Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob 330-letnici rojstva Giuseppeja Tartinija v torek, 29.11. v Bruslju slovesno odpirjao razstavo z naslovom »Učitelj narodov: skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija«, ki bo ves teden na ogled v dvorani Yehùdi Menuhin (Menjùhin) v Evropskem parlamentu. Pod pokroviteljstvom slovenskih poslank in poslancev so jo pripravili prof. dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter doc. dr. Nejc Sukljan in izr. prof. dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani.
Ob 330-letnici rojstva Giuseppeja Tartinija v torek, 29.11. v Bruslju slovesno odpirjao razstavo z naslovom »Učitelj narodov: skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija«, ki bo ves teden na ogled v dvorani Yehùdi Menuhin (Menjùhin) v Evropskem parlamentu. Pod pokroviteljstvom slovenskih poslank in poslancev so jo pripravili prof. dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter doc. dr. Nejc Sukljan in izr. prof. dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani.
Zavod lepih umetnosti v sodelovanju z Mestno občino Koper, Društvom prijateljev glasbe, Pokrajinskim muzejem in Zvezo kulturnih društev končuje jubilejno leto, posvečeno 100. obletnici rojstva koprskega skladatelja Vladimirja Lovca. V ta namen prireja v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete v sejni sobi Pretorske palače Muzikološki simpozij z naslovom »Šole glasbe v Sloveniji – Vladimir Lovec«. Od 9.00 do 15.00 se bo na njem zvrstilo devet referatov, v spremljevalnem programu pa bo v večernih urah na ogled še razstava in ob 19.30 koncert komornih skupin z godali v dvorani Pokrajinskega muzeja. O Muzikološkem simpoziju nam je več povedal predstavnik organizacijskega odbora, Dr. Nejc Sukljan.
Zavod lepih umetnosti v sodelovanju z Mestno občino Koper, Društvom prijateljev glasbe, Pokrajinskim muzejem in Zvezo kulturnih društev končuje jubilejno leto, posvečeno 100. obletnici rojstva koprskega skladatelja Vladimirja Lovca. V ta namen prireja v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete v sejni sobi Pretorske palače Muzikološki simpozij z naslovom »Šole glasbe v Sloveniji – Vladimir Lovec«. Od 9.00 do 15.00 se bo na njem zvrstilo devet referatov, v spremljevalnem programu pa bo v večernih urah na ogled še razstava in ob 19.30 koncert komornih skupin z godali v dvorani Pokrajinskega muzeja. O Muzikološkem simpoziju nam je več povedal predstavnik organizacijskega odbora, Dr. Nejc Sukljan.
Primorska zasedba Gedore, ki smo jo leta 2021 slišali na festivalu MMS, je nekaj dni nazaj na festivalu Popevka 2022 s skladbo Od tu do tam prepričala strokovno javnost. In zdaj še naše poslušalce.
Primorska zasedba Gedore, ki smo jo leta 2021 slišali na festivalu MMS, je nekaj dni nazaj na festivalu Popevka 2022 s skladbo Od tu do tam prepričala strokovno javnost. In zdaj še naše poslušalce.
Pod naslovom Zlati časi so ob svoji 50-letnici odzvanjanja z glasbenih odrov nastopili člani zasedbe Platana. Ena bolj prepoznavnih obalnih zasedb je nastala poleti leta 1972. Všečnost in neizmerna energija številnih članov zasedbe, sedemintrideset se jih je skozi leta izmenjalo, sta botrovala dejstvu, da je bila Platana v naslednjih petdesetih letih nepogrešljiva na plesih in šagrah v obmorskih krajih in vaseh.Ob zlatem jubileju so napolnili dvorano OŠ Koper, reportažo s koncerta je pripravil Iztok Novak.
Pod naslovom Zlati časi so ob svoji 50-letnici odzvanjanja z glasbenih odrov nastopili člani zasedbe Platana. Ena bolj prepoznavnih obalnih zasedb je nastala poleti leta 1972. Všečnost in neizmerna energija številnih članov zasedbe, sedemintrideset se jih je skozi leta izmenjalo, sta botrovala dejstvu, da je bila Platana v naslednjih petdesetih letih nepogrešljiva na plesih in šagrah v obmorskih krajih in vaseh.Ob zlatem jubileju so napolnili dvorano OŠ Koper, reportažo s koncerta je pripravil Iztok Novak.
Popevka po Popevki tokrat zveni primorsko, saj so Primorci odnesli glavni nagradi. Mia Guček in člani skupine Gedore so se nam pridružili v studiu in zaupali marsikaj, tudi kaj takega, na kar niste pomislili. Popevka namreč ni le tistih nekaj minut na odru, radiu, televiziji. Z njimi s eje pogovarjala Urša Mravlje.
Popevka po Popevki tokrat zveni primorsko, saj so Primorci odnesli glavni nagradi. Mia Guček in člani skupine Gedore so se nam pridružili v studiu in zaupali marsikaj, tudi kaj takega, na kar niste pomislili. Popevka namreč ni le tistih nekaj minut na odru, radiu, televiziji. Z njimi s eje pogovarjala Urša Mravlje.
V sredini oktobra je sredi dneva v starem mestnem jedru Kopra zagorelo v sobi. Požar je kljub hitremu ukrepanju gasilcev popolnoma uničil del hiše. Mama in starejši sin sta močno poškodovana in se zdravita v bolnišnicah. Oče in mlajši sin pa sta se znašla v hudi stiski. Klicu po pomoči so že odzvali številni znanci in prijatelji ter drugi dobri ljudje, Območno združenje Rdečega križa Koper pa je začelo s humanitarno akcijo zbiranja sredstev, da bi čim hitreje uspeli urediti bivanjske razmere za družino.
V sredini oktobra je sredi dneva v starem mestnem jedru Kopra zagorelo v sobi. Požar je kljub hitremu ukrepanju gasilcev popolnoma uničil del hiše. Mama in starejši sin sta močno poškodovana in se zdravita v bolnišnicah. Oče in mlajši sin pa sta se znašla v hudi stiski. Klicu po pomoči so že odzvali številni znanci in prijatelji ter drugi dobri ljudje, Območno združenje Rdečega križa Koper pa je začelo s humanitarno akcijo zbiranja sredstev, da bi čim hitreje uspeli urediti bivanjske razmere za družino.
Danes v Sloveniji obeležujemo dan spomina na mrtve. Spomine na preminule pri nas obujamo v mirnem, otožnem in intimnem okolju. Na Filipinih to počnejo na povsem drugačen način. Kako, nam razkrije Manja Vidic, ki že nekaj živi na Filipinih, kjer je zaposlena na področju nudenja humanitarne pomoči v okviru Združenih narodov.
Danes v Sloveniji obeležujemo dan spomina na mrtve. Spomine na preminule pri nas obujamo v mirnem, otožnem in intimnem okolju. Na Filipinih to počnejo na povsem drugačen način. Kako, nam razkrije Manja Vidic, ki že nekaj živi na Filipinih, kjer je zaposlena na področju nudenja humanitarne pomoči v okviru Združenih narodov.
V november smo zakorakali z novo Pesmijo in pol. Naziv ste izglasovali skladbi skupine Zmelkoow 'Ko bom prišel spet nazaj'.
V november smo zakorakali z novo Pesmijo in pol. Naziv ste izglasovali skladbi skupine Zmelkoow 'Ko bom prišel spet nazaj'.
V petek, 4. novembra se v Kopru začenja festival Kitarika, ki bo do nedelje, 6. novembra v dvorani Sv. Frančiška koprskemu občinstvu ponudil tri koncerte svetovno uveljavljenih kitarskih virtuozov, v dvorani Glasbene šole Koper pa številna predavanja in mojstrske tečaje za mlade kitariste. Podrobnejši program v imenu organizatorjev, Kulturnega društva Kitarika, predstavljata profesorici Martina Kocjančič in Tanja Brecelj Vatovec. Pred mikrofon ju je povabila Lea Hedžet.
V petek, 4. novembra se v Kopru začenja festival Kitarika, ki bo do nedelje, 6. novembra v dvorani Sv. Frančiška koprskemu občinstvu ponudil tri koncerte svetovno uveljavljenih kitarskih virtuozov, v dvorani Glasbene šole Koper pa številna predavanja in mojstrske tečaje za mlade kitariste. Podrobnejši program v imenu organizatorjev, Kulturnega društva Kitarika, predstavljata profesorici Martina Kocjančič in Tanja Brecelj Vatovec. Pred mikrofon ju je povabila Lea Hedžet.
"Il Bello Antico" je naslov prve plošče ansambela Cappella Justinopolitana. Kaj prinaša ta nov diskografski izid, ki ga bodo predstavili s sobotnim koncertom v Kopru, nam bo povedal ustanovitelj in vodja ansambla, Marino Kranjac.
"Il Bello Antico" je naslov prve plošče ansambela Cappella Justinopolitana. Kaj prinaša ta nov diskografski izid, ki ga bodo predstavili s sobotnim koncertom v Kopru, nam bo povedal ustanovitelj in vodja ansambla, Marino Kranjac.
Po večletnem muziciranju z jazz glasbeniki se je Sandra Klemm – Sendi odločila ponovno obuditi svojo strast do elektronske plesne glasbe. Tokrat je poslušalce prepričala s pesmijo 'Nič ne ustavi me'.
Po večletnem muziciranju z jazz glasbeniki se je Sandra Klemm – Sendi odločila ponovno obuditi svojo strast do elektronske plesne glasbe. Tokrat je poslušalce prepričala s pesmijo 'Nič ne ustavi me'.
Andrej Jelačin danes praznuje 90 let. Vse svoje življenje se je ukvarjal s kulturo, vodil je podjetje Globus film in oddelek za režijo na Radiu Koper. Pisal je predvsem humor in satiro. Kdo se ne spomni Tonija Karjole ali komedije Piknik s tvojo ženo! Kaj počne 90 - letnik danes, je zanimalo Tjašo Škamperle.
Andrej Jelačin danes praznuje 90 let. Vse svoje življenje se je ukvarjal s kulturo, vodil je podjetje Globus film in oddelek za režijo na Radiu Koper. Pisal je predvsem humor in satiro. Kdo se ne spomni Tonija Karjole ali komedije Piknik s tvojo ženo! Kaj počne 90 - letnik danes, je zanimalo Tjašo Škamperle.
Aprila 2019 smo si lahko prvič ogledali fotografijo črne luknje, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero. Intervju s Falckejem, ki je sicer profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, sta pripravila Valter Pregelj in Maja Ratej.
Aprila 2019 smo si lahko prvič ogledali fotografijo črne luknje, podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero. Intervju s Falckejem, ki je sicer profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na univerzi Radboud na Nizozemskem, sta pripravila Valter Pregelj in Maja Ratej.
Danes mineva natanko 300 let od smrti koprskega skladatelja Antonia Társie, ki je s svojim vsestranskim delovanjem močno zaznamoval glasbeno življenje 2. polovice 17. in začetka 18. stoletja v Kopru. Kot kapelnik in organist koprske stolnice ter skladatelj se je posvečal tudi pedagoškemu delu in nekaj časa je učil celo mladega Tartinija. Iz zaprašenih arhivov smo ga Slovenci potegnili šele leta 1993, ko smo obeleževali 350. obletnico rojstva, in ugotovili, da je Antonio Tarsia eno najsvetlejših imen koprske glasbene preteklosti. Veljal je za odličnega praktika, ki je zapustil bogato glasbeno zapuščino. Več pa v prispevku, ki ki ga v sklepnih minutah posvečamo še slovenskemu skladatelju Pavletu Merkùju. Tudi on je umrl na današnji dan, 20.oktobra 2014.
Danes mineva natanko 300 let od smrti koprskega skladatelja Antonia Társie, ki je s svojim vsestranskim delovanjem močno zaznamoval glasbeno življenje 2. polovice 17. in začetka 18. stoletja v Kopru. Kot kapelnik in organist koprske stolnice ter skladatelj se je posvečal tudi pedagoškemu delu in nekaj časa je učil celo mladega Tartinija. Iz zaprašenih arhivov smo ga Slovenci potegnili šele leta 1993, ko smo obeleževali 350. obletnico rojstva, in ugotovili, da je Antonio Tarsia eno najsvetlejših imen koprske glasbene preteklosti. Veljal je za odličnega praktika, ki je zapustil bogato glasbeno zapuščino. Več pa v prispevku, ki ki ga v sklepnih minutah posvečamo še slovenskemu skladatelju Pavletu Merkùju. Tudi on je umrl na današnji dan, 20.oktobra 2014.
Za imenom Kühlschrank, kar v nemščini pomeni 'hladilnik', stoji Simon Fugina, nekoč kitarist skupine, ki je v prvem desetletju v slovenski prostor vstopila z alternativno rock glasbo in elegantnim ter kakovostnim popom - njeno ime je Gutti - in dobro desetletje solističen kantavtor. Simon je na albumu z naslovom Konec nekega obdobja strnil svoje ustvarjalno desetletje v trinajstih skladbah, gre za filigransko urejeno zaporedju ljubezenskih zgodb. Kot rdeča nit jih povezuje prvoosebna pripoved, ta pa nas poveže z avtorjevim intimnim svetom.
Za imenom Kühlschrank, kar v nemščini pomeni 'hladilnik', stoji Simon Fugina, nekoč kitarist skupine, ki je v prvem desetletju v slovenski prostor vstopila z alternativno rock glasbo in elegantnim ter kakovostnim popom - njeno ime je Gutti - in dobro desetletje solističen kantavtor. Simon je na albumu z naslovom Konec nekega obdobja strnil svoje ustvarjalno desetletje v trinajstih skladbah, gre za filigransko urejeno zaporedju ljubezenskih zgodb. Kot rdeča nit jih povezuje prvoosebna pripoved, ta pa nas poveže z avtorjevim intimnim svetom.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra bo ob svoji 45. obletnici v petek priredil slavnostni koncert z naslovom "Na obali, v mojem srcu". Zbor z dolgoletno tradicijo, ki ima za sabo vrsto izjemnih koncertov, številne nagrade in priznanja z državnih ter mednarodnih tekmovanj, je ustanovil legendarni zborovodja Mirko Slosar. Kasneje so ga nasledili Walter Lo Nigro, Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Sebastjan Vrhovnik in Andrej Makor, ki Obalo vodi že pet let. V naslednjih minutah predstavlja program petkovega koncerta v koprskem Pokrajinskem muzeju in razmišlja o pomenu tega jubileja.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra bo ob svoji 45. obletnici v petek priredil slavnostni koncert z naslovom "Na obali, v mojem srcu". Zbor z dolgoletno tradicijo, ki ima za sabo vrsto izjemnih koncertov, številne nagrade in priznanja z državnih ter mednarodnih tekmovanj, je ustanovil legendarni zborovodja Mirko Slosar. Kasneje so ga nasledili Walter Lo Nigro, Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Sebastjan Vrhovnik in Andrej Makor, ki Obalo vodi že pet let. V naslednjih minutah predstavlja program petkovega koncerta v koprskem Pokrajinskem muzeju in razmišlja o pomenu tega jubileja.
O trajnostnem oblikovanju lahko veliko preberemo, v osnovi pa gre za oblikovalski proces, ki se ukvarja z okolju prijaznimi pristopi prek premišljene rabe naravnih virov energije. V Sloveniji je že kar nekaj posameznikov in organizacij, ki rabljen tekstil predeljujejo v povsem nove, unikatne izdelke. Eden takih je tudi postojnski klub trajnostnih rešitev Destilator, ki je nastal na pobudo trajnostne oblikovalke in rokodelke Maje Modrijan, ki izdeluje čevlje, oblačila in celo pohištvo. Svoje izkušnje in uporabno znanje o recikliranju, rokodelstvu in trajnostnem oblikovanju rada deli z drugimi, tudi prek delavnic in tečajev.
O trajnostnem oblikovanju lahko veliko preberemo, v osnovi pa gre za oblikovalski proces, ki se ukvarja z okolju prijaznimi pristopi prek premišljene rabe naravnih virov energije. V Sloveniji je že kar nekaj posameznikov in organizacij, ki rabljen tekstil predeljujejo v povsem nove, unikatne izdelke. Eden takih je tudi postojnski klub trajnostnih rešitev Destilator, ki je nastal na pobudo trajnostne oblikovalke in rokodelke Maje Modrijan, ki izdeluje čevlje, oblačila in celo pohištvo. Svoje izkušnje in uporabno znanje o recikliranju, rokodelstvu in trajnostnem oblikovanju rada deli z drugimi, tudi prek delavnic in tečajev.
V studio Radia Koper smo povabili primorskega pesnika Vasjo Kluna, ki je predstavil svoj pesniški prvenec z naslovom Poezija Vol. 2.
V studio Radia Koper smo povabili primorskega pesnika Vasjo Kluna, ki je predstavil svoj pesniški prvenec z naslovom Poezija Vol. 2.
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Kot so zapisali v utemeljitvi, je s svojim delovanjem kot zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink postavila spomenik življenju in usodi slovenskih žensk, ki so odhajale v Aleksandrijo in Egipt. Še bolj pomembno pa je, so zapisali, da je pomagala pri rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih.
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Kot so zapisali v utemeljitvi, je s svojim delovanjem kot zbiralka in ohranjevalka kulturne dediščine aleksandrink postavila spomenik življenju in usodi slovenskih žensk, ki so odhajale v Aleksandrijo in Egipt. Še bolj pomembno pa je, so zapisali, da je pomagala pri rušenju ponotranjenih stereotipnih podob o njih.
V začetku oktobra je v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 2022. Iz rok predsednika Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Borisa Aberška ter ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča, je nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva prejela ravnateljica Osnovne šole Bogomirja Magajne Divača, Damijana Gustinčič.
V začetku oktobra je v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 2022. Iz rok predsednika Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Borisa Aberška ter ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča, je nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva prejela ravnateljica Osnovne šole Bogomirja Magajne Divača, Damijana Gustinčič.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je s podporo Lions kluba Soča Kobarid v minulem tednu v Domu oddiha slepih in slabovidnih v Izoli organiziralo že 15. likovno kolonijo za svoje člane. Slepi in slabovidni so ob zvokih morja in s strokovnim mentorstvom ustvarjali tipne slike iz peska in drugih materialov. Likovna kolonija je del programa Rehabilitacija slepih in slabovidnih na osebnem nivoju. Med cilji je omogočiti učenje veščin, ki so tudi del prostega časa.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je s podporo Lions kluba Soča Kobarid v minulem tednu v Domu oddiha slepih in slabovidnih v Izoli organiziralo že 15. likovno kolonijo za svoje člane. Slepi in slabovidni so ob zvokih morja in s strokovnim mentorstvom ustvarjali tipne slike iz peska in drugih materialov. Likovna kolonija je del programa Rehabilitacija slepih in slabovidnih na osebnem nivoju. Med cilji je omogočiti učenje veščin, ki so tudi del prostega časa.
Društvo prijateljev glasbe pripravlja za to nedeljo uvod v Bienale sodobne glasbe Koper, konec oktobra in novembra bo v ciklu Amabile sklenil Tartinijevo in Lovčevo leto, ob tem pa napoveduje še nov cikel "Grande", ki ga prireja v sodelovanju s portoroškim Avditorijem. Vse nam bo v naslednjih minutah predstavila predsednica Društva prijateljev glasbe, Tatjana Jercog, nekaj besed pa nam bo povedala še o dveh koncertih, ki jih prihodnji teden prireja Glasbena šola Koper. Pred mikrofon jo je povabila Lea Hedžet.
Društvo prijateljev glasbe pripravlja za to nedeljo uvod v Bienale sodobne glasbe Koper, konec oktobra in novembra bo v ciklu Amabile sklenil Tartinijevo in Lovčevo leto, ob tem pa napoveduje še nov cikel "Grande", ki ga prireja v sodelovanju s portoroškim Avditorijem. Vse nam bo v naslednjih minutah predstavila predsednica Društva prijateljev glasbe, Tatjana Jercog, nekaj besed pa nam bo povedala še o dveh koncertih, ki jih prihodnji teden prireja Glasbena šola Koper. Pred mikrofon jo je povabila Lea Hedžet.
Slovite koprske orgle bodo to soboto ob 20,00 spet veličastno zadonele na koncertu avstrijskega organista Petra Planyavskega v okviru Orgelskega festivala Koper in cikla radijskih koncertov Obiski kraljice na programu Ars. O obeh teče beseda v pogovoru med Polono Gantar in Leo Hedžet.
Slovite koprske orgle bodo to soboto ob 20,00 spet veličastno zadonele na koncertu avstrijskega organista Petra Planyavskega v okviru Orgelskega festivala Koper in cikla radijskih koncertov Obiski kraljice na programu Ars. O obeh teče beseda v pogovoru med Polono Gantar in Leo Hedžet.
Letos mineva 50 let od smrti primorskega skladatelja in v Kopru izjemno priljubljenega glasbenega pedagoga Ivana Ščeka, ki je veliko svojih del posvetil tudi liturgični rabi. Pod cerkvene skladbe se je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač in v arhivih koprske stolnice, kjer je tudi vodil zbor, so se številne ohranile do danes. Nekaj najlepših je njegov sin, zborovodja Matjaž Šček, izbral za koncertni spored, ki ga z Mešanim zborom Psallite iz Ljubljane in z organistom Gregorjem Klančičem v tem jubilejnem letu predstavlja po Sloveniji, nazadnje, v soboto, 8.oktobra še koprskemu občinstvu v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zato ga je pred mikrofon povabila Lea Hedžet.
Letos mineva 50 let od smrti primorskega skladatelja in v Kopru izjemno priljubljenega glasbenega pedagoga Ivana Ščeka, ki je veliko svojih del posvetil tudi liturgični rabi. Pod cerkvene skladbe se je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač in v arhivih koprske stolnice, kjer je tudi vodil zbor, so se številne ohranile do danes. Nekaj najlepših je njegov sin, zborovodja Matjaž Šček, izbral za koncertni spored, ki ga z Mešanim zborom Psallite iz Ljubljane in z organistom Gregorjem Klančičem v tem jubilejnem letu predstavlja po Sloveniji, nazadnje, v soboto, 8.oktobra še koprskemu občinstvu v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zato ga je pred mikrofon povabila Lea Hedžet.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Veronika Steiner, 24-letna Mozirjanka, ki ustvarja pod umetniškim imenom Parvani Violet, je pevka, avtorica in multiinštrumentalistka. Slovensko občinstvo jo je prvič spoznalo v šovu Slovenija ima talent leta 2018, kjer je zapela tudi na finalnem odru. Potem se je zgodila Ema Freš, tam smo jo spoznali s pesmijo 'Cupid'. Letošnjo jesen je poslušalce Radia Koper prepričala s pesmijo 'Do raja'.
Veronika Steiner, 24-letna Mozirjanka, ki ustvarja pod umetniškim imenom Parvani Violet, je pevka, avtorica in multiinštrumentalistka. Slovensko občinstvo jo je prvič spoznalo v šovu Slovenija ima talent leta 2018, kjer je zapela tudi na finalnem odru. Potem se je zgodila Ema Freš, tam smo jo spoznali s pesmijo 'Cupid'. Letošnjo jesen je poslušalce Radia Koper prepričala s pesmijo 'Do raja'.
Teden otroka letos poteka pod skupnim geslom "Skupaj se imamo dobro". Da to vsekakor velja, zelo dobro ve tudi 87-letna Antonija Senčar - Tončka iz Pirana. V Istro se je iz rodne vasi Zgornji Obrež pri Artičah blizu Brežic preselila leta 1954, kjer si je ustvarila družino. Poklicno pot je vse do upokojitve gradila na pedagoškem področju. V stiku z mladimi je kasneje ostala tudi kot prostovoljka, med drugim Rdečega križa in Društva prijateljev mladine. Vseskozi spodbuja branje. Mladim generacijam s pogovori in pripovedovanjem približa tudi drugačno otroštvo. Táko, kot ga je imela sama: kar štiri leta je z družino med vojno preživela v taboriščih in se že tam zavedala pomena družine, vrednot, skupnosti. Napisala je dve knjigi. S Tončko se je v Piranu srečala Mateja Brežan.
Teden otroka letos poteka pod skupnim geslom "Skupaj se imamo dobro". Da to vsekakor velja, zelo dobro ve tudi 87-letna Antonija Senčar - Tončka iz Pirana. V Istro se je iz rodne vasi Zgornji Obrež pri Artičah blizu Brežic preselila leta 1954, kjer si je ustvarila družino. Poklicno pot je vse do upokojitve gradila na pedagoškem področju. V stiku z mladimi je kasneje ostala tudi kot prostovoljka, med drugim Rdečega križa in Društva prijateljev mladine. Vseskozi spodbuja branje. Mladim generacijam s pogovori in pripovedovanjem približa tudi drugačno otroštvo. Táko, kot ga je imela sama: kar štiri leta je z družino med vojno preživela v taboriščih in se že tam zavedala pomena družine, vrednot, skupnosti. Napisala je dve knjigi. S Tončko se je v Piranu srečala Mateja Brežan.
Drago Mislej - Mef je izdal novi album Ljubljanska 45, ki ga je posnel v studiu Hendrix.
Drago Mislej - Mef je izdal novi album Ljubljanska 45, ki ga je posnel v studiu Hendrix.
Jon Vitezič je s svojim tretjim singlom prepričal poslušalce, ki so mu izglasovali zmago v rubriki Pesem in pol. O navdihu za pesem 'Pot na Mars', sodelovanju z očetom in s Petrom Deklevo, pa tudi o načrtih in izdaji prvenca, se je pogovorjal z Anito Urbančič.
Jon Vitezič je s svojim tretjim singlom prepričal poslušalce, ki so mu izglasovali zmago v rubriki Pesem in pol. O navdihu za pesem 'Pot na Mars', sodelovanju z očetom in s Petrom Deklevo, pa tudi o načrtih in izdaji prvenca, se je pogovorjal z Anito Urbančič.
V 71. letu je umrl vokalist in bobnar Zlati Klun, član nekaterih legendarnih glasbenih zasedb. Kot najstnik je igral v zasedbi Juniorji, kasneje se je pridružil triu Oko ter v sedemdesetih ustanovil skupino (trio) Bumerang (Boomerang). Leta 1974 so se pridružili skupinam Bijelo Dugme, YU grupa in Grupa 220 na turneji po Jugoslaviji. Po razpadu Bumerangov se je Zlati pridružil skupini Karamela, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Spremljala je številne znane vokaliste kot so Josipa Lisac, Massimo Savić, Janez Bončina Benč, Zdenka Kovačiček, Dado Topić ... Skupini je ostal zvest do svoje smrti
V 71. letu je umrl vokalist in bobnar Zlati Klun, član nekaterih legendarnih glasbenih zasedb. Kot najstnik je igral v zasedbi Juniorji, kasneje se je pridružil triu Oko ter v sedemdesetih ustanovil skupino (trio) Bumerang (Boomerang). Leta 1974 so se pridružili skupinam Bijelo Dugme, YU grupa in Grupa 220 na turneji po Jugoslaviji. Po razpadu Bumerangov se je Zlati pridružil skupini Karamela, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Spremljala je številne znane vokaliste kot so Josipa Lisac, Massimo Savić, Janez Bončina Benč, Zdenka Kovačiček, Dado Topić ... Skupini je ostal zvest do svoje smrti
Tjaša Škamperle se bo pogovarjala z Elen Batista Štader, novinarko na televiziji RC Koper, ki je bila prej več let voditeljica TV Dnevnika v Ljubljani. Slišali bomo tudi druge kolegice in kolege s televizije, ki nam bodo orisali njihov trenutni položaj.
