavalsko širino odprla znanstvena svetnica dr. Metoda Kokole.
Pričenja 42. Festival Radovljica. To je eden najbolj butičnih poletnih festivalov z osredjem glasbenih praks preteklosti. Letos bo ta festival v jedro postavil dediščino koprskih arhivov in v tej luči povezal dve pomembni slovenski turistični destinaciji: Koper in Radovljico. Obe mesti sta tudi nosilki bogate tradicije stare glasbe. Kaj pravzaprav je stara glasba? Kakšno glasbo so poslušali prebivalci Kopra v preteklosti? Kje je potekalo glasbeno življenje in kakšno vlogo je imela glasba v družbenem življenju? Predvsem pa, kako danes oživiti glasbo iz arhiva, spoznati njen zven in z njo prepričati? To so vprašanja, ki so popeljala urednico Simono Moličnik v osrednjo glasbeno raziskovalno institucijo v državi, to je na Muzikološki inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam ji je svoj čas, prostor in poznavalsko širino odprla znanstvena svetnica dr. Metoda Kokole.
Za mlade je poletje predvsem čas oddiha in priprav na novo šolsko leto. Mnogi so se določili s počitniškim delom tudi kaj zaslužiti. Mila in Manuel, učenca Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, ki bosta letos vstopila v 9. razred, pa sta se odločila za prostovoljstvo. Nekajkrat na teden obiščeta stanovalce Doma upokojencev Izola in jim delata družbo. Pravita, da se čutita sprejeta, veliko izvesta o življenju, učita se veščin, ki jima bodo služile v bodoče. Usmerjajo ju tamkajšnji zaposleni, ki so nanju izredno ponosni. Ta teden jih je obiskala Mateja Brežan.
Za mlade je poletje predvsem čas oddiha in priprav na novo šolsko leto. Mnogi so se določili s počitniškim delom tudi kaj zaslužiti. Mila in Manuel, učenca Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, ki bosta letos vstopila v 9. razred, pa sta se odločila za prostovoljstvo. Nekajkrat na teden obiščeta stanovalce Doma upokojencev Izola in jim delata družbo. Pravita, da se čutita sprejeta, veliko izvesta o življenju, učita se veščin, ki jima bodo služile v bodoče. Usmerjajo ju tamkajšnji zaposleni, ki so nanju izredno ponosni. Ta teden jih je obiskala Mateja Brežan.
Morjeplovec in pisatelj Mitja Zupančič je pred nekaj dnevi s tremi hrvaškimi prijatelji odplul s skoraj 100 let staro enojambornico tartano iz Pulja prek Visa, Otranta in Messine do Viareggia. Od tam, ali pa morda iz Genove, bo tartana konec septembra odplula na znamenito regato Voiles de Saint-Tropez v Franciji, na kateri tekmujejo tradicionalne in super moderne jadrnice. Lea Širok je Mitjo Zupančiča po telefonu ujela na plovbi.
Morjeplovec in pisatelj Mitja Zupančič je pred nekaj dnevi s tremi hrvaškimi prijatelji odplul s skoraj 100 let staro enojambornico tartano iz Pulja prek Visa, Otranta in Messine do Viareggia. Od tam, ali pa morda iz Genove, bo tartana konec septembra odplula na znamenito regato Voiles de Saint-Tropez v Franciji, na kateri tekmujejo tradicionalne in super moderne jadrnice. Lea Širok je Mitjo Zupančiča po telefonu ujela na plovbi.
Primorski tolkalec Goran Moskovski je znan zaradi svojega sodelovanja pri številnih glasbenih projektih in z različnimi umetniki. Je del zasedbe, ki nastopa z Nino Pušlar, nastopa na TV, vsako leto poleti stopi tudi na oder festivala Melodije morja in sonca (MMS), igra na državnih proslavah. Pogosto nastopa z zasedbo Big Band RTV Slovenija in revijskim orkestrom. Nastopal je tudi kot član hišnega benda Moja Slovenija in Diamantov, ki so v oddaji V petek zvečer šest televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe kar 600 glasbenih izvedb pesmi. Sodeloval je pri Slovenski popevki in Poletni noči. Njegovo delo vključuje igranje tolkal na albumih, koncertih in različnih glasbenih dogodkih, ima tudi svojo šolo bobnanja. Ali je danes otroke lahko pritegniti v glasbo, kako ocenjuje letošnji festival Melodije morja in sonca, se nastopi med seboj razlikujejo, je kdaj razmišljal, da bi opustil glasbo, ali pogreša oddajo V petek zvečer in kaj je na njegovi listi želja? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril v Dopoldnevu in pol.
Primorski tolkalec Goran Moskovski je znan zaradi svojega sodelovanja pri številnih glasbenih projektih in z različnimi umetniki. Je del zasedbe, ki nastopa z Nino Pušlar, nastopa na TV, vsako leto poleti stopi tudi na oder festivala Melodije morja in sonca (MMS), igra na državnih proslavah. Pogosto nastopa z zasedbo Big Band RTV Slovenija in revijskim orkestrom. Nastopal je tudi kot član hišnega benda Moja Slovenija in Diamantov, ki so v oddaji V petek zvečer šest televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe kar 600 glasbenih izvedb pesmi. Sodeloval je pri Slovenski popevki in Poletni noči. Njegovo delo vključuje igranje tolkal na albumih, koncertih in različnih glasbenih dogodkih, ima tudi svojo šolo bobnanja. Ali je danes otroke lahko pritegniti v glasbo, kako ocenjuje letošnji festival Melodije morja in sonca, se nastopi med seboj razlikujejo, je kdaj razmišljal, da bi opustil glasbo, ali pogreša oddajo V petek zvečer in kaj je na njegovi listi želja? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovoril v Dopoldnevu in pol.
Center za obiskovalce Kraški rob že sprejema turiste, ki se na Črnem Kalu ustavijo namenoma ali po naključju. Zavod za turizem, mladino in kulturo ga bo uradno odprl sredi septembra, ko se bo začel štiritedenski festival dejavnosti na prostem. Skozi panoramski daljnogled na razgledni ploščadi je pogledala tudi Tjaša Škamperle in tam srečala turiste.
Center za obiskovalce Kraški rob že sprejema turiste, ki se na Črnem Kalu ustavijo namenoma ali po naključju. Zavod za turizem, mladino in kulturo ga bo uradno odprl sredi septembra, ko se bo začel štiritedenski festival dejavnosti na prostem. Skozi panoramski daljnogled na razgledni ploščadi je pogledala tudi Tjaša Škamperle in tam srečala turiste.