Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.
Novogoriški frizer Matjaž Cej je na tekmovanju IBI (International beauty industry) Awards v New Yorku, na katerem so sodelovali frizerji iz 75 držav, osvojil prvo mesto v kategoriji kratkih frizur. V začetku julija je izvedel, da se je uvrstil v polfinal, 29. julija pa je na svoji Facebook strani ob novici, da je bil najboljši, zapisal: »V veliko čast mi je da lahko zastopam Slovenijo na svetovnem odru.« Nagrada je eno najprestižnejših priznanj v svetu lepote, zato je pogosto poimenovana oskar lepotne industrije. V frizerskem salonu v Novi Gorici je Matjaža Ceja obiskala Mateja Grebenjak.
Novogoriški frizer Matjaž Cej je na tekmovanju IBI (International beauty industry) Awards v New Yorku, na katerem so sodelovali frizerji iz 75 držav, osvojil prvo mesto v kategoriji kratkih frizur. V začetku julija je izvedel, da se je uvrstil v polfinal, 29. julija pa je na svoji Facebook strani ob novici, da je bil najboljši, zapisal: »V veliko čast mi je da lahko zastopam Slovenijo na svetovnem odru.« Nagrada je eno najprestižnejših priznanj v svetu lepote, zato je pogosto poimenovana oskar lepotne industrije. V frizerskem salonu v Novi Gorici je Matjaža Ceja obiskala Mateja Grebenjak.
Šalšijada v Izoli je tradicionalni dogodek, ki v Ljubljansko ulico - v njen najširši del Largo pri špini - vsako leto pritegne res veliko ljudi. Tudi letos je za nedeljo, 10.avgusta, ko bo po paradižnikih dišalo od 9ih do 13ih, prijavljenih že 7 ekip, morda se kakšna prijavi še zadnji trenutek. Letos bo Šalšijada, ki jo organizira Drago Mislej Mef s pomočjo prijateljev v Izoli že 15. leto zapored. Dogodek ni tekmovalne narave, je neke vrste revija kuharskega znanja in okusov. Šalšo, kot Primorci pravimo paradižnikovi omaki, vsaka ekipa naredi po svoje, okusi so seveda različni, ljubezen do dogodka in kuhanja pa pri vseh kuharjih in mimoidočih jedcih vedno znova navdihujoča. Na Šalšijado nas tokrat vabi Izolanka Orjana Babič, ki skupaj z ekipo Šolera- poimenovano po delu Izole v starem mestnem jedru in z ekipo Bologna - poimenovano po delu Baredov nad Izolo, tu kuha šalšo že vsaj 13 let. In jo bo skupaj s prijatelji tudi v bodoče.Zakaj nam pove kar takoj. Šalšijada bo tudi letos dobrodelne narave - kar boste prispevali za dober krožnik pašte s svežo šalšo, bo šlo v roke Društvu Palčica Pomagalčica za deklico Loro, še pove Orjana Babić. Njeni dve ekipi imata tudi lepe predpasnike, narejene posebej za ta dogodek, v šalšo pa seveda sodi tudi domače oljčno olje, ki v njihov lonec pride z Baredov. To nedeljo, 10. avgusta bo torej v Izoli spet lepo dišalo po "pomidorih".
Šalšijada v Izoli je tradicionalni dogodek, ki v Ljubljansko ulico - v njen najširši del Largo pri špini - vsako leto pritegne res veliko ljudi. Tudi letos je za nedeljo, 10.avgusta, ko bo po paradižnikih dišalo od 9ih do 13ih, prijavljenih že 7 ekip, morda se kakšna prijavi še zadnji trenutek. Letos bo Šalšijada, ki jo organizira Drago Mislej Mef s pomočjo prijateljev v Izoli že 15. leto zapored. Dogodek ni tekmovalne narave, je neke vrste revija kuharskega znanja in okusov. Šalšo, kot Primorci pravimo paradižnikovi omaki, vsaka ekipa naredi po svoje, okusi so seveda različni, ljubezen do dogodka in kuhanja pa pri vseh kuharjih in mimoidočih jedcih vedno znova navdihujoča. Na Šalšijado nas tokrat vabi Izolanka Orjana Babič, ki skupaj z ekipo Šolera- poimenovano po delu Izole v starem mestnem jedru in z ekipo Bologna - poimenovano po delu Baredov nad Izolo, tu kuha šalšo že vsaj 13 let. In jo bo skupaj s prijatelji tudi v bodoče.Zakaj nam pove kar takoj. Šalšijada bo tudi letos dobrodelne narave - kar boste prispevali za dober krožnik pašte s svežo šalšo, bo šlo v roke Društvu Palčica Pomagalčica za deklico Loro, še pove Orjana Babić. Njeni dve ekipi imata tudi lepe predpasnike, narejene posebej za ta dogodek, v šalšo pa seveda sodi tudi domače oljčno olje, ki v njihov lonec pride z Baredov. To nedeljo, 10. avgusta bo torej v Izoli spet lepo dišalo po "pomidorih".
