Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Po Sočiju leta 2014 se je zdelo, da bo težko priti blizu izjemnemu dosežku osmih osvojenih medalj, slovenski športniki pa so bili v Pekingu pred štirimi leti zelo blizu ponovitvi tega dosežka. Na največjem zimskem športnem tekmovanju so osvojili kar sedem odličij.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Zimske olimpijske igre je leta 2018 gostil južnokorejski Pjongčang, Slovenci so po zaslugi biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja osvojili dve medalji.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Slovenci so se v Sočiju na oder za zmagovalce prebili v alpskem smučanju, smučarskih skokih, deskanju, biatlonu in smučarskem teku. Z dvema zlatima medaljama je prednjačila Tina Maze.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Konec preteklega leta je izšla nova knjiga Inter montes: Kobariška tisočletja. Izdala jo je Fundacija Poti miru v Posočju ob 30. obletnici ustanovitve Občine Kobarid. Avtorji v svojih prispevkih orišejo zgodovino tega območja vse od kamene dobe do današnjih dni. S tem želijo bralcem približati bogato izročilo teh krajev, pravi odgovorni urednik publikacije Mihael Uršič. Hkrati opozarja, kako pomembno je sistematično zbiranje osebnih pričevanj ter fotografskega in dokumentarnega gradiva.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru je Slovenija osvojila tri medalje. Za dve je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, smučarska tekačica Petra Majdič pa se je na oder za zmagovalke prebila z zlomljenimi rebri.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
Na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini, kjer več kot 40 let izvajajo tudi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so v minulih dneh organizirali dan odprtih vrat. Pred desetimi leti je bilo tja vpisanih 12 učencev, v letošnjem šolskem letu jih je 62, kar priča o tem, da program ni več stigmatiziran ter da nudi podporo, ki učencem omogoča najboljše možnosti za napredek. Svoj način dela, posebnosti, in predvsem prednosti programa, vsako leto predstavljajo predvsem staršem, ki se odločajo za vpis otrok, pa tudi strokovnim in svetovalnim delavcem na sosednjih šolah.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Pred letošnjimi zimskimi olimpijskimi igrami v Cortini in Milanu je bila Italija nazadnje gostiteljica leta 2006. Takrat so najboljši zimski športniki prišli v Torino. To je bil peti samostojni nastop Slovencev na Zimskih olimpijskih igrah, medalje pa jim ni uspelo osvojiti.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Na prvih igrah v novem tisočletju je Slovenijo zastopalo 41 športnikov. Za razliko od iger v Naganu je tokrat slovenska odprava osvojila medaljo . Zanjo so poskrbeli skakalci, ki so bili na ekipni tekmi tretji.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Igre v Lillehamerju so bile za Slovenijo rezultatsko uspešne. Slovenski športniki so namreč osvojili tri bronaste medalje, vse v alpskem smučanju. Na zmagovalni oder so se povzpeli Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren.
Igre v Lillehamerju so bile za Slovenijo rezultatsko uspešne. Slovenski športniki so namreč osvojili tri bronaste medalje, vse v alpskem smučanju. Na zmagovalni oder so se povzpeli Alenka Dovžan, Jure Košir in Katja Koren.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Zgodovinski trenutek za slovenske športnike in državo nasploh se je zgodil leta 1992, ko je zimske olimpijske igre gostil Albertville. Slovenija je prvič nastopila pod svojo zastavo, prvi zastavonoša pa je bil skakalec Franci Petek.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Zimske olimpijske igre v Calgaryju so bile zadnje na katerih so slovenski športniki tekmovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Igre v Kanadi so bile za Slovence zelo uspešne, še posebej so se izkazali smučarski skakalci in alpska smučarka Mateja Svet.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger je v Sarajevu zapadel sneg in pooskrbel za pravo zimsko pravljico. V spominu je ostala maskota Vučko. Akademski slikar iz Kranja Jože Trobec je razpis za vsejugoslovanski natečaj opazil v enem od časopisov se prijavil in bil izbran. V imenu športnikov je prisegel Bojan Križaj. Jure Franko je v veleslalomu osvojil zgodovinsko prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, seveda v reprezentanci takratne Jugoslavije.
