Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Današnji otroci živijo v svetu, vse bolj zasičenem s tehnologijo. Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se največkrat sprašujemo, koliko časa lahko otroci gledajo zaslone. A pravo vprašanje je, kaj naj gledajo, meni medijska psihologinja in urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija Martina Peštaj. Po predavanju v tolminski knjižnici, ki ga je organizirala Ljudska univerza Posoškega razvojnega centra, se je z njo pogovarjala Mariša Bizjak. Med drugim boste izvedeli, kaj v prazničnem decembrskem programu za otroke in mladostnike pripravljajo na TV Slovenija.
Današnji otroci živijo v svetu, vse bolj zasičenem s tehnologijo. Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se največkrat sprašujemo, koliko časa lahko otroci gledajo zaslone. A pravo vprašanje je, kaj naj gledajo, meni medijska psihologinja in urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija Martina Peštaj. Po predavanju v tolminski knjižnici, ki ga je organizirala Ljudska univerza Posoškega razvojnega centra, se je z njo pogovarjala Mariša Bizjak. Med drugim boste izvedeli, kaj v prazničnem decembrskem programu za otroke in mladostnike pripravljajo na TV Slovenija.
Alex Volasko, pevec, avtor in producent, predstavlja naslovno skladbo novega albuma Ognjemet. Zastavljena je bolj bendovsko, ritmična je in brez olepševanja govori o odnosih, ki močno zasijejo in hitro izginejo. Nič bleščečih romantičnih iluzij; prej realnost pričakovanj, ki se pogosto izkažejo za največjega požigalca. Pesem hkrati nakazuje njegovo vrnitev k bolj živemu, koncertnemu zvoku..
Alex Volasko, pevec, avtor in producent, predstavlja naslovno skladbo novega albuma Ognjemet. Zastavljena je bolj bendovsko, ritmična je in brez olepševanja govori o odnosih, ki močno zasijejo in hitro izginejo. Nič bleščečih romantičnih iluzij; prej realnost pričakovanj, ki se pogosto izkažejo za največjega požigalca. Pesem hkrati nakazuje njegovo vrnitev k bolj živemu, koncertnemu zvoku..
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Šempetru pri Novi Gorici, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Šempetru pri Novi Gorici, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na sceno s povsem novo energijo in iskreno pop-rock izpovedjo Neznano. Skladba nosi osebni pečat pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko v življenju začutimo potrebo po spremembi — tudi takrat, ko še ne vemo, kam pelje pot. Neznano tako ni prostor strahu, temveč prostor rasti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na sceno s povsem novo energijo in iskreno pop-rock izpovedjo Neznano. Skladba nosi osebni pečat pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko v življenju začutimo potrebo po spremembi — tudi takrat, ko še ne vemo, kam pelje pot. Neznano tako ni prostor strahu, temveč prostor rasti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Vila Panajotopulo v Bertokih pri Kopru je skozi svoje življenje doživela več prenov in predelav ter gostila obilico različnih programov, sedaj pa že mnogo let sameva in počasi propada. Je kot speča Trnuljčica, so v Krajevni skupnosti Bertoki pred dnevi zapisali na vabilo k pogovoru z mladim arhitektom Elijo Štaderjem, ki je v magistrskem delu raziskal potencialne možnosti oživljanja stavbne dediščine z ustreznim programom.
Vila Panajotopulo v Bertokih pri Kopru je skozi svoje življenje doživela več prenov in predelav ter gostila obilico različnih programov, sedaj pa že mnogo let sameva in počasi propada. Je kot speča Trnuljčica, so v Krajevni skupnosti Bertoki pred dnevi zapisali na vabilo k pogovoru z mladim arhitektom Elijo Štaderjem, ki je v magistrskem delu raziskal potencialne možnosti oživljanja stavbne dediščine z ustreznim programom.
Na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju je nastala nova knjiga Dolga pot do miru. Premierno jo je na prvem večeru cikla "Podpisani"! v Kinogledališču Tolmin predstavil eden od avtorjev – dolgoletni vojni poročevalec in novinar Boštjan Videmšek. V njej opisuje vzhodna bojišča prve svetovne vojne, Ukrajino, Auschwitz in Srebrenico, več čas pa v pripoved prepleta tudi dogajanje v Gazi. Drugi del knjige je napisala italijanska novinarka Abha Valentina Lo Surdo, ki se je na Poti miru pogovarjala z različnimi sogovorniki. Za strokovni pregled je poskrbela zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. Marca bo knjiga na voljo tudi v italijanskem prevodu. Knjiga Dolga pot do miru je nastala s podporo projekta Beyond walk of peace, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Partnerji projekta so Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Občina Miren-Kostanjevica, PromoTurismoFVG, EZTS GO/GECT GO, Associazione Culturale èStoria.