Tjaša Škamperle se bo pogovarjala z Elen Batista Štader, novinarko na televiziji RC Koper, ki je bila prej več let voditeljica TV Dnevnika v Ljubljani. Slišali bomo tudi druge kolegice in kolege s televizije, ki nam bodo orisali njihov trenutni položaj.
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Skupina I.C.E. je z novo skladbo 'Nepopisan list' zmagala v rubriki Pesem in pol. To je zdaj že druga glasbena eksplozivna reakcija odvečne energije, ki se je v glavah članov skupine nakopičila v času epidemije. S prejšnjo pesmijo 'Kar te dela živega' so napovedali novo dobo ustvarjanja - bila je kot naročena za nekakšen povratek zasedbe in najavo novega, bolj zrelega zvoka - so obrnili nov list.
Skupina I.C.E. je z novo skladbo 'Nepopisan list' zmagala v rubriki Pesem in pol. To je zdaj že druga glasbena eksplozivna reakcija odvečne energije, ki se je v glavah članov skupine nakopičila v času epidemije. S prejšnjo pesmijo 'Kar te dela živega' so napovedali novo dobo ustvarjanja - bila je kot naročena za nekakšen povratek zasedbe in najavo novega, bolj zrelega zvoka - so obrnili nov list.
Avtomobili imajo 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim, studijskim albumom Sijaj, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšel v treh formatih: kot CD, digitalni album in kot LP plošča, tako da bodo tudi ljubitelji vinila, ki jih je vse več, prišli na svoj račun. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja 'avtomobilsko' prepoznaven in unikaten.
Avtomobili imajo 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim, studijskim albumom Sijaj, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšel v treh formatih: kot CD, digitalni album in kot LP plošča, tako da bodo tudi ljubitelji vinila, ki jih je vse več, prišli na svoj račun. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja 'avtomobilsko' prepoznaven in unikaten.
Avgusta je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala sklepna predstavitev čezmejnega strateškega projekta MerlinCV. Projekt na izzive okolja ponuja evropsko relevantne rešitve v smeri razvoja trajnostnega tematskega turizma. V studiu nas je obiskala Dragica Cec.
Avgusta je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala sklepna predstavitev čezmejnega strateškega projekta MerlinCV. Projekt na izzive okolja ponuja evropsko relevantne rešitve v smeri razvoja trajnostnega tematskega turizma. V studiu nas je obiskala Dragica Cec.
Na Opčinah so ob 120-letnici openskega tramvaja odprli prav posebno razstavo. O pobudi zanjo se je Špela Lenardič pogovarjala s predsednico Kulturnega društva Tabor, Dunjo Sosič.
Na Opčinah so ob 120-letnici openskega tramvaja odprli prav posebno razstavo. O pobudi zanjo se je Špela Lenardič pogovarjala s predsednico Kulturnega društva Tabor, Dunjo Sosič.
Slovensko morje predstavlja približno eno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Sestavljata ga dva večja zaliva, Koprski in Piranski zaliv, ter dva manjša, zaliv sv. Jerneja in Mesečev zaliv. To so osnovni podatki o našem morju, v katerem otroci v poletnih mesecih najdejo mnogo veselja in zabave. Pa morje poznajo? Ali vedo, katere živali lahko opazujemo, s katerimi dejavnostmi si lahko zapolnimo prosti čas, kako prebivalci služijo kruh in kako občutljiv je morski ekosistem? To je le nekaj vprašanj, na katere bodo odgovore prihodnji teden iskali šestošolci dveh koprskih osnovnih šol, ko bo drugo leto zapored stekel projekt 'Ob morju smo doma'. Več o projektu je povedala pomočnica ravnatelja OŠ Antona Ukmarja, Nataša Režek.
Slovensko morje predstavlja približno eno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Sestavljata ga dva večja zaliva, Koprski in Piranski zaliv, ter dva manjša, zaliv sv. Jerneja in Mesečev zaliv. To so osnovni podatki o našem morju, v katerem otroci v poletnih mesecih najdejo mnogo veselja in zabave. Pa morje poznajo? Ali vedo, katere živali lahko opazujemo, s katerimi dejavnostmi si lahko zapolnimo prosti čas, kako prebivalci služijo kruh in kako občutljiv je morski ekosistem? To je le nekaj vprašanj, na katere bodo odgovore prihodnji teden iskali šestošolci dveh koprskih osnovnih šol, ko bo drugo leto zapored stekel projekt 'Ob morju smo doma'. Več o projektu je povedala pomočnica ravnatelja OŠ Antona Ukmarja, Nataša Režek.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora smo na obisk povabili psihologinjo Vito Poštuvan, ki velja za eno najpomembnejših raziskovalk samomorov pri nas. Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi in predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora je med drugim poudarila, kako naj skrbimo za svojo duševno kondicijo, kaj naj storimo, če se nam zazdi, da nekdo razmišlja o samomoru in razbila tabu o tem, da gre pri samomoru za impulzivno ravnanje.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora smo na obisk povabili psihologinjo Vito Poštuvan, ki velja za eno najpomembnejših raziskovalk samomorov pri nas. Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi in predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora je med drugim poudarila, kako naj skrbimo za svojo duševno kondicijo, kaj naj storimo, če se nam zazdi, da nekdo razmišlja o samomoru in razbila tabu o tem, da gre pri samomoru za impulzivno ravnanje.
»Mi gradimo zadružni dom, zadružni dom gradi nas!« je naslov dogodka, ki ga je krajevna skupnost Bertoki pripravila na pobudo raziskovalke stavbne dediščine na Fakulteti za humanistične študije Neže Čebron Lipovec. S posameznimi krajani se je srečevala, se z njimi pogovarjala, zbirala spomine, gradivo o tem, kako so po drugi svetovni vojni gradili zadružni dom (foto: arhiv Mao) in kaj jim pomeni danes. Tjaša Škamperle jih je ulovila v mikrofon.
»Mi gradimo zadružni dom, zadružni dom gradi nas!« je naslov dogodka, ki ga je krajevna skupnost Bertoki pripravila na pobudo raziskovalke stavbne dediščine na Fakulteti za humanistične študije Neže Čebron Lipovec. S posameznimi krajani se je srečevala, se z njimi pogovarjala, zbirala spomine, gradivo o tem, kako so po drugi svetovni vojni gradili zadružni dom (foto: arhiv Mao) in kaj jim pomeni danes. Tjaša Škamperle jih je ulovila v mikrofon.
V tedenski rubriki Pesem in pol je ste največ glasov namenili skladbi 'Zabluziva', ki nam jo je predstavila Stella.
V tedenski rubriki Pesem in pol je ste največ glasov namenili skladbi 'Zabluziva', ki nam jo je predstavila Stella.
še zadnji Poletni bralni kotiček je za nas oblikovala Jožica Štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Vsebina knjige, ameriške avtorice Colleen Hoover, »Konča se z nama«, je izjemno nazorna in je še kako aktualen družbeno-kritičen ljubezenski roman. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
še zadnji Poletni bralni kotiček je za nas oblikovala Jožica Štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Vsebina knjige, ameriške avtorice Colleen Hoover, »Konča se z nama«, je izjemno nazorna in je še kako aktualen družbeno-kritičen ljubezenski roman. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
Glasba mladih je nastala iz želje po pisanju in izvajanju nove glasbe mlade generacije skladateljev. Poleti 2021 se je tako sestavila prva skupina glasbenikov in skladateljev, ki tradicijo želi nadaljevati in še nadgrajevati z vsako leto bolj ambicioznimi podvigi. Njihov cilj je ustvariti pogoje za razcvet mlade slovenske umetnosti in ustvarjanje priložnosti, tako za skladatelje, kot tudi glasbenike. Projekt Glasba mladih nam je predstavi glasbenik in skladatelj, Divačan, An Černe.
Glasba mladih je nastala iz želje po pisanju in izvajanju nove glasbe mlade generacije skladateljev. Poleti 2021 se je tako sestavila prva skupina glasbenikov in skladateljev, ki tradicijo želi nadaljevati in še nadgrajevati z vsako leto bolj ambicioznimi podvigi. Njihov cilj je ustvariti pogoje za razcvet mlade slovenske umetnosti in ustvarjanje priložnosti, tako za skladatelje, kot tudi glasbenike. Projekt Glasba mladih nam je predstavi glasbenik in skladatelj, Divačan, An Černe.
Kdo je ob začetku šole pod večjim pritiskom, otroci ali starši? Koliko na stres vplivajo družbena omrežja in preteklo covid obdobje? Je res, da bi morali starši v novo poglavje stopiti sproščeno in otrokom ter mladostnikom dovoliti, da se iz izkušenj takšnih in drugačnih, učijo stopati po poti življenja. Problem na tej poti ni nujno le problem, je dodatna učna ura, ki prinaša uspeh za naprej. O tem in o nujni sproščenosti na prvi šolski dan s psihologinjo Anjo Gams iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Koper.
Kdo je ob začetku šole pod večjim pritiskom, otroci ali starši? Koliko na stres vplivajo družbena omrežja in preteklo covid obdobje? Je res, da bi morali starši v novo poglavje stopiti sproščeno in otrokom ter mladostnikom dovoliti, da se iz izkušenj takšnih in drugačnih, učijo stopati po poti življenja. Problem na tej poti ni nujno le problem, je dodatna učna ura, ki prinaša uspeh za naprej. O tem in o nujni sproščenosti na prvi šolski dan s psihologinjo Anjo Gams iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Koper.
Sestava zasedbe Žavbi brothers je nenavadna, a hkrati zelo naravna: Žavbi brothers so točno to, kar nam sporoča ime zasedbe: glasbena skupina šestih bratov. Tadej, Matija, Jernej, Marko, Luka in Tomaž si delijo priimek, otroštvo, dogodivščine, izkušnje, spomine in odraščanje z glasbo. Žavbiji danes v svet pošiljajo svoj prvi album 'Mali raj', ki ga sestavlja osem skladb, po katerih tečeta pop, folk in rock, njihova posebnosti pa sta večglasno petje in enostavna sestava skladb.
Sestava zasedbe Žavbi brothers je nenavadna, a hkrati zelo naravna: Žavbi brothers so točno to, kar nam sporoča ime zasedbe: glasbena skupina šestih bratov. Tadej, Matija, Jernej, Marko, Luka in Tomaž si delijo priimek, otroštvo, dogodivščine, izkušnje, spomine in odraščanje z glasbo. Žavbiji danes v svet pošiljajo svoj prvi album 'Mali raj', ki ga sestavlja osem skladb, po katerih tečeta pop, folk in rock, njihova posebnosti pa sta večglasno petje in enostavna sestava skladb.
Boris Pahor, pred tremi meseci preminuli tržaški pisatelj in akademik, bi danes praznoval 109. rojstni dan. Bil je eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Mednarodno veljavo mu je prinesel predvsem roman Nekropola, ki ga je napisal že leta 1966, izdal pa leto kasneje. V njem opiše svojo izkušnjo v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, hkrati pa opozarja na nevarnost pozabe. Delo je literarna kritika postavila ob bok mojstrovinam s tematiko holokavsta in ga primerjala z avtorjema, kot sta Primo Levi in Imre Kertesz. Jurij Devetak, mladi ilustrator in stripovski ustvarjalec iz Nabrežine, je še pred zaključkom šolanja na akademiji za strip v Padovi (Scuola internazionale di Comics) lotil risanja Nekropole in dve leti risal samo roman v stripu, ki je prav te dni izšel pri Mladinski knjigi. Zadnjo ilustracijo je narisal prav na dan Pahorjeve smrti. Pred predstavitvijo knjige in koprskim poklonom Borisu Pahorju ob njegovem rojstnem jubileju se je z mladim avtorjem pogovarjala Neva Zajc.
Boris Pahor, pred tremi meseci preminuli tržaški pisatelj in akademik, bi danes praznoval 109. rojstni dan. Bil je eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Mednarodno veljavo mu je prinesel predvsem roman Nekropola, ki ga je napisal že leta 1966, izdal pa leto kasneje. V njem opiše svojo izkušnjo v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, hkrati pa opozarja na nevarnost pozabe. Delo je literarna kritika postavila ob bok mojstrovinam s tematiko holokavsta in ga primerjala z avtorjema, kot sta Primo Levi in Imre Kertesz. Jurij Devetak, mladi ilustrator in stripovski ustvarjalec iz Nabrežine, je še pred zaključkom šolanja na akademiji za strip v Padovi (Scuola internazionale di Comics) lotil risanja Nekropole in dve leti risal samo roman v stripu, ki je prav te dni izšel pri Mladinski knjigi. Zadnjo ilustracijo je narisal prav na dan Pahorjeve smrti. Pred predstavitvijo knjige in koprskim poklonom Borisu Pahorju ob njegovem rojstnem jubileju se je z mladim avtorjem pogovarjala Neva Zajc.
Danes obeležujemo svetovni dan psov, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o potrebni pomoči psom. Kar nekaj jih čaka na novega lastnika v Obalnem zavetišču za živali v Sv. Antonu. Te pse lahko sprehodite, jim nesete kakšen priboljšek, zavetišču poklonite rabljene ovratnice, povodce in odeje. Sara Kocman iz Obalnega zavetišča za živali, je povedala, koliko živali sploh imajo, kakšen je postopek oddaje, ali se lahko na obisk odpravite kadar koli in kaj svetujejo vsem, ki razmišljajo o novem hišnem ljubljenčku.
Danes obeležujemo svetovni dan psov, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o potrebni pomoči psom. Kar nekaj jih čaka na novega lastnika v Obalnem zavetišču za živali v Sv. Antonu. Te pse lahko sprehodite, jim nesete kakšen priboljšek, zavetišču poklonite rabljene ovratnice, povodce in odeje. Sara Kocman iz Obalnega zavetišča za živali, je povedala, koliko živali sploh imajo, kakšen je postopek oddaje, ali se lahko na obisk odpravite kadar koli in kaj svetujejo vsem, ki razmišljajo o novem hišnem ljubljenčku.
Slovenska filantropija v sodelovanju z Občino Ankaran na dan neodvisnosti Ukrajine pripravila Ukrajinski večer. Na plaži Valdoltra je bilo slišati ljudske in sodobne pesmi, poezijo, uspavanko in operno petje. Program so oblikovali begunci iz Harkova, Mariupola in Irpina, ki so zatočišče našli v Ankaranu. Vlogo voditelja so zaupali 15- letnemu Borisu Kalašnikovu, ki je nalogo opravil suvereno in večji del v slovenščini. Po prireditvi se je z njim srečala Tjaša Škamperle.
Slovenska filantropija v sodelovanju z Občino Ankaran na dan neodvisnosti Ukrajine pripravila Ukrajinski večer. Na plaži Valdoltra je bilo slišati ljudske in sodobne pesmi, poezijo, uspavanko in operno petje. Program so oblikovali begunci iz Harkova, Mariupola in Irpina, ki so zatočišče našli v Ankaranu. Vlogo voditelja so zaupali 15- letnemu Borisu Kalašnikovu, ki je nalogo opravil suvereno in večji del v slovenščini. Po prireditvi se je z njim srečala Tjaša Škamperle.
Maraaya je slovenski pop dvojec, ki sta ga leta 2014 ustanovila Marjetka Vovk in Raay. Ime je kombinacija njunih imen. Tik pred začetkom poletja sta nam poslala skladbo z naslovom Sva, ki je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Maraaya je slovenski pop dvojec, ki sta ga leta 2014 ustanovila Marjetka Vovk in Raay. Ime je kombinacija njunih imen. Tik pred začetkom poletja sta nam poslala skladbo z naslovom Sva, ki je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Goriški Kras si po velikem požaru počasi liže svoje rane, tudi v turizmu. Če je do junija tej panogi kazalo dobro, pa jim je požar odnesel najmanj 600 nočitev. To je za ta del Krasa, ki ima 13 ponudnikov, veliko. Zaenkrat so sicer pomirjeni z odzivi tujih gostov, kjer odpovedi ni veliko, jih je pa več pri slovenskih gostih. Kako po požaru sploh živi turizem, je preverjala kolegica Eva Furlan. Foto: Štab CZ za Notranjsko
Goriški Kras si po velikem požaru počasi liže svoje rane, tudi v turizmu. Če je do junija tej panogi kazalo dobro, pa jim je požar odnesel najmanj 600 nočitev. To je za ta del Krasa, ki ima 13 ponudnikov, veliko. Zaenkrat so sicer pomirjeni z odzivi tujih gostov, kjer odpovedi ni veliko, jih je pa več pri slovenskih gostih. Kako po požaru sploh živi turizem, je preverjala kolegica Eva Furlan. Foto: Štab CZ za Notranjsko
Aktualna Pesem in pol je skladba, ki jo prepeva RiNA: Na pol poti.
Aktualna Pesem in pol je skladba, ki jo prepeva RiNA: Na pol poti.
Piran bo letos gostil že deseti festival kamišibaja. Letos bodo na festivalu nastopili kamišibajkarji iz sedmih držav, občinstvo pa si bo lahko ogledalo kar 60 predstav in na koncu podelilo glavno nagrado Beli delfin. Če se spomnimo prvega festivala z 12 predstavami, jih je letos kar petkrat več. Program v šestih sklopih letos spremlja zanimiva in pestra mednarodna zasedba. Letošnjo izvedbo je predstavila Jelena Sitar.
Piran bo letos gostil že deseti festival kamišibaja. Letos bodo na festivalu nastopili kamišibajkarji iz sedmih držav, občinstvo pa si bo lahko ogledalo kar 60 predstav in na koncu podelilo glavno nagrado Beli delfin. Če se spomnimo prvega festivala z 12 predstavami, jih je letos kar petkrat več. Program v šestih sklopih letos spremlja zanimiva in pestra mednarodna zasedba. Letošnjo izvedbo je predstavila Jelena Sitar.
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. O aktualnem stanju na področju študentskega dela je spregovorila Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-Študentskem servisu.
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. O aktualnem stanju na področju študentskega dela je spregovorila Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-Študentskem servisu.
S primorskimi knjižnicami iščemo knjigo za poletno branje. Minuli petek nam je Nives Andrič iz koprske knjižnice ponudila v branje knjigo O starših in otrocih, češkega avtorja. Patricija Dodič iz Kosovelove knjižnice Sežana, enote Kozina, pa je za danes izbrala francoskega avtorja in knjigo z naslovom Ljubezen traja tri leta. Z bibliotekarko, slovenistko, francistko in pesnico Patricijo Dodič, se je pogovarjala Smilja Baranja.
S primorskimi knjižnicami iščemo knjigo za poletno branje. Minuli petek nam je Nives Andrič iz koprske knjižnice ponudila v branje knjigo O starših in otrocih, češkega avtorja. Patricija Dodič iz Kosovelove knjižnice Sežana, enote Kozina, pa je za danes izbrala francoskega avtorja in knjigo z naslovom Ljubezen traja tri leta. Z bibliotekarko, slovenistko, francistko in pesnico Patricijo Dodič, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Epidemija je tudi v Sloveniji pozitivno vplivala na rast spletne prodaje, po uradnih podatkih so tako začeli nakupovati tudi kupci, starejši od 65 let. Strokovnjaki so sicer predvidevali, da bodo ti odstotki po umiritvi epidemije padli, a so ostali na višji ravni kot pred njo. Vse več pa je tudi lažnih spletnih trgovin, ki obljubljajo izdelke priznanih proizvajalcev po neverjetno nizkih cenah, ali pa so cene normalne, na koncu pa kupec plačanega izdelka sploh ne dobi. Dilema, ali lahko zaupamo spletnim trgovinam, je torej na mestu. Najpomembnejše je preventivno obnašanje, poudarja Jasmina Mešić iz Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki pod okriljem javnega zavoda Arnes izvaja projekt Varni na internetu.
Epidemija je tudi v Sloveniji pozitivno vplivala na rast spletne prodaje, po uradnih podatkih so tako začeli nakupovati tudi kupci, starejši od 65 let. Strokovnjaki so sicer predvidevali, da bodo ti odstotki po umiritvi epidemije padli, a so ostali na višji ravni kot pred njo. Vse več pa je tudi lažnih spletnih trgovin, ki obljubljajo izdelke priznanih proizvajalcev po neverjetno nizkih cenah, ali pa so cene normalne, na koncu pa kupec plačanega izdelka sploh ne dobi. Dilema, ali lahko zaupamo spletnim trgovinam, je torej na mestu. Najpomembnejše je preventivno obnašanje, poudarja Jasmina Mešić iz Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki pod okriljem javnega zavoda Arnes izvaja projekt Varni na internetu.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana vsako leto v povprečju oskrbijo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. V približno petini primerov gre za zlome hrbtenice, ki zahtevajo operativni poseg. Med temi pa sta od dva do trije primeri hudih poškodb hrbtenjače, ki povzročijo trajno invalidnost. Zveza paraplegikov Slovenije s preventivno akcijo tudi letos javnost ozavešča o nevarnostih pri skokih in padcih v vodo. S predsednikom zveze paraplegikov Danetom Kastelicem je poklepetala Mojca Klarič.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana vsako leto v povprečju oskrbijo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. V približno petini primerov gre za zlome hrbtenice, ki zahtevajo operativni poseg. Med temi pa sta od dva do trije primeri hudih poškodb hrbtenjače, ki povzročijo trajno invalidnost. Zveza paraplegikov Slovenije s preventivno akcijo tudi letos javnost ozavešča o nevarnostih pri skokih in padcih v vodo. S predsednikom zveze paraplegikov Danetom Kastelicem je poklepetala Mojca Klarič.
BosaZnova sta s skladbo 'Želje' nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Pesem govori o pričakovanjih in zahtevah partnerskega odnosa, o prilagajanju in sprejemanju drug drugega. Zmagovalko Pesmi in pol je predstavil Matjaž Romih. Foto: Goran Antley
BosaZnova sta s skladbo 'Želje' nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Pesem govori o pričakovanjih in zahtevah partnerskega odnosa, o prilagajanju in sprejemanju drug drugega. Zmagovalko Pesmi in pol je predstavil Matjaž Romih. Foto: Goran Antley
S premiero filma En Kras en Praznik se je 8. julija začel jubilejni 50. Praznik terana in pršuta! 50 dogodkov ob 50. izvedbi najstarejšega praznika na Krasu bo povezalo skoraj dva meseca dogajanja, ki bo trajalo vse do konec avgusta. Vrhunec bo doživel med 12. in 14. avgustom s kronanjem nove kraljice terana, predstavitvijo najboljših teranov v spremljavi odličnih pršutov, Rockom na Krasu in tradicionalno nedeljsko povorko s ciljem na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Dogodek je predstavil Borut Trunkl.
S premiero filma En Kras en Praznik se je 8. julija začel jubilejni 50. Praznik terana in pršuta! 50 dogodkov ob 50. izvedbi najstarejšega praznika na Krasu bo povezalo skoraj dva meseca dogajanja, ki bo trajalo vse do konec avgusta. Vrhunec bo doživel med 12. in 14. avgustom s kronanjem nove kraljice terana, predstavitvijo najboljših teranov v spremljavi odličnih pršutov, Rockom na Krasu in tradicionalno nedeljsko povorko s ciljem na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Dogodek je predstavil Borut Trunkl.
V Zdravilišču Rdečega križa Debeli rtič je v teh počitniških dneh živahno, saj je na oddihu tudi veliko skupin otrok. Za pester nabor aktivnosti skrbijo številni prostovoljci. Na leto jih zdravilišče potrebuje okrog 200, skupaj z vzgojitelji in varuhi, ki spremljajo otroke na zdravstvenih in socialnih letovanjih ter na samem zdraviliškem zdravljenju. Počitnice z otroki že več let preživljata na Debelem rtiču tudi mlada prostovoljca, ki ju je obiskala Tjaša Lotrič.
V Zdravilišču Rdečega križa Debeli rtič je v teh počitniških dneh živahno, saj je na oddihu tudi veliko skupin otrok. Za pester nabor aktivnosti skrbijo številni prostovoljci. Na leto jih zdravilišče potrebuje okrog 200, skupaj z vzgojitelji in varuhi, ki spremljajo otroke na zdravstvenih in socialnih letovanjih ter na samem zdraviliškem zdravljenju. Počitnice z otroki že več let preživljata na Debelem rtiču tudi mlada prostovoljca, ki ju je obiskala Tjaša Lotrič.
Požar Kras 2022 je bil odmevna medijska zgodba, pričakovano, v domačih medijih. A po kraških cestah smo videli tudi ekipe tujih medijskih hiš: srbske, hrvaške, slovaške, italijanske. Mogoče manj pričakovano je, da požar zanima tudi češkega novinarja. Raya Baseleya je v Kostanjevici na Krasu spoznala Tjaša Škamperle.
Požar Kras 2022 je bil odmevna medijska zgodba, pričakovano, v domačih medijih. A po kraških cestah smo videli tudi ekipe tujih medijskih hiš: srbske, hrvaške, slovaške, italijanske. Mogoče manj pričakovano je, da požar zanima tudi češkega novinarja. Raya Baseleya je v Kostanjevici na Krasu spoznala Tjaša Škamperle.
Eva Pavli je predstavila svojo aktualno skladbo 'Tuki in zdaj', ki je minuli petek postala Pesem in pol. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Eva Pavli je predstavila svojo aktualno skladbo 'Tuki in zdaj', ki je minuli petek postala Pesem in pol. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
V dvaindvajsetih krajih po Sloveniji bo ob svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo vsako leto prvi teden avgusta, potekal že 9. Festival Dojiva se, ki ga že od marca pripravljajo prostovoljke. Na dogodkih bodo družine lahko prevzele vodnik za nosečnost, dojenje in starševstvo Zaupam si 2022, ki na 150 straneh prinaša strokovne članke o porodu, dojenju, vzgoji, prehrani in zdravju. Vodniki bodo kasneje na voljo tudi v številnih porodnišnicah, otroških in šolskih ambulantah, ginekoloških ambulantah, pri patronažnih sestrah in na drugih lokacijah. Teden dojenja bodo zaznamovali tudi številni dogodki, ki bodo priložnost za druženje, pogovor in izmenjavo izkušenj med starši in bodočimi starši. V nekaterih krajih pripravljajo še pester spremljevalni program z različnimi gosti, predstavitvami pralnih plenic, nosilk in tkanih trakov, raznih pred in poporodnih vadb, na voljo bodo tudi delavnice za otroke.Letos bo festival na Primorskem potekal v Ajdovščini in Sežani. Več o tem nam je povedala Eva T. Barič.
V dvaindvajsetih krajih po Sloveniji bo ob svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo vsako leto prvi teden avgusta, potekal že 9. Festival Dojiva se, ki ga že od marca pripravljajo prostovoljke. Na dogodkih bodo družine lahko prevzele vodnik za nosečnost, dojenje in starševstvo Zaupam si 2022, ki na 150 straneh prinaša strokovne članke o porodu, dojenju, vzgoji, prehrani in zdravju. Vodniki bodo kasneje na voljo tudi v številnih porodnišnicah, otroških in šolskih ambulantah, ginekoloških ambulantah, pri patronažnih sestrah in na drugih lokacijah. Teden dojenja bodo zaznamovali tudi številni dogodki, ki bodo priložnost za druženje, pogovor in izmenjavo izkušenj med starši in bodočimi starši. V nekaterih krajih pripravljajo še pester spremljevalni program z različnimi gosti, predstavitvami pralnih plenic, nosilk in tkanih trakov, raznih pred in poporodnih vadb, na voljo bodo tudi delavnice za otroke.Letos bo festival na Primorskem potekal v Ajdovščini in Sežani. Več o tem nam je povedala Eva T. Barič.
Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je eno najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem. Pred kratkim je praznovalo 11-o obletnico delovanja. Okroglo obletnico pa letos praznuje ženski pevski zbor, ki deluje v okviru društva. Pred desetimi leti so se pevke zbrale na prvi vaji, za 10-i rojstni dan pa so si podarile zgoščenko. Pesmi so v začetku tega tedna snemale v našem studiu Hendrix. Med snemanjem jih je »zmotila« Barbara Kampos.
Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je eno najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem. Pred kratkim je praznovalo 11-o obletnico delovanja. Okroglo obletnico pa letos praznuje ženski pevski zbor, ki deluje v okviru društva. Pred desetimi leti so se pevke zbrale na prvi vaji, za 10-i rojstni dan pa so si podarile zgoščenko. Pesmi so v začetku tega tedna snemale v našem studiu Hendrix. Med snemanjem jih je »zmotila« Barbara Kampos.
Z beleženjem opažanja redkih ali ogroženih kot tudi pogostih vrst lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju poznavanja njihove razširjenosti in številčnosti, kar bo omogočalo raziskovalcem boljše ocenjevanje njihovih gostot ter splošno v kakšnem stanju so vrste. Pridobljeno znanje bo prispevalo tudi k izboljšanju varstva in upravljanja vrst oz. zagotovilo harmonično ravnovesje obstoja vrst. O tem s eje Boštjan Simčič pogovarjal z dr. Eleno Bužan, vodjo projekta in predstojnico Oddelka za biodiverziteto na UP Famnit.
Z beleženjem opažanja redkih ali ogroženih kot tudi pogostih vrst lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju poznavanja njihove razširjenosti in številčnosti, kar bo omogočalo raziskovalcem boljše ocenjevanje njihovih gostot ter splošno v kakšnem stanju so vrste. Pridobljeno znanje bo prispevalo tudi k izboljšanju varstva in upravljanja vrst oz. zagotovilo harmonično ravnovesje obstoja vrst. O tem s eje Boštjan Simčič pogovarjal z dr. Eleno Bužan, vodjo projekta in predstojnico Oddelka za biodiverziteto na UP Famnit.
Za nekatere je poletje sinonim za potovanja, brezdelje ali upočasnjen ritem življenja, za druge čas za avanture in usvajanje novih znanj. To velja tudi za udeležence Poletnih tečajev slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije UP, ki v Kopru potekajo že 29-ič. Na obisk je šla Mateja Rolih Maglica.
Za nekatere je poletje sinonim za potovanja, brezdelje ali upočasnjen ritem življenja, za druge čas za avanture in usvajanje novih znanj. To velja tudi za udeležence Poletnih tečajev slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije UP, ki v Kopru potekajo že 29-ič. Na obisk je šla Mateja Rolih Maglica.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Šrilanka je od sredine aprila, ko ni mogla poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin. Državo, njeno zgodovino, kulturo in ljudi zelo podrobno poznata zakonca Mitja in Tatjana Butul, ki sta tam spletla tesne poslovne in prijateljske vezi in jo obiščeta vsako leto. Prvič sta bila tam po državljanski vojni in od takrat je šel razvoj samo navzgor. Potem pa se je pred tremi, štirimi leti ustavilo. Začutila sta prve spremembe. Po terorističnih napadih na cerkve in hotele je nato sledila še koronska kriza. Življenje se je zdaj tam obrnilo na glavo. O dogajanju na Šrilanki se je z zakoncema Butul pogovarjala Mojca Klarič.
Šrilanka je od sredine aprila, ko ni mogla poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin. Državo, njeno zgodovino, kulturo in ljudi zelo podrobno poznata zakonca Mitja in Tatjana Butul, ki sta tam spletla tesne poslovne in prijateljske vezi in jo obiščeta vsako leto. Prvič sta bila tam po državljanski vojni in od takrat je šel razvoj samo navzgor. Potem pa se je pred tremi, štirimi leti ustavilo. Začutila sta prve spremembe. Po terorističnih napadih na cerkve in hotele je nato sledila še koronska kriza. Življenje se je zdaj tam obrnilo na glavo. O dogajanju na Šrilanki se je z zakoncema Butul pogovarjala Mojca Klarič.
Diskriminacija ves čas spreminja svoj obraz, je kot nekakšna ameba. Zato jo moramo znati prepoznati, da jo sploh lahko omejujemo in preprečujemo, izpostavlja Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. V zadnjem desetletju glede tega v naši družbi zaznava napredek. Več je ljudi, ki prepoznajo nedovoljene oblike diskriminacije. Leta 2018 denimo, je obravnaval sto primerov, lani že več kot 400. Tudi pri preprečevanju diskriminacije je naša država sprejela več pomembnih sistemskih odločitev. Velik odziv javnosti je doživela odločitev Ustavnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je tudi istospolnim parom omogočila poroko in posvojitev otrok. A so delavci v več podjetjih zdaj zadovoljni tudi zaradi odločitve glede božičnice, dodaja Lobnik. Pred mikrofon ga je povabila Lea Širok.
Diskriminacija ves čas spreminja svoj obraz, je kot nekakšna ameba. Zato jo moramo znati prepoznati, da jo sploh lahko omejujemo in preprečujemo, izpostavlja Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. V zadnjem desetletju glede tega v naši družbi zaznava napredek. Več je ljudi, ki prepoznajo nedovoljene oblike diskriminacije. Leta 2018 denimo, je obravnaval sto primerov, lani že več kot 400. Tudi pri preprečevanju diskriminacije je naša država sprejela več pomembnih sistemskih odločitev. Velik odziv javnosti je doživela odločitev Ustavnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je tudi istospolnim parom omogočila poroko in posvojitev otrok. A so delavci v več podjetjih zdaj zadovoljni tudi zaradi odločitve glede božičnice, dodaja Lobnik. Pred mikrofon ga je povabila Lea Širok.
Na sestanku Rižanskega vodovoda Koper s predstavniki civilne zaščite slovenske Istre so ocenili, da ukrepi kažejo že prve pozitivne učinke, zlasti zaradi doslednega upoštevanja prepovedi s strani obalnih komunalnih podjetij in nekaterih večjih obalnih podjetij. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa ne dopuščajo optimizma. Edini način, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju in dodatnim omejitvam ter morebitnim redukcijam, je dosledno upoštevanje prepovedi in varčevanje z vodo. Predstavniki Rižanskega vodovoda bodo v prihodnjih dneh podobne sestanke organizirali tudi z gasilci. Prihodnji torek pa se bodo skupaj z župani istrskih občin srečali z ministrom za okolje Urošem Brežanom. Naš gost je bil direktor RVK, Martin Pregelj.
Na sestanku Rižanskega vodovoda Koper s predstavniki civilne zaščite slovenske Istre so ocenili, da ukrepi kažejo že prve pozitivne učinke, zlasti zaradi doslednega upoštevanja prepovedi s strani obalnih komunalnih podjetij in nekaterih večjih obalnih podjetij. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa ne dopuščajo optimizma. Edini način, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju in dodatnim omejitvam ter morebitnim redukcijam, je dosledno upoštevanje prepovedi in varčevanje z vodo. Predstavniki Rižanskega vodovoda bodo v prihodnjih dneh podobne sestanke organizirali tudi z gasilci. Prihodnji torek pa se bodo skupaj z župani istrskih občin srečali z ministrom za okolje Urošem Brežanom. Naš gost je bil direktor RVK, Martin Pregelj.
Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci UP FAMNIT razkriva, da ima delo v virtualni resničnosti bistveno slabši vpliv na produktivnost ljudi v primerjavi z delom v fizičnem pisarniškem okolju. Nova študija namreč dokazuje, da imajo ljudje, ki delajo polni delovni čas v okolju virtualne resničnosti, nižjo produktivnost in slabše počutje ter povečano anksioznost. Raziskava kaže, da kljub temu, da podjetja že veliko vlagajo v tehnologije virtualne resničnosti, slednja še ni pripravljena za razširjeno uporabo na delovnem mestu, nekateri ljudje pa je morda nikoli ne bodo mogli učinkovito uporabljati. Izsledke raziskave nam je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Kljun, predstojnik laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.
Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci UP FAMNIT razkriva, da ima delo v virtualni resničnosti bistveno slabši vpliv na produktivnost ljudi v primerjavi z delom v fizičnem pisarniškem okolju. Nova študija namreč dokazuje, da imajo ljudje, ki delajo polni delovni čas v okolju virtualne resničnosti, nižjo produktivnost in slabše počutje ter povečano anksioznost. Raziskava kaže, da kljub temu, da podjetja že veliko vlagajo v tehnologije virtualne resničnosti, slednja še ni pripravljena za razširjeno uporabo na delovnem mestu, nekateri ljudje pa je morda nikoli ne bodo mogli učinkovito uporabljati. Izsledke raziskave nam je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Kljun, predstojnik laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.
Kantavtorica in skladateljica Ditka, ki jo primorsko občinstvo pozna po uglasbenih pesmih slovenskih pesnikov, že vse od najstniških letih piše tudi besedila v angleškem jeziku. Z eno od skladb je navdušila tudi priznanega britanskega producenta, Stuarta Eppsa, ki je deloval z imeni, kot so Elton John, Led Zeppelin in Oasis. Foto: Nika H. Praper
Kantavtorica in skladateljica Ditka, ki jo primorsko občinstvo pozna po uglasbenih pesmih slovenskih pesnikov, že vse od najstniških letih piše tudi besedila v angleškem jeziku. Z eno od skladb je navdušila tudi priznanega britanskega producenta, Stuarta Eppsa, ki je deloval z imeni, kot so Elton John, Led Zeppelin in Oasis. Foto: Nika H. Praper
Na letošnjem nacionalnem tekmovanju Moje podjetje se je odlično izkazal podjetniški tim dijaškega podjetja, ki so ga zasnovali na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran. Pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih so piranski dijaki predstavili dva svoja izdelka: vertikalno vetrnico in ekstruder za odpadno plastiko. Osvojili so tako prva mesta v kategorijah najbolj inovativen izdelek, krožno gospodarstvo ter najboljša stojnica, medtem ko so bili drugi v kategoriji najboljša podjetniška ideja. Tik pred zaključkom šolskega leta pa so domov odnesli še eno priznanje.
Na letošnjem nacionalnem tekmovanju Moje podjetje se je odlično izkazal podjetniški tim dijaškega podjetja, ki so ga zasnovali na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran. Pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih so piranski dijaki predstavili dva svoja izdelka: vertikalno vetrnico in ekstruder za odpadno plastiko. Osvojili so tako prva mesta v kategorijah najbolj inovativen izdelek, krožno gospodarstvo ter najboljša stojnica, medtem ko so bili drugi v kategoriji najboljša podjetniška ideja. Tik pred zaključkom šolskega leta pa so domov odnesli še eno priznanje.
Glasbenika Robija Glača smo lahko spoznali že v bendih Lumberjack, Fat Butlers in Zadnji val, nedavno pa se je predstavil kot samostojni glasbenik in avtor. Njegov drugi singel 'Do naslednjič' je minuli petek postal Pesem in pol.
Glasbenika Robija Glača smo lahko spoznali že v bendih Lumberjack, Fat Butlers in Zadnji val, nedavno pa se je predstavil kot samostojni glasbenik in avtor. Njegov drugi singel 'Do naslednjič' je minuli petek postal Pesem in pol.
Obiskali smo drugi dan letošnjega festivala Gora Rocka. Petkov popoldanski program smo popestrili z živimi vklopi in radijskimi nastopi skupin Imset, Ikebana in Joker Out. Na Šentviški planoti sta bila Anita Urbančič in Boštjan Simčič.
Obiskali smo drugi dan letošnjega festivala Gora Rocka. Petkov popoldanski program smo popestrili z živimi vklopi in radijskimi nastopi skupin Imset, Ikebana in Joker Out. Na Šentviški planoti sta bila Anita Urbančič in Boštjan Simčič.
Med počitnicami je v številnih mestih po svetu mogoče obiskovati tudi poletne šole jezika. Prva takšna šola, oziroma jezikovni tečaj, bo letos tudi v Piranu. Mladostniki in odrasli se bodo od 27. junija do 8. julija lahko spoznavali s švedščino, od 11. do 15. julija pa še z italijanščino. Poletno šolo si je omislil mladi Pirančan, po izobrazbi sicer pianist, Sven Lidén, ki je po mami Slovenec, po očetu pa Šved. Organizacijo tečajev je prevzel Zavod Šolt. Na njegovi spletni strani so dosegljive tudi vse informacije o obeh tečajih. Svena Lidéna pa je pred mikrofon povabila Lea Širok. Foto: Osebni arhiv Sven Lidén.
Med počitnicami je v številnih mestih po svetu mogoče obiskovati tudi poletne šole jezika. Prva takšna šola, oziroma jezikovni tečaj, bo letos tudi v Piranu. Mladostniki in odrasli se bodo od 27. junija do 8. julija lahko spoznavali s švedščino, od 11. do 15. julija pa še z italijanščino. Poletno šolo si je omislil mladi Pirančan, po izobrazbi sicer pianist, Sven Lidén, ki je po mami Slovenec, po očetu pa Šved. Organizacijo tečajev je prevzel Zavod Šolt. Na njegovi spletni strani so dosegljive tudi vse informacije o obeh tečajih. Svena Lidéna pa je pred mikrofon povabila Lea Širok. Foto: Osebni arhiv Sven Lidén.
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Vroč poletni teden se je začel s pogovorom s Potojnčanom Maticem Marentičem, ki je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Nova stran'.
Vroč poletni teden se je začel s pogovorom s Potojnčanom Maticem Marentičem, ki je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Nova stran'.
Maja Pavić in Maja Mesić Štrubelj sta mladi mami dveh fantkov, Luka in Lukasa, ki sta se rodila s srčno napako. Kot vse starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami, tudi njiju zanima VSE v zvezi s srčnimi napakami. Sta se pa znašli pred številnimi izzivi, kje najti informacije, kje najti starše s podobnimi izkušnjami, s kom se povezati, da bi jima bilo vsaj nekoliko lažje na tej poti. Nato sta se srečali, naredili načrt in se odločili ponuditi to, kar jim tako zelo primanjkuje. Odprli sta stran S srcem za srčke na platformi Facebook in zdaj še na spletu stran www.srcki.si, kjer sta združili informacije, podporo, zgodbe, intervjuje, ugodnosti za srčne otroke, pa še marsikaj.
Maja Pavić in Maja Mesić Štrubelj sta mladi mami dveh fantkov, Luka in Lukasa, ki sta se rodila s srčno napako. Kot vse starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami, tudi njiju zanima VSE v zvezi s srčnimi napakami. Sta se pa znašli pred številnimi izzivi, kje najti informacije, kje najti starše s podobnimi izkušnjami, s kom se povezati, da bi jima bilo vsaj nekoliko lažje na tej poti. Nato sta se srečali, naredili načrt in se odločili ponuditi to, kar jim tako zelo primanjkuje. Odprli sta stran S srcem za srčke na platformi Facebook in zdaj še na spletu stran www.srcki.si, kjer sta združili informacije, podporo, zgodbe, intervjuje, ugodnosti za srčne otroke, pa še marsikaj.
Če bi vas vprašali, da opišite vonj poletja, kaj bi odgovorili? Bi morda omenili meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin ali smilj? Gre namreč za rastline, ki jih v Istri ne manjka. Poleg nasadov oljk in vinskih trt je zadnja leta v Istri opaziti čedalje več vrtov prav z avtohtonimi zelišči in dišavnicami. H gojenju teh za telo in dušo blagodejnih rastlin sta kmete spodbudili predvsem ugodna klima in preprostost gojenja. Večine namreč ni potrebno tretirati, saj si zaščito proti škodljivcem in boleznim ustvarijo sama. Kako oziroma kdaj jih lahko spoznate tudi vi in kaj vse se iz njih lahko izdela, je povedala Jana Bergant, ki pravi, da je svoje poslanstvo našla v gojenju avtohtonih istrskih zeliščih in dišavnic v dolini Dragonje. Bergantova ta konec tedna organizira Dneve odprtih vrat zeliščnih kmetij in vrtov Istre.
Če bi vas vprašali, da opišite vonj poletja, kaj bi odgovorili? Bi morda omenili meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin ali smilj? Gre namreč za rastline, ki jih v Istri ne manjka. Poleg nasadov oljk in vinskih trt je zadnja leta v Istri opaziti čedalje več vrtov prav z avtohtonimi zelišči in dišavnicami. H gojenju teh za telo in dušo blagodejnih rastlin sta kmete spodbudili predvsem ugodna klima in preprostost gojenja. Večine namreč ni potrebno tretirati, saj si zaščito proti škodljivcem in boleznim ustvarijo sama. Kako oziroma kdaj jih lahko spoznate tudi vi in kaj vse se iz njih lahko izdela, je povedala Jana Bergant, ki pravi, da je svoje poslanstvo našla v gojenju avtohtonih istrskih zeliščih in dišavnic v dolini Dragonje. Bergantova ta konec tedna organizira Dneve odprtih vrat zeliščnih kmetij in vrtov Istre.
Nedavno je Pariz gostil 82. redno skupščino krovne evropske študentske organizacije - European Students' Union (ESU), kjer je bil za člana izvršnega odbora izvoljen slovenski predstavnik, Koprčan Andrej Pirjevec. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Nedavno je Pariz gostil 82. redno skupščino krovne evropske študentske organizacije - European Students' Union (ESU), kjer je bil za člana izvršnega odbora izvoljen slovenski predstavnik, Koprčan Andrej Pirjevec. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Prva letošnja poletna Pesem in pol je postala Neimenovana novomeških mladcev Plateau.
Prva letošnja poletna Pesem in pol je postala Neimenovana novomeških mladcev Plateau.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
V studiu smo gostili pravnico, pesnico, ljubiteljska fotografinjo Majo Pišot Cvikel. Pred kratkim je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Pomoli srca. Njene pesmi so polne morja, ljubezni in zavedanja minljivosti, vsa ta občutja in spoznanja spretno prelije na papir.
V studiu smo gostili pravnico, pesnico, ljubiteljska fotografinjo Majo Pišot Cvikel. Pred kratkim je izšla njena druga pesniška zbirka z naslovom Pomoli srca. Njene pesmi so polne morja, ljubezni in zavedanja minljivosti, vsa ta občutja in spoznanja spretno prelije na papir.
Ta konec tedna poteka v Istri 29. evropsko srečanje motoristov Harley Davidson, ki predstavlja vrhunec dogodkov na njihovem letnem koledarju. Prav zdaj se motoristi premikajo med vasicami in mesti ob morju. Mi smo pa priložnost izkoristili za pogovor s Karen Davidson, pra-pravnukinjo enega od soustanoviteljev podjetja, Williama Davidsona. Razkrila nam je, kako si je kot oblikovalka utrla pot v družinskem podjetju, v pogovoru pa spoznamo, da je njen namen delovanja sila preprost: razbiti stereotip, da so motorji Harley Davidson domena belih in tetoviranih moških. Če poenostavimo: Karen Davidson si prizadeva tudi ženske spraviti na te prijazne cestne pošasti. Kako ji uspeva spoznate v naslednjih minutah.
Ta konec tedna poteka v Istri 29. evropsko srečanje motoristov Harley Davidson, ki predstavlja vrhunec dogodkov na njihovem letnem koledarju. Prav zdaj se motoristi premikajo med vasicami in mesti ob morju. Mi smo pa priložnost izkoristili za pogovor s Karen Davidson, pra-pravnukinjo enega od soustanoviteljev podjetja, Williama Davidsona. Razkrila nam je, kako si je kot oblikovalka utrla pot v družinskem podjetju, v pogovoru pa spoznamo, da je njen namen delovanja sila preprost: razbiti stereotip, da so motorji Harley Davidson domena belih in tetoviranih moških. Če poenostavimo: Karen Davidson si prizadeva tudi ženske spraviti na te prijazne cestne pošasti. Kako ji uspeva spoznate v naslednjih minutah.
Širok nasmeh na rdeči preprogi in zmaga v kategoriji kratkih filmov spletne platforme TIK TOK, ki je letos prviča postala tekmovalna kategorija festivala - to je Matej Rimanič iz Kopra, 22 letni študent, optimizma poln fant, ki ljubi humor in je filmski samouk. Njegove sanje nimajo meja. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Širok nasmeh na rdeči preprogi in zmaga v kategoriji kratkih filmov spletne platforme TIK TOK, ki je letos prviča postala tekmovalna kategorija festivala - to je Matej Rimanič iz Kopra, 22 letni študent, optimizma poln fant, ki ljubi humor in je filmski samouk. Njegove sanje nimajo meja. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Svet v morju besed je naslov osrednjega dogodka ob 30. rojstnem dnevu knjigarne in založbe Libris iz Kopra, ki je med nami pognala korenine in je stičišče za ljubitelje lepe besede takrat, ko knjigo izberejo in kupijo, ko se udeležijo katerega od številnih dogodkov, povezanih s knjigo, ko berejo knjige njihove založbe, povezane z Istro . Na dan Primoža Trubarja, avtorja prve slovenske knjige so praznovali, o njihovem delu pa se Nataša Benčič pogovarja z direktorico Librisa, Ingrid Celestina.
Svet v morju besed je naslov osrednjega dogodka ob 30. rojstnem dnevu knjigarne in založbe Libris iz Kopra, ki je med nami pognala korenine in je stičišče za ljubitelje lepe besede takrat, ko knjigo izberejo in kupijo, ko se udeležijo katerega od številnih dogodkov, povezanih s knjigo, ko berejo knjige njihove založbe, povezane z Istro . Na dan Primoža Trubarja, avtorja prve slovenske knjige so praznovali, o njihovem delu pa se Nataša Benčič pogovarja z direktorico Librisa, Ingrid Celestina.
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Četrt stoletja glasbenega ustvarjanja zaokrožuje Iztok Cergol, tržaški multiinštrumentalist, član različnih zasedb. Večino bo pospremil na četrtkovem nastopu v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Tako se bodo v enem večeru, poimenovanem 'En kvartin muzike in pet iztočnic za dobro delo', na odru zvrstili Kraški ovčarji, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Grešni kozli, Zmelkoow in Ansambl Ikebana, ki jih bo Žan Papič povezal v Cergolovo življenjsko zgodbo, v kateri se je nič hudega sluteč znašel tudi Rudi Bučar.
Izdelki, ki so priče naše dediščine, prepogosto ne najdejo pravega mesta: založeni kmečki pripomočki, ki niso več v uporabi, kuhinjski lonci, ki so jih nadomestili novejši, oblačila, ki dišijo po preteklosti... S spoštovanjem do tistih, ki so jih naredili in uporabljali nekoč, sta jih več let zbirala Albin in Olga Franca iz Dekanov. Najprej na svojem dvorišču, v omarah in pod nadstreški. Zdaj pa je dozorel čas, da sta jih uredila in primerno predstavila - v objektu na dvorišču svoje hiše, za katerega pravita, da je Muzej življenja v Istri
Izdelki, ki so priče naše dediščine, prepogosto ne najdejo pravega mesta: založeni kmečki pripomočki, ki niso več v uporabi, kuhinjski lonci, ki so jih nadomestili novejši, oblačila, ki dišijo po preteklosti... S spoštovanjem do tistih, ki so jih naredili in uporabljali nekoč, sta jih več let zbirala Albin in Olga Franca iz Dekanov. Najprej na svojem dvorišču, v omarah in pod nadstreški. Zdaj pa je dozorel čas, da sta jih uredila in primerno predstavila - v objektu na dvorišču svoje hiše, za katerega pravita, da je Muzej življenja v Istri
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Zoran Poznič, vodja laboratorija v mariborski Kibli, govori kar o humanizaciji tehnologij. Ta pojem zaobjema vpeljevanje novih tehnologij, ki presegajo presnemavanje ali skeniranje - nanju namreč pomisli povprečen človek ob omembi besede 'digitalizacija'.
Evropska unija si dejavno prizadeva izboljšati digitalno okolje v korist vseh Evropejcev in Evropejk. Zoran Poznič, vodja laboratorija v mariborski Kibli, govori kar o humanizaciji tehnologij. Ta pojem zaobjema vpeljevanje novih tehnologij, ki presegajo presnemavanje ali skeniranje - nanju namreč pomisli povprečen človek ob omembi besede 'digitalizacija'.
V Kopru, Sežani, Ankaranu, Izoli, Piranu in Pulju bo od 5. do 27. junija potekal 29. Primorski poletni festival (PPF), na katerem se bo zvrstilo 56 dogodkov, kar pomeni več kot en dogodek na dan. Festival v gostiteljska mesta prinaša gledališke predstave, razstave, koncerte in javne debate. Festival je predstavila Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper.
V Kopru, Sežani, Ankaranu, Izoli, Piranu in Pulju bo od 5. do 27. junija potekal 29. Primorski poletni festival (PPF), na katerem se bo zvrstilo 56 dogodkov, kar pomeni več kot en dogodek na dan. Festival v gostiteljska mesta prinaša gledališke predstave, razstave, koncerte in javne debate. Festival je predstavila Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper.
Do sredine junija na Goriškem poteka mesec špargljevih jedi, ki se mu je pridružilo 12 gostincev. Nekateri izmed njih so minuli četrtek na skrivni lokaciji pokazali, kaj znajo pričarati na krožnikih. Več vam razkrije Eva Furlan.
Do sredine junija na Goriškem poteka mesec špargljevih jedi, ki se mu je pridružilo 12 gostincev. Nekateri izmed njih so minuli četrtek na skrivni lokaciji pokazali, kaj znajo pričarati na krožnikih. Več vam razkrije Eva Furlan.
"V Bruslju se dogajajo zapletene stvari, zelo težavne stvari, stvari, ki dajejo vtis, da jih nikoli ne boš razumel. In kot dopisnik moraš te stvari predstaviti in pojasniti v minuti in pol." V nizu oddaj Evropa danes, Evropa jutri, ki jih naš radio pripravlja v sodelovanju z Europe Direct Koper-Capodistria smo poklicali v Bruselj in se pogovarjali z novinarko in dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
"V Bruslju se dogajajo zapletene stvari, zelo težavne stvari, stvari, ki dajejo vtis, da jih nikoli ne boš razumel. In kot dopisnik moraš te stvari predstaviti in pojasniti v minuti in pol." V nizu oddaj Evropa danes, Evropa jutri, ki jih naš radio pripravlja v sodelovanju z Europe Direct Koper-Capodistria smo poklicali v Bruselj in se pogovarjali z novinarko in dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.
Izr. prof. dr. Borut Klabjan je vodja ERC Advanced grant projekta, edinega, ki so ga slovenski znanstveniki uspeli pridobiti s področja humanistike in družboslovja. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov. »Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.«
Izr. prof. dr. Borut Klabjan je vodja ERC Advanced grant projekta, edinega, ki so ga slovenski znanstveniki uspeli pridobiti s področja humanistike in družboslovja. Projekt je vreden 2,5 milijona evrov. »Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes.«
Sredi maja je Anika Horvat poslala na radijske postaje novo skladbo, v kateri z optimizmom in s pozitivno energijo zre v prihodnost in napoveduje nov ustvarjalni zagon. Tako je zapisala: "Da boste razgibano vstopili v poletje 2022! Jaz bom veliko plesala, pela in to želim tudi vam, da s petjem in plesom preženete skrbi in slabo voljo. Vse bo še dobro, vaša Anika."
Sredi maja je Anika Horvat poslala na radijske postaje novo skladbo, v kateri z optimizmom in s pozitivno energijo zre v prihodnost in napoveduje nov ustvarjalni zagon. Tako je zapisala: "Da boste razgibano vstopili v poletje 2022! Jaz bom veliko plesala, pela in to želim tudi vam, da s petjem in plesom preženete skrbi in slabo voljo. Vse bo še dobro, vaša Anika."