Pust ima v Istri že od nekdaj dva obraza: mestnega in podeželskega. Mestni karnevali so se zgledovali po Benetkah. Značilne maske so bili harlekin, kolombina, bauta, moretta, Pirančan. Na podeželju so kraljevali šinjori in šinjorine, noniči in none, špacakamini in cundri, v Brkinih pa škoromati. Pust je pravzaprav zadnji poganski praznik, ki ga cerkvene oblasti niso mogle izbrisati, zato so ga preprosto sprejele v svoj koledar. O tej bogati pustni dediščini Istre in Brkinov pripoveduje razstava v koprski Mali loži z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv in Pokrajinski muzej, nekaj več podrobnosti o karnevalski istrski tradiciji pa so nam povedale avtorice razstave.
Pust ima v Istri že od nekdaj dva obraza: mestnega in podeželskega. Mestni karnevali so se zgledovali po Benetkah. Značilne maske so bili harlekin, kolombina, bauta, moretta, Pirančan. Na podeželju so kraljevali šinjori in šinjorine, noniči in none, špacakamini in cundri, v Brkinih pa škoromati. Pust je pravzaprav zadnji poganski praznik, ki ga cerkvene oblasti niso mogle izbrisati, zato so ga preprosto sprejele v svoj koledar. O tej bogati pustni dediščini Istre in Brkinov pripoveduje razstava v koprski Mali loži z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv in Pokrajinski muzej, nekaj več podrobnosti o karnevalski istrski tradiciji pa so nam povedale avtorice razstave.
Ob petkih vlada na občini Sežana poseben delovni utrip. Takrat pride Barbara Ostrouška, ki že dobra tri leta v okviru projekta Erasmus opravlja delo v občinski upravi. Barbara prihaja iz sežanske enote Varstveno delovnega centra Koper. Na začetku so bili prisotni dvomi, kako bo sodelovanje teklo, potem pa je Barbara hitro ugotovila, da je strah odveč. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in toplino vsak petek znova pokaže, kaj inkluzija v resnici pomeni.
Ob petkih vlada na občini Sežana poseben delovni utrip. Takrat pride Barbara Ostrouška, ki že dobra tri leta v okviru projekta Erasmus opravlja delo v občinski upravi. Barbara prihaja iz sežanske enote Varstveno delovnega centra Koper. Na začetku so bili prisotni dvomi, kako bo sodelovanje teklo, potem pa je Barbara hitro ugotovila, da je strah odveč. S svojo srčnostjo, vztrajnostjo in toplino vsak petek znova pokaže, kaj inkluzija v resnici pomeni.
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Innsbruck je drugič organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po dvanajsstih letih. Nastopilo je 26 slovenskih predstavnikov. Prvič je nastopil Bojan Križaj, v slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18..
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Leta 1980 je ameriški Lake Placid drugič v zgodovini gostil zimske olimpijske igre. Slovenski ljubitelji športa so si jih zapomnili predvsem po tem, da je Bojan Križaj za malenkost zgrešil medaljo na veleslalomski tekmi. Kraljeval je Šved Ingemar Stenmark, ki je dobil obe tehnični disciplini v alpskem smučanju.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je pred kratkim izšla nova monografija z naslovom Z besedami stkana bližina. V njej bralec skozi pisma družin Šušmelj in Kosič vstopa v intimni svet ljudi s Primorske, razpetih med domačimi kraji in Egiptom. Osebna pisma razkrivajo vsakdanje življenje, čustvovanje in medosebne vezi v času migracij, vojne in dolgotrajnih ločitev. Knjiga hkrati ponuja nov pogled na izkušnjo aleksandrinstva skozi perspektivo tako imenovanih »malih ljudi«. S sourednico knjige, doktorico Katjo Mihurko iz Univerze v Novi Gorici, se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
Zimske olimpijske igre leta 1972 je odprl japonski cesar Hirohito. Na igrah je bilo 23 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90 metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10..
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
V Grenoblu je februarja 1968 nastopilo 37 držav, v osmih panogah in 35 disciplinah je tekmovalo1158 športnikov. V jugoslovanski reprezentanci nastopilo 28 slovenskih športnikov. Hokejisti so pokazali svoje znanje in bili najboljši do tedaj, za presežek je poskrbel skakalec Ludvik Zajc, ki je bil na 90 metrski napravi deveti.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
Zimske ollimpijske igre leta 1952 so bile prve, ki jih je gostila Skandinavija.. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Najbolje med Slovenci se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.