Na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju je nastala nova knjiga Dolga pot do miru. Premierno jo je na prvem večeru cikla "Podpisani"! v Kinogledališču Tolmin predstavil eden od avtorjev – dolgoletni vojni poročevalec in novinar Boštjan Videmšek. V njej opisuje vzhodna bojišča prve svetovne vojne, Ukrajino, Auschwitz in Srebrenico, več čas pa v pripoved prepleta tudi dogajanje v Gazi. Drugi del knjige je napisala italijanska novinarka Abha Valentina Lo Surdo, ki se je na Poti miru pogovarjala z različnimi sogovorniki. Za strokovni pregled je poskrbela zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. Marca bo knjiga na voljo tudi v italijanskem prevodu. Knjiga Dolga pot do miru je nastala s podporo projekta Beyond walk of peace, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Partnerji projekta so Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Občina Miren-Kostanjevica, PromoTurismoFVG, EZTS GO/GECT GO, Associazione Culturale èStoria.
V Goriških Brdih se danes soočajo z obsežnimi posledicami silovitega deževja, ki je povzročilo več kot 30 poškodb na cestah, sprožilo plazove in odneslo most med Drnovkom in Vedrijanom. Nekatere briške vasice, kjer živi okoli 150 ljudi, so še vedno težko dostopne. Na občini opozarjajo, da gre za škodo v večmilijonskem obsegu in da bo sanacija dolgotrajen in zahteven proces, ki ga občina Brda ne bo zmogla sama izpeljati. Trenutno si razmere na terenu ogleduje državni poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, pridružila se mu bo tudi ministrica za infrastruro, Alenka Bratušek. V Brdih je tudi naša ekipa: Mitja Marsič, Mateja Grebenjak, Mariša Bizjak in Nataša Uršič.
V Goriških Brdih se danes soočajo z obsežnimi posledicami silovitega deževja, ki je povzročilo več kot 30 poškodb na cestah, sprožilo plazove in odneslo most med Drnovkom in Vedrijanom. Nekatere briške vasice, kjer živi okoli 150 ljudi, so še vedno težko dostopne. Na občini opozarjajo, da gre za škodo v večmilijonskem obsegu in da bo sanacija dolgotrajen in zahteven proces, ki ga občina Brda ne bo zmogla sama izpeljati. Trenutno si razmere na terenu ogleduje državni poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, pridružila se mu bo tudi ministrica za infrastruro, Alenka Bratušek. V Brdih je tudi naša ekipa: Mitja Marsič, Mateja Grebenjak, Mariša Bizjak in Nataša Uršič.
Iz imena Šesti metek, so odvrgli metek in ostali samo Šesti. Mariborska mlada zasedba Šesti je minulo soboto izdala prvi album z naslovom Zmeden. Skladba Dlan pa odpira to poglavje z nežno, a globoko bolečino. To je pesem o trenutku, ko ljubezen razpoka, a upanje še diha pod pepelom spominov.
Iz imena Šesti metek, so odvrgli metek in ostali samo Šesti. Mariborska mlada zasedba Šesti je minulo soboto izdala prvi album z naslovom Zmeden. Skladba Dlan pa odpira to poglavje z nežno, a globoko bolečino. To je pesem o trenutku, ko ljubezen razpoka, a upanje še diha pod pepelom spominov.
