Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.
V Novi Gorici se je z izborom najboljših poslovnih idej mladih zaključilo nacionalno tekmovanje POPRI - eden najpomembnejših dogodkov za spodbujanje podjetništva med mladimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je že pred leti preraslo meje Goriške regije in države, je postalo zgled tudi v tujini - po modelu novogoriškega Primorskega tehnološkega parka, danes podobna tekmovanja organizirajo v številnih evropskih državah. Kako je potekalo letošnje, kdo se je prebil v finale in katere poslovne ideje so najbolj prepričale strokovno komisijo, je v radijski zapis strnila Nataše Uršič.
Ta mesec v Posočju poteka Festival soške postrvi. To soboto so ob Tolminki pripravili Tolminke valčkov šum z dnevom odprtih vrat ribogojnice Faronika, šolo muharjenja in številnimi drugimi aktivnostmi, ta teden pa sledi strokovni posvet o šarenki oz. ameriški postrvi in javna razprava o rekreaciji. Iskali bodo odgovore na vprašanje, kako ohraniti prostor za rekreacijo med domačini in turistično gospodarsko dejavnostjo. Eden od številnih dogodkov letošnjega Festivala soške postrvi pa je bilo tudi predavanje o soškem ledeniku. Ta je bil dolg okoli 70 kilometrov. Z geografom, naravovarstvenikom in strokovnjakom za Sočo Danielom Rojškom se je o soškem ledeniku pogovarjala Mariša Bizjak.
Ta mesec v Posočju poteka Festival soške postrvi. To soboto so ob Tolminki pripravili Tolminke valčkov šum z dnevom odprtih vrat ribogojnice Faronika, šolo muharjenja in številnimi drugimi aktivnostmi, ta teden pa sledi strokovni posvet o šarenki oz. ameriški postrvi in javna razprava o rekreaciji. Iskali bodo odgovore na vprašanje, kako ohraniti prostor za rekreacijo med domačini in turistično gospodarsko dejavnostjo. Eden od številnih dogodkov letošnjega Festivala soške postrvi pa je bilo tudi predavanje o soškem ledeniku. Ta je bil dolg okoli 70 kilometrov. Z geografom, naravovarstvenikom in strokovnjakom za Sočo Danielom Rojškom se je o soškem ledeniku pogovarjala Mariša Bizjak.
V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so izvedli požarno vajo. V luči razmer, vse večjih količin odpadkov in vremenskih ekstremov z visokimi temperaturami, postaja vse realnejša možnost, da požar doleti tudi center, pravijo v komunalnem podjetju Sežana. Zato je zelo pomembno preventivno delovanje. Kako se pravilno in uspešno soočiti s požarom, če nastane in če zaposleni pri gašenju niso uspešni, so prikazali sežanski poklicni in prostovoljni gasilci. V Sežani se je še pred začetkom vaje mudila Irena Cunja.
V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so izvedli požarno vajo. V luči razmer, vse večjih količin odpadkov in vremenskih ekstremov z visokimi temperaturami, postaja vse realnejša možnost, da požar doleti tudi center, pravijo v komunalnem podjetju Sežana. Zato je zelo pomembno preventivno delovanje. Kako se pravilno in uspešno soočiti s požarom, če nastane in če zaposleni pri gašenju niso uspešni, so prikazali sežanski poklicni in prostovoljni gasilci. V Sežani se je še pred začetkom vaje mudila Irena Cunja.
Pumptrack je vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Dolgoletna so bila prizadevanja za postavitev takega poligona tudi v Kopru. Športni navdušenci so včeraj dočakali njegovo odprtje na območju športno- rekreacijskega centra Bonifika, tik ob skate parku. Katere so posebnosti koprskega pumptracka,ki se razprostira na 1500 kvadratnih metrih površine in kakšne so bile prve vožnje po progi ovinkov in grbin, pa v prispevku.
Pumptrack je vadbeni poligon za kolesarje, rolkarje in voznike skirojev različnih nivojev znanja. Dolgoletna so bila prizadevanja za postavitev takega poligona tudi v Kopru. Športni navdušenci so včeraj dočakali njegovo odprtje na območju športno- rekreacijskega centra Bonifika, tik ob skate parku. Katere so posebnosti koprskega pumptracka,ki se razprostira na 1500 kvadratnih metrih površine in kakšne so bile prve vožnje po progi ovinkov in grbin, pa v prispevku.
