Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Praslovan je dokumentarec, ki spremlja življenje in uspeh enega najpomembnejših kantavtorjev nekdanje Jugoslavije, Zorana Predina. Film razkriva njegovo pot od mladosti v Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, do vrhunca slave s skupino Lačni Franz in solo kariere, ki je iz njega naredila ikono glasbene scene. Film je nastajal 5 let, režiral ga je Slobodan Maksimovič, ki je podpisal številne znane in nagrajene filme: mladinski film Kapa, Nika, Nevidna roka Adama Smitha. Je tudi režiser najbolj gledane tv serije zadnjih desetletij - Primeri inšpektorja Vrenka in številnih dokumentarcev. Zoran Predin pa je - legenda. In o njem v filmu spregovorijo mnogi znani ljudje; Đorđe Balašević, Sašo Hribar, Magnifico, Mef, Vado Kreslin, Đuro, Boris Deđulović, nekaterih tudi žal ni več med nami. Zaradi Zoranovih pesmi so se ne podorčju nekdanje Jugoslavije številni začeli učiti slovenščine. Da so razumeli - pesem. To ni le film o Predinu, je film o časih, ki jih ni več in učna ura zgodovine. Po premieri dokumentarca v kinu Odeon v Izoli se je z Zoranom Predinom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem pogovarjala Nataša Benčič.
Pomlad je čas za številne organizirane čistilne akcije po vsej Sloveniji. Lawrence Squire, Anglež, ki je svoj dom našel v Poljubinju na Tolminskem, pa ne čaka nanje. Pred dobrim letom dni se je prvič odločil, da bo prostor ob cestah počistil kar sam, na svojem električnem kolesu. Lepo vreme zato večkrat izkoristi za pobiranje smeti. Samo letos je ob posoških cestah te pobiral že sedemkrat. Prav ta teden je občinski svet potrdil, da bo na majski slavnostni seji za skrb za okolje v dolini Soče in spodbujanje širših razprav o onesnaževanju prejel zahvalo Občine Tolmin. Rokavice v eno roko ter radijski snemalnik v drugo je vzela tudi Mariša Bizjak in se Lawrencu pridružila pri čistilni akciji.
Pomlad je čas za številne organizirane čistilne akcije po vsej Sloveniji. Lawrence Squire, Anglež, ki je svoj dom našel v Poljubinju na Tolminskem, pa ne čaka nanje. Pred dobrim letom dni se je prvič odločil, da bo prostor ob cestah počistil kar sam, na svojem električnem kolesu. Lepo vreme zato večkrat izkoristi za pobiranje smeti. Samo letos je ob posoških cestah te pobiral že sedemkrat. Prav ta teden je občinski svet potrdil, da bo na majski slavnostni seji za skrb za okolje v dolini Soče in spodbujanje širših razprav o onesnaževanju prejel zahvalo Občine Tolmin. Rokavice v eno roko ter radijski snemalnik v drugo je vzela tudi Mariša Bizjak in se Lawrencu pridružila pri čistilni akciji.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je odkrila nov rastlinski rod in vrsto.Odkritje predstavlja eno največjih v zadnjih 200 letih v raziskavah raznolikosti in evolucije rastlin. Mednarodno ekipo je vodil raziskovalec dr. Boštjan Surina, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Reki in sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. S sodelavcem dr. Petrom Glasnovičem sta v pogovoru povedala, kako so potekale raziskave in kako je prišlo do tega izjemnega in naključnega odkritja v Črni gori.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je odkrila nov rastlinski rod in vrsto.Odkritje predstavlja eno največjih v zadnjih 200 letih v raziskavah raznolikosti in evolucije rastlin. Mednarodno ekipo je vodil raziskovalec dr. Boštjan Surina, kustos v Prirodoslovnem muzeju na Reki in sodelavec Oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem. S sodelavcem dr. Petrom Glasnovičem sta v pogovoru povedala, kako so potekale raziskave in kako je prišlo do tega izjemnega in naključnega odkritja v Črni gori.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
Skupina Tabu pravi, da je pesem z naslovom 'O teh stvareh' ena tistih stvaritev z novega albuma Bonbon, ki se ne ozira na to, ali je zunaj sonce ali dež, temveč boža in praska globoko po duši. Z Iztokom Melanškom se je pogovoril Iztok Novak.
