Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Danes po vsem svetu obeležujemo svetovni dan meroslovja, ki letos sovpada s 150. obletnico podpisa Metrske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki je leta 1875 v Parizu postavil temelje za enoten sistem merjenja po vsem svetu. Tema letošnjega dneva "Meritve za vse čase, za vse ljudi" poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki.
Danes po vsem svetu obeležujemo svetovni dan meroslovja, ki letos sovpada s 150. obletnico podpisa Metrske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki je leta 1875 v Parizu postavil temelje za enoten sistem merjenja po vsem svetu. Tema letošnjega dneva "Meritve za vse čase, za vse ljudi" poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki.
Parvani Violet, glasbena in vizualna umetnica, multiinštrumentalistka in avdio-video producentka, je v času, ko vse cveti in dehti, izdala smooth r’n’b odo pomladi z naslovom Med. Parvani, ime pomeni polna luna, pod katero se je avtorica tudi rodila, je skladbo ustvarila s priznanim producentom z obale Kevinom Koradinom, ki je poskrbel za instrumental, sama pa je dodala melodijo in besedilo. ‘Med’ obenem napoveduje tudi izid njenega albumskega prvenca ‘Simboli’.
Parvani Violet, glasbena in vizualna umetnica, multiinštrumentalistka in avdio-video producentka, je v času, ko vse cveti in dehti, izdala smooth r’n’b odo pomladi z naslovom Med. Parvani, ime pomeni polna luna, pod katero se je avtorica tudi rodila, je skladbo ustvarila s priznanim producentom z obale Kevinom Koradinom, ki je poskrbel za instrumental, sama pa je dodala melodijo in besedilo. ‘Med’ obenem napoveduje tudi izid njenega albumskega prvenca ‘Simboli’.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
Čeprav je Trst mesto, ki ga obliva morje, je bil pogled njegovih prebivalcev že od nekdaj uprt tudi v gore. Kako so vse od konca 19. stoletja nastajala prva tržaška alpinistična društva in kako so potekali prvi vzponi, prikazuje razstava , ki je še na ogled na Gradu sv. Justa.
Čeprav je Trst mesto, ki ga obliva morje, je bil pogled njegovih prebivalcev že od nekdaj uprt tudi v gore. Kako so vse od konca 19. stoletja nastajala prva tržaška alpinistična društva in kako so potekali prvi vzponi, prikazuje razstava , ki je še na ogled na Gradu sv. Justa.
»Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov srečanja, ki se je zgodilo v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru. Srečali so se poustvarjalci ljudskih glasbenih praks dveh tradicij: Istre in Rezije.
»Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov srečanja, ki se je zgodilo v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru. Srečali so se poustvarjalci ljudskih glasbenih praks dveh tradicij: Istre in Rezije.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
To nedeljo bo na Velikem Dolu tradicionalni čipkarski festival. Tudi tokrat so domačinke pripravile raznovrsten celodnevni program. Če omenimo le nekatere vsebine; obnavljali bodo suhi zid, za ljubitelje ročnih del se bodo odvijale različne delavnice in razstave, poseben dogodek pa bo popoldansko ocenjevanje čipkarskih pit. Festival prireja Kulturno društvo Kalunca, nastalo z namenom, da obudi in nadaljuje tradicijo klekljanja na Velikem Dolu, ki se je začela davnega leta 1909. Trenutno v društvu zbiranjo podatke o delovanju državne čipkarske šole, prihodnje leto, ko bo društvo obeležilo 10 let delovanja, načrtujejo v stari šoli odpreti muzej.
To nedeljo bo na Velikem Dolu tradicionalni čipkarski festival. Tudi tokrat so domačinke pripravile raznovrsten celodnevni program. Če omenimo le nekatere vsebine; obnavljali bodo suhi zid, za ljubitelje ročnih del se bodo odvijale različne delavnice in razstave, poseben dogodek pa bo popoldansko ocenjevanje čipkarskih pit. Festival prireja Kulturno društvo Kalunca, nastalo z namenom, da obudi in nadaljuje tradicijo klekljanja na Velikem Dolu, ki se je začela davnega leta 1909. Trenutno v društvu zbiranjo podatke o delovanju državne čipkarske šole, prihodnje leto, ko bo društvo obeležilo 10 let delovanja, načrtujejo v stari šoli odpreti muzej.
Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.
Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.
12. maj je Mednarodni dan medicinskih sester. Zaposleni v zdravstveni negi so prvi glas, ki ga slišimo po telefonu, ko pokličemo. So prvi obraz, ki ga bolniki zagledamo ob prihodu v zdravstveno ustanovo ali po operativnem posegu. Oskrbijo nas, se z nami pogovarjajo, ko nam je hudo ali smo zaskrbljeni. Pogosto tudi prvi opazijo tudi zdravstvene spremembe, ki rešijo življenja. Ogromno dela opravijo, ne da bi ga pacienti sploh zaznali. V vrstah zaposlenih je tudi veliko moških, ki so izbrali ta poklic. Obiskali smo Reševalno službo slovenske Istre v Izoli in se pogovarjali z dolgoletnim reševalcem Markom Majeričem.
12. maj je Mednarodni dan medicinskih sester. Zaposleni v zdravstveni negi so prvi glas, ki ga slišimo po telefonu, ko pokličemo. So prvi obraz, ki ga bolniki zagledamo ob prihodu v zdravstveno ustanovo ali po operativnem posegu. Oskrbijo nas, se z nami pogovarjajo, ko nam je hudo ali smo zaskrbljeni. Pogosto tudi prvi opazijo tudi zdravstvene spremembe, ki rešijo življenja. Ogromno dela opravijo, ne da bi ga pacienti sploh zaznali. V vrstah zaposlenih je tudi veliko moških, ki so izbrali ta poklic. Obiskali smo Reševalno službo slovenske Istre v Izoli in se pogovarjali z dolgoletnim reševalcem Markom Majeričem.