Slovenija se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Evropski Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oziroma med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva. Temelj vsakega zelenega gospodarstva so obnovljivi viri, krožno gospodarstvo, naložbe v čisto energije in zelene tehnologije. Na Primorskem imamo neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew, ki vse omenjene postulate zelene Evrope udejanja v praksi. Zato smo v studiu povabili direktorico inštituta, z nami je bila dr. Andreja Kutnar.
Slovenija se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Evropski Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oziroma med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva. Temelj vsakega zelenega gospodarstva so obnovljivi viri, krožno gospodarstvo, naložbe v čisto energije in zelene tehnologije. Na Primorskem imamo neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew, ki vse omenjene postulate zelene Evrope udejanja v praksi. Zato smo v studiu povabili direktorico inštituta, z nami je bila dr. Andreja Kutnar.
Žiga Murko je vsestranski glasbenik, prekaljeni pozavnist, ki se je podpisal pod številne pomembne jazz projekte, v zadnjem desetletju pa se je uveljavil tudi kot producent, DJ in eden osrednjih in daleč najbolj plodovitih beat-makerjev. Skladba 'Nocoj', v kateri Žiga prvič poje v slovenskem jeziku, govori o goreči želji po povezanosti z osebo, s katero je odnos skrenil v napačno smer, toda upanje umre zadnje. Ker je postala Pesem in pol, jo je podrobneje predstavil v ponedeljkovem dopoldnevu. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Žiga Murko je vsestranski glasbenik, prekaljeni pozavnist, ki se je podpisal pod številne pomembne jazz projekte, v zadnjem desetletju pa se je uveljavil tudi kot producent, DJ in eden osrednjih in daleč najbolj plodovitih beat-makerjev. Skladba 'Nocoj', v kateri Žiga prvič poje v slovenskem jeziku, govori o goreči želji po povezanosti z osebo, s katero je odnos skrenil v napačno smer, toda upanje umre zadnje. Ker je postala Pesem in pol, jo je podrobneje predstavil v ponedeljkovem dopoldnevu. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Kako sem spoznal/a... je naslov knjige, ki jo je izdala Kosovelova knjižnica Sežana s podporo občine, po idejni zamisli vodje njihove enote Knjižnice na Kozini, Patricije Dodič. K sodelovanju v knjigi je kar preko face booka povabila ljudi, ki so zapisali zgodbe in v njih opisali trenutek, ko jih je "zadela ljubezen". Odziv je bil neverjeten, v knjigi je zapisanih več kot 60 zgodb in ker je maj, pravijo, mesec ljubezni..., je to primeren čas za klepet o knjigi, ki jo je zapisala ena sama ljubezen. Na klepet je urednico knjige povabila Nataša Benčič.
Kako sem spoznal/a... je naslov knjige, ki jo je izdala Kosovelova knjižnica Sežana s podporo občine, po idejni zamisli vodje njihove enote Knjižnice na Kozini, Patricije Dodič. K sodelovanju v knjigi je kar preko face booka povabila ljudi, ki so zapisali zgodbe in v njih opisali trenutek, ko jih je "zadela ljubezen". Odziv je bil neverjeten, v knjigi je zapisanih več kot 60 zgodb in ker je maj, pravijo, mesec ljubezni..., je to primeren čas za klepet o knjigi, ki jo je zapisala ena sama ljubezen. Na klepet je urednico knjige povabila Nataša Benčič.
V spomin na deklaracijo nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta 1950 obeležujemo danes dan Evrope. V svoji deklaraciji, ki jo je predstavil ravno na današnji dan pred dvainsedemdesetimi leti, je Schuman predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. O razvoju evropske integracijske misli, nastajanju Evropske unije, ključnih izzivih evropskega prostora in prihodnosti Unije smo se pogovarjali s profesorjem dr. Markom Lovcem iz Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
V spomin na deklaracijo nekdanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta 1950 obeležujemo danes dan Evrope. V svoji deklaraciji, ki jo je predstavil ravno na današnji dan pred dvainsedemdesetimi leti, je Schuman predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. O razvoju evropske integracijske misli, nastajanju Evropske unije, ključnih izzivih evropskega prostora in prihodnosti Unije smo se pogovarjali s profesorjem dr. Markom Lovcem iz Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Diego Celin in Rado Pišot sta avtorja priročnika Varno in z veseljem na motor, ki v sliki in besedi predstavlja pomen psiho-fizičnih priprav rekreativnih motoristov, preden se usedejo na motor. Knjiga je izšla pod okriljem Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
Diego Celin in Rado Pišot sta avtorja priročnika Varno in z veseljem na motor, ki v sliki in besedi predstavlja pomen psiho-fizičnih priprav rekreativnih motoristov, preden se usedejo na motor. Knjiga je izšla pod okriljem Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
Mineva en mesec, odkar so v register nesnovne kulturne dediščine vpisali tudi popravilo mehanskih ur. Kot so zapisali ob tem, so »znanja in spretnosti urarjev, ki se pretežno ukvarjajo s popravljanjem mehanskih ur, ključne za ohranjanje, oskrbovanje, restavriranje in delovanje mehanskih javnih, hišnih in osebnih ur.« Mojstri, ki imajo vsa znanja, orodja, stroje in naprave za popravilo javnih mehanskih ur, pa so zelo redki. Redki, pa tudi vedno manj jih je. In tudi zato smo zelo veseli, da v Kopru še vedno imamo urarja. Sogovornik Anite Urbančič je Alen Spalato.
Mineva en mesec, odkar so v register nesnovne kulturne dediščine vpisali tudi popravilo mehanskih ur. Kot so zapisali ob tem, so »znanja in spretnosti urarjev, ki se pretežno ukvarjajo s popravljanjem mehanskih ur, ključne za ohranjanje, oskrbovanje, restavriranje in delovanje mehanskih javnih, hišnih in osebnih ur.« Mojstri, ki imajo vsa znanja, orodja, stroje in naprave za popravilo javnih mehanskih ur, pa so zelo redki. Redki, pa tudi vedno manj jih je. In tudi zato smo zelo veseli, da v Kopru še vedno imamo urarja. Sogovornik Anite Urbančič je Alen Spalato.
Fiona in Gaynor Johnson sta plesni koreografinji, mentorici, učiteljici in še mnogo več, dejavni v plesni šoli Fiona v Kopru. Sestri, obe izredno energični in pozitivni, sta že od malih nog povezani z glasbo in s plesom.
Fiona in Gaynor Johnson sta plesni koreografinji, mentorici, učiteljici in še mnogo več, dejavni v plesni šoli Fiona v Kopru. Sestri, obe izredno energični in pozitivni, sta že od malih nog povezani z glasbo in s plesom.
'Če kdo ve, kje je' je pesem o teku za zvezdo. Govori o trenutku, ko se zavemo, kaj je zares pomembno, zberemo pogum in se odpravimo na pot, pravijo Čedahučiji. Pesem je predstavil Blaž Učakar.
'Če kdo ve, kje je' je pesem o teku za zvezdo. Govori o trenutku, ko se zavemo, kaj je zares pomembno, zberemo pogum in se odpravimo na pot, pravijo Čedahučiji. Pesem je predstavil Blaž Učakar.
V imenu ljudstva je naslov nadaljevanke, ki je v dveh nizih pred ekrane TV Slovenija privabila res veliko gledalcev, saj je našla navdih v resničnem življenju. V prvem delu se loteva malverzacij v gradbenem lobiju, v drugem pa v zdravstveno farmacevtskem. Pod režijo se podpisuje Vojko Anzeljc, ki ga poznamo tudi kot režiserja in soscenarista Ene žlahtne štorije in mnogih drugih nadaljevank. Na obisk v studio ga je povabila Nataša Benčič.
V imenu ljudstva je naslov nadaljevanke, ki je v dveh nizih pred ekrane TV Slovenija privabila res veliko gledalcev, saj je našla navdih v resničnem življenju. V prvem delu se loteva malverzacij v gradbenem lobiju, v drugem pa v zdravstveno farmacevtskem. Pod režijo se podpisuje Vojko Anzeljc, ki ga poznamo tudi kot režiserja in soscenarista Ene žlahtne štorije in mnogih drugih nadaljevank. Na obisk v studio ga je povabila Nataša Benčič.
Po skladbi "Najdi volkove", ki je decembra lani postala Pesem in pol, nam je Vesna Kovač zdaj dala v poslušanje novo skladbo 'Konjak', s katero predstavlja svojo ranljivejšo plat. Tudi ta njena skladba je postala Pesem in pol.
Po skladbi "Najdi volkove", ki je decembra lani postala Pesem in pol, nam je Vesna Kovač zdaj dala v poslušanje novo skladbo 'Konjak', s katero predstavlja svojo ranljivejšo plat. Tudi ta njena skladba je postala Pesem in pol.
Nepogrešljivi del velikonočnega praznovanja so tudi oljčne vejice. V številne domove po Sloveniji so prišle s Primorske, kjer je tudi sicer zdaj čas rezi oljčnih dreves. To je eno od zahtevnejših opravil v oljčniku. Prave oljkarje zaboli srce, ko v krajini vidijo slabo porezane ali neporezane oljke. Znanja, časa in volje pa žal nimajo vsi, ki se z oljakarstvom ukvarjajo. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dvema izkušenima pridelovalcema, ki sta za pogovor odložila škarje, žagico, motorko in zaščitna očala.
Nepogrešljivi del velikonočnega praznovanja so tudi oljčne vejice. V številne domove po Sloveniji so prišle s Primorske, kjer je tudi sicer zdaj čas rezi oljčnih dreves. To je eno od zahtevnejših opravil v oljčniku. Prave oljkarje zaboli srce, ko v krajini vidijo slabo porezane ali neporezane oljke. Znanja, časa in volje pa žal nimajo vsi, ki se z oljakarstvom ukvarjajo. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dvema izkušenima pridelovalcema, ki sta za pogovor odložila škarje, žagico, motorko in zaščitna očala.
Vasilij Žbogar, nosilec treh olimpijskih medalj - v Atenah, Pekingu in Riu, je že nekaj let razpet med domačo Izolo in Irsko, kjer je v Dublinu trener bodočih olimpijcev. Irska je bila nekoč med 30.in 40,mestom na svetovni lestvici jadranja, zdaj je njegov varovanec Finn Lynch, drugi na svetu in Vasilij se med prijaznimi Irci odlično počuti. Ob obisku doma, kjer ga vselej čaka veliko dela, v dneh, ko je ob velikonočnih praznikih morje obarvala Spring Cup regata, ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič in poklepetala sta o športu in življenju
Vasilij Žbogar, nosilec treh olimpijskih medalj - v Atenah, Pekingu in Riu, je že nekaj let razpet med domačo Izolo in Irsko, kjer je v Dublinu trener bodočih olimpijcev. Irska je bila nekoč med 30.in 40,mestom na svetovni lestvici jadranja, zdaj je njegov varovanec Finn Lynch, drugi na svetu in Vasilij se med prijaznimi Irci odlično počuti. Ob obisku doma, kjer ga vselej čaka veliko dela, v dneh, ko je ob velikonočnih praznikih morje obarvala Spring Cup regata, ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič in poklepetala sta o športu in življenju
"Bojim se, da je premirje v Ukrajini še zelo oddaljeno", pravi dr. Ljubica Jelušič, nekdanja ministrica za obrambo, zdaj redna profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ta teden je bila v Palači Manzioli v Izoli gostja na 2. JAVNI TRIBUNI o Ukrajini in radovednemu občinstvu razlagala o taktiki in strategiji te vojne, ki je ni presenetila, saj "ne postaviš na meje s sosednjo državo 175 000 vojakov zgolj zato, da bi demonstriral vojaško moč." Prisluhnimo pogovoru, ki ga je z dr. Ljubico Jelušič posnela Nataša Benčič.
"Bojim se, da je premirje v Ukrajini še zelo oddaljeno", pravi dr. Ljubica Jelušič, nekdanja ministrica za obrambo, zdaj redna profesorica na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ta teden je bila v Palači Manzioli v Izoli gostja na 2. JAVNI TRIBUNI o Ukrajini in radovednemu občinstvu razlagala o taktiki in strategiji te vojne, ki je ni presenetila, saj "ne postaviš na meje s sosednjo državo 175 000 vojakov zgolj zato, da bi demonstriral vojaško moč." Prisluhnimo pogovoru, ki ga je z dr. Ljubico Jelušič posnela Nataša Benčič.
V monografiji Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanje spoznamo, kako na razvoj plodov in olja v njih vpliva sušni stres ter kakšen odgovor na posledice podnebnih sprememb ponuja namakanje v oljčniku. Pogovarjali smo se z urednico monografije Majo Podgornik z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in eno od soavtoric Marino Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V monografiji Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanje spoznamo, kako na razvoj plodov in olja v njih vpliva sušni stres ter kakšen odgovor na posledice podnebnih sprememb ponuja namakanje v oljčniku. Pogovarjali smo se z urednico monografije Majo Podgornik z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in eno od soavtoric Marino Pintar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Po dolgem zatišju se lahko ljubitelji glasbe ponovno udeležujejo različnih glasbenih dogodkov. Na Šentviški gori se je vrsto let odvijal poseben dobrodelni rock festival, ki bo letos ponovno zaživel. Festival Gora Rocka organizira 250 prostovoljcev, na glasbenih odrih se zvrstijo tako domači kot tuji glasbeniki. Celoten izkupiček festivala organizatorji namenijo dobrodelnim organizacijam in društvom. Letošnjo izvedbo je predstavil Nicolas Vanek.
Po dolgem zatišju se lahko ljubitelji glasbe ponovno udeležujejo različnih glasbenih dogodkov. Na Šentviški gori se je vrsto let odvijal poseben dobrodelni rock festival, ki bo letos ponovno zaživel. Festival Gora Rocka organizira 250 prostovoljcev, na glasbenih odrih se zvrstijo tako domači kot tuji glasbeniki. Celoten izkupiček festivala organizatorji namenijo dobrodelnim organizacijam in društvom. Letošnjo izvedbo je predstavil Nicolas Vanek.
Pesem in pol je postala skladba 'Ob meni lepa' zasedbe San Di Ego. Predstavil jo je pevec Matic Nareks.
Pesem in pol je postala skladba 'Ob meni lepa' zasedbe San Di Ego. Predstavil jo je pevec Matic Nareks.
Na Svetovni dan zavedanja o avtizmu, 2.aprila smo poklicali v Mengeš, kjer Deluje Društvo aktivnih počitnic Jurček in pod njegovim okriljem Počitniški kamp Jurček, ki že dve leti organizira poletne kampe za otroke z motnjo avtističnega spektra in otroke brez posebnih potreb. Na inkluzivnih počitnicah se srečujejo skupaj, pod šotori, družijo v vrsti zanimivih dejavnosti na počitnicah, ki močno razbremenijo starše in razveselijo otroke. Kamp vodita Ana David, bodoča magistrica psihologije in Katarina Anderson. Nataša Benčič je poklicala Ano David
Na Svetovni dan zavedanja o avtizmu, 2.aprila smo poklicali v Mengeš, kjer Deluje Društvo aktivnih počitnic Jurček in pod njegovim okriljem Počitniški kamp Jurček, ki že dve leti organizira poletne kampe za otroke z motnjo avtističnega spektra in otroke brez posebnih potreb. Na inkluzivnih počitnicah se srečujejo skupaj, pod šotori, družijo v vrsti zanimivih dejavnosti na počitnicah, ki močno razbremenijo starše in razveselijo otroke. Kamp vodita Ana David, bodoča magistrica psihologije in Katarina Anderson. Nataša Benčič je poklicala Ano David
Oskarja za pesem 'No time to Die', ki je pospremila zadnji film o Jamesu Bondu, sta prejela Billie Eilish in Finneas O'Connell. Njuna mama, Maggie May Baird, je na podelitev prišla v modro-črni, trajnostni, biorazgradljivi obleki, pod katero se je podpisala ena najuspešnejših slovenskih modnih oblikovalk, Matea Benedetti. S Koprčanko, ki ustvarja v Ljubljani, se je pogovorila Anita Urbančič.
Oskarja za pesem 'No time to Die', ki je pospremila zadnji film o Jamesu Bondu, sta prejela Billie Eilish in Finneas O'Connell. Njuna mama, Maggie May Baird, je na podelitev prišla v modro-črni, trajnostni, biorazgradljivi obleki, pod katero se je podpisala ena najuspešnejših slovenskih modnih oblikovalk, Matea Benedetti. S Koprčanko, ki ustvarja v Ljubljani, se je pogovorila Anita Urbančič.
Igor Vučić je kot snemalec doživel in snemal že veliko vojnih prizorišč: od Bagdada, Vzhodnega Timorja, Eritreje, Etiopije, Ruande, Malavija, Turčije. Najdlje, več kot 3 leta, pa je po obrokih preživel v Sarajevu. Leta 2012 je za svojo, v kamero ujeto filmsko zgodovino, v Italiji prejel priznanje »Luciano Cervi«, ki mu pravijo italijanski Pullitzer in je poimenovano po preminulem novinarju italijanskega Raia. Trenutno je skupaj s snemalcem Sandrom Dokičem in novinarjem Valentinom Arehom v Kijevu, od koder poročajo o vojni v Ukrajini. Igor pravi, da so ga vojne naučile, kako pomemben je mir.
Igor Vučić je kot snemalec doživel in snemal že veliko vojnih prizorišč: od Bagdada, Vzhodnega Timorja, Eritreje, Etiopije, Ruande, Malavija, Turčije. Najdlje, več kot 3 leta, pa je po obrokih preživel v Sarajevu. Leta 2012 je za svojo, v kamero ujeto filmsko zgodovino, v Italiji prejel priznanje »Luciano Cervi«, ki mu pravijo italijanski Pullitzer in je poimenovano po preminulem novinarju italijanskega Raia. Trenutno je skupaj s snemalcem Sandrom Dokičem in novinarjem Valentinom Arehom v Kijevu, od koder poročajo o vojni v Ukrajini. Igor pravi, da so ga vojne naučile, kako pomemben je mir.
Bordo predstavlja novi singel 'Drevored', ki so mu poslušalci z glasovi nadeli naziv Pesem in pol.
Bordo predstavlja novi singel 'Drevored', ki so mu poslušalci z glasovi nadeli naziv Pesem in pol.
Ljubiteljski vremenar Peter Leban iz Tolmina v svojem prostem času že več let opazuje vreme. Kupil in izdelal je več merilnikov in senzorjev, zanimive analize pa deli tudi s svojimi sledilci na družbenih omrežjih in spletni strani. Računalnika, namenjenega spremljanju vremen, ni ugasnil že vse od leta 2016. Ves čas sprejema vse podatke z več merilnikov po mestu in vremenske postaje na vrtu za družinsko hišo na obrobju Tolmina blizu reke Tolminke. Vse podatke zbira in skrbno arhivirana spletni strani www.vremetolmin.si, zanimivosti pa deli z domačini in ostalimi, ki jih zanimajo vremenski pojavi na Tolminskem. Peter Leban med ljudmi zaznava precej zanimanja glede prašnih delcev in po njegovem neutemeljen strah pred radioaktivnimi delci.
Ljubiteljski vremenar Peter Leban iz Tolmina v svojem prostem času že več let opazuje vreme. Kupil in izdelal je več merilnikov in senzorjev, zanimive analize pa deli tudi s svojimi sledilci na družbenih omrežjih in spletni strani. Računalnika, namenjenega spremljanju vremen, ni ugasnil že vse od leta 2016. Ves čas sprejema vse podatke z več merilnikov po mestu in vremenske postaje na vrtu za družinsko hišo na obrobju Tolmina blizu reke Tolminke. Vse podatke zbira in skrbno arhivirana spletni strani www.vremetolmin.si, zanimivosti pa deli z domačini in ostalimi, ki jih zanimajo vremenski pojavi na Tolminskem. Peter Leban med ljudmi zaznava precej zanimanja glede prašnih delcev in po njegovem neutemeljen strah pred radioaktivnimi delci.
Andrej Stopar je doipisnik RTV Slovenija v ZDA že skoraj tri leta, pred tem pa je osem let preživel kot dopisnik v Moskvi. Pravi človek za pogovor tega trenutka - o vojni o Ukrajini. Na prvo Javno tribuno ga je v Izolo povabil Aleksej Skok in govorila sta o vseh plateh te vojne. Dr. Andrej Stopar je komparativist, zgodovinar, novinar, urednik, pisatelj in kot dopisnik se vseh tem loteva poglobljeno. Vsaki vojni se je vedno mogoče izogniti, pravi. In tudi v tej se nihče ni zares potrudil, da bi se oblikovali dobri medsosedski odnosi. Ukrajinska zgodba je danes zgodba o osebnih bolečinah, globokih zamerah in iz takšne vojne je težko priti brez zamer in travm, čeprav je nesporno, kdo je agresor. Andreja Stoparja je na pogovor povabila Nataša Benčič.
Andrej Stopar je doipisnik RTV Slovenija v ZDA že skoraj tri leta, pred tem pa je osem let preživel kot dopisnik v Moskvi. Pravi človek za pogovor tega trenutka - o vojni o Ukrajini. Na prvo Javno tribuno ga je v Izolo povabil Aleksej Skok in govorila sta o vseh plateh te vojne. Dr. Andrej Stopar je komparativist, zgodovinar, novinar, urednik, pisatelj in kot dopisnik se vseh tem loteva poglobljeno. Vsaki vojni se je vedno mogoče izogniti, pravi. In tudi v tej se nihče ni zares potrudil, da bi se oblikovali dobri medsosedski odnosi. Ukrajinska zgodba je danes zgodba o osebnih bolečinah, globokih zamerah in iz takšne vojne je težko priti brez zamer in travm, čeprav je nesporno, kdo je agresor. Andreja Stoparja je na pogovor povabila Nataša Benčič.
Danes praznuje 80. rojstni dan, letos pa tudi 60-letnico glasbenega ustvarjanja, Lado Leskovar. Ljubljančan, s končano Pomorsko šolo v Piranu, je vse življenje ostal močno povezan z morjem. Njegovi bleščeča glasbena in filmska kariera sta mu omogočili, da je spoznal številna domača in tuja velika imena iz sveta kulture. Lada Leskovarja poznamo tudi kot radijskega urednika in slovenskega ambasadorja Unicefa, s Smiljo Baranja pa prijateljujeta že več kot štirideset let.
Danes praznuje 80. rojstni dan, letos pa tudi 60-letnico glasbenega ustvarjanja, Lado Leskovar. Ljubljančan, s končano Pomorsko šolo v Piranu, je vse življenje ostal močno povezan z morjem. Njegovi bleščeča glasbena in filmska kariera sta mu omogočili, da je spoznal številna domača in tuja velika imena iz sveta kulture. Lada Leskovarja poznamo tudi kot radijskega urednika in slovenskega ambasadorja Unicefa, s Smiljo Baranja pa prijateljujeta že več kot štirideset let.
Paul Grem ni oseba, ampak je band. Za tem imenom stoji družba in družina primorskih glasbenikov, ki našo glasbeno sceno soustvarjajo že lep čas, a do zdaj še niso delovali skupaj. Pravi trenutek, predvsem pa skupni pogled na glasbo ter navdih za njeno ustvarjanje so bili ključni, da so brata Mitja in Marko Stropnik, Andrej Rot, Dušan Sagadin Duco ter Patrik Grbac združili moči in se povezali v novo zasedbo. Tik pred prihodom letošnje pomladi nas je dosegla njihova uglasbljena pripoved o življenju, polnem skušnjav, preizkušenj in bremen, ki človeka silijo v omamo, v svet navideznega ugodja: pesem Omama.
Paul Grem ni oseba, ampak je band. Za tem imenom stoji družba in družina primorskih glasbenikov, ki našo glasbeno sceno soustvarjajo že lep čas, a do zdaj še niso delovali skupaj. Pravi trenutek, predvsem pa skupni pogled na glasbo ter navdih za njeno ustvarjanje so bili ključni, da so brata Mitja in Marko Stropnik, Andrej Rot, Dušan Sagadin Duco ter Patrik Grbac združili moči in se povezali v novo zasedbo. Tik pred prihodom letošnje pomladi nas je dosegla njihova uglasbljena pripoved o življenju, polnem skušnjav, preizkušenj in bremen, ki človeka silijo v omamo, v svet navideznega ugodja: pesem Omama.
Ločevanje odpadkov je ključno za ohranitev čistega planeta za naslednje generacije. Sploh, če vemo, da eno samo gospodinjstvo letno proizvede več kot eno tono odpadkov. Da je pravilno ločevanje odpadkov je še kako smiselno in pomembno, poudarjajo tudi v Izoli, kjer so v začetku meseca začeli z nenapovedanimi pregledi zabojnikov za odpadke. Več o vedno aktualni temi pa je Aniti Urbančič povedal direktor Komunale Izola, Denis Bele.
Ločevanje odpadkov je ključno za ohranitev čistega planeta za naslednje generacije. Sploh, če vemo, da eno samo gospodinjstvo letno proizvede več kot eno tono odpadkov. Da je pravilno ločevanje odpadkov je še kako smiselno in pomembno, poudarjajo tudi v Izoli, kjer so v začetku meseca začeli z nenapovedanimi pregledi zabojnikov za odpadke. Več o vedno aktualni temi pa je Aniti Urbančič povedal direktor Komunale Izola, Denis Bele.
Tokratna Pesem in pol je 'Zato ker je mraz' zasedbe Hamo & Tribute 2 Love.
Tokratna Pesem in pol je 'Zato ker je mraz' zasedbe Hamo & Tribute 2 Love.
Na koprski tržnici bo v soboto potekala izmenjevalnica oblačil, ki jo pripravljajo v gibanju Zelenci. Imela bo tudi dobrodelno noto, namenjeno beguncem iz Ukrajine. V Gibanju zelenci sicer tudi letos načrtujejo zeleni kamp ob reki Rižani ter zelene večere v prostorih koprskega Centra mladih. V gibanju pa sodelujejo tudi z zavodom Nomed, kjer so z osnovnošolci koprske šole izpeljali projekt 'Spregovori, lažje bo'.
Na koprski tržnici bo v soboto potekala izmenjevalnica oblačil, ki jo pripravljajo v gibanju Zelenci. Imela bo tudi dobrodelno noto, namenjeno beguncem iz Ukrajine. V Gibanju zelenci sicer tudi letos načrtujejo zeleni kamp ob reki Rižani ter zelene večere v prostorih koprskega Centra mladih. V gibanju pa sodelujejo tudi z zavodom Nomed, kjer so z osnovnošolci koprske šole izpeljali projekt 'Spregovori, lažje bo'.
Nika Kovač je Slovenka leta, je tista pogumna punca, ki ima za seboj krasno ekipo Inštitiuta 8. marec, katerega predsednica je. Ko je zmagala so na naslovnici revije Jana - dolgoletni organizatorki te prireditve, zapisali, da je zmagala prihodnost. Na frekvence Radia Koper jo je povabila Nataša Benčič.
Nika Kovač je Slovenka leta, je tista pogumna punca, ki ima za seboj krasno ekipo Inštitiuta 8. marec, katerega predsednica je. Ko je zmagala so na naslovnici revije Jana - dolgoletni organizatorki te prireditve, zapisali, da je zmagala prihodnost. Na frekvence Radia Koper jo je povabila Nataša Benčič.
Miha Guštin - Gušti je predstavil aktualno Pesem in pol, skladba, s katero se je z Leyre predstavil na letošnji Emi: Nova romantika.