Ta petek vas ob 19.00 vabimo v Kulturni dom Izola na dobrodelno gledališko predstavo Cuker teatra iz Pirana "Čas pa kar teče". Vstopnine ni, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki v dobrodelno skrinjico. Dogodek organizira Lions klub Izola-Isola, z izkupičkom bodo pomagali pri izvedbi letošnjega že 26. poletnega tabora Levjesrčnih, ki bo junija na Pohorju. Kdo so Levjesrčni? Levjesrčni so otroci in mladostniki, ki so izgubili bližnjega in se pogumno, pogosto pa tudi tiho soočajo z žalostjo. Slovensko društvo Hospic - območni odbor Slovenska Istra - tem otrokom tudi z udeležbo na taboru pomaga, da začnejo celiti rane. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala s strokovno delavko Hospica Tamaro Tedesco Ljutić.
Ta petek vas ob 19.00 vabimo v Kulturni dom Izola na dobrodelno gledališko predstavo Cuker teatra iz Pirana "Čas pa kar teče". Vstopnine ni, dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki v dobrodelno skrinjico. Dogodek organizira Lions klub Izola-Isola, z izkupičkom bodo pomagali pri izvedbi letošnjega že 26. poletnega tabora Levjesrčnih, ki bo junija na Pohorju. Kdo so Levjesrčni? Levjesrčni so otroci in mladostniki, ki so izgubili bližnjega in se pogumno, pogosto pa tudi tiho soočajo z žalostjo. Slovensko društvo Hospic - območni odbor Slovenska Istra - tem otrokom tudi z udeležbo na taboru pomaga, da začnejo celiti rane. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala s strokovno delavko Hospica Tamaro Tedesco Ljutić.
Evropska prestolnica kulture je tudi priložnost za obujanje in promoviranje tradicionalnih jedi, ki prihajajo s širšega obmejnega območja. Tako sta se idrijski zavod ID20 in Gorska skupnost Karnija, ki vsak na svojem območju skrbita za ohranjanje kulinaričnega bogastva, združila v projekt GO!Pasta. Z njim želita v letu Evropske prestolnice kulture čim širšemu krogu ljudi v pokušino ponuditi tradicionalne polnjene testenine: žlikrofe in cjarsonse. Karin Zorn Čebokli.
Evropska prestolnica kulture je tudi priložnost za obujanje in promoviranje tradicionalnih jedi, ki prihajajo s širšega obmejnega območja. Tako sta se idrijski zavod ID20 in Gorska skupnost Karnija, ki vsak na svojem območju skrbita za ohranjanje kulinaričnega bogastva, združila v projekt GO!Pasta. Z njim želita v letu Evropske prestolnice kulture čim širšemu krogu ljudi v pokušino ponuditi tradicionalne polnjene testenine: žlikrofe in cjarsonse. Karin Zorn Čebokli.
Neformalna izobraževanja so pogosto bolj priljubljena od klasičnih, saj si ljudje sami izberejo delavnice, tečaje ali predavanja, ki jih resnično zanimajo. Obiskali smo največje izobraževalno in svetovalno središče za odrasle v Obalno-kraški regiji; Ljudsko univerzo Koper, in izvedeli marsikaj o vsebini tečajev, ki jih bo Ljudska univerza vse do sredine leta 2029 izvajala skupaj s partnerji.
Neformalna izobraževanja so pogosto bolj priljubljena od klasičnih, saj si ljudje sami izberejo delavnice, tečaje ali predavanja, ki jih resnično zanimajo. Obiskali smo največje izobraževalno in svetovalno središče za odrasle v Obalno-kraški regiji; Ljudsko univerzo Koper, in izvedeli marsikaj o vsebini tečajev, ki jih bo Ljudska univerza vse do sredine leta 2029 izvajala skupaj s partnerji.
Zasedba Yoko Nono je v zadnjem letu postala eno najvznemirljivejših imen na slovenski glasbeni sceni. In zato morda niti ne preseneča petkov izbor – njihova skladba 'Ne kliči' je postala Pesem in pol. Predstavil nam jo je Žan Koprivec Perjet.
Zasedba Yoko Nono je v zadnjem letu postala eno najvznemirljivejših imen na slovenski glasbeni sceni. In zato morda niti ne preseneča petkov izbor – njihova skladba 'Ne kliči' je postala Pesem in pol. Predstavil nam jo je Žan Koprivec Perjet.
Kolesarji bodo lahko vozili po krožni poti, ki povezuje pet občin, dvanajst znamenitosti in tri vinske regije. Nekaj manj kot sto kilometrov dolga trasa je namenjena aktivnim posameznikom, mladim, družinam ter ljubiteljem naravne in kulturne dediščine. Zaradi nove ponudbe, poimenovane Čas za kolo, štirje turistični zavodi v tem delu Goriške pričakujejo večji obisk in se nadejajo, da bodo lokalne turistične ponudnike spodbudili k bolj specializiranim nastanitvam za kolesarje. Prispevek je pripravila Nataša Uršič.