Od ponedeljka so odprte prijave na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kolesarski maraton Junaki vinogradov. Kolesarji se bodo na 108 km dolgo pot iz Ljubljane na Dobrovo v Goriška Brda odpravili v soboto, 31. maja. Tudi letošnji maraton bo imel dobrodelno noto. Klet Brda bo delež vplačanih startnin namenila Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica za izvajanje strokovne podpore slepim in slabovidnim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Mateja Grebenjak je v Plešivem obiskala Oskarja Kristančiča, ki se bo letos že 25. odpravil na kolesarski maraton. »Prevega ne pozabiš nikoli,« pravi. Foto: Jure Batagelj
Od ponedeljka so odprte prijave na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kolesarski maraton Junaki vinogradov. Kolesarji se bodo na 108 km dolgo pot iz Ljubljane na Dobrovo v Goriška Brda odpravili v soboto, 31. maja. Tudi letošnji maraton bo imel dobrodelno noto. Klet Brda bo delež vplačanih startnin namenila Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica za izvajanje strokovne podpore slepim in slabovidnim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Mateja Grebenjak je v Plešivem obiskala Oskarja Kristančiča, ki se bo letos že 25. odpravil na kolesarski maraton. »Prevega ne pozabiš nikoli,« pravi. Foto: Jure Batagelj
V svetu, kjer se množična proizvodnja pogosto postavlja pred izvirnost, se najdejo posamezniki, ki prisegajo na unikatnost. Eden takšnih je Tomi Strel - ljubiteljski umetnik, ki je platno zamenjal za nekaj bolj neobičajnega - čevlje. Risbe po meri, motivi po želji in navdihujoči napisi. Vsak par čevljev postane edinstven kos. Izvedeli boste, kako se je podal na to posebno umetniško pot in kaj vse se skriva za personaliziranim parom čevljev. To je zanimalo tudi Boštjana Simčiča, ki se je s Tomijem spustil v barvit pogovor.
V svetu, kjer se množična proizvodnja pogosto postavlja pred izvirnost, se najdejo posamezniki, ki prisegajo na unikatnost. Eden takšnih je Tomi Strel - ljubiteljski umetnik, ki je platno zamenjal za nekaj bolj neobičajnega - čevlje. Risbe po meri, motivi po želji in navdihujoči napisi. Vsak par čevljev postane edinstven kos. Izvedeli boste, kako se je podal na to posebno umetniško pot in kaj vse se skriva za personaliziranim parom čevljev. To je zanimalo tudi Boštjana Simčiča, ki se je s Tomijem spustil v barvit pogovor.
Zakaj se vozilo ne zažene? To so morali čim hitreje ugotoviti in nato odpraviti težavo dijaki, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja Mladi mehanik Slovenije. Poleg zamenjave sušilca zraka na tovornjaku so se v praktičnem in teoretičnem delu soočali še z drugimi izzivi. Tekmovanje, ki je potekalo že peto leto, je v svojih servisnih delavnicah gostilo podjetje Volvo Trucks. Udeležilo se ga je okrog trideset dijakinj in dijakov iz trinajstih šol. Med njimi so bili tudi trije dijaki drugega letnika smeri avtoserviser/avtoserviserka iz Srednje tehniške šole Koper: Jan Rogelšek, Lucija Gojič in Jan Vatovec, ki je osvojil prvo mesto in si tako tudi prislužil naziv Mladi mehanik Slovenije.
Zakaj se vozilo ne zažene? To so morali čim hitreje ugotoviti in nato odpraviti težavo dijaki, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja Mladi mehanik Slovenije. Poleg zamenjave sušilca zraka na tovornjaku so se v praktičnem in teoretičnem delu soočali še z drugimi izzivi. Tekmovanje, ki je potekalo že peto leto, je v svojih servisnih delavnicah gostilo podjetje Volvo Trucks. Udeležilo se ga je okrog trideset dijakinj in dijakov iz trinajstih šol. Med njimi so bili tudi trije dijaki drugega letnika smeri avtoserviser/avtoserviserka iz Srednje tehniške šole Koper: Jan Rogelšek, Lucija Gojič in Jan Vatovec, ki je osvojil prvo mesto in si tako tudi prislužil naziv Mladi mehanik Slovenije.
"Trma je lahko slaba lastnost, če jo vodi ego. Ko pa jo vodi srce, je lahko neverjetna sila, ki pripelje do čudovitih rezultatov," je ob izidu novega singla povedala Nina Pušlar – ki brez vsaj malo trme ne bi navduševala z neskončnim nizom glasbenih in odrskih dosežkov. Z Nino se je pogovoril Iztok Novak.
"Trma je lahko slaba lastnost, če jo vodi ego. Ko pa jo vodi srce, je lahko neverjetna sila, ki pripelje do čudovitih rezultatov," je ob izidu novega singla povedala Nina Pušlar – ki brez vsaj malo trme ne bi navduševala z neskončnim nizom glasbenih in odrskih dosežkov. Z Nino se je pogovoril Iztok Novak.