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
Nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa redkost. Govorimo o kresnicah oziroma tako imenovanih ognjenih muhah, ki v zadnjih desetletjih zaradi človekovega vpliva in podnebnih sprememb izginjajo iz našega okolja. Na svetu živi približno dva tisoč vrst kresnic, od tega jih v naravnih, vlažnih okoljih v Sloveniji prebiva 5 vrst.
Nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa redkost. Govorimo o kresnicah oziroma tako imenovanih ognjenih muhah, ki v zadnjih desetletjih zaradi človekovega vpliva in podnebnih sprememb izginjajo iz našega okolja. Na svetu živi približno dva tisoč vrst kresnic, od tega jih v naravnih, vlažnih okoljih v Sloveniji prebiva 5 vrst.
Zasedba Superhuman Goats je "zmes štirih prijateljev, vsak s svojim glasom, inštrumentom, ki skupaj plujejo proti navdihu". Cilj ne more biti daleč, saj je njihov poletna skladba Perfekten svet, o katerem beremo "da je za vse romance na festivalih", postal pesem in pol Radia Koper.
Zasedba Superhuman Goats je "zmes štirih prijateljev, vsak s svojim glasom, inštrumentom, ki skupaj plujejo proti navdihu". Cilj ne more biti daleč, saj je njihov poletna skladba Perfekten svet, o katerem beremo "da je za vse romance na festivalih", postal pesem in pol Radia Koper.
Naš obraz pove veliko: lahko se smejemo, jočemo, smo jezni, začudeni, včasih nam je nelagodno - morda tudi ob pogledu na nekoga, ki mu obraz prekriva rdeče-vijolična lisa. Pravimo ji ognjeno znamenje. Z leti se lahko poslabša in povzroča zdravstvene težave. Zato so v Društvu Viljem Julijan na pobudo staršev otrok z ognjenim znamenjem lani začeli zbirati sredstva za nakup posebnega laserja, s katerim je lise mogoče odstraniti ali zmanjšati. Laserja, ki ga bodo njihovi otroci morda znova potrebovali tudi v zrelejših letih in ki ga naš javni zdravstveni sistem ne premore. Eva Furlan je pred mikrofon povabila starša male Loti z goriškega konca. To sta Polona Košuta in Boštjan Milavec. Donacijo za nakup laserja za otroke z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS s ključno besedo LASER10 ali LASER5 na 1919 ali z nakazilom na TRR Društva Viljem Julijan SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Naš obraz pove veliko: lahko se smejemo, jočemo, smo jezni, začudeni, včasih nam je nelagodno - morda tudi ob pogledu na nekoga, ki mu obraz prekriva rdeče-vijolična lisa. Pravimo ji ognjeno znamenje. Z leti se lahko poslabša in povzroča zdravstvene težave. Zato so v Društvu Viljem Julijan na pobudo staršev otrok z ognjenim znamenjem lani začeli zbirati sredstva za nakup posebnega laserja, s katerim je lise mogoče odstraniti ali zmanjšati. Laserja, ki ga bodo njihovi otroci morda znova potrebovali tudi v zrelejših letih in ki ga naš javni zdravstveni sistem ne premore. Eva Furlan je pred mikrofon povabila starša male Loti z goriškega konca. To sta Polona Košuta in Boštjan Milavec. Donacijo za nakup laserja za otroke z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS s ključno besedo LASER10 ali LASER5 na 1919 ali z nakazilom na TRR Društva Viljem Julijan SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. V zmagovalni ekipi s prostoletečimi modeli sta dva člana Modelarskega kluba Tolmin – Matija Hrast in Anže Gaberšček, tretji član Boštjan Bagari pa prihaja iz Aerokluba Murska Sobota. Boštjan je tudi posamično osvojil 5. mesto. Na tekmovanju v Salonti na severozahodu Romunije blizu meje z Madžarsko je v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kluba pobliže spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. V zmagovalni ekipi s prostoletečimi modeli sta dva člana Modelarskega kluba Tolmin – Matija Hrast in Anže Gaberšček, tretji član Boštjan Bagari pa prihaja iz Aerokluba Murska Sobota. Boštjan je tudi posamično osvojil 5. mesto. Na tekmovanju v Salonti na severozahodu Romunije blizu meje z Madžarsko je v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kluba pobliže spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