Danes je praznik. Ne le zato, ker je nedelja, temveč tudi zato, ker poteka Festival slovenskega šansona 2025 pod okriljem Prvega programa Radia Slovenija. Enajst izbranih novih šansonov se bo predstavilo na nocojšnji prireditvi v Kulturnem domu Velenje, podeljenih bo več nagrad in tudi nagrada Franeta Milčinskega Ježka. Pred neposrednim prenosom, ki mu boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Koper nocoj ob 20.00, vam tu predstavljamo reportažni zapis iz včerajšnje celodnevne tonske vaje s premierno predstavitvijo odlomkov vseh novih šansonov
Danes je praznik. Ne le zato, ker je nedelja, temveč tudi zato, ker poteka Festival slovenskega šansona 2025 pod okriljem Prvega programa Radia Slovenija. Enajst izbranih novih šansonov se bo predstavilo na nocojšnji prireditvi v Kulturnem domu Velenje, podeljenih bo več nagrad in tudi nagrada Franeta Milčinskega Ježka. Pred neposrednim prenosom, ki mu boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Koper nocoj ob 20.00, vam tu predstavljamo reportažni zapis iz včerajšnje celodnevne tonske vaje s premierno predstavitvijo odlomkov vseh novih šansonov
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
Zdravnik in psihiater dr. Marko Pišljar iz Godoviča je nekdanji dolgoletni predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija in docent Univerze na Primorskem. Upokojil se je pred tremi leti, še vedno je aktiven kot predavatelj. Vzporedno z akademsko kariero se je posvečal poeziji in svoje misli in občutja prelival v verze. Prvo pesniško zbirko z naslovom Odsevi bližine je izdal v začetku leta 2022, letos pa naslednjo z naslovom Šepet križpotij. Pred kratkim jo je predstavil na literarnem večeru v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
Zdravnik in psihiater dr. Marko Pišljar iz Godoviča je nekdanji dolgoletni predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija in docent Univerze na Primorskem. Upokojil se je pred tremi leti, še vedno je aktiven kot predavatelj. Vzporedno z akademsko kariero se je posvečal poeziji in svoje misli in občutja prelival v verze. Prvo pesniško zbirko z naslovom Odsevi bližine je izdal v začetku leta 2022, letos pa naslednjo z naslovom Šepet križpotij. Pred kratkim jo je predstavil na literarnem večeru v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
Več kot 63 tisoč ljudi, med njimi 20 tisoč otrok je bilo med drugo svetovno vojno pregnanih s svojih domov in odpeljanih v taborišča in izgnanstva. Vse do zdaj te civilne žrtve vojnega nasilja niso prejele niti centa odškodnine. Po več kot tridesetih letih prizadevanj, vse od osamosvojitve Slovenije, država zdaj, z novim zakonom, vendarle vsaj malo popravlja veliko krivico. Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci, bodo lahko prejeli osem tisoč evrov odškodnine. A živih žrtev vojnega nasilja je vse manj. Obiskali smo izgnanko Tončko Senčar iz Pirana.
Več kot 63 tisoč ljudi, med njimi 20 tisoč otrok je bilo med drugo svetovno vojno pregnanih s svojih domov in odpeljanih v taborišča in izgnanstva. Vse do zdaj te civilne žrtve vojnega nasilja niso prejele niti centa odškodnine. Po več kot tridesetih letih prizadevanj, vse od osamosvojitve Slovenije, država zdaj, z novim zakonom, vendarle vsaj malo popravlja veliko krivico. Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci, bodo lahko prejeli osem tisoč evrov odškodnine. A živih žrtev vojnega nasilja je vse manj. Obiskali smo izgnanko Tončko Senčar iz Pirana.
Avtomobilski šport še zdaleč niso samo tisti, ki držijo v rokah volan in so tudi sicer najbolj izpostavljeni. Zelo pomembna je vloga sovoznikov oziroma sovoznic, saj predstavljajo dodaten par oči, ki mu mora voznik popolnoma zaupati. Njihova naloga pa seveda ni samo branje zapiskov na hitrostnih preizkušnjah, ampak tudi koordinacija s servisno ekipo oziroma z vodstvom dirke. V ekipi serijskega državnega prvaka Roka Turka je že več kot desetletje v tej vlogi Blanka Kacin.
Avtomobilski šport še zdaleč niso samo tisti, ki držijo v rokah volan in so tudi sicer najbolj izpostavljeni. Zelo pomembna je vloga sovoznikov oziroma sovoznic, saj predstavljajo dodaten par oči, ki mu mora voznik popolnoma zaupati. Njihova naloga pa seveda ni samo branje zapiskov na hitrostnih preizkušnjah, ampak tudi koordinacija s servisno ekipo oziroma z vodstvom dirke. V ekipi serijskega državnega prvaka Roka Turka je že več kot desetletje v tej vlogi Blanka Kacin.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.
Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.
Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.
Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar. Kino Odeon: 6. in 9. november Kosovelov dom Sežana: 6. november
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar. Kino Odeon: 6. in 9. november Kosovelov dom Sežana: 6. november
Danes se v Uzbekistanu, v mestu Samarkand, začenja generalna konferenca Unesca. 14-dnevno srečanje je pomembno tudi za našo državo, saj bodo delegati odločali o predlogu Slovenije, da se 13. september razglasi za Mednarodni dan jam in krasa. Predlog sta že pred nekaj leti v postopek vložili Mednarodna speleološka zveza in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pobudniki se nadejajo pozitivne odločitve, saj je predlog v oktobru že dobil podporo članic Izvršilnega odbora Unesca.