Kolesarji bodo lahko vozili po krožni poti, ki povezuje pet občin, dvanajst znamenitosti in tri vinske regije. Nekaj manj kot sto kilometrov dolga trasa je namenjena aktivnim posameznikom, mladim, družinam ter ljubiteljem naravne in kulturne dediščine. Zaradi nove ponudbe, poimenovane Čas za kolo, štirje turistični zavodi v tem delu Goriške pričakujejo večji obisk in se nadejajo, da bodo lokalne turistične ponudnike spodbudili k bolj specializiranim nastanitvam za kolesarje. Prispevek je pripravila Nataša Uršič.
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe v organizaciji Slovenske filantropije se je ponekod začela že pred dnevi. Organiziranih bo več kot 180 prostovoljskih akcij v 95 krajih po Sloveniji. V petek so prostovoljci na Titovem trgu v kopru spletli Verigo dobrih misli in jo spustili z Mestnega stolpa ob stolni cerkvi. V več krajih je bilo veliko medgeneracijskega druženja. V so v Strunjanu za zabavo očistili obalo. V Dekanih so se odločili, da bodo poskrbeli za urejenost zunanjih površin šole. V Grgarskih Ravnah so se odločili urediti zeliščni vrt, v Novi Gorici pa za garažno razprodajo …
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe v organizaciji Slovenske filantropije se je ponekod začela že pred dnevi. Organiziranih bo več kot 180 prostovoljskih akcij v 95 krajih po Sloveniji. V petek so prostovoljci na Titovem trgu v kopru spletli Verigo dobrih misli in jo spustili z Mestnega stolpa ob stolni cerkvi. V več krajih je bilo veliko medgeneracijskega druženja. V so v Strunjanu za zabavo očistili obalo. V Dekanih so se odločili, da bodo poskrbeli za urejenost zunanjih površin šole. V Grgarskih Ravnah so se odločili urediti zeliščni vrt, v Novi Gorici pa za garažno razprodajo …
Bili smo na Mestnem trgu v Tolminu, kjer je danes ribja tržnica. Gre za osrednji dogodek letošnjega celomesečnega festivala soške postrvi, ki traja še vse do dneva Zemlje, 22. aprila.
Bili smo na Mestnem trgu v Tolminu, kjer je danes ribja tržnica. Gre za osrednji dogodek letošnjega celomesečnega festivala soške postrvi, ki traja še vse do dneva Zemlje, 22. aprila.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika. Nedavno se je udeležil misije na ladji Life Support, ki v Sredozemskem morju pod vodstvom nevladne organizacije Emergency rešuje življenja migrantov. To zelo posebno organizacijo je leta 1994 ustanovil vojni kirurg in mirovnik Gino Strada. Na boku ladje, ki je dolga 52 metrov in ima 300m2 pokrito dvorano pod palubo ter pluje pod zastavo Paname, ne piše le Emergency, pač pa je na njej napisana pomembna misel: »Človekove pravice morajo biti pravice vsakega, čisto vsakega človeka - sicer ostanejo privilegij.« 22.marca je ta ladja začela svojo 30. misijo reševanja brodolomcev, migrantov v Sredozemskem morju. V misijah je doslej rešila 2486 ljudi. V Italijo je sicer po morju v lanskem letu prišlo 66.617 migrantov. Martin Poljšak je spremljal tudi zgodbe migrantov v tržaškem silosu in še vedno spremlja zgodbe migrantov, ki v Trst pridejo z balkanske poti.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika. Nedavno se je udeležil misije na ladji Life Support, ki v Sredozemskem morju pod vodstvom nevladne organizacije Emergency rešuje življenja migrantov. To zelo posebno organizacijo je leta 1994 ustanovil vojni kirurg in mirovnik Gino Strada. Na boku ladje, ki je dolga 52 metrov in ima 300m2 pokrito dvorano pod palubo ter pluje pod zastavo Paname, ne piše le Emergency, pač pa je na njej napisana pomembna misel: »Človekove pravice morajo biti pravice vsakega, čisto vsakega človeka - sicer ostanejo privilegij.« 22.marca je ta ladja začela svojo 30. misijo reševanja brodolomcev, migrantov v Sredozemskem morju. V misijah je doslej rešila 2486 ljudi. V Italijo je sicer po morju v lanskem letu prišlo 66.617 migrantov. Martin Poljšak je spremljal tudi zgodbe migrantov v tržaškem silosu in še vedno spremlja zgodbe migrantov, ki v Trst pridejo z balkanske poti.