V okviru projekta EPISKOP, ki je del uradnega programa evropske prestolnice kulture, je v novogoriški Knjigarni-kavarni Max nedavno potekala okrogla miza o migracijah, ki so v zadnjih dveh stoletjih močno zaznamovale širši Goriški prostor. O tem, zakaj so se Primorci iz teh krajev selili, kam so odhajali in kakšne so bile usode posameznikov na različnih koncih sveta, so v Knjigarni-kavarni Max razpravljali različni strokovnjaki ter osvetlili gospodarske in politične vzroke izseljevanj.
V okviru projekta EPISKOP, ki je del uradnega programa evropske prestolnice kulture, je v novogoriški Knjigarni-kavarni Max nedavno potekala okrogla miza o migracijah, ki so v zadnjih dveh stoletjih močno zaznamovale širši Goriški prostor. O tem, zakaj so se Primorci iz teh krajev selili, kam so odhajali in kakšne so bile usode posameznikov na različnih koncih sveta, so v Knjigarni-kavarni Max razpravljali različni strokovnjaki ter osvetlili gospodarske in politične vzroke izseljevanj.
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Tudi Koper ima od junija posebno trgovino, kakršno poznajo velika mesta po svetu. To je pop-up trgovina, kjer razstavljalci svoje izdelke prodajajo tri mesece, nato tja pridejo drugi. Na razpis Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper se jih je prijavilo enajst, prva pa je - čisto blizu Titovega trga - zaživela trgovina Vili Van Style, ki jo sooustvarja ekipa več ustvarjalcev povezanih v Zavod TRI-P: Ana Cajhen izdeluje slamnike, Manca Kočnik je modna oblikovalka, Barbara Izdo ustvarja torbice, Julija Kaja Hrovat je večkrat nagrajena modna oblikovalka, ki je svoj preboj doživela prav v Kopru kot prva zmagovalka zdaj žal že nekdanjega uspešnega natečaja Stylo, ki je potekal v soorganizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper in revije Elle. Njena mama, Barbara Por Horvat pa je leta 2012 v Ljubljani odprla eno prvih trgovin z vintage modo, Divas Vintage. Do septembra bo prav ona tu imela svetovanja o vintage modi, ki je nekaj povsem drugega kot second hand moda. Ženska radovednost je potegnila Natašo Benčič in nastal je ta pogovor.
Tudi Koper ima od junija posebno trgovino, kakršno poznajo velika mesta po svetu. To je pop-up trgovina, kjer razstavljalci svoje izdelke prodajajo tri mesece, nato tja pridejo drugi. Na razpis Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper se jih je prijavilo enajst, prva pa je - čisto blizu Titovega trga - zaživela trgovina Vili Van Style, ki jo sooustvarja ekipa več ustvarjalcev povezanih v Zavod TRI-P: Ana Cajhen izdeluje slamnike, Manca Kočnik je modna oblikovalka, Barbara Izdo ustvarja torbice, Julija Kaja Hrovat je večkrat nagrajena modna oblikovalka, ki je svoj preboj doživela prav v Kopru kot prva zmagovalka zdaj žal že nekdanjega uspešnega natečaja Stylo, ki je potekal v soorganizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper in revije Elle. Njena mama, Barbara Por Horvat pa je leta 2012 v Ljubljani odprla eno prvih trgovin z vintage modo, Divas Vintage. Do septembra bo prav ona tu imela svetovanja o vintage modi, ki je nekaj povsem drugega kot second hand moda. Ženska radovednost je potegnila Natašo Benčič in nastal je ta pogovor.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.