Miha Guštin - Gušti je predstavil aktualno Pesem in pol, skladba, s katero se je z Leyre predstavil na letošnji Emi: Nova romantika.
Nona Marija Panger iz Nove vasi je pri sedeminosemdeseth letih postala kulinarična vplivnica. Na youtube kanalu "Pasta Grannies", ki ima preko 800 tisoč naročnikov in stotisoče sledilcev na družabnih omrežjih, je skuhala svoje znamenite fuže s kokošjim šugom. Očitno je ljubezen do dobre hrane v družini, saj njena hčerka Oriella vodi gostilno Na burji v Novi vasi, vnukinja Meta Kocjančiča pa je lani s svojo Ptično torto zmagala na natečaju za Naj slovensko pecivo. Z nono Marijo je ob fužih poklepetala Nataša Benčič.
Nona Marija Panger iz Nove vasi je pri sedeminosemdeseth letih postala kulinarična vplivnica. Na youtube kanalu "Pasta Grannies", ki ima preko 800 tisoč naročnikov in stotisoče sledilcev na družabnih omrežjih, je skuhala svoje znamenite fuže s kokošjim šugom. Očitno je ljubezen do dobre hrane v družini, saj njena hčerka Oriella vodi gostilno Na burji v Novi vasi, vnukinja Meta Kocjančiča pa je lani s svojo Ptično torto zmagala na natečaju za Naj slovensko pecivo. Z nono Marijo je ob fužih poklepetala Nataša Benčič.
Pred dvema letoma - na današnji dan, je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder izdal uredbo in prepoved zbiranje ljudi na javnih prireditvah. Sledili sta dve koronski leti z veliko omejitvami tako za obiskovalce kot za organizatorje koncertov, prireditev, gledaliških predstav. Zdaj je drugače. Ali smo zmagali? Tako se bomo vprašali v današnji zadnji rubriki v nizu, ki smo ga pripravili v minulih osmih dneh. Danes torej o koncertih in gledališču.
Pred dvema letoma - na današnji dan, je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder izdal uredbo in prepoved zbiranje ljudi na javnih prireditvah. Sledili sta dve koronski leti z veliko omejitvami tako za obiskovalce kot za organizatorje koncertov, prireditev, gledaliških predstav. Zdaj je drugače. Ali smo zmagali? Tako se bomo vprašali v današnji zadnji rubriki v nizu, ki smo ga pripravili v minulih osmih dneh. Danes torej o koncertih in gledališču.
Skrb za okolje in zdravje se še najlaže začne kar na lastnem dvorišču ali vrtu. S tem namenom projektni svet 'Koper - zdravo mesto' pripravlja brezplačne delavnice na temo uživanja zdrave lokalne hrane. Prva delavnica, ki se je je v Mediteranskem vrtu Purissima v Spodnjih Škofijah udeležila Anita Urbančič, je udeležencem ponudila izhodišča za vzgojo sadik doma. Na njej je izvedela tudi, kako zelo pomembna sta pri vrtnarjenju tako zrak kot tudi luna.
Skrb za okolje in zdravje se še najlaže začne kar na lastnem dvorišču ali vrtu. S tem namenom projektni svet 'Koper - zdravo mesto' pripravlja brezplačne delavnice na temo uživanja zdrave lokalne hrane. Prva delavnica, ki se je je v Mediteranskem vrtu Purissima v Spodnjih Škofijah udeležila Anita Urbančič, je udeležencem ponudila izhodišča za vzgojo sadik doma. Na njej je izvedela tudi, kako zelo pomembna sta pri vrtnarjenju tako zrak kot tudi luna.
Robertom Sabolom je reševalec UKC Ljubljana, ki se že dlje časa zavzema za vzpostavitev sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Sabol se je v preteklosti zavzemal za vzpostavitev prvih sistemov reševalcev-motoristov.Jedro problema je, da imamo za potrebe reševanja v gorah, za sekundarni prevoze, prevoze inkubatorjev in helikoptersko nujno medicinsko pomoč -- veliko večino časa na voljo samo 2 helikopterja za celo državo. In še ta 2 helikopterja sta stara in ne ustrezata veljavnim standardom. V času sočasnih intervencij helikopter leti tja, kamor ga pokličejo prej. Pogosto torej helikopterja ni na voljo. Statistično gledano na leto precej ljudi zaradi tega umre oz. potrebujejo daljšo (intenzivno) bolnišnično obravnavo, kar je ne le mučno za pacienta, ampak pomeni tudi velik strošek. Z Robertom Sabolom se pogovarja Sandi Škvarč
Robertom Sabolom je reševalec UKC Ljubljana, ki se že dlje časa zavzema za vzpostavitev sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Sabol se je v preteklosti zavzemal za vzpostavitev prvih sistemov reševalcev-motoristov.Jedro problema je, da imamo za potrebe reševanja v gorah, za sekundarni prevoze, prevoze inkubatorjev in helikoptersko nujno medicinsko pomoč -- veliko večino časa na voljo samo 2 helikopterja za celo državo. In še ta 2 helikopterja sta stara in ne ustrezata veljavnim standardom. V času sočasnih intervencij helikopter leti tja, kamor ga pokličejo prej. Pogosto torej helikopterja ni na voljo. Statistično gledano na leto precej ljudi zaradi tega umre oz. potrebujejo daljšo (intenzivno) bolnišnično obravnavo, kar je ne le mučno za pacienta, ampak pomeni tudi velik strošek. Z Robertom Sabolom se pogovarja Sandi Škvarč
V zadnjih dveh letih so bile razmere v šolstvu primerljive z razburkanim morjem, pravi ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj. Največji izziv je bilo vlivati strpnost in potrpežljivost otrokom, staršem in sodelavcem šole. Tako kot na številnih šolah opažajo več primerov vedenjskih težav pa tudi stisk, zlasti med mladostniki. Obenem pa se je povečal tudi razkorak v znanju, zato šolski prostor čaka še veliko izzivov. A potegnili so tudi dobre stvari, naučili so se nekaterih novih veščin, nadaljevali so z dejavnostjo pomoč sošolec sošolcu, mladi prostovoljci pa so se povezali z domom za starejše občane.
V zadnjih dveh letih so bile razmere v šolstvu primerljive z razburkanim morjem, pravi ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj. Največji izziv je bilo vlivati strpnost in potrpežljivost otrokom, staršem in sodelavcem šole. Tako kot na številnih šolah opažajo več primerov vedenjskih težav pa tudi stisk, zlasti med mladostniki. Obenem pa se je povečal tudi razkorak v znanju, zato šolski prostor čaka še veliko izzivov. A potegnili so tudi dobre stvari, naučili so se nekaterih novih veščin, nadaljevali so z dejavnostjo pomoč sošolec sošolcu, mladi prostovoljci pa so se povezali z domom za starejše občane.
Dramatične spremembe smučarske tehnike in opreme ter hkratno zmanjšanje motoričnih in funkcionalnih sposobnosti smučarjev prinaša potrebo po prilagoditvi in posodobitvi postopkov, orodij in metod poučevanja alpskega smučanja.Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper je v letu 2021 uspešno pridobil koordinacijo projekta ERASMUS + Sport – Collaborative Partnership »SKIEASY - EASY (izobraževalen, dostopen, preprost, mladosten) pristop k usvajanju veščin pri učenju smučanja«. Več o tem nam je povedal direktor ZRS, dr. Rado Pišot.
Dramatične spremembe smučarske tehnike in opreme ter hkratno zmanjšanje motoričnih in funkcionalnih sposobnosti smučarjev prinaša potrebo po prilagoditvi in posodobitvi postopkov, orodij in metod poučevanja alpskega smučanja.Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper je v letu 2021 uspešno pridobil koordinacijo projekta ERASMUS + Sport – Collaborative Partnership »SKIEASY - EASY (izobraževalen, dostopen, preprost, mladosten) pristop k usvajanju veščin pri učenju smučanja«. Več o tem nam je povedal direktor ZRS, dr. Rado Pišot.
26-letni Žan Serčič je eno najbolj obetavnih imen domače sodobne pop glasbe in je pravi multipraktik – pevec, izvrsten glasbenik, odličen kitarist, avtor in tudi producent. Poslušalci Radia Koper so za tokratno Pesem in pol izglasovali njegovo aktualno skladbo Zadnja noč. Foto: Erazem Gliha
26-letni Žan Serčič je eno najbolj obetavnih imen domače sodobne pop glasbe in je pravi multipraktik – pevec, izvrsten glasbenik, odličen kitarist, avtor in tudi producent. Poslušalci Radia Koper so za tokratno Pesem in pol izglasovali njegovo aktualno skladbo Zadnja noč. Foto: Erazem Gliha
'Veter z juga' glasbenice Tinkare Kovač danes, 22. februarja 2022, praznuje 25 let. "Na krilih vetra z juga je pred 25 leti prišla in je še vedno tu – legenda Tinkara Kovač," je njen obisk napovedal Easy.
'Veter z juga' glasbenice Tinkare Kovač danes, 22. februarja 2022, praznuje 25 let. "Na krilih vetra z juga je pred 25 leti prišla in je še vedno tu – legenda Tinkara Kovač," je njen obisk napovedal Easy.
Tokratna Pesem in pol je skladba 'Ko gledam' dvojca 2B. Predstavil jo je Gašper Mihelič. Foto: Matevž Kocjan
Tokratna Pesem in pol je skladba 'Ko gledam' dvojca 2B. Predstavil jo je Gašper Mihelič. Foto: Matevž Kocjan
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Si lahko predstavljate, kakšen bi bil Koper brez pristanišča? Za to je potrebno pogledati na razglednice ali fotografije iz 50tih let prejšnjega stoletja. Eno osrednji vlog, da so 7.decembra leta 1958 otvorili prvi vez, je imel Danilo Petrinja. Rodil se je 20. februarja leta1922. Ob 100-letnici rojstva očeta koprskega pristanišča se ga spominjamo s sogovorniki in arhivskimi posnetki. Tjaša Škamperle
Si lahko predstavljate, kakšen bi bil Koper brez pristanišča? Za to je potrebno pogledati na razglednice ali fotografije iz 50tih let prejšnjega stoletja. Eno osrednji vlog, da so 7.decembra leta 1958 otvorili prvi vez, je imel Danilo Petrinja. Rodil se je 20. februarja leta1922. Ob 100-letnici rojstva očeta koprskega pristanišča se ga spominjamo s sogovorniki in arhivskimi posnetki. Tjaša Škamperle
Simon Vadnjal predstavlja pesem Minus plus, ki so ji poslušalci namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol. Z njim se je pogovorila Vesna Potočar Godnič.
Simon Vadnjal predstavlja pesem Minus plus, ki so ji poslušalci namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol. Z njim se je pogovorila Vesna Potočar Godnič.
Dominik Kozarič je v devetdesetih z romantičnimi baladami grel številna srca nežnejšega spola. Morda se spomnite uspešnic Reka luči in Ljubi jo nežno. Nato se je odločil za veliko spremembo v svojem življenju. 'Spakiral je kufre' in odšel v tople kraje, na španski otok Tenerife, kjer se temperature čez dan redko spustijo pod dvajset stopinj. Še naprej se ukvarja z glasbo, le da zdaj za turiste prepeva svetovne uspešnice. In uživa v okolju, ki na leto v povprečju ponudi kar 3 tisoč ur sonca.
Dominik Kozarič je v devetdesetih z romantičnimi baladami grel številna srca nežnejšega spola. Morda se spomnite uspešnic Reka luči in Ljubi jo nežno. Nato se je odločil za veliko spremembo v svojem življenju. 'Spakiral je kufre' in odšel v tople kraje, na španski otok Tenerife, kjer se temperature čez dan redko spustijo pod dvajset stopinj. Še naprej se ukvarja z glasbo, le da zdaj za turiste prepeva svetovne uspešnice. In uživa v okolju, ki na leto v povprečju ponudi kar 3 tisoč ur sonca.
Mirella Baruca je odraščala ob zvokih istrskega narečja none Vance in ob zvokih pisalnega stroja pokojnega očeta, novinarja Gilda Baruce. Ljubezen do pisane in govorjene besede je združila v spletnih in časopisnih zapisih – Štorje sz škrinje, najprej na družabnem omrežju face book, nato v časopisu Primorske novice. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Mirella Baruca je odraščala ob zvokih istrskega narečja none Vance in ob zvokih pisalnega stroja pokojnega očeta, novinarja Gilda Baruce. Ljubezen do pisane in govorjene besede je združila v spletnih in časopisnih zapisih – Štorje sz škrinje, najprej na družabnem omrežju face book, nato v časopisu Primorske novice. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
2. februarja 2022 smo prvič obeležili Svetovni dan mokrišč kot mednarodni dan Združenih narodov, saj ga je generalna skupščina 30. avgusta 2021 sprejela z resolucijo, ki jo je podprlo 75 držav članic. Naša gostja je naravovarstvena nadzornica Petra Škrinjar iz Krajinskega parka Strunjan, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
2. februarja 2022 smo prvič obeležili Svetovni dan mokrišč kot mednarodni dan Združenih narodov, saj ga je generalna skupščina 30. avgusta 2021 sprejela z resolucijo, ki jo je podprlo 75 držav članic. Naša gostja je naravovarstvena nadzornica Petra Škrinjar iz Krajinskega parka Strunjan, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
V Kopru so podelili evro-sredozemsko literarno nagrado PONT, ki jo ob podpori MOK podeljujeta Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in založba Beletrina. Tokrat je nagrado za svoj pesniški in esejistični opus prejel Jan Wagner iz Nemčije. Prvič so podelili tudi listine pont, ki so šle v roke Nini Medved, Barbari Pregelj in Patriziu Rigobonu. S prejemniki listin, ki so v novembru oz. decembru bivali na umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu, so organizatorji pripravili cikel kulturno-umetniških dogodkov.
V Kopru so podelili evro-sredozemsko literarno nagrado PONT, ki jo ob podpori MOK podeljujeta Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in založba Beletrina. Tokrat je nagrado za svoj pesniški in esejistični opus prejel Jan Wagner iz Nemčije. Prvič so podelili tudi listine pont, ki so šle v roke Nini Medved, Barbari Pregelj in Patriziu Rigobonu. S prejemniki listin, ki so v novembru oz. decembru bivali na umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu, so organizatorji pripravili cikel kulturno-umetniških dogodkov.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete. Tudi o tem se je Anita Urbančič pogovorila s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete. Tudi o tem se je Anita Urbančič pogovorila s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni.
Vsi, ki smo uporabniki spleta, smo soustvarjalci vsega, kar se tam dogaja. In tako je nastal internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana. Če vas okolje, v katerem živite, dovolj inspirira, je to odličen poligon za nastanek memov. Točno to je začutil tudi mladenič, ki na facebooku ustvarja pod imenom »Idrija memes«. Z memi nastavlja ogledalo Idrijsko-Cerkljanski regiji, njegove najljubše teme so: župan, Cerkljani in žlikrofi. Ker je Boštjan Simčič uporabnik interneta in to pomeni, da tudi sam širi meme, se je z veseljem posvetil FB skupini »Idrija memes«.
Vsi, ki smo uporabniki spleta, smo soustvarjalci vsega, kar se tam dogaja. In tako je nastal internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana. Če vas okolje, v katerem živite, dovolj inspirira, je to odličen poligon za nastanek memov. Točno to je začutil tudi mladenič, ki na facebooku ustvarja pod imenom »Idrija memes«. Z memi nastavlja ogledalo Idrijsko-Cerkljanski regiji, njegove najljubše teme so: župan, Cerkljani in žlikrofi. Ker je Boštjan Simčič uporabnik interneta in to pomeni, da tudi sam širi meme, se je z veseljem posvetil FB skupini »Idrija memes«.
Potem ko je dobro zaživela daljinska pohodniška pot Julijana Trail in so jeseni predstavili še kolesarsko različico Julijana Bike, so v skupnosti Julijske Alpe pripravili še nov zimski produkt: Juliana Skitour. Gre za štiri turno-smučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov vse od Kranjske Gore do Tolmina. Paket vključuje polpenzion v dolini in spremstvo vodnika, vsaka od štirih etap pa ima dve težavnostni različici. Več o turnosmučarski pustolovščini pa v prispevku Mariše Bizjak.
Potem ko je dobro zaživela daljinska pohodniška pot Julijana Trail in so jeseni predstavili še kolesarsko različico Julijana Bike, so v skupnosti Julijske Alpe pripravili še nov zimski produkt: Juliana Skitour. Gre za štiri turno-smučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov vse od Kranjske Gore do Tolmina. Paket vključuje polpenzion v dolini in spremstvo vodnika, vsaka od štirih etap pa ima dve težavnostni različici. Več o turnosmučarski pustolovščini pa v prispevku Mariše Bizjak.
Pesem in pol tega tedna sta predstavili kar obe, Samatha Maya in Stella. Z njima je poklepetal Jaka Zalar.
Pesem in pol tega tedna sta predstavili kar obe, Samatha Maya in Stella. Z njima je poklepetal Jaka Zalar.
Ali je v današnjih šolah dovolj prostora za ustvarjalnost učencev in dijakov ter ali ima učitelj podporo, da mu omogoči tak način dela? To je bilo vprašanje, ki so ga na koprskih osnovnih in srednjih šolah postavili ustvarjalci dokumentarnega filma, ki je nastal pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Zavoda za izobraževanje UMMI iz Kopra. Odzvale so se vse srednje šole, dijaški dom in večina osnovnih šol, ki so za kamero pripravili pester izbor ustvarjalnih aktivnosti: od čebelarskega krožka, likovne terapije, 3D printanja, ustvarjalnih ur italijanščine, klekljanja in še veliko drugega. S koordinatorjem projekta Lovrencom Habejem se je pogovarjala Tjaša Lotrič.
Ali je v današnjih šolah dovolj prostora za ustvarjalnost učencev in dijakov ter ali ima učitelj podporo, da mu omogoči tak način dela? To je bilo vprašanje, ki so ga na koprskih osnovnih in srednjih šolah postavili ustvarjalci dokumentarnega filma, ki je nastal pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Zavoda za izobraževanje UMMI iz Kopra. Odzvale so se vse srednje šole, dijaški dom in večina osnovnih šol, ki so za kamero pripravili pester izbor ustvarjalnih aktivnosti: od čebelarskega krožka, likovne terapije, 3D printanja, ustvarjalnih ur italijanščine, klekljanja in še veliko drugega. S koordinatorjem projekta Lovrencom Habejem se je pogovarjala Tjaša Lotrič.
"Prihajam domov" zasedbe Hubert Hrbet je skladba, ki je poslušalce Radia Koper prepričala v rubriki Pesem in pol - zbrala je največ glasov poslušalcev. Pesem in skupino je predstavil Andrej Predin.
"Prihajam domov" zasedbe Hubert Hrbet je skladba, ki je poslušalce Radia Koper prepričala v rubriki Pesem in pol - zbrala je največ glasov poslušalcev. Pesem in skupino je predstavil Andrej Predin.
Čez približno 8 mesecev bosta Nova Gorica in Gorica povezani z novo, več kot 14 kilometrov dolgo kolesarsko in peš potjo. Pred dobrim tednom se je namreč na italijanski strani začela zadnja faza projekta Čezmejni park Isonzo-Soča, ki ga sofinacira Evropska unija, vodi pa EZTS GO. Na slovenski strani bo pot vodila tudi čez že zgrajeno brv čez Sočo, ki pa uporabnega dovoljenja še vedno nima. To pa zato, ker povezovalna pot do brvi še ni zgrajena. Stroji naj bi zdaj tam zares zabrneli prihodnji teden. Na italijanski strani, kjer so zakopali takoj, ko so svoj govor zaključili občinski veljaki z obeh strani meje, pa je bila Eva Furlan.
Čez približno 8 mesecev bosta Nova Gorica in Gorica povezani z novo, več kot 14 kilometrov dolgo kolesarsko in peš potjo. Pred dobrim tednom se je namreč na italijanski strani začela zadnja faza projekta Čezmejni park Isonzo-Soča, ki ga sofinacira Evropska unija, vodi pa EZTS GO. Na slovenski strani bo pot vodila tudi čez že zgrajeno brv čez Sočo, ki pa uporabnega dovoljenja še vedno nima. To pa zato, ker povezovalna pot do brvi še ni zgrajena. Stroji naj bi zdaj tam zares zabrneli prihodnji teden. Na italijanski strani, kjer so zakopali takoj, ko so svoj govor zaključili občinski veljaki z obeh strani meje, pa je bila Eva Furlan.
Fina Isolana je zgodba družine Kolman iz Izole, že dobrih sedem let. Majhen, okusno opremljen prostor sredi starega mestnega jedra Izole je hkrati trgovinica, prostor za pokušino, a tudi delavnica, v kateri Mitja in Sanja Kolman pripravljata in polnita izvirne solne, sladkorne in čajne mešanice. Zanimivo družinsko zgodbo predstavlja Nataša Benčič.
Fina Isolana je zgodba družine Kolman iz Izole, že dobrih sedem let. Majhen, okusno opremljen prostor sredi starega mestnega jedra Izole je hkrati trgovinica, prostor za pokušino, a tudi delavnica, v kateri Mitja in Sanja Kolman pripravljata in polnita izvirne solne, sladkorne in čajne mešanice. Zanimivo družinsko zgodbo predstavlja Nataša Benčič.
"Ne bom farsa za naivneže, niti fikus v nacionalkini dnevni sobi, pač pa angažiran zagovornik programskih standardov v službi javnosti." To je stavek z začetka manadata varuhinje pravic gledalcev in polsušalcev RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pet let mu je bila zvesta. Kako hitro je minil ta mandat, kako jo je zaznamoval in kako so se svet in mediji v tem času močno spremenili, v pogovoru z Natašo Benčič.
"Ne bom farsa za naivneže, niti fikus v nacionalkini dnevni sobi, pač pa angažiran zagovornik programskih standardov v službi javnosti." To je stavek z začetka manadata varuhinje pravic gledalcev in polsušalcev RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pet let mu je bila zvesta. Kako hitro je minil ta mandat, kako jo je zaznamoval in kako so se svet in mediji v tem času močno spremenili, v pogovoru z Natašo Benčič.
Izmed treh pesmi, ki so se na Radiu Koper v letu 2021 največkrat predvajale, so poslušalci izbrali Pesem leta. To je postala Magnificova 'Sonce posijalo'. Skladba je nastala v maju 2021. Poslal nam jo je sin Svetislava iz Like in Belonkranjke Ivane. V zdaj že zelo znanem alpskem šlagerju v refrenu poje takole: "Ko boš oblekla kiklico, me povabila v kamrico, ko sapico ti bo jemalo, takrat bo meni zopet sonce posijalo." Z Magnificom se je pogovorila Mojca Klarič.
Izmed treh pesmi, ki so se na Radiu Koper v letu 2021 največkrat predvajale, so poslušalci izbrali Pesem leta. To je postala Magnificova 'Sonce posijalo'. Skladba je nastala v maju 2021. Poslal nam jo je sin Svetislava iz Like in Belonkranjke Ivane. V zdaj že zelo znanem alpskem šlagerju v refrenu poje takole: "Ko boš oblekla kiklico, me povabila v kamrico, ko sapico ti bo jemalo, takrat bo meni zopet sonce posijalo." Z Magnificom se je pogovorila Mojca Klarič.
Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo (RIRDS) iz Solkana je v sodelovanju z Goriškim muzejem pripravilo novo stalno razstavo o solkanskih mizarjih. Ta pomeni razširitev in dopolnitev že obstoječe mizarske delavnice oziroma mizarskega muzeja. V njem so zdaj predstavljeni pohištveni elementi, tapecirana pisarniška oprema in drugi izdelki nekdaj zelo razvite mizarske obrti na Goriškem. Poseben prostor pa razstava namenja tudi interaktivnim oziroma multimedijskim vsebinam, s pomočjo katerih lahko mlajši in ostali obiskovalci spoznavajo kulturno-tehniško dediščino mizarstva v Solkanu. Prispevek je pripravil Valter Pregelj.
Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo (RIRDS) iz Solkana je v sodelovanju z Goriškim muzejem pripravilo novo stalno razstavo o solkanskih mizarjih. Ta pomeni razširitev in dopolnitev že obstoječe mizarske delavnice oziroma mizarskega muzeja. V njem so zdaj predstavljeni pohištveni elementi, tapecirana pisarniška oprema in drugi izdelki nekdaj zelo razvite mizarske obrti na Goriškem. Poseben prostor pa razstava namenja tudi interaktivnim oziroma multimedijskim vsebinam, s pomočjo katerih lahko mlajši in ostali obiskovalci spoznavajo kulturno-tehniško dediščino mizarstva v Solkanu. Prispevek je pripravil Valter Pregelj.
Radio Koper v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper pripravlja oddajo na Valovih znanja. Na sporedu bo vsako prvo sredo v mesecu. Tokrat smo v ospredje postavili delo raziskovalke dr. Urše Bratož, ki je v knjigi z naslovom Bledolična vsiljivka z Vzhoda - Kolera predstavila soočanje s to boleznijo. Na eni strani prinaša podatke o njenih demografskih posledicah, na drugi pa opazuje sprejemanje ukrepov za zajezitev njenega širjenja (omejevanje mobilnosti, karantena, izolacija,…), ki so bili rezultat sočasnih medicinskih in laičnih razumevanj te bolezni, širšega odnosa do zdravja, pa tudi gospodarskih dinamik v tem prostoru.
Radio Koper v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper pripravlja oddajo na Valovih znanja. Na sporedu bo vsako prvo sredo v mesecu. Tokrat smo v ospredje postavili delo raziskovalke dr. Urše Bratož, ki je v knjigi z naslovom Bledolična vsiljivka z Vzhoda - Kolera predstavila soočanje s to boleznijo. Na eni strani prinaša podatke o njenih demografskih posledicah, na drugi pa opazuje sprejemanje ukrepov za zajezitev njenega širjenja (omejevanje mobilnosti, karantena, izolacija,…), ki so bili rezultat sočasnih medicinskih in laičnih razumevanj te bolezni, širšega odnosa do zdravja, pa tudi gospodarskih dinamik v tem prostoru.
Še o januarju spregovorimo v rubriki, ki jo je za Radio Koper pripravljala dialektologinja, dr. Jožica Škofic. Zaposlena je na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani ter na Univerzi na Primorskem. Beseda januar prihaja iz latinščine »ianuarius«, kar dobesedno pomeni »bogu Janu posvečeni mesec«. In kako smo januar, skozi zgodovino, imenovali Slovenci? O tem, z dr. Jožico Škofic, avtorica prispevka Smilja Baranja.
Še o januarju spregovorimo v rubriki, ki jo je za Radio Koper pripravljala dialektologinja, dr. Jožica Škofic. Zaposlena je na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani ter na Univerzi na Primorskem. Beseda januar prihaja iz latinščine »ianuarius«, kar dobesedno pomeni »bogu Janu posvečeni mesec«. In kako smo januar, skozi zgodovino, imenovali Slovenci? O tem, z dr. Jožico Škofic, avtorica prispevka Smilja Baranja.
Našel se je nov skoraj super-bend. Slišijo na ime Monolits, v frontni liniji pa stojijo vokalist in kitarist Niko Pirker, Martin Lunder iz Balladera in Ventilosov, Matej Tekavčič, ki igra bas pri Gjurinu ter bobnar Dorian Granda iz Muff, Raiven in Toronto Drug Bust. S pesmijo 'Prej in potem' so zmagali v rubriki Pesem in pol, zadnji v lanskem letu. Zato je bil Niko naš sogovornik v prvem letošnjem Dopoldnevu in pol.