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
Na Trgu Evrope se je začelo dogajati že zgodaj zjutraj. Brezmejni Pohod prijateljstva, prvi dogodek v nizu prireditev s skupnim naslovom Pohod za Evropo, ki se bodo odvijale vse do 10. maja. Prišli so pohodniki vseh generacij, posamezno, v skupinah, društvih, prav vse pa je prevevalo prešerno vzdušje v lepem prvomajskem vremenu. "Pohod prijateljstva" (La marcia dell'amicizia) je bil velik športni dogodek, ki je potekal enkrat na leto v 70. in 80. letih in je za en dan odprl meje. Italijani in Slovenci so skupaj hodili po krožni poti med mestoma in prosto prehajali mejno črto, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente - »prepustnice«. Potrebovali so le kartonček za udeležence, ki so jim ga dali organizatorji. Bila je resnično schengenska izkušnja, še preden je kdo lahko sanjal o Evropi brez mejnega nadzora. Danes so v Novi Gorici in Gorici obujali spomine na tiste dni.
Na Trgu Evrope se je začelo dogajati že zgodaj zjutraj. Brezmejni Pohod prijateljstva, prvi dogodek v nizu prireditev s skupnim naslovom Pohod za Evropo, ki se bodo odvijale vse do 10. maja. Prišli so pohodniki vseh generacij, posamezno, v skupinah, društvih, prav vse pa je prevevalo prešerno vzdušje v lepem prvomajskem vremenu. "Pohod prijateljstva" (La marcia dell'amicizia) je bil velik športni dogodek, ki je potekal enkrat na leto v 70. in 80. letih in je za en dan odprl meje. Italijani in Slovenci so skupaj hodili po krožni poti med mestoma in prosto prehajali mejno črto, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente - »prepustnice«. Potrebovali so le kartonček za udeležence, ki so jim ga dali organizatorji. Bila je resnično schengenska izkušnja, še preden je kdo lahko sanjal o Evropi brez mejnega nadzora. Danes so v Novi Gorici in Gorici obujali spomine na tiste dni.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Čez slaba dva meseca bodo šolarji in dijaki šolske torbe postavili v kot za daljši čas in se odpravili na poletni oddih. Tudi za tiste iz socialno šibkejših družin z območja Goriške, bodo v tamkajšnjem Medobčinskem društvu prijateljev mladine tudi letos pripravili različna letovanja in tabore znanja. K njihovi uspešni izvedbi vsako leto pripomorejo številni prostovoljci. Srečali smo se z Lionello Costantini iz Gorice, ki se je lani prvič preizkusila v vlogi prostovoljke, in že komaj čaka julij, da bo spet preživljala dneve z otroki na taborih v Trenti. Karin Zorn Čebokli.
Čez slaba dva meseca bodo šolarji in dijaki šolske torbe postavili v kot za daljši čas in se odpravili na poletni oddih. Tudi za tiste iz socialno šibkejših družin z območja Goriške, bodo v tamkajšnjem Medobčinskem društvu prijateljev mladine tudi letos pripravili različna letovanja in tabore znanja. K njihovi uspešni izvedbi vsako leto pripomorejo številni prostovoljci. Srečali smo se z Lionello Costantini iz Gorice, ki se je lani prvič preizkusila v vlogi prostovoljke, in že komaj čaka julij, da bo spet preživljala dneve z otroki na taborih v Trenti. Karin Zorn Čebokli.
Ob 80-letnici osvoboditve izpod nacifašizma se slovesnosti vrstijo tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini. Slovenska društva so pripravila raznolik program s katerim obujajo spomin na nekdanje upornike in žrtve narodnostnega zatiranja. Ženska pevska skupina Stu ledi, ki že 45 let spremlja istoimensko tržaško folklorno skupino, se je na predvečer dneva osvoboditve Italije poklonila ženskam, ki so pred in med drugo svetovno vojno odigrale pomembno vlogo tako pri ohranjanju narodne zavesti kot v boju za svobodo.
Ob 80-letnici osvoboditve izpod nacifašizma se slovesnosti vrstijo tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini. Slovenska društva so pripravila raznolik program s katerim obujajo spomin na nekdanje upornike in žrtve narodnostnega zatiranja. Ženska pevska skupina Stu ledi, ki že 45 let spremlja istoimensko tržaško folklorno skupino, se je na predvečer dneva osvoboditve Italije poklonila ženskam, ki so pred in med drugo svetovno vojno odigrale pomembno vlogo tako pri ohranjanju narodne zavesti kot v boju za svobodo.
Ali veste, kakšen bo vaš davek na kapitalski dobiček, če prodajate delnico, ki ste jo kupili pred enim letom? Odgovore na ta in stotine drugih vprašanj poznata Matic Fortunat in Tanáš Brešan, devetošolca Osnovne Šole Dušana Muniha Most na Soči. Zasedla sta prvi dve mesti na nacionalnem tekmovanju Evropskega denarnega kviza, pri katerem zadnjih sedem let sodeluje tudi Združenje bank Slovenije. Poleg njiju pa so se odlično odrezali tudi drugi učenci z Mosta na Soči: Roza Laharnar je bila 4., Zarja Manfreda 5., Neža Kokošin pa 14. Konec maja se bosta Matic in Tanáš pomerila v Bruslju na vseeveropskem tekmovanju mladih iz več kot 30 držav. Motivacija je zagotovo tudi uspeh Zale Kacafura Stanič in Sanje Feltrin, ki sta leta 2019 prav tako kot takratni učenki mostarske šole med sto tisoč tekmovalci zmagali na Evropskem denarnem kvizu.