Letošnja izvedba pohoda Po stopinjah Valentina Staniča bo še posebej slovesna, saj praznuje jubilejno 30. obletnico. Gre za izjemen dogodek, ki vsako leto poveže ljubitelje gora, zgodovine in narave ter jih popelje po slikoviti poti od Solkana do Kanala. Ta pohod ni le preizkus telesne pripravljenosti, ampak tudi pravi balzam za dušo, saj ponuja dih jemajoče razglede na Sočo in okoliške vrhove. Da bo pot dobro označena in pripravljena na pohodnike, se je na traso že minuli teden odpravil del organizacijske ekipe, med njimi tudi predsednik društva Luka Jurc. V Kanalu jih je pričakal Boštjan Simčič. Kako potekajo priprave, kaj vse jih čaka na trasi in kakšno vzdušje pričakujejo ob tej posebni obletnici, nam bo povedal Luka Jurca.
Letošnja izvedba pohoda Po stopinjah Valentina Staniča bo še posebej slovesna, saj praznuje jubilejno 30. obletnico. Gre za izjemen dogodek, ki vsako leto poveže ljubitelje gora, zgodovine in narave ter jih popelje po slikoviti poti od Solkana do Kanala. Ta pohod ni le preizkus telesne pripravljenosti, ampak tudi pravi balzam za dušo, saj ponuja dih jemajoče razglede na Sočo in okoliške vrhove. Da bo pot dobro označena in pripravljena na pohodnike, se je na traso že minuli teden odpravil del organizacijske ekipe, med njimi tudi predsednik društva Luka Jurc. V Kanalu jih je pričakal Boštjan Simčič. Kako potekajo priprave, kaj vse jih čaka na trasi in kakšno vzdušje pričakujejo ob tej posebni obletnici, nam bo povedal Luka Jurca.
Legendarna skupina Kameleoni je sinoči v prijetno zapolnjeni areni Bonifika proslavila šestdesetletnico nastanka. Njeni člani so zaznamovali glasbeno delovanje ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prisluhnil jim je Armando Šturman.
Legendarna skupina Kameleoni je sinoči v prijetno zapolnjeni areni Bonifika proslavila šestdesetletnico nastanka. Njeni člani so zaznamovali glasbeno delovanje ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prisluhnil jim je Armando Šturman.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Žiga Čopi je glasbenik mnogih talentov, ki nosi glasbo v genih. Sprva je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji . Nato pa je preskočila iskrica tudi za solopetje. Na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG je med izjemnimi mladimi glasbeniki zablestel ter osvojil absolutnih 100 točk, zlato priznanje in 1. mesto.
Žiga Čopi je glasbenik mnogih talentov, ki nosi glasbo v genih. Sprva je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji . Nato pa je preskočila iskrica tudi za solopetje. Na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG je med izjemnimi mladimi glasbeniki zablestel ter osvojil absolutnih 100 točk, zlato priznanje in 1. mesto.
Partnerstvo kraške suhozidne gradnje obeležuje letos 10 let delovanja. Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. V partnerstvu zato skozi teorijo in prakso ozaveščajo o pomenu njihove ohranitve za prihodnje rodove.
Partnerstvo kraške suhozidne gradnje obeležuje letos 10 let delovanja. Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. V partnerstvu zato skozi teorijo in prakso ozaveščajo o pomenu njihove ohranitve za prihodnje rodove.
Pomlad prinaša prve letošnje tekaške preizkušnje. Tekači se bodo prvič zbrali na Krasu, v Sežani, kjer bo to nedeljo potekal 23. Mali kraški maraton. Z nami je bil Žan Papič.
Pomlad prinaša prve letošnje tekaške preizkušnje. Tekači se bodo prvič zbrali na Krasu, v Sežani, kjer bo to nedeljo potekal 23. Mali kraški maraton. Z nami je bil Žan Papič.
V oddaji Midva bomo spoznali Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje - sošolki v srednji šoli, učiteljici in humanitarki majhnega društva z velikim srcem - društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Po njem so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta naši sogovornici Nataši Benčič, ki ju je povabila na radijski obisk.
