Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.
Nedavno so v Domu knjige v Kopru predstavili knjigo Kje so moji ključi?, ki je izšla pod okriljem projekta Znanost na cesti, izdala pa jo je založba Mladinska knjiga. V knjigi je zbranih 64 zgodb 27 avtoric in avtorjev. Zgodbe so napisali otroci, svojci, partnerji zdravstveni in domski delavci, ki so v stiku z ljudmi z demenco. Zgodbe niso niso samo nesrečne, so tudi srčne in duhovite. O pomenu knjige, o tem kaj je še potrebno storiti na tem področju, o njihovih izkušnjah z boleznijo, smo se pogovarjali z: - mag. Tatjano Cvetko, zdravnica in predsednica primorske Spominčice; - Štefanijo Lukič Zlobec, od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki se je kot prostovoljka pridružila Spominčici leta 2009 - dr. Sašo Novak, znanstveno svetnico na Institutu Jožef Stefan in profesorico na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer poučuje komuniciranje znanosti. Obenem je tudi vodja projekta Znanost na cesti, ki prispeva k lažjemu razumevanju znanosti v slovenski družbi.
Nedavno so v Domu knjige v Kopru predstavili knjigo Kje so moji ključi?, ki je izšla pod okriljem projekta Znanost na cesti, izdala pa jo je založba Mladinska knjiga. V knjigi je zbranih 64 zgodb 27 avtoric in avtorjev. Zgodbe so napisali otroci, svojci, partnerji zdravstveni in domski delavci, ki so v stiku z ljudmi z demenco. Zgodbe niso niso samo nesrečne, so tudi srčne in duhovite. O pomenu knjige, o tem kaj je še potrebno storiti na tem področju, o njihovih izkušnjah z boleznijo, smo se pogovarjali z: - mag. Tatjano Cvetko, zdravnica in predsednica primorske Spominčice; - Štefanijo Lukič Zlobec, od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki se je kot prostovoljka pridružila Spominčici leta 2009 - dr. Sašo Novak, znanstveno svetnico na Institutu Jožef Stefan in profesorico na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer poučuje komuniciranje znanosti. Obenem je tudi vodja projekta Znanost na cesti, ki prispeva k lažjemu razumevanju znanosti v slovenski družbi.
Naš sodelavec z Radia Capodistria Antonio Saccone se je minuli teden vrnil z Japonske, kjer je 23. septembra - prav na slovenski dan športa - na razstavi Osaka EXPO predstavil »Športne trenerje na kvadrat«. Gre za evropski projekt, ki je povezan s socialnim vključevanjem ljudi z migrantskim ozadjem v šport. Predstavitev na svetovni razstavi EXPO je bila priložnost za razmislek o povezavah med športom in družbo. Med obiskom v Osaki je pred mikrofon povabil direktorja slovenskega paviljona Gorazda Skrta.
Naš sodelavec z Radia Capodistria Antonio Saccone se je minuli teden vrnil z Japonske, kjer je 23. septembra - prav na slovenski dan športa - na razstavi Osaka EXPO predstavil »Športne trenerje na kvadrat«. Gre za evropski projekt, ki je povezan s socialnim vključevanjem ljudi z migrantskim ozadjem v šport. Predstavitev na svetovni razstavi EXPO je bila priložnost za razmislek o povezavah med športom in družbo. Med obiskom v Osaki je pred mikrofon povabil direktorja slovenskega paviljona Gorazda Skrta.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
V rubriki Poletna pesem in pol smo poklepetali s Petrom Lovšinom. Njegova skladba "Ni mi dost" je prepričala največ poslušalcev radia Koper. Lovšinov najnovejši album z naslovom "Za sto let naprej" je od začetka septembra 2025 na voljo na vseh pretočnih platformah, različica na vinilu pa bo na voljo v oktobru. O sufijih, neoliberalcih in služabnikih, civilni družbi ter uporu se je Peter Lovšin pogovarjal z Mojco Klarič.
V rubriki Poletna pesem in pol smo poklepetali s Petrom Lovšinom. Njegova skladba "Ni mi dost" je prepričala največ poslušalcev radia Koper. Lovšinov najnovejši album z naslovom "Za sto let naprej" je od začetka septembra 2025 na voljo na vseh pretočnih platformah, različica na vinilu pa bo na voljo v oktobru. O sufijih, neoliberalcih in služabnikih, civilni družbi ter uporu se je Peter Lovšin pogovarjal z Mojco Klarič.