Ali veste, kakšen bo vaš davek na kapitalski dobiček, če prodajate delnico, ki ste jo kupili pred enim letom? Odgovore na ta in stotine drugih vprašanj poznata Matic Fortunat in Tanáš Brešan, devetošolca Osnovne Šole Dušana Muniha Most na Soči. Zasedla sta prvi dve mesti na nacionalnem tekmovanju Evropskega denarnega kviza, pri katerem zadnjih sedem let sodeluje tudi Združenje bank Slovenije. Poleg njiju pa so se odlično odrezali tudi drugi učenci z Mosta na Soči: Roza Laharnar je bila 4., Zarja Manfreda 5., Neža Kokošin pa 14. Konec maja se bosta Matic in Tanáš pomerila v Bruslju na vseeveropskem tekmovanju mladih iz več kot 30 držav. Motivacija je zagotovo tudi uspeh Zale Kacafura Stanič in Sanje Feltrin, ki sta leta 2019 prav tako kot takratni učenki mostarske šole med sto tisoč tekmovalci zmagali na Evropskem denarnem kvizu.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Zvonik stolne cerkve Sv. Jurija v Piranu ima zelo posebno zgodbo. Je arhitekturna kopija slavnega zvonika Sv. Marka v Benetkah, a ker se je ta nekoč dobesedno sesul in so ga morali na novo zgraditi, je kopija v Piranu starejša od beneškega originala. Prenova zvonika v Piranu, ki ga v nedeljo, 27.aprila z blagoslovom predajajo namenu, je potekala več let in nekatera teh poglavij so bila za javnost posebej zanimiva. Začelo se je z novimi zvonovi in uro leta 2015. Potem so leta 2018 prenavljali notranje stopnišče, krilo angela na vrhu zvonika pa je isto leto odletelo na Tartinijev trg in obnova angela je bila pravi filmski spektakel reševanja dragocene dediščine. Leta 2020 so začeli z zvonika odpadati deli ometa, kar je bilo seveda posebej nevarno. Zdaj so vsa zahtevna dela zaključena in zvonik bo spet zaživel. Gost: Zorko Bajc, piranski župnik Foto: Ubald Trnkoczy
Zvonik stolne cerkve Sv. Jurija v Piranu ima zelo posebno zgodbo. Je arhitekturna kopija slavnega zvonika Sv. Marka v Benetkah, a ker se je ta nekoč dobesedno sesul in so ga morali na novo zgraditi, je kopija v Piranu starejša od beneškega originala. Prenova zvonika v Piranu, ki ga v nedeljo, 27.aprila z blagoslovom predajajo namenu, je potekala več let in nekatera teh poglavij so bila za javnost posebej zanimiva. Začelo se je z novimi zvonovi in uro leta 2015. Potem so leta 2018 prenavljali notranje stopnišče, krilo angela na vrhu zvonika pa je isto leto odletelo na Tartinijev trg in obnova angela je bila pravi filmski spektakel reševanja dragocene dediščine. Leta 2020 so začeli z zvonika odpadati deli ometa, kar je bilo seveda posebej nevarno. Zdaj so vsa zahtevna dela zaključena in zvonik bo spet zaživel. Gost: Zorko Bajc, piranski župnik Foto: Ubald Trnkoczy
Vročica pred letošnjo že 69. Pesmijo Evrovizije, na kateri bo Slovenija sodelovala že tridesetič, narašča. O izboru, ki bo letos 13., 15. in 17. maja v Baslu, je tekla beseda z Janom Veharjem, predsednikom kluba ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija. Jan že dve leti tudi soustvarja evrovizijski podcast Building Bridges. Foto: Anže Kranjčič
Vročica pred letošnjo že 69. Pesmijo Evrovizije, na kateri bo Slovenija sodelovala že tridesetič, narašča. O izboru, ki bo letos 13., 15. in 17. maja v Baslu, je tekla beseda z Janom Veharjem, predsednikom kluba ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija. Jan že dve leti tudi soustvarja evrovizijski podcast Building Bridges. Foto: Anže Kranjčič
V Kanalu je spet zadišalo po velikih tekmah in po pravem športnem navdušenju. Po petnajstih letih čakanja se je Odbojkarski klub Alpacem Kanal znova prebil v končnico državnega prvenstva, ob tem pa se je prebudilo tudi navijaško srce kraja. Navijaška skupina CementBoys, znana po svoji predanosti, glasnosti in pozitivni energiji, je pričarala vzdušje, kakršnega Kanal že dolgo ni doživel. Na vsaki tekmi ustvarjajo izjemno kuliso, podpirajo svoje fante z bobni, sodi, glasnim navijanjem in celo trobentami. Renome mladih navijačev pa se širi daleč preko kanalskih tribun. To so opazile tudi različne odbojkarske sredine naše države. Na zadnji tekmi finala državnega prvenstva, med domačim Alpacemom in ACH Volleyjem, je glasnost kanalskih navijačev občutil tudi Boštjan Simčič.
V Kanalu je spet zadišalo po velikih tekmah in po pravem športnem navdušenju. Po petnajstih letih čakanja se je Odbojkarski klub Alpacem Kanal znova prebil v končnico državnega prvenstva, ob tem pa se je prebudilo tudi navijaško srce kraja. Navijaška skupina CementBoys, znana po svoji predanosti, glasnosti in pozitivni energiji, je pričarala vzdušje, kakršnega Kanal že dolgo ni doživel. Na vsaki tekmi ustvarjajo izjemno kuliso, podpirajo svoje fante z bobni, sodi, glasnim navijanjem in celo trobentami. Renome mladih navijačev pa se širi daleč preko kanalskih tribun. To so opazile tudi različne odbojkarske sredine naše države. Na zadnji tekmi finala državnega prvenstva, med domačim Alpacemom in ACH Volleyjem, je glasnost kanalskih navijačev občutil tudi Boštjan Simčič.