V oddaji Midva bomo spoznali Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje - sošolki v srednji šoli, učiteljici in humanitarki majhnega društva z velikim srcem - društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Po njem so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta naši sogovornici Nataši Benčič, ki ju je povabila na radijski obisk.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
V Sončni dvorani v Izoli so 20. februarja 2025 odprli razstavo fotografij članov fotografske skupine Univerze za 3. življenjsko obdobje Morje v Izoli z naslovom Nekoč na vasi. Fotografije so posneli v zaselku Vršič blizu vasi Truške in si pomagali tudi kot statisti, člani so fotografirali drug drugega. Mentor zelo dejavne skupine je že vrsto let fotograf Remigio Grižonič, ki članom skupine vsako leto postavlja nove fotografske izzive in je leta 2024 za svoje mentorsko delo prejel tudi priznanje z zlatom grbom Izole ob občinskem prazniku.Fotografi te skupne so res ustvarjalna skupina ljudi. O razstavi, pomenu ustvarjalnosti in fotografiiji se z Remigiom Grižobičem pogovarja Nataša Benčič
V Sončni dvorani v Izoli so 20. februarja 2025 odprli razstavo fotografij članov fotografske skupine Univerze za 3. življenjsko obdobje Morje v Izoli z naslovom Nekoč na vasi. Fotografije so posneli v zaselku Vršič blizu vasi Truške in si pomagali tudi kot statisti, člani so fotografirali drug drugega. Mentor zelo dejavne skupine je že vrsto let fotograf Remigio Grižonič, ki članom skupine vsako leto postavlja nove fotografske izzive in je leta 2024 za svoje mentorsko delo prejel tudi priznanje z zlatom grbom Izole ob občinskem prazniku.Fotografi te skupne so res ustvarjalna skupina ljudi. O razstavi, pomenu ustvarjalnosti in fotografiiji se z Remigiom Grižobičem pogovarja Nataša Benčič
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Na oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru že nekaj let pripravljajo pravljične ure za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let. Branje je pravzaprav priporočljivo že od otrokovega rojstva dalje, saj krepi čustvene vezi med otrokom in starši. V knjižnici najmlajši ne vstopajo le v knjižne svetove pravljic, temveč ob tem spoznavajo tudi zvoke in glasbila ter se s sovrstniki radi tudi igrajo.
Na oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru že nekaj let pripravljajo pravljične ure za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let. Branje je pravzaprav priporočljivo že od otrokovega rojstva dalje, saj krepi čustvene vezi med otrokom in starši. V knjižnici najmlajši ne vstopajo le v knjižne svetove pravljic, temveč ob tem spoznavajo tudi zvoke in glasbila ter se s sovrstniki radi tudi igrajo.
Na Semeniški ulici 12 v Gorici je svoja vrata modnim ustvarjalcem iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije odprl projekt D Studio. Zamislili sta si ga Dominique Pozzo in Dragana Radošević, ki upata, da Gorica ne bo znana le po prireditvi Okusi brez meja.
Na Semeniški ulici 12 v Gorici je svoja vrata modnim ustvarjalcem iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije odprl projekt D Studio. Zamislili sta si ga Dominique Pozzo in Dragana Radošević, ki upata, da Gorica ne bo znana le po prireditvi Okusi brez meja.
Balinanje je v Sloveniji še vedno zelo priljubljeno. Običajno ga povezujemo z moškimi, a se z njim ukvarjajo tudi ženske. Največkrat pod okriljem društev upokojencev. Tako je pred dobrimi štirimi desetletji nastala tudi prva ženska balinarska ekipa v Izoli, ki velja za začetek organiziranega ženskega balinanja v Izoli. V tem obmorskem mestecu danes deluje več ženskih balinarskih ekip, pri vseh pa se soočajo z enakimi izzivi, kako za balinanje navdušiti mlade. Čeprav se trudijo, pretiranega uspeha do zdaj ni bilo. A nekaj je gotovo, če balinarke niso obupale na težkem začetku, tudi zdaj ne bodo! Na četrtkovem treningu jih je obiskala Jasna Preskar in jih povprašala o marsičem.
Balinanje je v Sloveniji še vedno zelo priljubljeno. Običajno ga povezujemo z moškimi, a se z njim ukvarjajo tudi ženske. Največkrat pod okriljem društev upokojencev. Tako je pred dobrimi štirimi desetletji nastala tudi prva ženska balinarska ekipa v Izoli, ki velja za začetek organiziranega ženskega balinanja v Izoli. V tem obmorskem mestecu danes deluje več ženskih balinarskih ekip, pri vseh pa se soočajo z enakimi izzivi, kako za balinanje navdušiti mlade. Čeprav se trudijo, pretiranega uspeha do zdaj ni bilo. A nekaj je gotovo, če balinarke niso obupale na težkem začetku, tudi zdaj ne bodo! Na četrtkovem treningu jih je obiskala Jasna Preskar in jih povprašala o marsičem.
Po prvem epidmeičnem valu smo leta 2020 k razmisleku o posledicah tako posebnega, drugačnega in negotovega obdobja povabili pisatelja, filozofa, ekonomista, sociologinjo, zgodovinarja. Poskušali smo razumeti, kako nas bo epidemija zaznamovala, spremenila, se bomo česa naučili?To smo takrat vprašali učiteljico Bojano Pivk Križnar, pisatelja Gorana Vojnoviča in filozofa Mirta Komela. Pet let pozneje smo jih poklicali znova.
Po prvem epidmeičnem valu smo leta 2020 k razmisleku o posledicah tako posebnega, drugačnega in negotovega obdobja povabili pisatelja, filozofa, ekonomista, sociologinjo, zgodovinarja. Poskušali smo razumeti, kako nas bo epidemija zaznamovala, spremenila, se bomo česa naučili?To smo takrat vprašali učiteljico Bojano Pivk Križnar, pisatelja Gorana Vojnoviča in filozofa Mirta Komela. Pet let pozneje smo jih poklicali znova.