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Pod Krnom je proti koncu druge svetovne vojne strmoglavil ameriški bombnik B-24 Liberator. Kaj se je zgodilo z njegovo posadko in kdo jim je pomagal? To je zgodba, ki se je začela januarja 1945 in še danes odmeva skozi spomine. Te sta na razstavi »Reševanje v dolini Soče« ob 80. obletnici strmoglavljenja letala zbrali vnukinji enega od preživelih članov posadke Billa Pettyja. Svojo zgodbo je že leta 1990 opisal tudi v knjigi Pogrešan v akciji – 72 dni za sovražnikovimi linijami. Ob tej priložnosti jo je prevedla domačinka Katja Pignatari. Otvoritve razstave v Kobariškem muzeju so se udeležili tudi potomci Billa Pettyja in domačinov, ki so se posadki pomagali rešiti. Razstava bo na ogled še do konca leta. Zgodbo je v radijsko obliko prelila Mariša Bizjak. Pripoved Billa Pettyja je bral Igor Velše, glasove so prispevali še Lidija Hartman, Aleksander Golja in Matjaž Romih.
Pod Krnom je proti koncu druge svetovne vojne strmoglavil ameriški bombnik B-24 Liberator. Kaj se je zgodilo z njegovo posadko in kdo jim je pomagal? To je zgodba, ki se je začela januarja 1945 in še danes odmeva skozi spomine. Te sta na razstavi »Reševanje v dolini Soče« ob 80. obletnici strmoglavljenja letala zbrali vnukinji enega od preživelih članov posadke Billa Pettyja. Svojo zgodbo je že leta 1990 opisal tudi v knjigi Pogrešan v akciji – 72 dni za sovražnikovimi linijami. Ob tej priložnosti jo je prevedla domačinka Katja Pignatari. Otvoritve razstave v Kobariškem muzeju so se udeležili tudi potomci Billa Pettyja in domačinov, ki so se posadki pomagali rešiti. Razstava bo na ogled še do konca leta. Zgodbo je v radijsko obliko prelila Mariša Bizjak. Pripoved Billa Pettyja je bral Igor Velše, glasove so prispevali še Lidija Hartman, Aleksander Golja in Matjaž Romih.
Obalni komorni orkester živi med nami že 42 let in združuje ljubiteljske in tudi profesionalne glasbenike ob morju. V letih delovanja redno pripravljajo koncerte v vseh letnih časih - z raznoliko glasbo in gostujočimi solisti. Umetniško pot orkestra so od prvega dirigenta Boruta Logarja, ki je orkester vodil najdlje, zaznamovali tudi drugi dirigenti – Marko Vatovec, Aleksandar Spasič in Patrrik Greblo. Danes orkester deluje pod umetniškim vodstvom prof. Vlada Repšeta in za svoje koncerte projektno izbirajo nova glasbena sodelovanja z različnimi dirigenti. Letos so prvič v svoji zgodovoni razpisali glasbeni abonma za niz 4ih koncertov. Abonma je naprodaj v v Gledališču Koper , na sedežu Tica v veži Pretorske palače, na spletu npa a strani Moje karte. Si - tu še do 24. septembra. Abonmajsko ponudbo nam je predstavil umetniški vodja Obalnega komornega orkestra, Vlado Repše. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Obalni komorni orkester živi med nami že 42 let in združuje ljubiteljske in tudi profesionalne glasbenike ob morju. V letih delovanja redno pripravljajo koncerte v vseh letnih časih - z raznoliko glasbo in gostujočimi solisti. Umetniško pot orkestra so od prvega dirigenta Boruta Logarja, ki je orkester vodil najdlje, zaznamovali tudi drugi dirigenti – Marko Vatovec, Aleksandar Spasič in Patrrik Greblo. Danes orkester deluje pod umetniškim vodstvom prof. Vlada Repšeta in za svoje koncerte projektno izbirajo nova glasbena sodelovanja z različnimi dirigenti. Letos so prvič v svoji zgodovoni razpisali glasbeni abonma za niz 4ih koncertov. Abonma je naprodaj v v Gledališču Koper , na sedežu Tica v veži Pretorske palače, na spletu npa a strani Moje karte. Si - tu še do 24. septembra. Abonmajsko ponudbo nam je predstavil umetniški vodja Obalnega komornega orkestra, Vlado Repše. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.