Mestna občina Koper se je kot občina po meri invalidov zavezala k sprejemu ukrepov, ki naj bi izboljšali vsakdanjik invalidov - tudi slepih in slabovidnih. Konec marca so med glavno avtobusno postajo in koprsko tržnico začeli postavljati sistem tipnih talnih oznak. Kako prijazno je mesto slepim in slabovidnim ter kako v praksi delujejo nove oznake, je preverila Vita Zadnik. Po Kopru se je sprehodila v družbi uporabnika bele palice.
Mestna občina Koper se je kot občina po meri invalidov zavezala k sprejemu ukrepov, ki naj bi izboljšali vsakdanjik invalidov - tudi slepih in slabovidnih. Konec marca so med glavno avtobusno postajo in koprsko tržnico začeli postavljati sistem tipnih talnih oznak. Kako prijazno je mesto slepim in slabovidnim ter kako v praksi delujejo nove oznake, je preverila Vita Zadnik. Po Kopru se je sprehodila v družbi uporabnika bele palice.
Orlek, band iz rudarskih revirjev, se je odločil za malce nenavadno potezo. V novo življenje obuja svojo 'Noh šiht' iz leta 2017, skladbo, ki popisuje nočno izmeno oziroma noh šiht, dan po in vse dneve vmes. Seveda rudniško nočno izmeno, saj so jo spisali Orlek, za katere lahko rečemo, da imajo vsaj del srca črne barve. Z Mitjo Torijem se je pogovoril Iztok Novak.
Orlek, band iz rudarskih revirjev, se je odločil za malce nenavadno potezo. V novo življenje obuja svojo 'Noh šiht' iz leta 2017, skladbo, ki popisuje nočno izmeno oziroma noh šiht, dan po in vse dneve vmes. Seveda rudniško nočno izmeno, saj so jo spisali Orlek, za katere lahko rečemo, da imajo vsaj del srca črne barve. Z Mitjo Torijem se je pogovoril Iztok Novak.
Danes zagotovo po domovih diši velikonočna potica … Tako je tudi v delavnici Nadine domače dobrote na Mostu na Soči. Prav pred velikonočnimi prazniki pred petimi leti je Nada Branković pri 54 letih začela svojo samostojno pot, ko je ostala brez službe. A ni se začelo s potico, temveč s štruklji. Danes jih izdelujejo kar 10 vrst, poleg tega pa še številne druge dobrote. Kot boste slišali, ji tudi tik pred pokojem idej ne zmanjka.
Danes zagotovo po domovih diši velikonočna potica … Tako je tudi v delavnici Nadine domače dobrote na Mostu na Soči. Prav pred velikonočnimi prazniki pred petimi leti je Nada Branković pri 54 letih začela svojo samostojno pot, ko je ostala brez službe. A ni se začelo s potico, temveč s štruklji. Danes jih izdelujejo kar 10 vrst, poleg tega pa še številne druge dobrote. Kot boste slišali, ji tudi tik pred pokojem idej ne zmanjka.
Razbijanje predsodkov in stereotipov, povezovanje, medkulturnost, strpnost, vse to najdemo pod geslom S športom do strpnosti. Projekt, ki sta ga lani oblikovala in prvič izvedla v Postojni Urad za oskrbo in integracijo migrantov in Nogometna zveza Slovenije, letos potuje po vsej Sloveniji. Pravzaprav gre za festival nogometa, na katerem sodelujeta ekipa migrantov v oskrbi Urada in begunska reprezentanca pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V vsakem kraju se jima pridruži vsaj ena domača ekipa. Tako se tkejo vezi in sklepajo poznanstva, ki lahko tudi močno vplivajo na življenje oseb, ki so se na poti v lepšo prihodnost, ustavile pri nas. V naslednjih minutah prisluhnite zgodbam treh mladih fantov, migrantov, beguncev z urejenim statusom v Sloveniji, njihovim željam in načrtom.
Razbijanje predsodkov in stereotipov, povezovanje, medkulturnost, strpnost, vse to najdemo pod geslom S športom do strpnosti. Projekt, ki sta ga lani oblikovala in prvič izvedla v Postojni Urad za oskrbo in integracijo migrantov in Nogometna zveza Slovenije, letos potuje po vsej Sloveniji. Pravzaprav gre za festival nogometa, na katerem sodelujeta ekipa migrantov v oskrbi Urada in begunska reprezentanca pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V vsakem kraju se jima pridruži vsaj ena domača ekipa. Tako se tkejo vezi in sklepajo poznanstva, ki lahko tudi močno vplivajo na življenje oseb, ki so se na poti v lepšo prihodnost, ustavile pri nas. V naslednjih minutah prisluhnite zgodbam treh mladih fantov, migrantov, beguncev z urejenim statusom v Sloveniji, njihovim željam in načrtom.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.
V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.
Ta mesec v Posočju poteka Festival soške postrvi. To soboto so ob Tolminki pripravili Tolminke valčkov šum z dnevom odprtih vrat ribogojnice Faronika, šolo muharjenja in številnimi drugimi aktivnostmi, ta teden pa sledi strokovni posvet o šarenki oz. ameriški postrvi in javna razprava o rekreaciji. Iskali bodo odgovore na vprašanje, kako ohraniti prostor za rekreacijo med domačini in turistično gospodarsko dejavnostjo. Eden od številnih dogodkov letošnjega Festivala soške postrvi pa je bilo tudi predavanje o soškem ledeniku. Ta je bil dolg okoli 70 kilometrov. Z geografom, naravovarstvenikom in strokovnjakom za Sočo Danielom Rojškom se je o soškem ledeniku pogovarjala Mariša Bizjak.