V Goriških Brdih, kjer vinogradi rišejo čudovite panorame nastaja nekaj posebnega – vrhunski briški destilat, pravi briški vinjak. Boštjan Simčič se je odpravil v Dolnje Cerovo, kjer je obiskal Andreja Murenca in Edvarda Benedetiča, ustanovitelja blagovne znamke KuBrata ZBrd. Dolgoletno prijateljstvo, predanost vinogradništvu in želja po ustvarjanju nečesa posebnega, ju je pripeljalo v svet destilacije. V pogovoru razkrivata, zakaj kakovost destilata izhaja iz vrhunskega vina, kakšno vlogo igrajo hrastovi sodi pri staranju in kako pomembna je tradicija žganjekuhe v Brdih ter zakaj raje govorita o destilatu kot o žganju.
V Goriških Brdih, kjer vinogradi rišejo čudovite panorame nastaja nekaj posebnega – vrhunski briški destilat, pravi briški vinjak. Boštjan Simčič se je odpravil v Dolnje Cerovo, kjer je obiskal Andreja Murenca in Edvarda Benedetiča, ustanovitelja blagovne znamke KuBrata ZBrd. Dolgoletno prijateljstvo, predanost vinogradništvu in želja po ustvarjanju nečesa posebnega, ju je pripeljalo v svet destilacije. V pogovoru razkrivata, zakaj kakovost destilata izhaja iz vrhunskega vina, kakšno vlogo igrajo hrastovi sodi pri staranju in kako pomembna je tradicija žganjekuhe v Brdih ter zakaj raje govorita o destilatu kot o žganju.
Ta tema se dotika veliko ljudi, a mnogi o njej govorijo potiho ali sploh ne. Govorili bomo o samskih ljudeh, kajti število samskih se na svetu že šteje v milijardah. Ljudje pa smo pogosto preveč prestrašeni, zaprti, tudi nesocialni, da bi do nekoga kar tako pristopili v resničnem življenju. Tisti, ki se upajo podati na pot spletnih zmenkov so pogosto razočarani - predstavitve so neiskrene, fotografije morda lažne ali prirejene, profili zavajajoči, stiki se včasih celo končajo s finančnimi prevarami. In tu je zdaj povsem nova zgodba, ki se imenuje Duo Moovement. To je slovenska iniciativa, ki si želi prerasti v globalno gibanje vseh generacij in vrača pomen spontanim srečanjem v živo. Ljudem s prepoznavnim znakovnim elementom omogoča, da se povežejo brez filtrov, aplikacij in algoritmov. Pobudnica te zgodbe ja Nataša Gradišek, ki se je ločila pri petdesetih in osebna stiska je rodila dobro idejo. Pogovor Nataše Benčič.
Ta tema se dotika veliko ljudi, a mnogi o njej govorijo potiho ali sploh ne. Govorili bomo o samskih ljudeh, kajti število samskih se na svetu že šteje v milijardah. Ljudje pa smo pogosto preveč prestrašeni, zaprti, tudi nesocialni, da bi do nekoga kar tako pristopili v resničnem življenju. Tisti, ki se upajo podati na pot spletnih zmenkov so pogosto razočarani - predstavitve so neiskrene, fotografije morda lažne ali prirejene, profili zavajajoči, stiki se včasih celo končajo s finančnimi prevarami. In tu je zdaj povsem nova zgodba, ki se imenuje Duo Moovement. To je slovenska iniciativa, ki si želi prerasti v globalno gibanje vseh generacij in vrača pomen spontanim srečanjem v živo. Ljudem s prepoznavnim znakovnim elementom omogoča, da se povežejo brez filtrov, aplikacij in algoritmov. Pobudnica te zgodbe ja Nataša Gradišek, ki se je ločila pri petdesetih in osebna stiska je rodila dobro idejo. Pogovor Nataše Benčič.
Kdor se vozi po koprski severni obvoznici, je lahko v minulih dneh opazil, da se je je začelo okrog nekdanjega skladišča soli Libertas premikati. Gre za pripravljalna dela, predvsem praznjenje in rušitvena dela v notranjosti, ki napovedujejo začetek prenove. Zanimivo ob tem je, da bo občina vzpostavila nekakšno "odprto gradbišče", ki bo radovednim omogočilo, da si 104 metre dolgo zgradbo pogledajo od znotraj. Vloga nekdanjega skladišča soli se bo s prenovo povsem spremenila, saj bo postalo novo kulturno središče in stičišče, ki naj bi ga odprli konec prihodnjega leta. Za prenovo Libertasa stoji arhitekturni biro ARP, arhitekt Matjaž Bolčina pa je v pogovoru z Nevo Zajc povedal nekaj več o konceptu te prenove in vprašanjih, ki so se ob tem porajala.