Našel se je nov skoraj super-bend. Slišijo na ime Monolits, v frontni liniji pa stojijo vokalist in kitarist Niko Pirker, Martin Lunder iz Balladera in Ventilosov, Matej Tekavčič, ki igra bas pri Gjurinu ter bobnar Dorian Granda iz Muff, Raiven in Toronto Drug Bust. S pesmijo 'Prej in potem' so zmagali v rubriki Pesem in pol, zadnji v lanskem letu. Zato je bil Niko naš sogovornik v prvem letošnjem Dopoldnevu in pol.
Še zadnjič letos smo kuhali praznično. Tokrat se je na kulinarični klepet v Branik, v Oštarijo Furlan, odpravila Ingrid Kašca Bucik in poklepetala z lastnico Patricijo Furlan. Foto: Studio Ajd
Še zadnjič letos smo kuhali praznično. Tokrat se je na kulinarični klepet v Branik, v Oštarijo Furlan, odpravila Ingrid Kašca Bucik in poklepetala z lastnico Patricijo Furlan. Foto: Studio Ajd
Alan Bučar Vukšić je izolski fotograf, ki že nekaj let decembra svoje najljubše fotografije predstavi na ličnem stenskem koledarju. Tudi letos se lahko z njim sprehodimo po krajih, ki jih je obiskal minulo leto. Kot je povedal v pogovoru z Anito Urbančič, ga od lani zaposluje tudi izdelava videospotov, za kar posredno krivi brata, reperja Drilla. Najprej je povedal, kako in kdaj se je začela njegova fotografska pot.
Alan Bučar Vukšić je izolski fotograf, ki že nekaj let decembra svoje najljubše fotografije predstavi na ličnem stenskem koledarju. Tudi letos se lahko z njim sprehodimo po krajih, ki jih je obiskal minulo leto. Kot je povedal v pogovoru z Anito Urbančič, ga od lani zaposluje tudi izdelava videospotov, za kar posredno krivi brata, reperja Drilla. Najprej je povedal, kako in kdaj se je začela njegova fotografska pot.
Na posebnih poteh po Sloveniji čez vse leto skusimo tudi pravljična doživetja. Zavod Škrateljc jih imenuje pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji, ta pa zdaj ponuja že 7 tematskih poti, posebej primernih za družine. Ena od teh je na Krasu in se začne in konča v Štanjelu. Na eno zadnjih decembrskih nedelj, ki ja bila še posebej prijazno sončna in topla, smo šli skupaj s številnimi družinami kraški svet odkrivat tudi mi. Poslušajte, kaj je nastalo na večurni poti.
Na posebnih poteh po Sloveniji čez vse leto skusimo tudi pravljična doživetja. Zavod Škrateljc jih imenuje pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji, ta pa zdaj ponuja že 7 tematskih poti, posebej primernih za družine. Ena od teh je na Krasu in se začne in konča v Štanjelu. Na eno zadnjih decembrskih nedelj, ki ja bila še posebej prijazno sončna in topla, smo šli skupaj s številnimi družinami kraški svet odkrivat tudi mi. Poslušajte, kaj je nastalo na večurni poti.
Kantavtor in igralec Iztok Mlakar predstavlja singel Deadline Blues, ki ga je z Big Bandom RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana premierno izvedel na tradicionalnem humanitarnem Miklavževem koncertu.
Kantavtor in igralec Iztok Mlakar predstavlja singel Deadline Blues, ki ga je z Big Bandom RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana premierno izvedel na tradicionalnem humanitarnem Miklavževem koncertu.
Že tretje leto na Radiu Koper kuhamo praznično. Tokrat se je na kulinarični klepet v gostilno Bric v Mirnu odpravila Ingrid Kašca Bucik in poklepetala z lastnico Katjušo Batistič.
Že tretje leto na Radiu Koper kuhamo praznično. Tokrat se je na kulinarični klepet v gostilno Bric v Mirnu odpravila Ingrid Kašca Bucik in poklepetala z lastnico Katjušo Batistič.
V nedeljo lahko skupaj s Pihalnim orkestrom Koper praznujemo njihovo 40-letnico delovanja. Koncert bo v športni dvorani OŠ Koper. Prisluhnite, kaj so Smilji Baranja povedali ustanovitelj in prvi umetniški vodja orkestra Darij Pobega, zdajšnji dirigent Boris Benčič ter mlada glasbenika Taja Pajmon Rak in Matija Prodan. Glasba, ki jo boste slišali v prispevku, je iz našega radijskega arhiva.
V nedeljo lahko skupaj s Pihalnim orkestrom Koper praznujemo njihovo 40-letnico delovanja. Koncert bo v športni dvorani OŠ Koper. Prisluhnite, kaj so Smilji Baranja povedali ustanovitelj in prvi umetniški vodja orkestra Darij Pobega, zdajšnji dirigent Boris Benčič ter mlada glasbenika Taja Pajmon Rak in Matija Prodan. Glasba, ki jo boste slišali v prispevku, je iz našega radijskega arhiva.
Tokrat je rubriki Pesem in pol zmagala skladba Eve Boto Misliš na njo. Z Evo se je pogovorila Mojca Klarič.
Tokrat je rubriki Pesem in pol zmagala skladba Eve Boto Misliš na njo. Z Evo se je pogovorila Mojca Klarič.
Že tretje leto zapored decembra ob petkih kuhamo praznično in vam v poslušanje ponujamo kratke klepete o prazničnih jedilnikih. Te so nam prvo leto predstavljali različni primorski gostinci, lani izbrane Osebnosti Primorske, letos pa se spet vračamo k stroki. Sogovorniki nam vsaj za eno jed zaupajo recept za pripravo, ki ga objavimo na spletni strani. Na koncu pogovora pa sledi nagradno vprašanje. Danes vam bo pravilen odgovor prinesel 3-hodno večerjo za dve osebi in steklenico malvazije. Na kulinarični klepet se je tokrat odpravila Anita Urbančič. Obiskala je letošnjo novo pridobitev Kopra, restavracijo Kogo, kjer je poklepetala z vodjo, Markom Kozlom.
Že tretje leto zapored decembra ob petkih kuhamo praznično in vam v poslušanje ponujamo kratke klepete o prazničnih jedilnikih. Te so nam prvo leto predstavljali različni primorski gostinci, lani izbrane Osebnosti Primorske, letos pa se spet vračamo k stroki. Sogovorniki nam vsaj za eno jed zaupajo recept za pripravo, ki ga objavimo na spletni strani. Na koncu pogovora pa sledi nagradno vprašanje. Danes vam bo pravilen odgovor prinesel 3-hodno večerjo za dve osebi in steklenico malvazije. Na kulinarični klepet se je tokrat odpravila Anita Urbančič. Obiskala je letošnjo novo pridobitev Kopra, restavracijo Kogo, kjer je poklepetala z vodjo, Markom Kozlom.
Zagnana, trmasta, pozitivna. V takšno osebo je Simono že kot majhno deklico izoblikovalo to, da se je rodila z le 2 odstotkoma sluha. A še veliko težja vprašanja so se pojavila pred tremi leti, ko jo je doletela diagnoza raka na dojki. Ni se vdala. Na žalost pa se je pred dobrima dvema mesecema ta težka preizkušnja ponovila.
Zagnana, trmasta, pozitivna. V takšno osebo je Simono že kot majhno deklico izoblikovalo to, da se je rodila z le 2 odstotkoma sluha. A še veliko težja vprašanja so se pojavila pred tremi leti, ko jo je doletela diagnoza raka na dojki. Ni se vdala. Na žalost pa se je pred dobrima dvema mesecema ta težka preizkušnja ponovila.
Potem ko smo prejšnji petek obiskali izolsko gostilno Sidro, se danes od morja selimo v objem gora. Mariša Bizjak je namreč obiskala Tomaža Sovdata v restavraciji Mangrt. Že od otroštva si je Tomaž želel postati kuhar, ki se je preskusil tudi v tujini, nato pa izkušnje nabiral v domačih krajih. V vasici Log pod Mangartom skupaj z ženo Yuki ustvarjata od leta 2019, čeprav ima stara šarmantna stavba s pridihom domačnosti in prefinjenosti hkrati skoraj 200 let, kar ji daje prav poseben čar.
Potem ko smo prejšnji petek obiskali izolsko gostilno Sidro, se danes od morja selimo v objem gora. Mariša Bizjak je namreč obiskala Tomaža Sovdata v restavraciji Mangrt. Že od otroštva si je Tomaž želel postati kuhar, ki se je preskusil tudi v tujini, nato pa izkušnje nabiral v domačih krajih. V vasici Log pod Mangartom skupaj z ženo Yuki ustvarjata od leta 2019, čeprav ima stara šarmantna stavba s pridihom domačnosti in prefinjenosti hkrati skoraj 200 let, kar ji daje prav poseben čar.
Bakala, fritule, bobiči, kroštole so dobrote iz istrske kuhinje. Recepti za njihovo pripravo, po zapisih posameznikov in društev iz slovenske Istre, pa so odslej shranjeni tudi v knjigi ""Besede in okusi iz istrske kužine".
Bakala, fritule, bobiči, kroštole so dobrote iz istrske kuhinje. Recepti za njihovo pripravo, po zapisih posameznikov in društev iz slovenske Istre, pa so odslej shranjeni tudi v knjigi ""Besede in okusi iz istrske kužine".
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
"Poklon glasbi, ljudem in vsem dobrim stvarem, ki jih vsak izmed nas nosi v sebi. (To je) vse, kar imam", je ob izidu povedal Samuel Lucas.
"Poklon glasbi, ljudem in vsem dobrim stvarem, ki jih vsak izmed nas nosi v sebi. (To je) vse, kar imam", je ob izidu povedal Samuel Lucas.
Učiteljica plavanja Ines Bržan, zadnjih 16 let, odkar živi v Kopru, vsak drugi dan plava v morju. Tam se očisti, pravi, telesno in duševno. Kot mama treh šoloobveznih otrok tako za vsaj 20 minut najde svoj mir, ki se mu prepusti in se posveti sami sebi. Ni pa vselej tako. Pobliže se je namreč že srečala tudi z velikim tunom in kormorani. In kdaj najraje plava? Prav v tem času, pravi, ko ima morje 14 stopinj. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Učiteljica plavanja Ines Bržan, zadnjih 16 let, odkar živi v Kopru, vsak drugi dan plava v morju. Tam se očisti, pravi, telesno in duševno. Kot mama treh šoloobveznih otrok tako za vsaj 20 minut najde svoj mir, ki se mu prepusti in se posveti sami sebi. Ni pa vselej tako. Pobliže se je namreč že srečala tudi z velikim tunom in kormorani. In kdaj najraje plava? Prav v tem času, pravi, ko ima morje 14 stopinj. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi so ga z resolucijo razglasili oktobra pred 29-imi leti z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo. Vida Orbanič iz Izole se je z diagnozo multipla skleroza soočila, ko je bila stara le nakaj več kot 30 let. 25 let je bila predsednica Obalne podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. Zdaj je njena poverjenica in z obiski na domu spoznava številne zgodbe ljudi. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi so ga z resolucijo razglasili oktobra pred 29-imi leti z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo. Vida Orbanič iz Izole se je z diagnozo multipla skleroza soočila, ko je bila stara le nakaj več kot 30 let. 25 let je bila predsednica Obalne podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. Zdaj je njena poverjenica in z obiski na domu spoznava številne zgodbe ljudi. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Dr. Jožica Škofic, dialektologinja, zaposlena na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem za Radio Koper pripravlja rubriko o imenu mesecev po slovensko. Rubriko ureja Smilja Baranja in povzema nekaj slovenskih imen za december: gruden, srežovec, božični mesec, božičnik, kolednjak, dvanaistnik … In še več različic prihaja...
Dr. Jožica Škofic, dialektologinja, zaposlena na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem za Radio Koper pripravlja rubriko o imenu mesecev po slovensko. Rubriko ureja Smilja Baranja in povzema nekaj slovenskih imen za december: gruden, srežovec, božični mesec, božičnik, kolednjak, dvanaistnik … In še več različic prihaja...
December je mesec, ko zagotovo ne hujšamo. Vse petke v decembru nam bodo gostinci širom Primorske z besedo predstavljali praznične menuje. Ni razloga, da prazničnega decembra radijsko ne bi polepšali tudi letos. Decembrsko kuharijo pa danes začenjamo v Izoli, kamor se je na kulinarični klepet v Gostilno SIDRO tik ob morju, odpravila Nataša Benčič in poklepetala z lastnikom, Vladimirjem Godino.
December je mesec, ko zagotovo ne hujšamo. Vse petke v decembru nam bodo gostinci širom Primorske z besedo predstavljali praznične menuje. Ni razloga, da prazničnega decembra radijsko ne bi polepšali tudi letos. Decembrsko kuharijo pa danes začenjamo v Izoli, kamor se je na kulinarični klepet v Gostilno SIDRO tik ob morju, odpravila Nataša Benčič in poklepetala z lastnikom, Vladimirjem Godino.
Pri nakupu zelenjave pogosto prisegamo na nakup iz bio oziroma eko pridelave. Izredno pomembna je tudi pot, ki jo zelenjava porabi, preden se znajde na našem krožniku, saj krajša kot je, bolj sveža je. Marsikdo v Kopru in okolici se pri tem počuti privilegiranega, saj mu lahko zelenjavo iz zaledja Slovenske Istre pripeljejo kar na dom. Mikrokmetija Freško iz Babičev deluje na podlagi mešanice ekološkega kmetijstva in permakulture, kjer se gredic ne prekopava, ampak zgolj plitko obdeluje. Zasnoval jo je Luka Belič, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons Trio. Na obisk ga je povabila Anita Urbančič.
Pri nakupu zelenjave pogosto prisegamo na nakup iz bio oziroma eko pridelave. Izredno pomembna je tudi pot, ki jo zelenjava porabi, preden se znajde na našem krožniku, saj krajša kot je, bolj sveža je. Marsikdo v Kopru in okolici se pri tem počuti privilegiranega, saj mu lahko zelenjavo iz zaledja Slovenske Istre pripeljejo kar na dom. Mikrokmetija Freško iz Babičev deluje na podlagi mešanice ekološkega kmetijstva in permakulture, kjer se gredic ne prekopava, ampak zgolj plitko obdeluje. Zasnoval jo je Luka Belič, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons Trio. Na obisk ga je povabila Anita Urbančič.
Meta Kocjančič dela v slaščičarni Central Hotelov Life class v Portorožu. Super Metka je zapisano ob njenem imenu na njenem face book profilu in res je pogumna in drzna. Z nami je zato, ker je njena posebna torta z okusom potice med tremi finalisti vseslovenske akcije »Naj slovensko pecivo«. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Meta Kocjančič dela v slaščičarni Central Hotelov Life class v Portorožu. Super Metka je zapisano ob njenem imenu na njenem face book profilu in res je pogumna in drzna. Z nami je zato, ker je njena posebna torta z okusom potice med tremi finalisti vseslovenske akcije »Naj slovensko pecivo«. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Anja Osterman je začela veslati pri desetih. Pred tem je v prvem razredu igrala odbojko, pa takoj kajak, ki ga je pustila, stara šele sedem let, nato judo, spet odbojka, v tretjem razredu dokončno kajak. 18 let kasneje se je zgodilo, kar se ni nikdar prej. Tik pred ciljem olimpijske preizkušnje, na katero sta s Špelo Ponomarenko prišli kot največji favoritinji, sta se prevrnili. Sanje so se sesule v prah. Kako se spominja ponesrečenega olimpijskega nastopa, kasneje tudi epizode s koronavirusom, ki jo je odmaknila od nastopa na svetovnem prvenstvu in kakšna bo njena nadaljnja športna pot, je pojasnila Iztoku Novaku.
Anja Osterman je začela veslati pri desetih. Pred tem je v prvem razredu igrala odbojko, pa takoj kajak, ki ga je pustila, stara šele sedem let, nato judo, spet odbojka, v tretjem razredu dokončno kajak. 18 let kasneje se je zgodilo, kar se ni nikdar prej. Tik pred ciljem olimpijske preizkušnje, na katero sta s Špelo Ponomarenko prišli kot največji favoritinji, sta se prevrnili. Sanje so se sesule v prah. Kako se spominja ponesrečenega olimpijskega nastopa, kasneje tudi epizode s koronavirusom, ki jo je odmaknila od nastopa na svetovnem prvenstvu in kakšna bo njena nadaljnja športna pot, je pojasnila Iztoku Novaku.
Bort Ross, dolenjski glasbenik, producent in še kaj, je novembra na radijske postaje poslal novo skladbo z naslovom 'Demoni', ki je sredi meseca postala zmagovalka v rubriki Pesem in pol. Z Borutom Antončičem se je pogovorila Mojca Klarič.
Bort Ross, dolenjski glasbenik, producent in še kaj, je novembra na radijske postaje poslal novo skladbo z naslovom 'Demoni', ki je sredi meseca postala zmagovalka v rubriki Pesem in pol. Z Borutom Antončičem se je pogovorila Mojca Klarič.
Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let.
Namakanje v mrzli vodi je v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. To predvsem opazimo na družbenih omrežjih, kjer se pogosto najde kdo, ki objavlja svoje ledene podvige. Morda si mislite, da je to modna muha ali nekakšna vragolija sodobnega časa, a pozitivni učinki na telo z namakanjem v mrzli vodi so znani že dolgo. Vsi, ki so naklonjeni tej kopeli oziroma metodi Wima Hofa, bi temu brez oklevanja pritrdili. Pravijo, da je to najboljši način za boj proti stresu, seveda, če ga izvajate na pravilen način. Mateja Maretič tehniko ledene kopeli izvaja že nekaj let.
ONA VE je spletna platforma, narejena po vzoru švicarske SHE KNOWS, ki so jo zasnovale štiri znane in močne ženske v Sloveniji, na čelu z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico RS v Nemčiji in Švici. V to plaformo vabijo k vpisu vse tiste ženske, ki "znajo" in kjer bi jih lahko mediji in organizatorji dogodkov našli, ko jih potrebujejo. Zato, da bodo ženske kot strokovnjakinje enakovredno zastopane v medijih in bodo kot strokovnjakinje izstopile iz moške sence. Marto Kos, predsednico Združenja Ona Ve je na pogovor povabila Nataša Benčič.
ONA VE je spletna platforma, narejena po vzoru švicarske SHE KNOWS, ki so jo zasnovale štiri znane in močne ženske v Sloveniji, na čelu z Marto Kos, nekdanjo veleposlanico RS v Nemčiji in Švici. V to plaformo vabijo k vpisu vse tiste ženske, ki "znajo" in kjer bi jih lahko mediji in organizatorji dogodkov našli, ko jih potrebujejo. Zato, da bodo ženske kot strokovnjakinje enakovredno zastopane v medijih in bodo kot strokovnjakinje izstopile iz moške sence. Marto Kos, predsednico Združenja Ona Ve je na pogovor povabila Nataša Benčič.
DOBRA POT je zavod za kulturo in sonaravno delovanje, prihaja iz Brkinov in že sedmo leto izvaja različne projekte, s katerimi nas osveščajo o naravni in kulturni dediščini in skrbijo za njeno ohranjanje. Dediščina je vezivo, ki povezuje skupnost, njihov zadnji projekt pa je pobuda ZAPIŠIMO SPOMINE, ki ga izvajajo s pomočjo aplikacije ZAPISI SPOMINA in tako želijo po vsej Sloveniji zbrati zgodbe, ki bodo povezale generacije. Za aplikacijo in izobraževanje prostovoljcev , ki se bodo pogovarjali s starostniki pa zdaj javno zbirajo sredstva. Z Navo Vardjan iz zavoda Dobra pot se pogovarja Nataša Benčič.
DOBRA POT je zavod za kulturo in sonaravno delovanje, prihaja iz Brkinov in že sedmo leto izvaja različne projekte, s katerimi nas osveščajo o naravni in kulturni dediščini in skrbijo za njeno ohranjanje. Dediščina je vezivo, ki povezuje skupnost, njihov zadnji projekt pa je pobuda ZAPIŠIMO SPOMINE, ki ga izvajajo s pomočjo aplikacije ZAPISI SPOMINA in tako želijo po vsej Sloveniji zbrati zgodbe, ki bodo povezale generacije. Za aplikacijo in izobraževanje prostovoljcev , ki se bodo pogovarjali s starostniki pa zdaj javno zbirajo sredstva. Z Navo Vardjan iz zavoda Dobra pot se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Kapelj Lukman je bila deseta Osebnost Primorske leta 2014. Spomnimo se je kot mlade in zagnan tabornice iz Postojne, polne vere v prihodnost in dejavne na številnih področjih. Tudi zdaj, ko je mamica dveh otrok, za drugega še na porodniški, je še vedno dejavna. Zdaj je predsednica Mladinskega sveta občine Postojna. V Postojni so zadnje leto močno dejavni, želijo prebuditi mlade, zato so tudi oživili Mladinski svet. Z Nino Kaplej Lukman se pogovarja Nataša Benčič
Nina Kapelj Lukman je bila deseta Osebnost Primorske leta 2014. Spomnimo se je kot mlade in zagnan tabornice iz Postojne, polne vere v prihodnost in dejavne na številnih področjih. Tudi zdaj, ko je mamica dveh otrok, za drugega še na porodniški, je še vedno dejavna. Zdaj je predsednica Mladinskega sveta občine Postojna. V Postojni so zadnje leto močno dejavni, želijo prebuditi mlade, zato so tudi oživili Mladinski svet. Z Nino Kaplej Lukman se pogovarja Nataša Benčič
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Samantha Maya v jesen vstopa z novo energijo. Skladbo "KAR SI ŽELIŠ" vodi precej ljubezenska tematika, sama pravi, da izhaja iz očiščenja najglobljih dvomov in zadržkov, ki jih je opazila tako pri sebi kot pri ostalih. Z Majo se je pogovorila Mojca Klarič.
Slovenci najpogosteje rečemo oktobru vinotok. To pa ni bil, v zgodovini, edini termin za deseti mesec leta. O kod pravzaprav beseda oktober in kako smo v zgodovini, poleg imena vinotok, mesecu oktobru še rekli? Smilja Baranja je povzela prispevek, ki ga je za nas pripravila dialektologinja, dr. Jožice Škofic, zaposlena na Inštitutu Frana Ramovša ter na Univerzi na Primorskem. V prispevku bomo slišali tudi glasbo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Jesen. Izvaja jo Simfonični orkester RTV Slovenija.
Slovenci najpogosteje rečemo oktobru vinotok. To pa ni bil, v zgodovini, edini termin za deseti mesec leta. O kod pravzaprav beseda oktober in kako smo v zgodovini, poleg imena vinotok, mesecu oktobru še rekli? Smilja Baranja je povzela prispevek, ki ga je za nas pripravila dialektologinja, dr. Jožice Škofic, zaposlena na Inštitutu Frana Ramovša ter na Univerzi na Primorskem. V prispevku bomo slišali tudi glasbo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Jesen. Izvaja jo Simfonični orkester RTV Slovenija.
November je enajsti mesec leta in to je enajsti prispevek na temo: »Imenovanje mesecev po slovensko«, ki jih za nas pripravlja dialektologinja dr. Jožica Škofic. Zaposlena je na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem. Enajsti mesec v letu Slovenci najpogosteje imenujemo vinotok. Zakaj in katera imena so bila zanj še značilna? Prispevek je, skupaj z dr. Jožico Škofic, pripravila Smilja Baranja.
November je enajsti mesec leta in to je enajsti prispevek na temo: »Imenovanje mesecev po slovensko«, ki jih za nas pripravlja dialektologinja dr. Jožica Škofic. Zaposlena je na Inštitutu Frana Ramovša v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem. Enajsti mesec v letu Slovenci najpogosteje imenujemo vinotok. Zakaj in katera imena so bila zanj še značilna? Prispevek je, skupaj z dr. Jožico Škofic, pripravila Smilja Baranja.
29.septembra obeležujemo Svetovni dan srca. Ta dan je namenjen osveščanju ljudi po vsem svetu, da so srčno-žilne bolezni glavni vzrok smrti na svetu, saj te bolezni vsako leto vzamejo življenje okrog 18,6 milijona ljudem - vendar ni treba, da je tako! Z nekaj preprostimi spremembami v naši rutini, prehrani in življenjskem slogu lahko zmanjšamo tveganje za srčne bolezni, izboljšamo kakovost življenja in smo dober zgled ljudem okrog nas. O svoji izkušnji s precej zapletenim posegom na srcu ob operaciji srčne zaklopke in aortne žile Nataši Benčič pripoveduje igralec Kondi – Konrad Pižorn.
29.septembra obeležujemo Svetovni dan srca. Ta dan je namenjen osveščanju ljudi po vsem svetu, da so srčno-žilne bolezni glavni vzrok smrti na svetu, saj te bolezni vsako leto vzamejo življenje okrog 18,6 milijona ljudem - vendar ni treba, da je tako! Z nekaj preprostimi spremembami v naši rutini, prehrani in življenjskem slogu lahko zmanjšamo tveganje za srčne bolezni, izboljšamo kakovost življenja in smo dober zgled ljudem okrog nas. O svoji izkušnji s precej zapletenim posegom na srcu ob operaciji srčne zaklopke in aortne žile Nataši Benčič pripoveduje igralec Kondi – Konrad Pižorn.
Tokratna Pesem in pol je skladba Živim, ki jo je predstavil Boštjan Velkavrh. Pesem govori sama zase, besedilo je prežeto s pesnikovim optimističnim odnosom do življenja in vsega, kar ga obkroža.
Tokratna Pesem in pol je skladba Živim, ki jo je predstavil Boštjan Velkavrh. Pesem govori sama zase, besedilo je prežeto s pesnikovim optimističnim odnosom do življenja in vsega, kar ga obkroža.
To jesen mineva deset let odkar je skupina terapevtov, ki delujejo pod okriljem Evropskega inštituta za realitetno terapijo začela s tečaji Teorije izbire za vsakogar. Pet jih je, ki so skozi minulo desetletje organizirali tečaje in morda naučili udeležence kako dosegati ravnovesje v življenju, kaj pomeni teorija izbire in kako nam pomaga do občutka ravnovesja v naših življenjih. Naša gostja je zdaj Mirjana Palčič Bubnič psihoterapevtka z dolgoletno prakso, ki deluje v Kopru in tudi predavateljica na Evrospkem inštitutu za realitetno terapijo v Kranju.
To jesen mineva deset let odkar je skupina terapevtov, ki delujejo pod okriljem Evropskega inštituta za realitetno terapijo začela s tečaji Teorije izbire za vsakogar. Pet jih je, ki so skozi minulo desetletje organizirali tečaje in morda naučili udeležence kako dosegati ravnovesje v življenju, kaj pomeni teorija izbire in kako nam pomaga do občutka ravnovesja v naših življenjih. Naša gostja je zdaj Mirjana Palčič Bubnič psihoterapevtka z dolgoletno prakso, ki deluje v Kopru in tudi predavateljica na Evrospkem inštitutu za realitetno terapijo v Kranju.
Maja Založnik je v slovenskem prostoru s svojim posebnim vokalom prisotna že leta. Spremljali smo jo na različnih glasbenih izborih in oddajah kot tudi na koncertih, kjer je izbranemu občinstvu predstavljala svoj bogat repertoar od popa, soula, rocka in funka. To jesen se v novi preobleki predstavlja s skladbo Voda sem, ti si dlan, ki je postala zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol. Z Majo se je pogovorila Anita Urbančič.