Danes se v Uzbekistanu, v mestu Samarkand, začenja generalna konferenca Unesca. 14-dnevno srečanje je pomembno tudi za našo državo, saj bodo delegati odločali o predlogu Slovenije, da se 13. september razglasi za Mednarodni dan jam in krasa. Predlog sta že pred nekaj leti v postopek vložili Mednarodna speleološka zveza in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pobudniki se nadejajo pozitivne odločitve, saj je predlog v oktobru že dobil podporo članic Izvršilnega odbora Unesca.
V Kopru si je le še do nedelje mogoče ogledati prizorišča festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki ga organizira društvo Pina. Razstavljena dela in preformanse povezuje naslov Konec sporočila. Trinajsta izdaja IZISA namreč spodbuja k razmisleku o zmožnostih sporazumevanja, iskanja novih poti in upora v času post-resnice in komunikacijskega kapitalizma, v katerem nas preplavljajo dezinformacije, lažne vesti, nepregledna množica podoba in vsebin, ki jih generirajo stroji, denimo, boti in umetna inteligenca. Sodelujoči umetnice in umetniki raziskujejo tudi možnosti medvrstnega dialoga, denimo, med rastlinami in človekom, pa tudi, kako nas umetna inteligenca halucinira. Obenem opozarjajo, da načini njene uporabe pospešujejo avtoritarizem.
V Kopru si je le še do nedelje mogoče ogledati prizorišča festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki ga organizira društvo Pina. Razstavljena dela in preformanse povezuje naslov Konec sporočila. Trinajsta izdaja IZISA namreč spodbuja k razmisleku o zmožnostih sporazumevanja, iskanja novih poti in upora v času post-resnice in komunikacijskega kapitalizma, v katerem nas preplavljajo dezinformacije, lažne vesti, nepregledna množica podoba in vsebin, ki jih generirajo stroji, denimo, boti in umetna inteligenca. Sodelujoči umetnice in umetniki raziskujejo tudi možnosti medvrstnega dialoga, denimo, med rastlinami in človekom, pa tudi, kako nas umetna inteligenca halucinira. Obenem opozarjajo, da načini njene uporabe pospešujejo avtoritarizem.
Vanja Pegan je pesnik. Rad je pesnik in v njegovi zadnji, že sedemnajsti knjigi izpod njegovega peresa, ki je te dni izšla v zbirki Potisk založbe Grafiit, predstavili pa so jo na Largu pri Špini v Izoli pred številnim občinstvom, nam pesnik pove kako je biti pesnik in kakšna je inventura pesnika v naši družbi. Sekstant je naslov knjige, ki je nastajala v treh mesecih lanske zime, razdeljena je na tri sklope - Sekstant, Vedro in Jadro. Sekstant je naprava za merjenje geografske širine, Vedro je - vsebina in Jadro premika plovilo, a premika ga zaradi našega znanja. "Sem točno tu, kjer moram biti", je na predstavitvi povedal Vanja Pegan o knjigi, ki nima uvoda, nima naslovov pesmi - le oštevilčene so. Knjiga je lepa tudi zaradi likovne opreme Gaje Lapajne Stanič. Na klepet je pesnika Vanjo Pegana na ulični predstavitvi knjige povabila Nataša Benčič.
Vanja Pegan je pesnik. Rad je pesnik in v njegovi zadnji, že sedemnajsti knjigi izpod njegovega peresa, ki je te dni izšla v zbirki Potisk založbe Grafiit, predstavili pa so jo na Largu pri Špini v Izoli pred številnim občinstvom, nam pesnik pove kako je biti pesnik in kakšna je inventura pesnika v naši družbi. Sekstant je naslov knjige, ki je nastajala v treh mesecih lanske zime, razdeljena je na tri sklope - Sekstant, Vedro in Jadro. Sekstant je naprava za merjenje geografske širine, Vedro je - vsebina in Jadro premika plovilo, a premika ga zaradi našega znanja. "Sem točno tu, kjer moram biti", je na predstavitvi povedal Vanja Pegan o knjigi, ki nima uvoda, nima naslovov pesmi - le oštevilčene so. Knjiga je lepa tudi zaradi likovne opreme Gaje Lapajne Stanič. Na klepet je pesnika Vanjo Pegana na ulični predstavitvi knjige povabila Nataša Benčič.