Turizem je gospodarska panoga, ki je bila v zadnjih letih postavljena pred velike izzive. Pet let je minilo od pandemije covida-19, ki je globalno pretresla tudi turistični sektor. Meje so se zapirale, potovanja so obstala, hoteli in restavracije so se soočali z nepredstavljivimi izgubami. Kako uspešno se je turizem preoblikoval in ali je uspel poiskati nove poti do turistov, smo ugotavljali z Miho Bratcem, višjim predavateljem s portoroške Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
Turizem je gospodarska panoga, ki je bila v zadnjih letih postavljena pred velike izzive. Pet let je minilo od pandemije covida-19, ki je globalno pretresla tudi turistični sektor. Meje so se zapirale, potovanja so obstala, hoteli in restavracije so se soočali z nepredstavljivimi izgubami. Kako uspešno se je turizem preoblikoval in ali je uspel poiskati nove poti do turistov, smo ugotavljali z Miho Bratcem, višjim predavateljem s portoroške Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.
V tem tednu se na Radiu Koper spominjamo časa epidemije, karantene in vseh omejitev, ki so krojila naš vsakdan. Mladinski svet Slovenije je maja 2020 pripravil anketo, namenjeno mladim (starim vsaj 15 let) in tistim, ki so aktivni v mladinskih organizacijah za objavo raziskave ob Mednarodnem dnevu mladih. Največjo težavo za mlade je v času epidemije predstavljala odsotnost stikov z ljudmi, kar 69 % jih je najbolj pogrešalo prav to. Velika večina mladih (85 %) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe: zdrav življenjski slog, trajnostna naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, več časa za družino. A to je le statistika, za katero se skriva nešteto zgodb posameznikov. Takih, ki posebnosti sploh niso občutili, takih, ki so jih stroga pravila, izolacija, osamljenost močno prizadela, in takih, ki so se iz tega naučili tudi marsikaj dobrega. Mateja Grebenjak je poslušala zgodbo dveh mladih … kako se spominjata dolgih dni, tednov, mesecev? Kako sta se soočala z omejitvami? Se jim je godila krivica? Je bilo težko začeti »na novo«? Spoznajte Hano in Klemena in njune, na trenutke precej različne, poglede.
Pred 5 leti se je zaradi pandemije covida-19 javno življenje ustavilo. Toda ne na Radioteleviziji Slovenija. Ta deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. V izrednih razmerah pa to kritična infrastruktura, med njenimi temeljnimi načeli pa je zagotavljanje informiranosti javnosti. Kako so epidemijo doživljali nekateri zaposleni na RTV, kako je vplivala na njihovo delo in kako ga je spremenila?
Pred 5 leti se je zaradi pandemije covida-19 javno življenje ustavilo. Toda ne na Radioteleviziji Slovenija. Ta deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. V izrednih razmerah pa to kritična infrastruktura, med njenimi temeljnimi načeli pa je zagotavljanje informiranosti javnosti. Kako so epidemijo doživljali nekateri zaposleni na RTV, kako je vplivala na njihovo delo in kako ga je spremenila?
Na Radiu Koper se v tem tednu pridružujemo projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje. Med februarjem in marcem pred petimi leti smo namreč tudi pri nas doživeli izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je močno zaznamoval naša življenja. Pet let pozneje se spominjamo različnih vidikov takratnega dogajanja - in danes se bomo posvetili dinamiki epidemije v sosednji Italiji. Italija je bila prva evropska država, kjer se je razširila epidemija - zato tudi prva, ki je morala sprejeti ukrepe za njeno zajezitev. Tamkajšnje dogajanje je od blizu spremljal naš takratni dopisnik iz Rima, zdaj pa odgovorni urednik Radia Koper, Janko Petrovec. Z njim bomo obudili nekaj takratnih perečih, pa tudi zabavnih tem epidemijskega obdobja v Italiji.
Na Radiu Koper se v tem tednu pridružujemo projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje. Med februarjem in marcem pred petimi leti smo namreč tudi pri nas doživeli izbruh epidemije novega koronavirusa, ki je močno zaznamoval naša življenja. Pet let pozneje se spominjamo različnih vidikov takratnega dogajanja - in danes se bomo posvetili dinamiki epidemije v sosednji Italiji. Italija je bila prva evropska država, kjer se je razširila epidemija - zato tudi prva, ki je morala sprejeti ukrepe za njeno zajezitev. Tamkajšnje dogajanje je od blizu spremljal naš takratni dopisnik iz Rima, zdaj pa odgovorni urednik Radia Koper, Janko Petrovec. Z njim bomo obudili nekaj takratnih perečih, pa tudi zabavnih tem epidemijskega obdobja v Italiji.