Maja Založnik je v slovenskem prostoru s svojim posebnim vokalom prisotna že leta. Spremljali smo jo na različnih glasbenih izborih in oddajah kot tudi na koncertih, kjer je izbranemu občinstvu predstavljala svoj bogat repertoar od popa, soula, rocka in funka. To jesen se v novi preobleki predstavlja s skladbo Voda sem, ti si dlan, ki je postala zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol. Z Majo se je pogovorila Anita Urbančič.
Kulturna dediščina ni nekaj samoumevnega. Negovati jo je treba, jo na novo vrednotiti, tudi z novimi prijemi. Eden takih je projekt Mreže in virtualizacije butičnih muzejev podeželja Las Istre- na kratko BUTMUZ. Zavzema se za promocijo podeželja, obsotoječih in nastajajočih butičnih muzejev slovenske Istre ter ohranjanje dediščine slovenskega primorja z zaledjem. Dejavno povezuje vse štiri obalne občine. Projekt je Nataši Benčič predstavila Tjaša Likar, projektna koordinatorka Turističnega združenja Izola
Kulturna dediščina ni nekaj samoumevnega. Negovati jo je treba, jo na novo vrednotiti, tudi z novimi prijemi. Eden takih je projekt Mreže in virtualizacije butičnih muzejev podeželja Las Istre- na kratko BUTMUZ. Zavzema se za promocijo podeželja, obsotoječih in nastajajočih butičnih muzejev slovenske Istre ter ohranjanje dediščine slovenskega primorja z zaledjem. Dejavno povezuje vse štiri obalne občine. Projekt je Nataši Benčič predstavila Tjaša Likar, projektna koordinatorka Turističnega združenja Izola
V Živalskem bluesu tokrat o tem, kako hrana vpliva na samo rehabilitacijo po bolezni in v času zdravljenja z akupunkturo. Je tudi sicer boljša sveže pripravljena hrana in ali briketirana hrana lahko nadomesti svež pasji obrok? Oddajo pripravlja Loredana Vergan.
V Živalskem bluesu tokrat o tem, kako hrana vpliva na samo rehabilitacijo po bolezni in v času zdravljenja z akupunkturo. Je tudi sicer boljša sveže pripravljena hrana in ali briketirana hrana lahko nadomesti svež pasji obrok? Oddajo pripravlja Loredana Vergan.
Kužni kašelj je nalezljivo obolenje zgornjih dihal pri psih. Lahko je virusni ali bakterijski, prenaša pa se s slino in kontaktom med psi. Bolezen je nevarna za vse pse, ne glede na starost. Čas od okužbe do izbruha bolezni je približno en teden. Ali lahko psa zaščitimo pred okužbo, je povedala dr. veterinarske medicine Alenka Babič iz Vet Medica Portorož.
Kužni kašelj je nalezljivo obolenje zgornjih dihal pri psih. Lahko je virusni ali bakterijski, prenaša pa se s slino in kontaktom med psi. Bolezen je nevarna za vse pse, ne glede na starost. Čas od okužbe do izbruha bolezni je približno en teden. Ali lahko psa zaščitimo pred okužbo, je povedala dr. veterinarske medicine Alenka Babič iz Vet Medica Portorož.
Odpravili smo se v severnoitalijansko deželo Piemont. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata; morda niso več podobni kavbojcem z Divjega zahoda, zato pa so na vedro jesensko soboto na srečno odpravo vzeli s sabo tudi Janka Petrovca.
Odpravili smo se v severnoitalijansko deželo Piemont. Na njenem jugu leži mesto Valenza, ki slovi po izvrstnih draguljarjih, na njenem severu pa hudourniki, ki iz globočin najvišjih alpskih gora še vedno prinašajo zlato. In kjer je zlato, so tudi iskalci zlata; morda niso več podobni kavbojcem z Divjega zahoda, zato pa so na vedro jesensko soboto na srečno odpravo vzeli s sabo tudi Janka Petrovca.
Dovolj je bilo zgodb o ljubezni. Dovolj zgodb o večnem upanju. To je himna drugačnosti. Himna drznosti. Tako pravi Taja o svoji najnovejši skladbi, ki je Pesem in pol: Sledim sebi.
Dovolj je bilo zgodb o ljubezni. Dovolj zgodb o večnem upanju. To je himna drugačnosti. Himna drznosti. Tako pravi Taja o svoji najnovejši skladbi, ki je Pesem in pol: Sledim sebi.
Dr. Ana Rotter iz Morske biološke postaje NIB Piran je predstavila knjigo receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov, European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način. Z njo se je pogovorila Nataša Benčič.
Dr. Ana Rotter iz Morske biološke postaje NIB Piran je predstavila knjigo receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov, European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način. Z njo se je pogovorila Nataša Benčič.
Meduze so v morju neprijetne za kopalce in ribiče, njihovo čezmerno množenje vsako leto zbuja skrb in veliko škode, a če si jih (zaenkrat) še ne moremo znebiti, jih pa pojejmo. Kako? O tem pripoveduje knjiga receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov - "European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način", pri njenem nastajanju pa je v velikem evropskem projektu, ki ga vodi Nacionani raziskovalni svet iz Roma, sodelovala tudi Morska biloška postaja NIB Piran. Z dr. Ano Rotter se je pogovarjala Nataša Benčič.
Meduze so v morju neprijetne za kopalce in ribiče, njihovo čezmerno množenje vsako leto zbuja skrb in veliko škode, a če si jih (zaenkrat) še ne moremo znebiti, jih pa pojejmo. Kako? O tem pripoveduje knjiga receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov - "European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način", pri njenem nastajanju pa je v velikem evropskem projektu, ki ga vodi Nacionani raziskovalni svet iz Roma, sodelovala tudi Morska biloška postaja NIB Piran. Z dr. Ano Rotter se je pogovarjala Nataša Benčič.
Nedavno je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper izšla knjiga upokojene zgodovinarke Vlaste Beltram 'Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno: narodnoosvobodilno in socialno revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju'. Knjiga je posvečena dogajanju na območju, ki sega od meje s Hrvaške do Italije na drugi strani.
Nedavno je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper izšla knjiga upokojene zgodovinarke Vlaste Beltram 'Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno: narodnoosvobodilno in socialno revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju'. Knjiga je posvečena dogajanju na območju, ki sega od meje s Hrvaške do Italije na drugi strani.
Patricija Lovišček, Osebnost Primorske 2018 je direktorica Zavoda Modri december v Kopru, ki spodbuja zavedanje o avtizmu in Aspergerjevem sindromu, a se je njeno delovanje razširilo tudi na druga polja pomoči ljudem – na samopomoč z umetnostjo, s fraktalno risbo. O tem kaj je fraktalna risba in kako nam pomaga, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Patricija Lovišček, Osebnost Primorske 2018 je direktorica Zavoda Modri december v Kopru, ki spodbuja zavedanje o avtizmu in Aspergerjevem sindromu, a se je njeno delovanje razširilo tudi na druga polja pomoči ljudem – na samopomoč z umetnostjo, s fraktalno risbo. O tem kaj je fraktalna risba in kako nam pomaga, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Ta konec tedna bo Koper v znamenju 14. mednarodnega zborovskega festivala. Predstavil ga je Andrej Makor.
Ta konec tedna bo Koper v znamenju 14. mednarodnega zborovskega festivala. Predstavil ga je Andrej Makor.
Danes mineva deset let od smrti legendarnega slovenskega harmonikarja, glasbenika Lojzeta Slaka. Lojze Slak in njegova glasba ima tudi med Slovenci in Italiji velikega oboževalca. Harmonikarja, vodjo ansambla in očeta števerjanskega festivala, Lojzeta Hledeta.Prisluhnite, kaj je povedal Smilji Baranja.
Danes mineva deset let od smrti legendarnega slovenskega harmonikarja, glasbenika Lojzeta Slaka. Lojze Slak in njegova glasba ima tudi med Slovenci in Italiji velikega oboževalca. Harmonikarja, vodjo ansambla in očeta števerjanskega festivala, Lojzeta Hledeta.Prisluhnite, kaj je povedal Smilji Baranja.
V Lutkovnem gledališču Maribor se je sredi septembra s slovesno podelitvijo nagrad končal 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je ocenjevala 12 predstav preteklih dveh sezon po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo izbrala predstavo Biti Don Kihot Kulturnega društva Matita in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper v režiji Vida Cerkvenika Brena in Matije Solceta Naš gost je bil prav.Matija Solce, preformer in lutkar, v Prago ga je poklical Easy.
V Lutkovnem gledališču Maribor se je sredi septembra s slovesno podelitvijo nagrad končal 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je ocenjevala 12 predstav preteklih dveh sezon po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo izbrala predstavo Biti Don Kihot Kulturnega društva Matita in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper v režiji Vida Cerkvenika Brena in Matije Solceta Naš gost je bil prav.Matija Solce, preformer in lutkar, v Prago ga je poklical Easy.
Lea Sirk se je na Popevki 2021 predstavila s skladbo 'Zgodba za dva'. Z njo je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Lea Sirk se je na Popevki 2021 predstavila s skladbo 'Zgodba za dva'. Z njo je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Film Alternativa, ki je pod taktirko režiserja Luke Jurinčiča in ostalih ankaranskih filmskih navdušencev, zbranih v Kulturnem društvu 5. kader, nastal v pičlih 60 urah, je zmagal na filmskem maratonu Muvit/6x60. Z Luko se je pogovorila Anita Urbančič.
Film Alternativa, ki je pod taktirko režiserja Luke Jurinčiča in ostalih ankaranskih filmskih navdušencev, zbranih v Kulturnem društvu 5. kader, nastal v pičlih 60 urah, je zmagal na filmskem maratonu Muvit/6x60. Z Luko se je pogovorila Anita Urbančič.
Pogovor z Ano Roš, sedmo na lestvici najboljših 100 kuharjev na svetu in njeno prvo slaščičarko na svetu Mašo Salopek.
Pogovor z Ano Roš, sedmo na lestvici najboljših 100 kuharjev na svetu in njeno prvo slaščičarko na svetu Mašo Salopek.
Jadranka Juras predstavlja novo skladbo 'Otroci noči', s katero je zmagala v rubriki 'Pesem in pol'. Z Jadranko je poklepetal Jaka Zalar.
Jadranka Juras predstavlja novo skladbo 'Otroci noči', s katero je zmagala v rubriki 'Pesem in pol'. Z Jadranko je poklepetal Jaka Zalar.
6. septembra je Slovensko konservatorsko društvo v Ljubljani podelilo Steletove nagrade in priznanja za leto 2020. Med njimi sta tudi dva gosta dopoldneva in pol, dr. Katharina Zanier, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki živi v Kopru - priznanje je prejela za interdisciplinarni projekt Claustra Plus in piranski župnik Zorko Bajc, ki je Steletovo priznanje prejel za zgledno in kontinuirano prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu. Z nagrajencema se pogovarja Nataša Benčič.
6. septembra je Slovensko konservatorsko društvo v Ljubljani podelilo Steletove nagrade in priznanja za leto 2020. Med njimi sta tudi dva gosta dopoldneva in pol, dr. Katharina Zanier, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki živi v Kopru - priznanje je prejela za interdisciplinarni projekt Claustra Plus in piranski župnik Zorko Bajc, ki je Steletovo priznanje prejel za zgledno in kontinuirano prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu. Z nagrajencema se pogovarja Nataša Benčič.
Po izjemni zgodbi, ki jo je košarkarski klub Primorska pisal v minulih letih, se je lani zgodba sesula v prah. Na pogorišču je v Kopru zaživel nov košarkarski klub - poimenovali so ga Basketball club Koper. Rdeča nit vizije kluba je učenje skozi igro in šport, saj sta košarka in izobrazba smernici na poti do uspeha, so zapisali. Želijo si, da bi v Kopru v naslednjih petih letih postavili mednarodno prepoznavno košarkarsko akademijo za mlade, držijo pa se načela: »Korak za korakom«. V novi košarkarski sezoni bodo aktivne mlajše selekcije kategorij od U11 do U17. Poleg mlajših selekcij dodo v prihajajoči sezoni sestavili tudi člansko ekipo, ki bo pričela z igranjem v četrti slovenski košarkarski ligi. Več o kadru članske ekipe sporočimo v naslednjih tednih, morda pa izvemo kaj v pogovoru s športnim direktorjem kluba Luko Vončino, ki ga je na klepet povabil kolega Iztok Novak-Easy.
Po izjemni zgodbi, ki jo je košarkarski klub Primorska pisal v minulih letih, se je lani zgodba sesula v prah. Na pogorišču je v Kopru zaživel nov košarkarski klub - poimenovali so ga Basketball club Koper. Rdeča nit vizije kluba je učenje skozi igro in šport, saj sta košarka in izobrazba smernici na poti do uspeha, so zapisali. Želijo si, da bi v Kopru v naslednjih petih letih postavili mednarodno prepoznavno košarkarsko akademijo za mlade, držijo pa se načela: »Korak za korakom«. V novi košarkarski sezoni bodo aktivne mlajše selekcije kategorij od U11 do U17. Poleg mlajših selekcij dodo v prihajajoči sezoni sestavili tudi člansko ekipo, ki bo pričela z igranjem v četrti slovenski košarkarski ligi. Več o kadru članske ekipe sporočimo v naslednjih tednih, morda pa izvemo kaj v pogovoru s športnim direktorjem kluba Luko Vončino, ki ga je na klepet povabil kolega Iztok Novak-Easy.
Na nocojšnjem slavnostnem večeru ob občinskem prazniku Nove Gorice bo najvišjo nagrado prejel Jože Dolmark. Filmski publicist, scenarist in dramaturg, profesor umetnostne zgodovine in filmske vzgoje je igral ključno vlogo v razvoju slovenske kinematografije ter pionirsko v vzpostavljanju filmske kulture in filmske vzgoje na Goriškem. Na vprašanje Nataše Uršič, kaj mu pomeni najvišje priznanje, ki mu ga bo nocoj podelilo mesto Nova Gorica je povedal.
Na nocojšnjem slavnostnem večeru ob občinskem prazniku Nove Gorice bo najvišjo nagrado prejel Jože Dolmark. Filmski publicist, scenarist in dramaturg, profesor umetnostne zgodovine in filmske vzgoje je igral ključno vlogo v razvoju slovenske kinematografije ter pionirsko v vzpostavljanju filmske kulture in filmske vzgoje na Goriškem. Na vprašanje Nataše Uršič, kaj mu pomeni najvišje priznanje, ki mu ga bo nocoj podelilo mesto Nova Gorica je povedal.
Na Obali na več lokacijah snemajo mladinski in otroški film, njegov drugi del - Gajin svet 2, ki je leta 2018 nadušil otroke in mladostnike ter imel več kot 80 tisoč gledalcev v kinematografih in preko 200 tisoč gledacev na tv ekranih - gre za romantično komedijo z elementi kriminalke in film bo spet primeren tako za otroke, kot za starše.V filmu je zbrana zvezdniška ekipa igralcev, Nataša Benčič pa jih je ujela pri delu na snemalnem dnevu na Debelem rtiču. Pred mikrofon je povabila režiserja, scenarista in producenta filma Petra Bratušo ter igralca Sebastjana Cavazzo.
Na Obali na več lokacijah snemajo mladinski in otroški film, njegov drugi del - Gajin svet 2, ki je leta 2018 nadušil otroke in mladostnike ter imel več kot 80 tisoč gledalcev v kinematografih in preko 200 tisoč gledacev na tv ekranih - gre za romantično komedijo z elementi kriminalke in film bo spet primeren tako za otroke, kot za starše.V filmu je zbrana zvezdniška ekipa igralcev, Nataša Benčič pa jih je ujela pri delu na snemalnem dnevu na Debelem rtiču. Pred mikrofon je povabila režiserja, scenarista in producenta filma Petra Bratušo ter igralca Sebastjana Cavazzo.
V soboto, 11.septembra 2021, bomo obeležili 20 let od tistega grozljivega 11. septembra, ko sta v New Yorku v stolpnici, dvojčka, trčila aviona. Ni človeka na zemeljski obli, ki se tega ne bi spomnil. O pomenu dogodka, ki je pretresel svet, pa bomo govorili z izrednim profesorjem, dr.Tončijem Kuzmanićem s katedre za politologijo, sociologijo, komunikcijsko etiko in kulturologijo managamenta s Fakultete za management Koper, Univerze na Primorskem.
V soboto, 11.septembra 2021, bomo obeležili 20 let od tistega grozljivega 11. septembra, ko sta v New Yorku v stolpnici, dvojčka, trčila aviona. Ni človeka na zemeljski obli, ki se tega ne bi spomnil. O pomenu dogodka, ki je pretresel svet, pa bomo govorili z izrednim profesorjem, dr.Tončijem Kuzmanićem s katedre za politologijo, sociologijo, komunikcijsko etiko in kulturologijo managamenta s Fakultete za management Koper, Univerze na Primorskem.
Špela Jezovšek ustvarja pod imenom Stella, Daljnogled pa je dobil največ glasov v rubriki Pesem in pol. S Stello je poklepetala Mojca Klarič.
Špela Jezovšek ustvarja pod imenom Stella, Daljnogled pa je dobil največ glasov v rubriki Pesem in pol. S Stello je poklepetala Mojca Klarič.
Novinar časnika Dnevnik (nekoč Radia Slovenija) Vito Avguštin je avtor knjige 'Čudež leta 1984', ki je poklon Lipicancem, jahačem Kobilarne Lipica in njihovemu neverjetnemu uspehu na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Z Vitom Avguštinom se je pogovorila Mojca Klarič.
Novinar časnika Dnevnik (nekoč Radia Slovenija) Vito Avguštin je avtor knjige 'Čudež leta 1984', ki je poklon Lipicancem, jahačem Kobilarne Lipica in njihovemu neverjetnemu uspehu na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Z Vitom Avguštinom se je pogovorila Mojca Klarič.
V šolske klopi podružnične šole Bovec v Soči, ki je edina na območju Triglavskega narodnega parka, bo letos sedlo osem učencev od tretjega do petega razreda.
V šolske klopi podružnične šole Bovec v Soči, ki je edina na območju Triglavskega narodnega parka, bo letos sedlo osem učencev od tretjega do petega razreda.
Skoraj tri mesece sta Maruša Orel iz Šmarij na Vipavskem in njen kuža Piki potrebovala, da sta prehodila 1340 kilometrov dolgo pot od Slovenije do Albanije. Via Dinarica sicer ni poznana pohodniška destinacija, a Maruši je zelo ustrezala, saj ni oblegana. Pohodniki se po njej lahko podajo po treh poteh: beli, modri in zeleni. Maruša se je odločila za belo, ki poteka skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Črno goro in se konča v Albaniji. Po razmeroma neodkritih gorskih poteh Dinarskega gorovja je iskala neoznačene poti, spoznala različne ljudi, premagovala čudovite vrhove, predvsem pa je spoznavala sebe in svoje sposobnosti prilagajanja stresnim situacijam, ki jih ni bilo malo. O vsem tem se je z Marušo Orel pogovarjal Boštjan Simčič.
Skoraj tri mesece sta Maruša Orel iz Šmarij na Vipavskem in njen kuža Piki potrebovala, da sta prehodila 1340 kilometrov dolgo pot od Slovenije do Albanije. Via Dinarica sicer ni poznana pohodniška destinacija, a Maruši je zelo ustrezala, saj ni oblegana. Pohodniki se po njej lahko podajo po treh poteh: beli, modri in zeleni. Maruša se je odločila za belo, ki poteka skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Črno goro in se konča v Albaniji. Po razmeroma neodkritih gorskih poteh Dinarskega gorovja je iskala neoznačene poti, spoznala različne ljudi, premagovala čudovite vrhove, predvsem pa je spoznavala sebe in svoje sposobnosti prilagajanja stresnim situacijam, ki jih ni bilo malo. O vsem tem se je z Marušo Orel pogovarjal Boštjan Simčič.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst. Več pa v prispevku Smilje Baranja.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst. Več pa v prispevku Smilje Baranja.
Nataša Frank je pomočnica vzgojiteljice v vrtcu v Postojni, njen Mišek Bami pa je že pred leti začaral otroke. V posebnem oblačilu, ki si ga avtorica nadene in ob pripovedovanju pravljice menja podobo, mišek dobi sceno za svoje prigode in navdušuje otroke širom Primorske. Zdaj pa je Mišek Bami postal tudi knjižni junak. Vse do leta 2022 pa ga čaka še vrsta dogodivščin v obliki projektov, katerih osrednji lik je prav on. Z Natašo Frank s epogovarja Nataša Benčič.
Nataša Frank je pomočnica vzgojiteljice v vrtcu v Postojni, njen Mišek Bami pa je že pred leti začaral otroke. V posebnem oblačilu, ki si ga avtorica nadene in ob pripovedovanju pravljice menja podobo, mišek dobi sceno za svoje prigode in navdušuje otroke širom Primorske. Zdaj pa je Mišek Bami postal tudi knjižni junak. Vse do leta 2022 pa ga čaka še vrsta dogodivščin v obliki projektov, katerih osrednji lik je prav on. Z Natašo Frank s epogovarja Nataša Benčič.
Glasbena zasedba Lumberjack je ponudila z rokenrolom nabito skladbo, v kateri fantje skoz ljubezensko zgodbo opisujejo globalno situacijo: Dovoljene so vse stvari. Z njo se predstavlja tudi novi vokalist, Tine Zajc.
Glasbena zasedba Lumberjack je ponudila z rokenrolom nabito skladbo, v kateri fantje skoz ljubezensko zgodbo opisujejo globalno situacijo: Dovoljene so vse stvari. Z njo se predstavlja tudi novi vokalist, Tine Zajc.
Enza Hrovatina poznamo kot avtorja in izvajalca iz skupine Faraoni in kot kantavtorja, ki je z zgoščenko Volarie Dismentigarte v narečju njegove Izole svojemu mestu postavil svojevrsten glasbeni spomenik. Njegove znane popevke, med katerimi je Solinar skoraj ponarodel, je veliko nagrajenih na festivalu Melodij morja in sonca. Že skoraj tri leta zaradi bolezni živi nekoliko odmaknjeno življenje, a ga je razstava njegovih slik z naslovom Avtportreti in vizije v Galeriji Plac Izolanov v Izoli, spet popeljala med ljudi. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Nataša Benčič.
Enza Hrovatina poznamo kot avtorja in izvajalca iz skupine Faraoni in kot kantavtorja, ki je z zgoščenko Volarie Dismentigarte v narečju njegove Izole svojemu mestu postavil svojevrsten glasbeni spomenik. Njegove znane popevke, med katerimi je Solinar skoraj ponarodel, je veliko nagrajenih na festivalu Melodij morja in sonca. Že skoraj tri leta zaradi bolezni živi nekoliko odmaknjeno življenje, a ga je razstava njegovih slik z naslovom Avtportreti in vizije v Galeriji Plac Izolanov v Izoli, spet popeljala med ljudi. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Nataša Benčič.
Na letošnjem festivalu Poletje z biseri so obiskovalci slišali tudi premierno izvedbo skladbe z naslovom »Odprta knjiga«, ki govori o tem, kako lepo je lahko v dvoje. Ko se odpremo. Je impresija lepote partnerskega odnosa in govori o harmoniji skupnega bivanja - kaže smer, da je to možno. Ne na holivudski način, ampak preprosto - s spoštovanjem, igrivostjo, sprejemanjem, z nagajivostjo, razgaljenjem in vztrajnostjo. Skladba je postala 'Pesem in pol', z Blažem Učakarjem se je pogovorila Janja Lešnik.
Na letošnjem festivalu Poletje z biseri so obiskovalci slišali tudi premierno izvedbo skladbe z naslovom »Odprta knjiga«, ki govori o tem, kako lepo je lahko v dvoje. Ko se odpremo. Je impresija lepote partnerskega odnosa in govori o harmoniji skupnega bivanja - kaže smer, da je to možno. Ne na holivudski način, ampak preprosto - s spoštovanjem, igrivostjo, sprejemanjem, z nagajivostjo, razgaljenjem in vztrajnostjo. Skladba je postala 'Pesem in pol', z Blažem Učakarjem se je pogovorila Janja Lešnik.
"Kuharica pridna, čedna, je vse hvale vredna!" To je ena od misli, ki so jih slovenske babice nekoč izvezle v blago, obešeno nad štedilnikom. Danes te stenske prte najdemo skorajda le še v muzejih. Da je kuhanje veščina in obenem vrednota, pravi primorska kuharica Emilija Pavlič. Zase pravi, da je kuharica, ne pogrejevalka hrane, ker kuha po receptu, medtem, ko pogrejevalci hrane potrebujejo navodilo za pripravo. Smilja Baranja se je o tem, kako pomembno je znati kuhati in drobnih modrostih pogovarjala tudi z etnologom, dr. Bojanom Knificem.
"Kuharica pridna, čedna, je vse hvale vredna!" To je ena od misli, ki so jih slovenske babice nekoč izvezle v blago, obešeno nad štedilnikom. Danes te stenske prte najdemo skorajda le še v muzejih. Da je kuhanje veščina in obenem vrednota, pravi primorska kuharica Emilija Pavlič. Zase pravi, da je kuharica, ne pogrejevalka hrane, ker kuha po receptu, medtem, ko pogrejevalci hrane potrebujejo navodilo za pripravo. Smilja Baranja se je o tem, kako pomembno je znati kuhati in drobnih modrostih pogovarjala tudi z etnologom, dr. Bojanom Knificem.
Svoboda dihanja je naslov nove knjige filozofinje Elene Pečarič, ki je sicer tudi strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih pri Društvu za teorijo in kulturo hendikepa. Navdih za knjigo je bila osebna izkušnja. »Imam mišično distrofijo,« pojasnjuje. V nekem trenutku pa je začutila, da ji zmanjkuje zraka. Morala je v bolnišnico. Na Golnik. Svojo travmatično izkušnjo je po 20-ih letih ubesedila, pregnetla in jo nato letos pri koprski založbi Zrakogled objavila v Svobodi dihanja. Veliko je namreč tabujev, pravi, povezanih z dihalnimi težavami, pa tudi glede razumevanja ljudi, ki se z njimi soočajo. O delu, ki ponuja večplastno branje in nastavlja kritično ogledalo tudi sistemu obravnave bolnikov, se je z njo pogovarjala Lea Širok.
Svoboda dihanja je naslov nove knjige filozofinje Elene Pečarič, ki je sicer tudi strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih pri Društvu za teorijo in kulturo hendikepa. Navdih za knjigo je bila osebna izkušnja. »Imam mišično distrofijo,« pojasnjuje. V nekem trenutku pa je začutila, da ji zmanjkuje zraka. Morala je v bolnišnico. Na Golnik. Svojo travmatično izkušnjo je po 20-ih letih ubesedila, pregnetla in jo nato letos pri koprski založbi Zrakogled objavila v Svobodi dihanja. Veliko je namreč tabujev, pravi, povezanih z dihalnimi težavami, pa tudi glede razumevanja ljudi, ki se z njimi soočajo. O delu, ki ponuja večplastno branje in nastavlja kritično ogledalo tudi sistemu obravnave bolnikov, se je z njo pogovarjala Lea Širok.
Boštjan Pertinač je kantavtor, pevec, kitarist, producent in multiinštrumentalist, ki poleg svoje solo kariere vodi tudi lastno glasbeno šolo Pertinach in delavnice za starejše. Da je postal pristni kraški trubadur, gre v resnici zahvala Gabru Radojeviču, ki mu je ob poslušanju pesmi 'Daj povej mi' dal ključen nasvet »Bodi ti!«. Kraški trubadur, ki je v preteklosti v naši rubriki že nastopil s skladbami »Daj povej mi« in »Suhi zid«, v kraškem dialektu tokrat opeva 'plave oči'. Njegova 'Plima' je postala Pesem in pol.