Ta mesec v Posočju poteka Festival soške postrvi. To soboto so ob Tolminki pripravili Tolminke valčkov šum z dnevom odprtih vrat ribogojnice Faronika, šolo muharjenja in številnimi drugimi aktivnostmi, ta teden pa sledi strokovni posvet o šarenki oz. ameriški postrvi in javna razprava o rekreaciji. Iskali bodo odgovore na vprašanje, kako ohraniti prostor za rekreacijo med domačini in turistično gospodarsko dejavnostjo. Eden od številnih dogodkov letošnjega Festivala soške postrvi pa je bilo tudi predavanje o soškem ledeniku. Ta je bil dolg okoli 70 kilometrov. Z geografom, naravovarstvenikom in strokovnjakom za Sočo Danielom Rojškom se je o soškem ledeniku pogovarjala Mariša Bizjak.
V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so izvedli požarno vajo. V luči razmer, vse večjih količin odpadkov in vremenskih ekstremov z visokimi temperaturami, postaja vse realnejša možnost, da požar doleti tudi center, pravijo v komunalnem podjetju Sežana. Zato je zelo pomembno preventivno delovanje. Kako se pravilno in uspešno soočiti s požarom, če nastane in če zaposleni pri gašenju niso uspešni, so prikazali sežanski poklicni in prostovoljni gasilci. V Sežani se je še pred začetkom vaje mudila Irena Cunja.
V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so izvedli požarno vajo. V luči razmer, vse večjih količin odpadkov in vremenskih ekstremov z visokimi temperaturami, postaja vse realnejša možnost, da požar doleti tudi center, pravijo v komunalnem podjetju Sežana. Zato je zelo pomembno preventivno delovanje. Kako se pravilno in uspešno soočiti s požarom, če nastane in če zaposleni pri gašenju niso uspešni, so prikazali sežanski poklicni in prostovoljni gasilci. V Sežani se je še pred začetkom vaje mudila Irena Cunja.
Pumptrack je vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Dolgoletna so bila prizadevanja za postavitev takega poligona tudi v Kopru. Športni navdušenci so včeraj dočakali njegovo odprtje na območju športno- rekreacijskega centra Bonifika, tik ob skate parku. Katere so posebnosti koprskega pumptracka,ki se razprostira na 1500 kvadratnih metrih površine in kakšne so bile prve vožnje po progi ovinkov in grbin, pa v prispevku.
Pumptrack je vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Dolgoletna so bila prizadevanja za postavitev takega poligona tudi v Kopru. Športni navdušenci so včeraj dočakali njegovo odprtje na območju športno- rekreacijskega centra Bonifika, tik ob skate parku. Katere so posebnosti koprskega pumptracka,ki se razprostira na 1500 kvadratnih metrih površine in kakšne so bile prve vožnje po progi ovinkov in grbin, pa v prispevku.
Ta petek vas ob 19.00 vabimo v Kulturni dom Izola na dobrodelno gledališko predstavo Cuker teatra iz Pirana "Čas pa kar teče". Vstopnine ni, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki v dobrodelno skrinjico. Dogodek organizira Lions klub Izola-Isola, z izkupičkom bodo pomagali pri izvedbi letošnjega že 26. poletnega tabora Levjesrčnih, ki bo junija na Pohorju. Kdo so Levjesrčni? Levjesrčni so otroci in mladostniki, ki so izgubili bližnjega in se pogumno, pogosto pa tudi tiho soočajo z žalostjo. Slovensko društvo Hospic - območni odbor Slovenska Istra - tem otrokom tudi z udeležbo na taboru pomaga, da začnejo celiti rane. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala s strokovno delavko Hospica Tamaro Tedesco Ljutić.
Ta petek vas ob 19.00 vabimo v Kulturni dom Izola na dobrodelno gledališko predstavo Cuker teatra iz Pirana "Čas pa kar teče". Vstopnine ni, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki v dobrodelno skrinjico. Dogodek organizira Lions klub Izola-Isola, z izkupičkom bodo pomagali pri izvedbi letošnjega že 26. poletnega tabora Levjesrčnih, ki bo junija na Pohorju. Kdo so Levjesrčni? Levjesrčni so otroci in mladostniki, ki so izgubili bližnjega in se pogumno, pogosto pa tudi tiho soočajo z žalostjo. Slovensko društvo Hospic - območni odbor Slovenska Istra - tem otrokom tudi z udeležbo na taboru pomaga, da začnejo celiti rane. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala s strokovno delavko Hospica Tamaro Tedesco Ljutić.
Evropska prestolnica kulture je tudi priložnost za obujanje in promoviranje tradicionalnih jedi, ki prihajajo s širšega obmejnega območja. Tako sta se idrijski zavod ID20 in Gorska skupnost Karnija, ki vsak na svojem območju skrbita za ohranjanje kulinaričnega bogastva, združila v projekt GO!Pasta. Z njim želita v letu Evropske prestolnice kulture čim širšemu krogu ljudi v pokušino ponuditi tradicionalne polnjene testenine: žlikrofe in cjarsonse. Karin Zorn Čebokli.
Evropska prestolnica kulture je tudi priložnost za obujanje in promoviranje tradicionalnih jedi, ki prihajajo s širšega obmejnega območja. Tako sta se idrijski zavod ID20 in Gorska skupnost Karnija, ki vsak na svojem območju skrbita za ohranjanje kulinaričnega bogastva, združila v projekt GO!Pasta. Z njim želita v letu Evropske prestolnice kulture čim širšemu krogu ljudi v pokušino ponuditi tradicionalne polnjene testenine: žlikrofe in cjarsonse. Karin Zorn Čebokli.