Zimska pesem in pol je skladba zasedbe Telegram Še veš "Gre za pogovor med odraslim in otrokom, ko odrasla oseba razlaga otroku svojo življenjsko zgodbo, kaj vse se je zgodilo, predvsem pa z grenkim občutkom ugotavlja, da tisti zmaji, ki so v otroštvu leteli zelo visoko, kasneje letijo nižje in se jih da uščipniti …," nam je povedal avtor besedila in glasbe, Martin Lunder.
Zimska pesem in pol je skladba zasedbe Telegram Še veš "Gre za pogovor med odraslim in otrokom, ko odrasla oseba razlaga otroku svojo življenjsko zgodbo, kaj vse se je zgodilo, predvsem pa z grenkim občutkom ugotavlja, da tisti zmaji, ki so v otroštvu leteli zelo visoko, kasneje letijo nižje in se jih da uščipniti …," nam je povedal avtor besedila in glasbe, Martin Lunder.
Že sedmo leto zapored v Društvu turističnih vodnikov Krasa in Brkinov z brezplačnimi vodenji predstavljajo svoje delo ter naravne in kulturne znamenitosti prostora. Začeli so ta konec tedna in organizirali tri vodenja, preostalih osem vodenj pa načrtujejo na prvi in drugi vikend v marcu. Izbrali so zanimive točke, ki ležijo v občinah Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Prispevek je pripravila Irena Cunja.
Že sedmo leto zapored v Društvu turističnih vodnikov Krasa in Brkinov z brezplačnimi vodenji predstavljajo svoje delo ter naravne in kulturne znamenitosti prostora. Začeli so ta konec tedna in organizirali tri vodenja, preostalih osem vodenj pa načrtujejo na prvi in drugi vikend v marcu. Izbrali so zanimive točke, ki ležijo v občinah Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Prispevek je pripravila Irena Cunja.
Prvega februarja se je po več kot osmih letih na progo vrnil openski tramvaj. Razveselili so se ga številni domačini, pa tudi obiskovalci, saj je vožnja s tramvajem bila dolga leta ena izmed osrednjih turističnih zanimivosti Trsta. Slovenci so nanj še posebej navezani: svoj čas so namreč predstavljali več kot polovico zaposlenih na in ob progi, mnogi pa so se z njim redno vozili v mesto na delo ali po nakupih.
Prvega februarja se je po več kot osmih letih na progo vrnil openski tramvaj. Razveselili so se ga številni domačini, pa tudi obiskovalci, saj je vožnja s tramvajem bila dolga leta ena izmed osrednjih turističnih zanimivosti Trsta. Slovenci so nanj še posebej navezani: svoj čas so namreč predstavljali več kot polovico zaposlenih na in ob progi, mnogi pa so se z njim redno vozili v mesto na delo ali po nakupih.
Čeprav avtodomarji parkirišča v večji meri zapolnjujejo v spomladanskih in poletnih mesecih, se jih vse več na pot odpravi tudi pozimi. Zlasti Slovenija je avtodomarjem zelo prijazna, saj so mnoga postajališča zanje razpoložljiva tudi izven poletne sezone. Kako je za lastnike avtodomov poskrbljeno v Kopru, pa je preverila Vita Zadnik.
Čeprav avtodomarji parkirišča v večji meri zapolnjujejo v spomladanskih in poletnih mesecih, se jih vse več na pot odpravi tudi pozimi. Zlasti Slovenija je avtodomarjem zelo prijazna, saj so mnoga postajališča zanje razpoložljiva tudi izven poletne sezone. Kako je za lastnike avtodomov poskrbljeno v Kopru, pa je preverila Vita Zadnik.
Tisti, ki se posvečajo teku v naravi tako rekoč ne poznajo mrtve sezone, formo in pripravljenost ohranjajo tudi v zimskih mesecih. Na tekmovalnih progah pa se lahko postavijo na ogled že na pragu pomladi, ko se začnejo tekaški dogodki. Zelo priljubljeno je tekmovanje Primorski gorski teki, vse bolj popularni so traili, posebno mesto med ljubitelji teka imajo maratonske preizkušnje. Dolgoletni zvesti sopotnik tekaškega dogajanja je Venceslav Japelj, upokojeni novinar Primorskih novic, ki obiske tekmovanj beleži na spletni strani Ljudstvo tekačev. V pogovoru nam bo predstavil novo tekaško sezono in svoje izzive, povezane s spremljanjem tekaške karavene.