Kdor se vozi po koprski severni obvoznici, je lahko v minulih dneh opazil, da se je je začelo okrog nekdanjega skladišča soli Libertas premikati. Gre za pripravljalna dela, predvsem praznjenje in rušitvena dela v notranjosti, ki napovedujejo začetek prenove. Zanimivo ob tem je, da bo občina vzpostavila nekakšno "odprto gradbišče", ki bo radovednim omogočilo, da si 104 metre dolgo zgradbo pogledajo od znotraj. Vloga nekdanjega skladišča soli se bo s prenovo povsem spremenila, saj bo postalo novo kulturno središče in stičišče, ki naj bi ga odprli konec prihodnjega leta. Za prenovo Libertasa stoji arhitekturni biro ARP, arhitekt Matjaž Bolčina pa je v pogovoru z Nevo Zajc povedal nekaj več o konceptu te prenove in vprašanjih, ki so se ob tem porajala.
Klub študentov občine Koper se v petek seli na novo lokacijo - delovanje bo še vedno na Cankarjevi ulici, a v drugih, večjih prostorih. V prostovoljnem združenju koprskih študentov in dijakov poudarjajo, da želijo tudi z novimi prostori prispevati k izboljšanju mladinskega dogajanja v občini. Kako je v Istri poskrbljeno za ponudbo tovrstnih dogodkov in kako mladina ocenjuje tamkajšnje nočno življenje?
Klub študentov občine Koper se v petek seli na novo lokacijo - delovanje bo še vedno na Cankarjevi ulici, a v drugih, večjih prostorih. V prostovoljnem združenju koprskih študentov in dijakov poudarjajo, da želijo tudi z novimi prostori prispevati k izboljšanju mladinskega dogajanja v občini. Kako je v Istri poskrbljeno za ponudbo tovrstnih dogodkov in kako mladina ocenjuje tamkajšnje nočno življenje?
Skupina Masharik se po uspehu debitantskega albuma Otroci cvetja vrača z novim singlom Tujec, ki že v začetku pritegne s svojo energijo in edinstvenim zvokom. Po številnih pohvalah kritikov in občinstva so se Masharik uveljavili kot eden najbolj obetavnih slovenskih bandov. Vse pesmi so postale tudi Popevka tedna na Valu 202, bili so tudi prejemniki zlate piščali za novinca leta, skladba Otroci cvetja je postala najbolj predvajanih na Radiu Koper. Novi singel Tujec ponuja močne kitarske rife, čustvene vokale in intrigantno produkcijo, medtem ko videospot za pesem, ki so ga posneli v ulični galeriji Mitnica v Ljubljani, dodaja še vizualno globino. Tujcu ste namenili tudi največ glasov v naši rubriki Pomladna pesem in pol. Več boste slišali pogovoru s kitaristko in vokalistko Mašo Bogataj.
Skupina Masharik se po uspehu debitantskega albuma Otroci cvetja vrača z novim singlom Tujec, ki že v začetku pritegne s svojo energijo in edinstvenim zvokom. Po številnih pohvalah kritikov in občinstva so se Masharik uveljavili kot eden najbolj obetavnih slovenskih bandov. Vse pesmi so postale tudi Popevka tedna na Valu 202, bili so tudi prejemniki zlate piščali za novinca leta, skladba Otroci cvetja je postala najbolj predvajanih na Radiu Koper. Novi singel Tujec ponuja močne kitarske rife, čustvene vokale in intrigantno produkcijo, medtem ko videospot za pesem, ki so ga posneli v ulični galeriji Mitnica v Ljubljani, dodaja še vizualno globino. Tujcu ste namenili tudi največ glasov v naši rubriki Pomladna pesem in pol. Več boste slišali pogovoru s kitaristko in vokalistko Mašo Bogataj.
V koprskem mestnem jedru sta prejšnji mesec skoraj istočasno vrata odprli trgovini z rabljenimi oblačili. 2.0 Skica je, kot že ime pove, zrasla v prostorih nekdanjega lokala Skica, Fashion Finds Koper pa najdemo nekaj korakov stran, blizu Gortanovega trga, v Ulici pri velikih vratih. Povabili smo se na obisk v obe trgovini. Naši sogovornici sta bilii 28-letna Koprčanka Naja Stanić in 31-letna Barbara Krnjak iz Ankarana.