Neformalna izobraževanja so pogosto bolj priljubljena od klasičnih, saj si ljudje sami izberejo delavnice, tečaje ali predavanja, ki jih resnično zanimajo. Obiskali smo največje izobraževalno in svetovalno središče za odrasle v Obalno-kraški regiji; Ljudsko univerzo Koper, in izvedeli marsikaj o vsebini tečajev, ki jih bo Ljudska univerza vse do sredine leta 2029 izvajala skupaj s partnerji.
Neformalna izobraževanja so pogosto bolj priljubljena od klasičnih, saj si ljudje sami izberejo delavnice, tečaje ali predavanja, ki jih resnično zanimajo. Obiskali smo največje izobraževalno in svetovalno središče za odrasle v Obalno-kraški regiji; Ljudsko univerzo Koper, in izvedeli marsikaj o vsebini tečajev, ki jih bo Ljudska univerza vse do sredine leta 2029 izvajala skupaj s partnerji.
Pred vrati je velika noč in danes potekajo še zadnje priprave na praznovanje. Gospodinje so očistile hišo in pripravile vrsto značilnih jedi, ki bodo na jutrijšnjem prazničnem zajtrku na mizi. Danes pa je dan, ko se te dobrote odnese k žegnu. V naslednjih minutah, smo pogledali, kako so veliko noč praznovali na Krasu. Igrali, peli in plesali so člani in članice Kulturnega društva Kraški šopek, ki te in druge običaje obujajo že skoraj dve desetletji.
Pred vrati je velika noč in danes potekajo še zadnje priprave na praznovanje. Gospodinje so očistile hišo in pripravile vrsto značilnih jedi, ki bodo na jutrijšnjem prazničnem zajtrku na mizi. Danes pa je dan, ko se te dobrote odnese k žegnu. V naslednjih minutah, smo pogledali, kako so veliko noč praznovali na Krasu. Igrali, peli in plesali so člani in članice Kulturnega društva Kraški šopek, ki te in druge običaje obujajo že skoraj dve desetletji.
Zasedba Yoko Nono je v zadnjem letu postala eno najvznemirljivejših imen na slovenski glasbeni sceni. In zato morda niti ne preseneča petkov izbor – njihova skladba 'Ne kliči' je postala Pesem in pol. Predstavil nam jo je Žan Koprivec Perjet.
Zasedba Yoko Nono je v zadnjem letu postala eno najvznemirljivejših imen na slovenski glasbeni sceni. In zato morda niti ne preseneča petkov izbor – njihova skladba 'Ne kliči' je postala Pesem in pol. Predstavil nam jo je Žan Koprivec Perjet.
Kolesarji bodo lahko vozili po krožni poti, ki povezuje pet občin, dvanajst znamenitosti in tri vinske regije. Nekaj manj kot sto kilometrov dolga trasa je namenjena aktivnim posameznikom, mladim, družinam ter ljubiteljem naravne in kulturne dediščine. Zaradi nove ponudbe, poimenovane Čas za kolo, štirje turistični zavodi v tem delu Goriške pričakujejo večji obisk in se nadejajo, da bodo lokalne turistične ponudnike spodbudili k bolj specializiranim nastanitvam za kolesarje. Prispevek je pripravila Nataša Uršič.
Kolesarji bodo lahko vozili po krožni poti, ki povezuje pet občin, dvanajst znamenitosti in tri vinske regije. Nekaj manj kot sto kilometrov dolga trasa je namenjena aktivnim posameznikom, mladim, družinam ter ljubiteljem naravne in kulturne dediščine. Zaradi nove ponudbe, poimenovane Čas za kolo, štirje turistični zavodi v tem delu Goriške pričakujejo večji obisk in se nadejajo, da bodo lokalne turistične ponudnike spodbudili k bolj specializiranim nastanitvam za kolesarje. Prispevek je pripravila Nataša Uršič.
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe v organizaciji Slovenske filantropije se je ponekod začela že pred dnevi. Organiziranih bo več kot 180 prostovoljskih akcij v 95 krajih po Sloveniji. V petek so prostovoljci na Titovem trgu v kopru spletli Verigo dobrih misli in jo spustili z Mestnega stolpa ob stolni cerkvi. V več krajih je bilo veliko medgeneracijskega druženja. V so v Strunjanu za zabavo očistili obalo. V Dekanih so se odločili, da bodo poskrbeli za urejenost zunanjih površin šole. V Grgarskih Ravnah so se odločili urediti zeliščni vrt, v Novi Gorici pa za garažno razprodajo …
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe v organizaciji Slovenske filantropije se je ponekod začela že pred dnevi. Organiziranih bo več kot 180 prostovoljskih akcij v 95 krajih po Sloveniji. V petek so prostovoljci na Titovem trgu v kopru spletli Verigo dobrih misli in jo spustili z Mestnega stolpa ob stolni cerkvi. V več krajih je bilo veliko medgeneracijskega druženja. V so v Strunjanu za zabavo očistili obalo. V Dekanih so se odločili, da bodo poskrbeli za urejenost zunanjih površin šole. V Grgarskih Ravnah so se odločili urediti zeliščni vrt, v Novi Gorici pa za garažno razprodajo …
Bili smo na Mestnem trgu v Tolminu, kjer je danes ribja tržnica. Gre za osrednji dogodek letošnjega celomesečnega festivala soške postrvi, ki traja še vse do dneva Zemlje, 22. aprila.