Tisti, ki se posvečajo teku v naravi tako rekoč ne poznajo mrtve sezone, formo in pripravljenost ohranjajo tudi v zimskih mesecih. Na tekmovalnih progah pa se lahko postavijo na ogled že na pragu pomladi, ko se začnejo tekaški dogodki. Zelo priljubljeno je tekmovanje Primorski gorski teki, vse bolj popularni so traili, posebno mesto med ljubitelji teka imajo maratonske preizkušnje. Dolgoletni zvesti sopotnik tekaškega dogajanja je Venceslav Japelj, upokojeni novinar Primorskih novic, ki obiske tekmovanj beleži na spletni strani Ljudstvo tekačev. V pogovoru nam bo predstavil novo tekaško sezono in svoje izzive, povezane s spremljanjem tekaške karavene.
Zgodovina mlinarstva, ki predstavlja eno najstarejših obrti, je tesno povezana s spoznavanjem tehničnega znanja in obvladovanja naravnih virov energije, kot sta voda in veter. Prvi pisni viri o mlinih v Vipavski dolini so iz 15. stoletja, izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Starejši se spominjajo mlinov na reki Vipavi in njenih pritokih, zanimive so tudi zgodbe o delu mlinarjev in o dogodivščinah povezanih s to obrtjo. V Rustjevi hiši kruha v Ajdovščini so pred dnevi pripravili pogovorni večer o dediščini mlinarstva v Sloveniji. Posebej za naš radio je o tem govorila etnologinja in zgodovinarka dr. Jasna Fakin Bajec.
Zgodovina mlinarstva, ki predstavlja eno najstarejših obrti, je tesno povezana s spoznavanjem tehničnega znanja in obvladovanja naravnih virov energije, kot sta voda in veter. Prvi pisni viri o mlinih v Vipavski dolini so iz 15. stoletja, izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Starejši se spominjajo mlinov na reki Vipavi in njenih pritokih, zanimive so tudi zgodbe o delu mlinarjev in o dogodivščinah povezanih s to obrtjo. V Rustjevi hiši kruha v Ajdovščini so pred dnevi pripravili pogovorni večer o dediščini mlinarstva v Sloveniji. Posebej za naš radio je o tem govorila etnologinja in zgodovinarka dr. Jasna Fakin Bajec.
Arijana Lucas – Ari, ki s svojim razkošnim glasbenim talentom postaja vse bolj prepoznavno ime na sceni, predstavlja skladbo, ki je nastala v enem, kot sama pravi, najtemnejšem obdobju njenega življenja.
Arijana Lucas – Ari, ki s svojim razkošnim glasbenim talentom postaja vse bolj prepoznavno ime na sceni, predstavlja skladbo, ki je nastala v enem, kot sama pravi, najtemnejšem obdobju njenega življenja.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Tako so ga poimenovali Združeni narodi kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, benegalšćine. Jezikoslovci niso enotni o tem koliko jezikov govorimo na svetu, nekje med 4 in 10 tisoč se giblje ta številka. Nekateri jeziki so materinščina za 50 in več milijonov ljudi, nekateri, kot slovenščina pa precej manj ljudem.V Sloveniji pa imamo tudi druge materne jezike – italijanščino, madžarščino in mnoge druge. Materni jezik je prvi jezik, ki se ga človek nauči v svojem življenju. In danes se je na radijski obisk iz Ljubljane v Koper pripeljal dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Še veliko drugih delovnih izkušenj ima – predavateljskih v tujini in doma, raziskovalnih, medijskih in glasbenih, saj gre zadnjih 44 let vsak petek zvečer na vajo s skupino Melanholiki, v kateri poje,igra klaviature in zanje piše pesmi. "Naj živi in mi z njim !", je odgovoril Nataši Benčič na vprašanje, kako bi podčrtal ta mednaordni dan maternega jezika.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
V Novi Gorici si je marsikdo že ogledal prenovljeno železniško postajo. Ta je zaživela leta 1906, ko je bila zgrajena Bohinjska železnica Trst-Sežana-Gorica-Jesenice, in je po drugi svetovni vojni ostala na slovenski strani meje. Po dolgih letih pa je med Gorico in Novo Gorico znova zaživela direktna vlakovna povezava. Na relaciji Benetke- Gorica- Nova Gorica in nazaj bo vlak vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih dvakrat dnevno. Prvič je vlak v Novo Gorico pripeljal prav na dan slavnostnega odprtja Evropske prestolnice kulture. In na njem je bila tudi Eva Furlan.
Poni. Lahko gre za konja ali - če ga zapišemo z ipsilonom - legendarno kolo. Obstaja pa tudi Poni, model podjetniškega usposabljanja, v katerega se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, spol ali raven izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno bivališče v regiji, v kateri se prijavijo v program, in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Obiskali smo skupino, ki trenutno obiskuje ta program pod okriljem Regionalnega razvojnega centra Koper, kjer je na voljo že nov razpis, prijave pa zbirajo do 7. marca 2025.