Naša gosta sta dr. Lucija Dežan s Filozofske fakultete v Mariboru in Znanstveno raziskovalnega središču Koper, od tu pa prihaja tudi dr. Blaž Lenarčič - oba sta močno vključena v projekt Human, ki se ukvarja s sovražnim govorom in nasiljem med mladimi, kar se dogaja predvsem na spletu. V projektu sodeluje več partnerjev iz različnih evropskih držav ( Španija, Švedska, Ciper, Portugalska, Italija, Belgija, Portugalska in Slovenija), poteka od aprila leta 2024, zaključuje pa se konec marca letos. Prisluhnimo gostoma, ki nam bosta razkrila vse plasti projekta.
Naša gosta sta dr. Lucija Dežan s Filozofske fakultete v Mariboru in Znanstveno raziskovalnega središču Koper, od tu pa prihaja tudi dr. Blaž Lenarčič - oba sta močno vključena v projekt Human, ki se ukvarja s sovražnim govorom in nasiljem med mladimi, kar se dogaja predvsem na spletu. V projektu sodeluje več partnerjev iz različnih evropskih držav ( Španija, Švedska, Ciper, Portugalska, Italija, Belgija, Portugalska in Slovenija), poteka od aprila leta 2024, zaključuje pa se konec marca letos. Prisluhnimo gostoma, ki nam bosta razkrila vse plasti projekta.
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Prve povojne ige je drugič v zgodovini gostil St. Moritz. Iz Slovenije je za jugoslovansko reprezentanco tekmovalo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 kilometrov m je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16..
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Garmisch-Partenkirchen je četrte zimske olimpijske igre gostil februarja 1936. Režim tedanje Nemčije je igre izkoristil v propagandne namene, kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je v smučarskem teku osvojil 10. mesto, izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Tretje zimske olimpijske igre je gostil Lake Placid, ki je takrat štel 4 tisoč prebivalcev. Tekmovanja so potekala v času velike gospodarske krize. Tudi jugoslovanska reprezentanca je te igre izpustili zaradi previsokih stroškov. V bobu se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je postal prvi športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru obeležujejo 30 let frizerskega programa. Ob zahtevnih začetkih ustanavljanja programa je sledil njegov razvoj, selitev šole iz centra Kopra v nove prostore, kjer so pridobili dva salona praktičnega pouka, ki ju v prihodnje čaka obnova. To je bilo tudi obdobje ustvarjanja, kreativnosti, nastopov, tekmovanj, projektov in različnih sodelovanj z vrtci, šolami, tudi večletno dobrodelno urejanje varovancev varstvenih dnevnih in povezovanj z domovi starejših občanov.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Po uspehu prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu se je priložnost za izvedbo leta 1928 ponudila švicarskemu St. Moritzu. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 kilometrovm dosegel Jožko Janša.
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Alenko Kranjac najbolj poznamo kot prepoznavni glas etno skupine Vruja, a tudi že kot pisateljico in vsestransko ustvarjalko. Tudi s tretjo knjigo "Vrnitev domov" ostaja pod okriljem založbe Amalietti in tokrat govori o izzivih mlade ženske, ki se sooča z nasilnim partnerjem. Njeno novo knjigo so predstavili v Mestni knjižnici Izola, kjer so že ves mesec razstavljene tudi njene kvačkane lutke, unikatno ročno delo s certifikatom Izdelka domače obrti. Te lutke so liki iz njenih knjig in tako kot popisani listi pripovedujejo Alenkine zgodbe. Z Alenko Kranjac se pogovarja Nataša Benčič.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
Druženje, krepitev socialnih vezi in kakovostno preživljanje časa, to so bili vzgibi za domačinko iz Kazelj Nevenko Žiberna Remic, ko se je domislila, da bi v vasi dvakrat na mesec organizirali srečanja za starejše sovaščane. Poimenovali so jih Popoldne v dobri družbi. Povezali so se z Zavodom Aktivna starost, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, pobudo prijavili na razpis participativnega proračuna občine Sežana, dobili denar in začeli. Sedem starostnikov, ki se petkovih popoldnevov redno udeležuje, je zelo zadovoljnih.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
27. januarja 1945 je bilo osvobojeno največje uničevalno nacistično taborišče Auschwitz, ob tem pa se je razkrila vsa razsežnost nacističnega preganjanja in njihovih zločinov. V želji, da bi se poklonili žrtvam, in z zavezo, da spomin nanje ne bi zbledel, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, leta 2008 pa je ta spominski dan tudi slovenska vlada razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Zavodu Sinagoga Maribor vsako leto pripravijo niz dogodkov, s katerimi se spominjajo in opominjajo na zlo druge svetovne vojne. Direktor zavoda Boris Hajdinjak se danes druži z dijaki koprske gimnazije in Srednje ekonomske šole.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Televizijec, radijec in glasbenik Simon Vadnjal v novi skladbi 'Mamo to' zajaha duh ameriškega countryja. Navdih, kot pravi, črpa iz rastoče slovenske skupnosti ljubiteljev Divjega zahoda, ikoničnih avtomobilov, country plesa in glasbe, ki že dolgo ni več le ameriška zgodba. Aktualni singel bo svoje mesto našel tudi na Vadnjalovem prihajajočem drugem albumu avtorske glasbe.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.