V koprskem mestnem jedru sta prejšnji mesec skoraj istočasno vrata odprli trgovini z rabljenimi oblačili. 2.0 Skica je, kot že ime pove, zrasla v prostorih nekdanjega lokala Skica, Fashion Finds Koper pa najdemo nekaj korakov stran, blizu Gortanovega trga, v Ulici pri velikih vratih. Povabili smo se na obisk v obe trgovini. Naši sogovornici sta bilii 28-letna Koprčanka Naja Stanić in 31-letna Barbara Krnjak iz Ankarana.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Pomlad je čas za številne organizirane čistilne akcije po vsej Sloveniji. Lawrence Squire, Anglež, ki je svoj dom našel v Poljubinju na Tolminskem, pa ne čaka nanje. Pred dobrim letom dni se je prvič odločil, da bo prostor ob cestah počistil kar sam, na svojem električnem kolesu. Lepo vreme zato večkrat izkoristi za pobiranje smeti. Samo letos je ob posoških cestah te pobiral že sedemkrat. Prav ta teden je občinski svet potrdil, da bo na majski slavnostni seji za skrb za okolje v dolini Soče in spodbujanje širših razprav o onesnaževanju prejel zahvalo Občine Tolmin. Rokavice v eno roko ter radijski snemalnik v drugo je vzela tudi Mariša Bizjak in se Lawrencu pridružila pri čistilni akciji.
Pomlad je čas za številne organizirane čistilne akcije po vsej Sloveniji. Lawrence Squire, Anglež, ki je svoj dom našel v Poljubinju na Tolminskem, pa ne čaka nanje. Pred dobrim letom dni se je prvič odločil, da bo prostor ob cestah počistil kar sam, na svojem električnem kolesu. Lepo vreme zato večkrat izkoristi za pobiranje smeti. Samo letos je ob posoških cestah te pobiral že sedemkrat. Prav ta teden je občinski svet potrdil, da bo na majski slavnostni seji za skrb za okolje v dolini Soče in spodbujanje širših razprav o onesnaževanju prejel zahvalo Občine Tolmin. Rokavice v eno roko ter radijski snemalnik v drugo je vzela tudi Mariša Bizjak in se Lawrencu pridružila pri čistilni akciji.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je odkrila nov rastlinski rod in vrsto.Odkritje predstavlja eno največjih v zadnjih 200 letih v raziskavah raznolikosti in evolucije rastlin. Mednarodno ekipo je vodil raziskovalec dr. Boštjan Surina, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Reki in sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. S sodelavcem dr. Petrom Glasnovičem sta v pogovoru povedala, kako so potekale raziskave in kako je prišlo do tega izjemnega in naključnega odkritja v Črni gori.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je odkrila nov rastlinski rod in vrsto.Odkritje predstavlja eno največjih v zadnjih 200 letih v raziskavah raznolikosti in evolucije rastlin. Mednarodno ekipo je vodil raziskovalec dr. Boštjan Surina, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Reki in sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. S sodelavcem dr. Petrom Glasnovičem sta v pogovoru povedala, kako so potekale raziskave in kako je prišlo do tega izjemnega in naključnega odkritja v Črni gori.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
Letošnja izvedba pohoda Po stopinjah Valentina Staniča bo še posebej slovesna, saj praznuje jubilejno 30. obletnico. Gre za izjemen dogodek, ki vsako leto poveže ljubitelje gora, zgodovine in narave ter jih popelje po slikoviti poti od Solkana do Kanala. Ta pohod ni le preizkus telesne pripravljenosti, ampak tudi pravi balzam za dušo, saj ponuja dih jemajoče razglede na Sočo in okoliške vrhove. Da bo pot dobro označena in pripravljena na pohodnike, se je na traso že minuli teden odpravil del organizacijske ekipe, med njimi tudi predsednik društva Luka Jurc. V Kanalu jih je pričakal Boštjan Simčič. Kako potekajo priprave, kaj vse jih čaka na trasi in kakšno vzdušje pričakujejo ob tej posebni obletnici, nam bo povedal Luka Jurca.
Letošnja izvedba pohoda Po stopinjah Valentina Staniča bo še posebej slovesna, saj praznuje jubilejno 30. obletnico. Gre za izjemen dogodek, ki vsako leto poveže ljubitelje gora, zgodovine in narave ter jih popelje po slikoviti poti od Solkana do Kanala. Ta pohod ni le preizkus telesne pripravljenosti, ampak tudi pravi balzam za dušo, saj ponuja dih jemajoče razglede na Sočo in okoliške vrhove. Da bo pot dobro označena in pripravljena na pohodnike, se je na traso že minuli teden odpravil del organizacijske ekipe, med njimi tudi predsednik društva Luka Jurc. V Kanalu jih je pričakal Boštjan Simčič. Kako potekajo priprave, kaj vse jih čaka na trasi in kakšno vzdušje pričakujejo ob tej posebni obletnici, nam bo povedal Luka Jurca.