Poni. Lahko gre za konja ali - če ga zapišemo z ipsilonom - legendarno kolo. Obstaja pa tudi Poni, model podjetniškega usposabljanja, v katerega se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, spol ali raven izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno bivališče v regiji, v kateri se prijavijo v program, in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Obiskali smo skupino, ki trenutno obiskuje ta program pod okriljem Regionalnega razvojnega centra Koper, kjer je na voljo že nov razpis, prijave pa zbirajo do 7. marca 2025.
Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna slikarka, ki je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarja se s filmsko animacijo in kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagiba dokončuje svoj prvenec Plavutarji. Kako nastane animirani film, je pokazala Mariši Bizjak.
Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna slikarka, ki je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ukvarja se s filmsko animacijo in kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagiba dokončuje svoj prvenec Plavutarji. Kako nastane animirani film, je pokazala Mariši Bizjak.
Obiskal nas je slovenski podjetnik in soustanovitelj pražarne Primo Aroma Fabrizio Polojaz, tržaški trgovec s kavo in podpredsednik tržaškega stanovskega združenja za kavo. Na tovrstnem trgu vladajo izjemne razmere. Cena kave arabike je v zadnjem mesecu poskočila in dosegla zgodovinski maksimum. Burnemu dogajanju na mednarodnih trgih botrujejo predvsem vremenski vplivi, geopolitične razmere in borzne špekulacije. Kavna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju surovin in stabilizaciji stroškov, kar bo imelo širše posledice za celoten trg in potrošnike.
Obiskal nas je slovenski podjetnik in soustanovitelj pražarne Primo Aroma Fabrizio Polojaz, tržaški trgovec s kavo in podpredsednik tržaškega stanovskega združenja za kavo. Na tovrstnem trgu vladajo izjemne razmere. Cena kave arabike je v zadnjem mesecu poskočila in dosegla zgodovinski maksimum. Burnemu dogajanju na mednarodnih trgih botrujejo predvsem vremenski vplivi, geopolitične razmere in borzne špekulacije. Kavna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju surovin in stabilizaciji stroškov, kar bo imelo širše posledice za celoten trg in potrošnike.
Tom telefon deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije kot nacionalna mreža in zdaj iščejo nove prostovoljce za to izjemno, anonimno telefonsko linijo, ki pomaga otrokom in mladostnikom v stiski že 35 let. Najlažje razumemo za kakšno prostovoljno delo gre, če se pogovorimo z nekom, ki ga opravlja že dolga leta. Nace Breitenberger je dolgoletni pedagog, prostovoljec, sodelavec na TOM telefonu v Idriji, že več kot 50 let tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija leta 2018 podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi, prejel je tudi že državno priznanje za prostovoljno delo. Kot prostovoljec Tom telefona zdaj dela že več kot 30 let in rad nam je predstavil svoje delo in pomen prostovoljstva. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič. TOM TELEFON je dosegljiv vsak dan od 12 do 20 ŠTEVILKA : 116 111
Tom telefon deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije kot nacionalna mreža in zdaj iščejo nove prostovoljce za to izjemno, anonimno telefonsko linijo, ki pomaga otrokom in mladostnikom v stiski že 35 let. Najlažje razumemo za kakšno prostovoljno delo gre, če se pogovorimo z nekom, ki ga opravlja že dolga leta. Nace Breitenberger je dolgoletni pedagog, prostovoljec, sodelavec na TOM telefonu v Idriji, že več kot 50 let tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija leta 2018 podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi, prejel je tudi že državno priznanje za prostovoljno delo. Kot prostovoljec Tom telefona zdaj dela že več kot 30 let in rad nam je predstavil svoje delo in pomen prostovoljstva. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič. TOM TELEFON je dosegljiv vsak dan od 12 do 20 ŠTEVILKA : 116 111
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Lean Kozlar Luigi je pevec, avtor in multiinštrumentalist iz Kopra. Njegova glasbena pot se je začela v osnovni šoli, kjer je obiskoval glasbeno šolo kot trobentač, kasneje pa se je učil tudi kitaro pri profesorju Robertu Vatovcu. V srednji šoli je bil pevec in kitarist v dijaškem bendu, ki je nastopal na različnih prireditvah. Sodeloval je v več glasbenih skupinah, med drugim v duetu Q2, skupini Gedore ter spremljevalni zasedbi Rudija Bučarja na Emi 2015. Leta 2017 je izdal svoj prvenec "Kralj noči", dve leti kasneje pa album "Barve". Lean po slabem letu predstavlja novo pesem 'Rad Bi', ki se osredotoča na čustva ljubezni in želje po povezanosti. Preverili smo, kaj nam s to skladbo sporoča.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je vodilni partner novega projekta Neurodance, ki združuje sedem organizacij iz štirih držav. Projekt je usmerjen v izboljšanje kakovosti življenja oseb z nevrodegenerativnimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen. Osnovna dejavnost pa bo ples. Ta ugodno vpliva na psiho-fizično kondicijo in tudi kognitivne sposobnosti. Več pa v nadaljevanju Mateja Brežan z vodjo projekta mag. Manco Peskar.