Boštjan Pertinač je kantavtor, pevec, kitarist, producent in multiinštrumentalist, ki poleg svoje solo kariere vodi tudi lastno glasbeno šolo Pertinach in delavnice za starejše. Da je postal pristni kraški trubadur, gre v resnici zahvala Gabru Radojeviču, ki mu je ob poslušanju pesmi 'Daj povej mi' dal ključen nasvet »Bodi ti!«. Kraški trubadur, ki je v preteklosti v naši rubriki že nastopil s skladbami »Daj povej mi« in »Suhi zid«, v kraškem dialektu tokrat opeva 'plave oči'. Njegova 'Plima' je postala Pesem in pol.
Mineva 211 let od ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. O tematiki varovanja biodiverzitete v zgodovini vrta ter o vrtu samem, ki je bil izbran med 3712 tovrstnimi vrtovi na svetu, med petnajstero izbrancev z dvema svetovnima certifikatoma – za botanične vrtove in za varovanje rastlinskih vrst, govori nova dvojezična knjiga, nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete«. Knjigo so napisali dr. Nada Praprotnik, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.
Mineva 211 let od ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. O tematiki varovanja biodiverzitete v zgodovini vrta ter o vrtu samem, ki je bil izbran med 3712 tovrstnimi vrtovi na svetu, med petnajstero izbrancev z dvema svetovnima certifikatoma – za botanične vrtove in za varovanje rastlinskih vrst, govori nova dvojezična knjiga, nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete«. Knjigo so napisali dr. Nada Praprotnik, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.
V Sloveniji imam vrsto rastlin in živali, ki rastejo oziroma živijo le pri nas. Nekatere pa celo zgolj na majhnem, omejenem koščku ozemlja. Pravimo jim endemiti. Skupno jih je nekaj manj kot 900, večina je živali. Nekaj endemitov imamo tudi na Primorskem. Izključno na območju severnih in južnih obronkov Trnovskega gozda raste rebrinčevolistna hladnikovka, v Baški Grapi pa kratkodlaka popkoresa. O teh posebnih rastlinskih in živalskih vrstah se je Karin Zorn Čebokli pogovarjala z Danijelom Rojškom iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo narave.
V Sloveniji imam vrsto rastlin in živali, ki rastejo oziroma živijo le pri nas. Nekatere pa celo zgolj na majhnem, omejenem koščku ozemlja. Pravimo jim endemiti. Skupno jih je nekaj manj kot 900, večina je živali. Nekaj endemitov imamo tudi na Primorskem. Izključno na območju severnih in južnih obronkov Trnovskega gozda raste rebrinčevolistna hladnikovka, v Baški Grapi pa kratkodlaka popkoresa. O teh posebnih rastlinskih in živalskih vrstah se je Karin Zorn Čebokli pogovarjala z Danijelom Rojškom iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo narave.
Ženski bodibilding se je od leta 1977, ko je bilo v Združenih državah Amerike prvo tekmovanje, vsaj deloma otresel stereotipov, ki so ženskam zapovedovali, kaj je za njihovo telo primerno, in kaj ne. Sestrstvo mišic, kot ga je poimenoval ameriški novinar Bill Dobbins, je po dobrih treh desetletjih od sramežljivih začetkov vse bolj priljubljen ženski šport. Pred dvema letoma se je z njim resno začela ukvarjati tudi Koprčanka Jerneja Stopar. Letos je že državna prvakinja v dveh kategorijah. Zelo uspešna je bila tudi v svetovnem merilu. Odlične rezultate je dosegla na svetovnem prvenstvu bodibildinga in fitnesa v Kopru, na katerem je pred dobrim mesecem, ob strogih pogojih omejevanja epidemije, in zato brez gledalcev, nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 16-ih držav. Jernejo Stopar je pred mikrofon povabila Lea Širok.
Ženski bodibilding se je od leta 1977, ko je bilo v Združenih državah Amerike prvo tekmovanje, vsaj deloma otresel stereotipov, ki so ženskam zapovedovali, kaj je za njihovo telo primerno, in kaj ne. Sestrstvo mišic, kot ga je poimenoval ameriški novinar Bill Dobbins, je po dobrih treh desetletjih od sramežljivih začetkov vse bolj priljubljen ženski šport. Pred dvema letoma se je z njim resno začela ukvarjati tudi Koprčanka Jerneja Stopar. Letos je že državna prvakinja v dveh kategorijah. Zelo uspešna je bila tudi v svetovnem merilu. Odlične rezultate je dosegla na svetovnem prvenstvu bodibildinga in fitnesa v Kopru, na katerem je pred dobrim mesecem, ob strogih pogojih omejevanja epidemije, in zato brez gledalcev, nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 16-ih držav. Jernejo Stopar je pred mikrofon povabila Lea Širok.
Tokrat je v rubriki 'Pesem in pol' zmagala skladba 'Zrak v telo' skupine Folk Idoli. Pesem in načrte skupine je Mojci Klarič predstavil Tadej Prosenc.
Tokrat je v rubriki 'Pesem in pol' zmagala skladba 'Zrak v telo' skupine Folk Idoli. Pesem in načrte skupine je Mojci Klarič predstavil Tadej Prosenc.
Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu, ki otroke in odrasle popelje v čudoviti svet Krasa. Poslušalcem Radia Koper jo je predstavila Nina Peče Grilc.
Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu, ki otroke in odrasle popelje v čudoviti svet Krasa. Poslušalcem Radia Koper jo je predstavila Nina Peče Grilc.
Ta teden je zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol 'Nemirna tišina', ki jo je v Dopoldnevu in pol predstavila Moya oz. Mojca Štoka.
Ta teden je zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol 'Nemirna tišina', ki jo je v Dopoldnevu in pol predstavila Moya oz. Mojca Štoka.
Veliko nagrado 40. festivala MMS je prejela Tatjana Mihelj za pesem Ples v dežju, ki je osvojila tudi nagrade žirije za izvedbo pesmi, najboljšo glasbo in najboljše besedilo. "Nikoli ne prenehajte sanjati, meni so se danes uresničile sanje," je dejala. Reportažo je pripravil Alfred Gei.
Veliko nagrado 40. festivala MMS je prejela Tatjana Mihelj za pesem Ples v dežju, ki je osvojila tudi nagrade žirije za izvedbo pesmi, najboljšo glasbo in najboljše besedilo. "Nikoli ne prenehajte sanjati, meni so se danes uresničile sanje," je dejala. Reportažo je pripravil Alfred Gei.
Jeklena volja, vztrajnost in predanost delu so sinonimi vsakega vrhunskega športnika. A te vrednote so na hudi preizkušnji, če vanje neusmiljeno poseže usoda. To se je zgodilo Aneju Dopliharju iz Dornberka. Do leta 2017 je tekmoval z motokrosom, po nesreči, ki ga je prikovala na invalidski voziček, ni prekinil svoje športne poti in tako je vse svoje moči usmeril v paraolimpijsko disciplino - ročno kolesarjenje. Za ta šport se je začel zanimati že med rehabilitacijo na Soči. Hitro je ugotovil, da se je prav odločil, saj so na Primorskem razmere za kolesarjenje vse leto dobre. Začetki so bili zahtevni, z vztrajnostjo in močno voljo pa si je prekolesaril edino slovensko parakolesarsko kvoto na prihajajočih paraolimpijskih igrah. S trenerjem Luko Kovicem sta pripravila vse potrebno do paraolimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu. Pred odhodom ga je obiskal Boštjan Simčič.
Jeklena volja, vztrajnost in predanost delu so sinonimi vsakega vrhunskega športnika. A te vrednote so na hudi preizkušnji, če vanje neusmiljeno poseže usoda. To se je zgodilo Aneju Dopliharju iz Dornberka. Do leta 2017 je tekmoval z motokrosom, po nesreči, ki ga je prikovala na invalidski voziček, ni prekinil svoje športne poti in tako je vse svoje moči usmeril v paraolimpijsko disciplino - ročno kolesarjenje. Za ta šport se je začel zanimati že med rehabilitacijo na Soči. Hitro je ugotovil, da se je prav odločil, saj so na Primorskem razmere za kolesarjenje vse leto dobre. Začetki so bili zahtevni, z vztrajnostjo in močno voljo pa si je prekolesaril edino slovensko parakolesarsko kvoto na prihajajočih paraolimpijskih igrah. S trenerjem Luko Kovicem sta pripravila vse potrebno do paraolimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu. Pred odhodom ga je obiskal Boštjan Simčič.
Po petih letih odsotnosti z glasbene scene se je hrvaški glasbenik letos Gibonni vrnil z novim mini albumom 'U po ure'. Izid je napovedal s pesmijo 'Kiša', ki na Hrvaškem podira rekorde poslušanosti na radijskih postajah. Legendarni splitski glasbenik je nazadnje ustvarjal z Oliverjem Dragojevićem, mimo katerega tudi ni šlo v pogovoru z Anito Urbančič. Srečala sta se v Ljubljani, o čem vse je tekla beseda, pa boste izvedeli ob poslušanju posnetka. Najprej je odgovoril na vprašanje, kaj vse se po njegovem mnenju da storiti v pol ure.
Po petih letih odsotnosti z glasbene scene se je hrvaški glasbenik letos Gibonni vrnil z novim mini albumom 'U po ure'. Izid je napovedal s pesmijo 'Kiša', ki na Hrvaškem podira rekorde poslušanosti na radijskih postajah. Legendarni splitski glasbenik je nazadnje ustvarjal z Oliverjem Dragojevićem, mimo katerega tudi ni šlo v pogovoru z Anito Urbančič. Srečala sta se v Ljubljani, o čem vse je tekla beseda, pa boste izvedeli ob poslušanju posnetka. Najprej je odgovoril na vprašanje, kaj vse se po njegovem mnenju da storiti v pol ure.
Julij je in sedmi mesec leta , ki ga po slovensko najpogosteje imenujemo mali srpan. O slovenskih imenih za mesece nam govori dialektologinja, dr. Jožica Škofic, ki je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Škofičeva tudi poučuje na Univerzi na Primorskem. Prispevek je uredila Smilja Baranja.
Julij je in sedmi mesec leta , ki ga po slovensko najpogosteje imenujemo mali srpan. O slovenskih imenih za mesece nam govori dialektologinja, dr. Jožica Škofic, ki je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Škofičeva tudi poučuje na Univerzi na Primorskem. Prispevek je uredila Smilja Baranja.
Ajdovski gorski reševalci ponesrečencem v gorah in na težko dostopnih mestih pomagajo že 15 let. Zaradi potreb po reševanju tudi na hribovitem delu Vipavske doline je pod okriljem tolminske postaje Gorske reševalne službe nastala še skupina v Ajdovščini. V desetletju in pol so opravili več kot 210 intervencij. So pa tudi prva enota gorskih reševalcev na gorskih električnih kolesih. Ob jubileju jih je obiskala Karin Zorn Čebokli
Ajdovski gorski reševalci ponesrečencem v gorah in na težko dostopnih mestih pomagajo že 15 let. Zaradi potreb po reševanju tudi na hribovitem delu Vipavske doline je pod okriljem tolminske postaje Gorske reševalne službe nastala še skupina v Ajdovščini. V desetletju in pol so opravili več kot 210 intervencij. So pa tudi prva enota gorskih reševalcev na gorskih električnih kolesih. Ob jubileju jih je obiskala Karin Zorn Čebokli
Skupina Big Foot Mama je pod okriljem založbe NIKA izdala prvi akustični album v svoji karieri. Na albumu z naslovom "Akustika", ki je bil posnet v okviru oddaje Izštekanih 10, so 'bigfuti' v akustični preobleki in prvič sede odigrali trinajst skladb iz svoje 30-letne kariere. V studiu nam je zgodbo o nastanku albuma predstavil bobnar zasedbe Jože Habula.
Skupina Big Foot Mama je pod okriljem založbe NIKA izdala prvi akustični album v svoji karieri. Na albumu z naslovom "Akustika", ki je bil posnet v okviru oddaje Izštekanih 10, so 'bigfuti' v akustični preobleki in prvič sede odigrali trinajst skladb iz svoje 30-letne kariere. V studiu nam je zgodbo o nastanku albuma predstavil bobnar zasedbe Jože Habula.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Na letošnjem mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, so okronali Marjana Cigoja za naravoslovnega fotografa leta. Izkušeni ajdovski fotograf je obenem prejel še nagrado za najboljšo naravoslovno fotografijo leta. Marjan si je s svojimi fotografijami prislužil že več kot 200 nagrad na različnih domačih in tujih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko celo z objavami fotografij v reviji National geographic Slovenija. Vsekakor velja omeniti, da se je še dodatno specializiral za fotografiranje ptic. Tako ima v svoji zbirki preko 330 fotografij različnih evropskih ptičev. Marjan Cigoj je tudi pionir digiskopije in velik ljubitelj narave.
Na letošnjem mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, so okronali Marjana Cigoja za naravoslovnega fotografa leta. Izkušeni ajdovski fotograf je obenem prejel še nagrado za najboljšo naravoslovno fotografijo leta. Marjan si je s svojimi fotografijami prislužil že več kot 200 nagrad na različnih domačih in tujih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko celo z objavami fotografij v reviji National geographic Slovenija. Vsekakor velja omeniti, da se je še dodatno specializiral za fotografiranje ptic. Tako ima v svoji zbirki preko 330 fotografij različnih evropskih ptičev. Marjan Cigoj je tudi pionir digiskopije in velik ljubitelj narave.
V četrtek se bo v Ajdovščini štart začela bikepacking dirka imenovana 1000.si, v dolžini malo več kot 1000 km. Takšen kolesarski podvig poteka brez spremstva, gre za solo vožnjo, brez kakršnekoli pomoči. Bikepacking dirka 1000.si je novost v slovenskem, evropskem in svetovnem kolesarskem prostoru in zato so v Športnem društvu Bikepacking Slovenija ponosni, ker na tem področju v Sloveniji orjejo ledino. Na dirko je prijavljenih 11 ekstremnih kolesarjev, ki prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Velike Britanije in Češke. Kot nam je zaupal predsednik društva Bikepacking Slovenija, Andrej Zaman, bodo prvi tekmovalci prišli na cilj po približno 50-ih urah. Z njim se pogovarja Boštjan Simčič.
V četrtek se bo v Ajdovščini štart začela bikepacking dirka imenovana 1000.si, v dolžini malo več kot 1000 km. Takšen kolesarski podvig poteka brez spremstva, gre za solo vožnjo, brez kakršnekoli pomoči. Bikepacking dirka 1000.si je novost v slovenskem, evropskem in svetovnem kolesarskem prostoru in zato so v Športnem društvu Bikepacking Slovenija ponosni, ker na tem področju v Sloveniji orjejo ledino. Na dirko je prijavljenih 11 ekstremnih kolesarjev, ki prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Velike Britanije in Češke. Kot nam je zaupal predsednik društva Bikepacking Slovenija, Andrej Zaman, bodo prvi tekmovalci prišli na cilj po približno 50-ih urah. Z njim se pogovarja Boštjan Simčič.
Maja Gal Štromar je izjemno plodna avtorica in čeprav piše v različnih časovnih obodobjih, se rado zgodi, da različni teksti luč sveta zagledajo skoraj sočasno. Dva dramska teksta , o Ameliji Earhart in Coco Chanel zdaj živita svoje gledališko življenje, knjiga 7 kg do sreče - 2. del pa je sveža in vesela med nami. Nasmejala nas bo kot prva, ki je bila leta 2015 večkrat ponatisnjena. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Maja Gal Štromar je izjemno plodna avtorica in čeprav piše v različnih časovnih obodobjih, se rado zgodi, da različni teksti luč sveta zagledajo skoraj sočasno. Dva dramska teksta , o Ameliji Earhart in Coco Chanel zdaj živita svoje gledališko življenje, knjiga 7 kg do sreče - 2. del pa je sveža in vesela med nami. Nasmejala nas bo kot prva, ki je bila leta 2015 večkrat ponatisnjena. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Tokrat je v rubriki Pesem in pol največ glasov zbrala pesem Ti Korošice Eve Boto, ki je skladbo predstavila Mojci Klarič.
Tokrat je v rubriki Pesem in pol največ glasov zbrala pesem Ti Korošice Eve Boto, ki je skladbo predstavila Mojci Klarič.
Defektologinja, ravnateljica Igancijevega doma duhovnosti, radijska voditeljica in nekdanja Slovenka leta Sonja Pungertnik se zdaj predstavlja še s svojim knjižnim prvencem "Misliš resno?". Roman o slepi gimnazijki, ki se na pragu svoje mladosti sooča z izzivi in s stiskami, ki jih prinaša slepota, razkriva marsikatero izkušnjo avtoričinega doživljanja sveta in slepote. Poskušala je zajeti vprašanja, ki ji jih zastavljajo ljudje, predvsem mladi, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sonja Pungertnik. In koga pravzaprav naslavlja naslov knjige "Misliš resno?"?
Defektologinja, ravnateljica Igancijevega doma duhovnosti, radijska voditeljica in nekdanja Slovenka leta Sonja Pungertnik se zdaj predstavlja še s svojim knjižnim prvencem "Misliš resno?". Roman o slepi gimnazijki, ki se na pragu svoje mladosti sooča z izzivi in s stiskami, ki jih prinaša slepota, razkriva marsikatero izkušnjo avtoričinega doživljanja sveta in slepote. Poskušala je zajeti vprašanja, ki ji jih zastavljajo ljudje, predvsem mladi, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sonja Pungertnik. In koga pravzaprav naslavlja naslov knjige "Misliš resno?"?
"Spoštovani, rodil se je OLJKAR!", je v pismu, ki je pospremilo skladbo z omenjenim naslovom, zapisal Gianni. V oljčnem gaju, med krošnjami dreves je zapihal vetrič in mu prinesel melodijo. Besedilo za odo slovenskim oljkarjem je zapisal Leon Oblak, priredbo zanjo pa Matjaž Švagelj.
"Spoštovani, rodil se je OLJKAR!", je v pismu, ki je pospremilo skladbo z omenjenim naslovom, zapisal Gianni. V oljčnem gaju, med krošnjami dreves je zapihal vetrič in mu prinesel melodijo. Besedilo za odo slovenskim oljkarjem je zapisal Leon Oblak, priredbo zanjo pa Matjaž Švagelj.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja predstavljamo pohodniško prireditev Highlander, ki jo tujci sicer že dobro poznajo, saj je del največje svetovne verige pohodniških - trekking prireditev na svetu. Letos se izvedba prvič obeta tudi pri nas, v Sloveniji. Ljubitelji pohodništva in narave se bodo lahko dogodka udeležili prihodnji mesec, med 10. in 14. julijem. Organizatorji so za prvič izbrali Julijske Alpe. Priprave na aktivne počitnice z različnimi napotki in s treningi za kondicijo so že v teku. Več pa je Aniti Urbančič povedal vodja organizacijskega tima, Goran Sambt.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja predstavljamo pohodniško prireditev Highlander, ki jo tujci sicer že dobro poznajo, saj je del največje svetovne verige pohodniških - trekking prireditev na svetu. Letos se izvedba prvič obeta tudi pri nas, v Sloveniji. Ljubitelji pohodništva in narave se bodo lahko dogodka udeležili prihodnji mesec, med 10. in 14. julijem. Organizatorji so za prvič izbrali Julijske Alpe. Priprave na aktivne počitnice z različnimi napotki in s treningi za kondicijo so že v teku. Več pa je Aniti Urbančič povedal vodja organizacijskega tima, Goran Sambt.
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Stresni čas covida lahko preživimo tudi ustvarjalno in na samosvoj način, poudarja Jasna Knez, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, ki je bila za svoje delo večkrat nagrajena, danes pa je upokojena in živi v Ljubljani. Njeno življenje je sicer tesno povezano s Trstom, kjer je rojena, Koprom, Istro in morjem. Plesna kritičarka Neja Kos je o njej dejala, da je kot prava marginalka opazno-neopazna, brez blišča vtkana v slovenski kulturni prostor in čas. Izrazna plesalka, ki je prva v Sloveniji začela deliti svoje znanje orientalskega plesa. Lei Širok je med drugim povedala, da še danes pleše, ko si prižge Radio Koper. Predvsem pa izpostavlja, da je zdaj čas, ko lahko začnemo na novo graditi medsebojne odnose in na vseh področjih zaživimo na novo. Tudi v plesu bo treba najti nove poti do ljudi, in stare, predcovidne čase pustiti za seboj.
Stresni čas covida lahko preživimo tudi ustvarjalno in na samosvoj način, poudarja Jasna Knez, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, ki je bila za svoje delo večkrat nagrajena, danes pa je upokojena in živi v Ljubljani. Njeno življenje je sicer tesno povezano s Trstom, kjer je rojena, Koprom, Istro in morjem. Plesna kritičarka Neja Kos je o njej dejala, da je kot prava marginalka opazno-neopazna, brez blišča vtkana v slovenski kulturni prostor in čas. Izrazna plesalka, ki je prva v Sloveniji začela deliti svoje znanje orientalskega plesa. Lei Širok je med drugim povedala, da še danes pleše, ko si prižge Radio Koper. Predvsem pa izpostavlja, da je zdaj čas, ko lahko začnemo na novo graditi medsebojne odnose in na vseh področjih zaživimo na novo. Tudi v plesu bo treba najti nove poti do ljudi, in stare, predcovidne čase pustiti za seboj.
Tokrat je Pesem in pol postala skladba mlade pevke Martine: Svila. S Črnomaljko se je pogovorila Mojca Klarič.
Tokrat je Pesem in pol postala skladba mlade pevke Martine: Svila. S Črnomaljko se je pogovorila Mojca Klarič.
V piranski knjižnici do konca meseca gostijo potujočo razstavo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Onstran svetlobe. Med 19 avtoricami in avtorji fotografskih in slikarskih del je tudi Pirančanka Slavica Zdolšek, ki je Lei Širok med drugim povedala, zakaj se je navdušila za slikarstvo.
V piranski knjižnici do konca meseca gostijo potujočo razstavo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Onstran svetlobe. Med 19 avtoricami in avtorji fotografskih in slikarskih del je tudi Pirančanka Slavica Zdolšek, ki je Lei Širok med drugim povedala, zakaj se je navdušila za slikarstvo.
Potem ko so pred skoraj 140 leti domačini gasili obsežen požar na trgu v Tolminu, so kmalu ustanovili gasilsko društvo. Kaj vse se je od leta 1881 spremenilo in kako poteka delo ene najbolj obremenjenih prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji danes, lahko slišite v prispevku Mariše Bizjak.
Potem ko so pred skoraj 140 leti domačini gasili obsežen požar na trgu v Tolminu, so kmalu ustanovili gasilsko društvo. Kaj vse se je od leta 1881 spremenilo in kako poteka delo ene najbolj obremenjenih prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji danes, lahko slišite v prispevku Mariše Bizjak.
V petek ste poslušalci izglasovali novo Pesem in pol. To je postala skladba 'Čas te bo pokril' Tjaše Fajdiga. Z njo se je pogovoril Jaka Zalar.
V petek ste poslušalci izglasovali novo Pesem in pol. To je postala skladba 'Čas te bo pokril' Tjaše Fajdiga. Z njo se je pogovoril Jaka Zalar.
Začenja se obeleževanje 30. obletnice ustanovitve Inkubatorja Sežana, ki ga je leta 1992 ustanovila občina Sežana z namenom spodbujanja in promovirnaja podjetniške kulture in ustvarjanja podjetj v občini in širši regiji. Danes v inkubatorju deluje 58 podjetj z 90 zaposlenimi. Inkubator je izjemno pomemben osrednji dejavnik podpornega okolja v regiji. Naš gost je bil njegov direktor, Dorijan Maršič. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Začenja se obeleževanje 30. obletnice ustanovitve Inkubatorja Sežana, ki ga je leta 1992 ustanovila občina Sežana z namenom spodbujanja in promovirnaja podjetniške kulture in ustvarjanja podjetj v občini in širši regiji. Danes v inkubatorju deluje 58 podjetj z 90 zaposlenimi. Inkubator je izjemno pomemben osrednji dejavnik podpornega okolja v regiji. Naš gost je bil njegov direktor, Dorijan Maršič. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Dijaki gimnazijskega programa ajdovske Srednje šole Veno Pilon že tretje leto na terenu spoznavajo željene poklice. Šola je namreč skupaj z Inštitutom za mladinsko politiko oblikovala projekt Senčenje na delovnem mestu, ki dijakom omogoča, da en dan pobliže spoznajo delovno mesto, ki jih zanima. Karin Zorn Čebokli se je pridružila Toniju Štrancarju pri senčenju kuharskega mojstra.
Dijaki gimnazijskega programa ajdovske Srednje šole Veno Pilon že tretje leto na terenu spoznavajo željene poklice. Šola je namreč skupaj z Inštitutom za mladinsko politiko oblikovala projekt Senčenje na delovnem mestu, ki dijakom omogoča, da en dan pobliže spoznajo delovno mesto, ki jih zanima. Karin Zorn Čebokli se je pridružila Toniju Štrancarju pri senčenju kuharskega mojstra.
18. maja obeležujemo Svetovni dan podjetnic. Vedno več jih je in vedno več se jih zapiše med zelo uspešne. Mednje sodijo tudi ustanoviteljice podjetja Alias Plus iz Nove Gorice, Katja Velikonja, Tajda Marinič in Urša Piculin Tancoš, ki je na čelu trojke. Ingrid Kašca Bucik jo je povabila k pogovoru.
18. maja obeležujemo Svetovni dan podjetnic. Vedno več jih je in vedno več se jih zapiše med zelo uspešne. Mednje sodijo tudi ustanoviteljice podjetja Alias Plus iz Nove Gorice, Katja Velikonja, Tajda Marinič in Urša Piculin Tancoš, ki je na čelu trojke. Ingrid Kašca Bucik jo je povabila k pogovoru.
Epidemija je pospešila vsestransko digitalizacijo naših življenj. Na današnji dan obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Točno pred 156 leti je bila namreč ustanovljena Mednarodna zveza za telekomunikacije. Z našim sogovornikom smo se spraševali, ali je slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturno zadostno podprl delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in drugih družbenih podsistemov. Smo Slovenci dovolj digitalno kompetentni, kakšna IKT znanja so danes pravzaprav potrebna za normalno delovanje družbe? Z nami je bil Jernej Filipčič, fizik in razvojnik informacijskih tehnologij. V studiu.
Epidemija je pospešila vsestransko digitalizacijo naših življenj. Na današnji dan obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Točno pred 156 leti je bila namreč ustanovljena Mednarodna zveza za telekomunikacije. Z našim sogovornikom smo se spraševali, ali je slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturno zadostno podprl delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in drugih družbenih podsistemov. Smo Slovenci dovolj digitalno kompetentni, kakšna IKT znanja so danes pravzaprav potrebna za normalno delovanje družbe? Z nami je bil Jernej Filipčič, fizik in razvojnik informacijskih tehnologij. V studiu.
V petek so z glasovi v živo poslušalci izglasovali novo pesem in pol. To je postala skladba 'Luč preteklosti' primorske zasedbe Paul Grem. Njene barve je v pogovoru z Janjo Lešnik zastopal Marko Stropnik.
V petek so z glasovi v živo poslušalci izglasovali novo pesem in pol. To je postala skladba 'Luč preteklosti' primorske zasedbe Paul Grem. Njene barve je v pogovoru z Janjo Lešnik zastopal Marko Stropnik.