Legendarna skupina Kameleoni je sinoči v prijetno zapolnjeni areni Bonifika proslavila šestdesetletnico nastanka. Njeni člani so zaznamovali glasbeno delovanje ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prisluhnil jim je Armando Šturman.
Legendarna skupina Kameleoni je sinoči v prijetno zapolnjeni areni Bonifika proslavila šestdesetletnico nastanka. Njeni člani so zaznamovali glasbeno delovanje ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prisluhnil jim je Armando Šturman.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Žiga Čopi je glasbenik mnogih talentov, ki nosi glasbo v genih. Sprva je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji . Nato pa je preskočila iskrica tudi za solopetje. Na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG je med izjemnimi mladimi glasbeniki zablestel ter osvojil absolutnih 100 točk, zlato priznanje in 1. mesto.
Žiga Čopi je glasbenik mnogih talentov, ki nosi glasbo v genih. Sprva je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji . Nato pa je preskočila iskrica tudi za solopetje. Na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG je med izjemnimi mladimi glasbeniki zablestel ter osvojil absolutnih 100 točk, zlato priznanje in 1. mesto.
Partnerstvo kraške suhozidne gradnje obeležuje letos 10 let delovanja. Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. V partnerstvu zato skozi teorijo in prakso ozaveščajo o pomenu njihove ohranitve za prihodnje rodove.
Partnerstvo kraške suhozidne gradnje obeležuje letos 10 let delovanja. Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. V partnerstvu zato skozi teorijo in prakso ozaveščajo o pomenu njihove ohranitve za prihodnje rodove.
Pomlad prinaša prve letošnje tekaške preizkušnje. Tekači se bodo prvič zbrali na Krasu, v Sežani, kjer bo to nedeljo potekal 23. Mali kraški maraton. Z nami je bil Žan Papič.
Pomlad prinaša prve letošnje tekaške preizkušnje. Tekači se bodo prvič zbrali na Krasu, v Sežani, kjer bo to nedeljo potekal 23. Mali kraški maraton. Z nami je bil Žan Papič.
V oddaji Midva bomo spoznali Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje - sošolki v srednji šoli, učiteljici in humanitarki majhnega društva z velikim srcem - društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Po njem so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta naši sogovornici Nataši Benčič, ki ju je povabila na radijski obisk.
V oddaji Midva bomo spoznali Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje - sošolki v srednji šoli, učiteljici in humanitarki majhnega društva z velikim srcem - društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Po njem so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta naši sogovornici Nataši Benčič, ki ju je povabila na radijski obisk.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
V Sončni dvorani v Izoli so 20. februarja 2025 odprli razstavo fotografij članov fotografske skupine Univerze za 3. življenjsko obdobje Morje v Izoli z naslovom Nekoč na vasi. Fotografije so posneli v zaselku Vršič blizu vasi Truške in si pomagali tudi kot statisti, člani so fotografirali drug drugega. Mentor zelo dejavne skupine je že vrsto let fotograf Remigio Grižonič, ki članom skupine vsako leto postavlja nove fotografske izzive in je leta 2024 za svoje mentorsko delo prejel tudi priznanje z zlatom grbom Izole ob občinskem prazniku.Fotografi te skupne so res ustvarjalna skupina ljudi. O razstavi, pomenu ustvarjalnosti in fotografiiji se z Remigiom Grižobičem pogovarja Nataša Benčič
V Sončni dvorani v Izoli so 20. februarja 2025 odprli razstavo fotografij članov fotografske skupine Univerze za 3. življenjsko obdobje Morje v Izoli z naslovom Nekoč na vasi. Fotografije so posneli v zaselku Vršič blizu vasi Truške in si pomagali tudi kot statisti, člani so fotografirali drug drugega. Mentor zelo dejavne skupine je že vrsto let fotograf Remigio Grižonič, ki članom skupine vsako leto postavlja nove fotografske izzive in je leta 2024 za svoje mentorsko delo prejel tudi priznanje z zlatom grbom Izole ob občinskem prazniku.Fotografi te skupne so res ustvarjalna skupina ljudi. O razstavi, pomenu ustvarjalnosti in fotografiiji se z Remigiom Grižobičem pogovarja Nataša Benčič
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Na oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru že nekaj let pripravljajo pravljične ure za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let. Branje je pravzaprav priporočljivo že od otrokovega rojstva dalje, saj krepi čustvene vezi med otrokom in starši. V knjižnici najmlajši ne vstopajo le v knjižne svetove pravljic, temveč ob tem spoznavajo tudi zvoke in glasbila ter se s sovrstniki radi tudi igrajo.