Pihalni orkester Izola je vstopil v leto obeležij svoje 150. obletnice delovanja. Ob Dnevu kulture so odprli razstavo plakatov s pregledom delovanja zadnjih 10 let, na spletni strani orkestra je Zbornik, ki ga je oblikovala Vanja Gregorič. Praznovanje bodo nadaljevali s koncerti čez vse leto, manjkalo ne bo niti dobrodelnosti. Eden od članov pa je prejel listino Vinka Štrucla, posebno priznanje za področje inštrumentalne dejavnosti. Z nekaterimi člani orkestra se je pogovarjala Mateja Brežan.
Pihalni orkester Izola je vstopil v leto obeležij svoje 150. obletnice delovanja. Ob Dnevu kulture so odprli razstavo plakatov s pregledom delovanja zadnjih 10 let, na spletni strani orkestra je Zbornik, ki ga je oblikovala Vanja Gregorič. Praznovanje bodo nadaljevali s koncerti čez vse leto, manjkalo ne bo niti dobrodelnosti. Eden od članov pa je prejel listino Vinka Štrucla, posebno priznanje za področje inštrumentalne dejavnosti. Z nekaterimi člani orkestra se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
Irena Rosa, prejemnica Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, že 40 let deluje v slovenskem lokostrelstvu. Bila je dolgoletna predsednica Lokostrelskega kluba Ankaran, 15 let reprezentantka, mednarodna sodnica na treh olimpijskih igrah in direktorica streljanja na številnih prvenstvih. Še vedno aktivno spodbuja razvoj mladih in paralokostrelstvo, s katerim je Slovenija osvojila dve paralimpijski medalji.
Irena Rosa, prejemnica Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, že 40 let deluje v slovenskem lokostrelstvu. Bila je dolgoletna predsednica Lokostrelskega kluba Ankaran, 15 let reprezentantka, mednarodna sodnica na treh olimpijskih igrah in direktorica streljanja na številnih prvenstvih. Še vedno aktivno spodbuja razvoj mladih in paralokostrelstvo, s katerim je Slovenija osvojila dve paralimpijski medalji.
Gogi in Gigi, tako se bo imenovalo košarkarsko igrišče, ki ga bodo začeli graditi na tako imenovanem EPK distriktu med Gorico in Novo Gorico. Na otvoritvi bosta prisotna tudi košarkarski legendi iz Slovenije in Italije – Goran Dragić in Luigi Datome. Poleg tega, da je bila njune več kot uspešne kariere si delita tudi podobne vrednote. Med njimi najbolj izstopata občutek za skupnost in spodbujanje mladih k igranju košarke. Igrišče so zato še pred uradnih odprtjem poimenovali GOGI in GIGI. Kako bo izgledalo, zakaj se imenuje pametno, kakšna vlogo imata Fundacija Gorana Dragića in evropska prestolnica kulture, pa v reportaži, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Gogi in Gigi, tako se bo imenovalo košarkarsko igrišče, ki ga bodo začeli graditi na tako imenovanem EPK distriktu med Gorico in Novo Gorico. Na otvoritvi bosta prisotna tudi košarkarski legendi iz Slovenije in Italije – Goran Dragić in Luigi Datome. Poleg tega, da je bila njune več kot uspešne kariere si delita tudi podobne vrednote. Med njimi najbolj izstopata občutek za skupnost in spodbujanje mladih k igranju košarke. Igrišče so zato še pred uradnih odprtjem poimenovali GOGI in GIGI. Kako bo izgledalo, zakaj se imenuje pametno, kakšna vlogo imata Fundacija Gorana Dragića in evropska prestolnica kulture, pa v reportaži, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.
"Fadiga", "pomalen", "stare cajte", "en bot", "šentiment", "palenta"... so nekatere besede okoli katere se je sukal pogovor s člani priljubljene istrske glasbene skupine Ne me jugat. Je ni buže, kjer Mitja Kodarin, Andrej Krmac, Teo in Luka Parovel niso igrali in še vedno je tako. Jasno, igrajo muziko, ki jo radi slišijo ljudje po šagrah, a v zadnjih letih še bolj vstopajo v svet avtorske glasbe. Nedavno so pri Krmacu predstavili najnovejšo skladbo z naslovom En bot, z videospotom vred.