Bili smo na Mestnem trgu v Tolminu, kjer je danes ribja tržnica. Gre za osrednji dogodek letošnjega celomesečnega festivala soške postrvi, ki traja še vse do dneva Zemlje, 22. aprila.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika. Nedavno se je udeležil misije na ladji Life Support, ki v Sredozemskem morju pod vodstvom nevladne organizacije Emergency rešuje življenja migrantov. To zelo posebno organizacijo je leta 1994 ustanovil vojni kirurg in mirovnik Gino Strada. Na boku ladje, ki je dolga 52 metrov in ima 300m2 pokrito dvorano pod palubo ter pluje pod zastavo Paname, ne piše le Emergency, pač pa je na njej napisana pomembna misel: »Človekove pravice morajo biti pravice vsakega, čisto vsakega človeka - sicer ostanejo privilegij.« 22.marca je ta ladja začela svojo 30. misijo reševanja brodolomcev, migrantov v Sredozemskem morju. V misijah je doslej rešila 2486 ljudi. V Italijo je sicer po morju v lanskem letu prišlo 66.617 migrantov. Martin Poljšak je spremljal tudi zgodbe migrantov v tržaškem silosu in še vedno spremlja zgodbe migrantov, ki v Trst pridejo z balkanske poti.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika. Nedavno se je udeležil misije na ladji Life Support, ki v Sredozemskem morju pod vodstvom nevladne organizacije Emergency rešuje življenja migrantov. To zelo posebno organizacijo je leta 1994 ustanovil vojni kirurg in mirovnik Gino Strada. Na boku ladje, ki je dolga 52 metrov in ima 300m2 pokrito dvorano pod palubo ter pluje pod zastavo Paname, ne piše le Emergency, pač pa je na njej napisana pomembna misel: »Človekove pravice morajo biti pravice vsakega, čisto vsakega človeka - sicer ostanejo privilegij.« 22.marca je ta ladja začela svojo 30. misijo reševanja brodolomcev, migrantov v Sredozemskem morju. V misijah je doslej rešila 2486 ljudi. V Italijo je sicer po morju v lanskem letu prišlo 66.617 migrantov. Martin Poljšak je spremljal tudi zgodbe migrantov v tržaškem silosu in še vedno spremlja zgodbe migrantov, ki v Trst pridejo z balkanske poti.
V Goriških Brdih, kjer vinogradi rišejo čudovite panorame nastaja nekaj posebnega – vrhunski briški destilat, pravi briški vinjak. Boštjan Simčič se je odpravil v Dolnje Cerovo, kjer je obiskal Andreja Murenca in Edvarda Benedetiča, ustanovitelja blagovne znamke KuBrata ZBrd. Dolgoletno prijateljstvo, predanost vinogradništvu in želja po ustvarjanju nečesa posebnega, ju je pripeljalo v svet destilacije. V pogovoru razkrivata, zakaj kakovost destilata izhaja iz vrhunskega vina, kakšno vlogo igrajo hrastovi sodi pri staranju in kako pomembna je tradicija žganjekuhe v Brdih ter zakaj raje govorita o destilatu kot o žganju.
V Goriških Brdih, kjer vinogradi rišejo čudovite panorame nastaja nekaj posebnega – vrhunski briški destilat, pravi briški vinjak. Boštjan Simčič se je odpravil v Dolnje Cerovo, kjer je obiskal Andreja Murenca in Edvarda Benedetiča, ustanovitelja blagovne znamke KuBrata ZBrd. Dolgoletno prijateljstvo, predanost vinogradništvu in želja po ustvarjanju nečesa posebnega, ju je pripeljalo v svet destilacije. V pogovoru razkrivata, zakaj kakovost destilata izhaja iz vrhunskega vina, kakšno vlogo igrajo hrastovi sodi pri staranju in kako pomembna je tradicija žganjekuhe v Brdih ter zakaj raje govorita o destilatu kot o žganju.
Ta tema se dotika veliko ljudi, a mnogi o njej govorijo potiho ali sploh ne. Govorili bomo o samskih ljudeh, kajti število samskih se na svetu že šteje v milijardah. Ljudje pa smo pogosto preveč prestrašeni, zaprti, tudi nesocialni, da bi do nekoga kar tako pristopili v resničnem življenju. Tisti, ki se upajo podati na pot spletnih zmenkov so pogosto razočarani - predstavitve so neiskrene, fotografije morda lažne ali prirejene, profili zavajajoči, stiki se včasih celo končajo s finančnimi prevarami. In tu je zdaj povsem nova zgodba, ki se imenuje Duo Moovement. To je slovenska iniciativa, ki si želi prerasti v globalno gibanje vseh generacij in vrača pomen spontanim srečanjem v živo. Ljudem s prepoznavnim znakovnim elementom omogoča, da se povežejo brez filtrov, aplikacij in algoritmov. Pobudnica te zgodbe ja Nataša Gradišek, ki se je ločila pri petdesetih in osebna stiska je rodila dobro idejo. Pogovor Nataše Benčič.
Ta tema se dotika veliko ljudi, a mnogi o njej govorijo potiho ali sploh ne. Govorili bomo o samskih ljudeh, kajti število samskih se na svetu že šteje v milijardah. Ljudje pa smo pogosto preveč prestrašeni, zaprti, tudi nesocialni, da bi do nekoga kar tako pristopili v resničnem življenju. Tisti, ki se upajo podati na pot spletnih zmenkov so pogosto razočarani - predstavitve so neiskrene, fotografije morda lažne ali prirejene, profili zavajajoči, stiki se včasih celo končajo s finančnimi prevarami. In tu je zdaj povsem nova zgodba, ki se imenuje Duo Moovement. To je slovenska iniciativa, ki si želi prerasti v globalno gibanje vseh generacij in vrača pomen spontanim srečanjem v živo. Ljudem s prepoznavnim znakovnim elementom omogoča, da se povežejo brez filtrov, aplikacij in algoritmov. Pobudnica te zgodbe ja Nataša Gradišek, ki se je ločila pri petdesetih in osebna stiska je rodila dobro idejo. Pogovor Nataše Benčič.