Pesem 'Vse imam', ki je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro, zveni kot sončen opomin, da imamo pogosto že vse, kar potrebujemo – le videti moramo. S kampanjo #VseImam skupina spodbuja pogovor o svobodi izražanja in prijateljstvu. Skladbo, ki je postala Pesem in pol, je predstavil Urban Lukman.
Pesem 'Vse imam', ki je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro, zveni kot sončen opomin, da imamo pogosto že vse, kar potrebujemo – le videti moramo. S kampanjo #VseImam skupina spodbuja pogovor o svobodi izražanja in prijateljstvu. Skladbo, ki je postala Pesem in pol, je predstavil Urban Lukman.
Tomi Vugrinec že 17 let živi v Vidmu, čeprav je po rodu iz Lucije. Tja ga je odpeljala ljubezen do umetnosti, kjer je v Villi Manin kot kustos v nekaj letih sooblikoval več izjemnih razstav, ki si jih je ogledalo preko 120 tisoč obiskovalcev iz vse Evrope. Potem se je kot kritik in predavatelj posvečal prepletu mode in umetnosti in končno uresničil svoje sanje - v Vidmu je leta 2023 odprl svojo galerijo Punto. Punto je pravo stičišče lepega. Nizka hiša z notranjim vrtom na robu Vidma je kot oaza, skrita radodevnim pogledom, a polna žlahtnega dogajanja. Vrata je prvič odprla z razstavo del njegovega najljubšega umetnka, Andya Warhola. Tomi Vugrinec, ki ga je na enem od obiskov v domačem kraju za klepet ujela Nataša Benčič, pa za naslednje leto napoveduje veliko zgodbo - razstavo del Marine Abramovič, Ulaya in Igorja Andželiča. Slednji bo najprej v novembru imel samostojno razstavo v Galeriji Punto, skupinska razstava pa bo v Cerkvi Sv. Frančiška v središču Vidma odprla vrata 20.februarja.
Tomi Vugrinec že 17 let živi v Vidmu, čeprav je po rodu iz Lucije. Tja ga je odpeljala ljubezen do umetnosti, kjer je v Villi Manin kot kustos v nekaj letih sooblikoval več izjemnih razstav, ki si jih je ogledalo preko 120 tisoč obiskovalcev iz vse Evrope. Potem se je kot kritik in predavatelj posvečal prepletu mode in umetnosti in končno uresničil svoje sanje - v Vidmu je leta 2023 odprl svojo galerijo Punto. Punto je pravo stičišče lepega. Nizka hiša z notranjim vrtom na robu Vidma je kot oaza, skrita radodevnim pogledom, a polna žlahtnega dogajanja. Vrata je prvič odprla z razstavo del njegovega najljubšega umetnka, Andya Warhola. Tomi Vugrinec, ki ga je na enem od obiskov v domačem kraju za klepet ujela Nataša Benčič, pa za naslednje leto napoveduje veliko zgodbo - razstavo del Marine Abramovič, Ulaya in Igorja Andželiča. Slednji bo najprej v novembru imel samostojno razstavo v Galeriji Punto, skupinska razstava pa bo v Cerkvi Sv. Frančiška v središču Vidma odprla vrata 20.februarja.
Svet športa je odprt za nove panoge oziroma discipline, ki so izpeljanke standardnih. Nekatere se uspešno prebijajo v družino olimpijskih športov. Sodobni trendi gredo pogosto tudi v korak z novimi tehnologijami, ena od nadgradenj klasičnih športov pa je igra z imenom FootGolf, različica golfa z nogometno žogo. V Sloveniji ga poznamo dobro desetletje, na eno prvih igrišč v Sloveniji je nastalo v Bovcu, kjer domuje ekipa svetovnih podprvakov. Na prvi pogled in tudi dejansko je igra zelo preprosta: s čim manj udarci je potrebno spraviti nogometno žogo v luknjo premera pol metra. Oprema so copati, žoga in seveda dobra volja. Ko vsemu temu dodamo tekmovalni izziv, pa pridejo na plano tudi vse tiste podrobnosti, ki najboljše ločijo od ostalih. Zgodovina tega športa pravi, da so nogometaši Totenhama, kjer je takrat igral Nizozemec Williem Korsten, po treningu tekmovali, kdo bo žogo s čim manj udarci spravil do garderobe. Njegov brat in Bas Korsten in Michael Jensen sta tu dobila navdih in leta 2008 zasnovala pravila igre. Ena pomembnih razlik je tudi v tem, da je to šport, ki je namenjen vsem, ne glede na debelino denarnice.