Na oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru že nekaj let pripravljajo pravljične ure za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let. Branje je pravzaprav priporočljivo že od otrokovega rojstva dalje, saj krepi čustvene vezi med otrokom in starši. V knjižnici najmlajši ne vstopajo le v knjižne svetove pravljic, temveč ob tem spoznavajo tudi zvoke in glasbila ter se s sovrstniki radi tudi igrajo.
Na Semeniški ulici 12 v Gorici je svoja vrata modnim ustvarjalcem iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije odprl projekt D Studio. Zamislili sta si ga Dominique Pozzo in Dragana Radošević, ki upata, da Gorica ne bo znana le po prireditvi Okusi brez meja.
Na Semeniški ulici 12 v Gorici je svoja vrata modnim ustvarjalcem iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije odprl projekt D Studio. Zamislili sta si ga Dominique Pozzo in Dragana Radošević, ki upata, da Gorica ne bo znana le po prireditvi Okusi brez meja.
Balinanje je v Sloveniji še vedno zelo priljubljeno. Običajno ga povezujemo z moškimi, a se z njim ukvarjajo tudi ženske. Največkrat pod okriljem društev upokojencev. Tako je pred dobrimi štirimi desetletji nastala tudi prva ženska balinarska ekipa v Izoli, ki velja za začetek organiziranega ženskega balinanja v Izoli. V tem obmorskem mestecu danes deluje več ženskih balinarskih ekip, pri vseh pa se soočajo z enakimi izzivi, kako za balinanje navdušiti mlade. Čeprav se trudijo, pretiranega uspeha do zdaj ni bilo. A nekaj je gotovo, če balinarke niso obupale na težkem začetku, tudi zdaj ne bodo! Na četrtkovem treningu jih je obiskala Jasna Preskar in jih povprašala o marsičem.
Balinanje je v Sloveniji še vedno zelo priljubljeno. Običajno ga povezujemo z moškimi, a se z njim ukvarjajo tudi ženske. Največkrat pod okriljem društev upokojencev. Tako je pred dobrimi štirimi desetletji nastala tudi prva ženska balinarska ekipa v Izoli, ki velja za začetek organiziranega ženskega balinanja v Izoli. V tem obmorskem mestecu danes deluje več ženskih balinarskih ekip, pri vseh pa se soočajo z enakimi izzivi, kako za balinanje navdušiti mlade. Čeprav se trudijo, pretiranega uspeha do zdaj ni bilo. A nekaj je gotovo, če balinarke niso obupale na težkem začetku, tudi zdaj ne bodo! Na četrtkovem treningu jih je obiskala Jasna Preskar in jih povprašala o marsičem.
Po prvem epidmeičnem valu smo leta 2020 k razmisleku o posledicah tako posebnega, drugačnega in negotovega obdobja povabili pisatelja, filozofa, ekonomista, sociologinjo, zgodovinarja. Poskušali smo razumeti, kako nas bo epidemija zaznamovala, spremenila, se bomo česa naučili?To smo takrat vprašali učiteljico Bojano Pivk Križnar, pisatelja Gorana Vojnoviča in filozofa Mirta Komela. Pet let pozneje smo jih poklicali znova.
Po prvem epidmeičnem valu smo leta 2020 k razmisleku o posledicah tako posebnega, drugačnega in negotovega obdobja povabili pisatelja, filozofa, ekonomista, sociologinjo, zgodovinarja. Poskušali smo razumeti, kako nas bo epidemija zaznamovala, spremenila, se bomo česa naučili?To smo takrat vprašali učiteljico Bojano Pivk Križnar, pisatelja Gorana Vojnoviča in filozofa Mirta Komela. Pet let pozneje smo jih poklicali znova.
Turizem je gospodarska panoga, ki je bila v zadnjih letih postavljena pred velike izzive. Pet let je minilo od pandemije covida-19, ki je globalno pretresla tudi turistični sektor. Meje so se zapirale, potovanja so obstala, hoteli in restavracije so se soočali z nepredstavljivimi izgubami. Kako uspešno se je turizem preoblikoval in ali je uspel poiskati nove poti do turistov, smo ugotavljali z Miho Bratcem, višjim predavateljem s portoroške Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
Turizem je gospodarska panoga, ki je bila v zadnjih letih postavljena pred velike izzive. Pet let je minilo od pandemije covida-19, ki je globalno pretresla tudi turistični sektor. Meje so se zapirale, potovanja so obstala, hoteli in restavracije so se soočali z nepredstavljivimi izgubami. Kako uspešno se je turizem preoblikoval in ali je uspel poiskati nove poti do turistov, smo ugotavljali z Miho Bratcem, višjim predavateljem s portoroške Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.