Svet športa je odprt za nove panoge oziroma discipline, ki so izpeljanke standardnih. Nekatere se uspešno prebijajo v družino olimpijskih športov. Sodobni trendi gredo pogosto tudi v korak z novimi tehnologijami, ena od nadgradenj klasičnih športov pa je igra z imenom FootGolf, različica golfa z nogometno žogo. V Sloveniji ga poznamo dobro desetletje, na eno prvih igrišč v Sloveniji je nastalo v Bovcu, kjer domuje ekipa svetovnih podprvakov. Na prvi pogled in tudi dejansko je igra zelo preprosta: s čim manj udarci je potrebno spraviti nogometno žogo v luknjo premera pol metra. Oprema so copati, žoga in seveda dobra volja. Ko vsemu temu dodamo tekmovalni izziv, pa pridejo na plano tudi vse tiste podrobnosti, ki najboljše ločijo od ostalih. Zgodovina tega športa pravi, da so nogometaši Totenhama, kjer je takrat igral Nizozemec Williem Korsten, po treningu tekmovali, kdo bo žogo s čim manj udarci spravil do garderobe. Njegov brat in Bas Korsten in Michael Jensen sta tu dobila navdih in leta 2008 zasnovala pravila igre. Ena pomembnih razlik je tudi v tem, da je to šport, ki je namenjen vsem, ne glede na debelino denarnice.
Ples je marsikomu spremenil življenje in to na bolje. Tako so na eni izmed vaj Športnega društva Plesni spekter povedale članice različnih generacij. Na pobudo podružnice Obala-kras Združenja Europa donna so v društvu ustanovili tudi svojo plesno skupina. Plesalke in vodjo društva Valerijo Rahne Mbanwi smo obiskali v dvorani Kulturnega doma v Bertokih. V organizaciji društva in pod okriljem Plesne zveze Slovenije pripravljjao na Škofijah Kvalifikacijsko tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki se po desetletju vrača v slovensko Istro.
Ples je marsikomu spremenil življenje in to na bolje. Tako so na eni izmed vaj Športnega društva Plesni spekter povedale članice različnih generacij. Na pobudo podružnice Obala-kras Združenja Europa donna so v društvu ustanovili tudi svojo plesno skupina. Plesalke in vodjo društva Valerijo Rahne Mbanwi smo obiskali v dvorani Kulturnega doma v Bertokih. V organizaciji društva in pod okriljem Plesne zveze Slovenije pripravljjao na Škofijah Kvalifikacijsko tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki se po desetletju vrača v slovensko Istro.
V teh dneh se v Kopru prepletajo zvoki zborovske glasbe. Izzvenel je mednarodni zborovski festival, zdaj poteka festival mladinskih zborov Aegis Carminis, ob koncu tedna pričakujemo festival Kitarika in prvi abonmajski koncert Obalnega komornega orkestra. Navdihujoče je bogastvo navzočnosti klasične glasbe, mladosti, kulturnega prepletanja in urejenih harmonij. O glasbenih vsebinah, ki so za nami in o tistih pred nami tečejo besede z udeleženci in umetniškimi vodji: Ambrožem Čopijem, Majo Cilenšek, Tanjo Brecelj Vatovec in Martino Kocjančič Kocjan.
V teh dneh se v Kopru prepletajo zvoki zborovske glasbe. Izzvenel je mednarodni zborovski festival, zdaj poteka festival mladinskih zborov Aegis Carminis, ob koncu tedna pričakujemo festival Kitarika in prvi abonmajski koncert Obalnega komornega orkestra. Navdihujoče je bogastvo navzočnosti klasične glasbe, mladosti, kulturnega prepletanja in urejenih harmonij. O glasbenih vsebinah, ki so za nami in o tistih pred nami tečejo besede z udeleženci in umetniškimi vodji: Ambrožem Čopijem, Majo Cilenšek, Tanjo Brecelj Vatovec in Martino Kocjančič Kocjan.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
Na Ljudski univerzi v Kopru smo se srečali s Kazahstanko, Srbkinjo in Italijanom. Prisluhnite življenjskim zgodbam tujcev, ki se želijo naučiti govoriti 'po slovensko'.
Na Ljudski univerzi v Kopru smo se srečali s Kazahstanko, Srbkinjo in Italijanom. Prisluhnite življenjskim zgodbam tujcev, ki se želijo naučiti govoriti 'po slovensko'.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.