Nika Glavina v Šmarjah nad Koprom že nekaj let vodi posestvo Santomas. To je zgrajeno iz pristnega istrskega plavega kamna, razprostira se na 2.400 kvadratnih metrih površin in je zgrajeno na treh ravneh.
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec. Foto: Rok Deželak
Žan Serčič je izdal skladbo "Vse bilo je prav". Gre za iskreno izpoved o hvaležnosti, sprejemanju preteklosti in zavedanju, da se v življenju nič ne zgodi brez razloga. Skladba napoveduje njegov četrti studijski album 'Na ulicah srca', ki izide še ta mesec. Foto: Rok Deželak
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Leto je naokoli in kot veleva tradicija, so tudi letos v uredništvu spletnega portala Muzikobala pripravili naj izbor glasbenih stvaritev in ustvarjalcev, ki so zaznamovali pravkar zaključeno leto 2025. Predstavil ga je Matjaž Derin.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Nina Ukmar je lani v začetku decembra postala nova direktorica in obenem umetniška vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pred tem smo jo poznali kot dolgoletno direktorico Kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani in kot vodjo kabineta ministrice za kulturo. Novega življenjskega in delovnega izziva se veseli, poti so s Krasa v Trst krajše kot v Ljubljano. Delovno okolje šele dobro spoznava, a se zaveda pomena gledališke hiše, ki je steber slovenstva in odprtega dialoga. Gledališkim programom želi dodati tudi druge vsebine. Z Nino Ukmar se pogovarja Nataša Benčič.
Slovenski škofje so ta teden v Rimu na obisku Ad limina, ki ima velik duhovni, cerkveni in pastoralni pomen. Gre namreč za redno srečanje papeža in sodelavcev rimske kurije s škofi določene škofovske konference. Pravilom ga pripravijo na vsakih pet let. Tokrat se bodo slovenski škofje prvič sešli z novim papežem Leonom XIV. Ob tej priložnosti mu bodo podarili mašni plašč z idrijsko čipko. Ekipa 10-ih ustvarjalcev je unikatno liturgično oblačilo izdelovala sedem mesecev in vanj vložila več kot tisoč ur dela. Pred odhodom v Rim so ga v župnijski cerkvi v Spodnji Idriji predstavili in pokazali javnosti.
Slovenski škofje so ta teden v Rimu na obisku Ad limina, ki ima velik duhovni, cerkveni in pastoralni pomen. Gre namreč za redno srečanje papeža in sodelavcev rimske kurije s škofi določene škofovske konference. Pravilom ga pripravijo na vsakih pet let. Tokrat se bodo slovenski škofje prvič sešli z novim papežem Leonom XIV. Ob tej priložnosti mu bodo podarili mašni plašč z idrijsko čipko. Ekipa 10-ih ustvarjalcev je unikatno liturgično oblačilo izdelovala sedem mesecev in vanj vložila več kot tisoč ur dela. Pred odhodom v Rim so ga v župnijski cerkvi v Spodnji Idriji predstavili in pokazali javnosti.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Gostili smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Gostili smo mladega kanalskega odbojkarja, Grego Okrogliča, ki se v zadnjem letu hitro uveljavlja kot eden najbolj obetavnih slovenski prostih igralcev oziroma liberov. Grega, rojen leta 2004, trenutno nastopa za OK Alpacem Kanal, kjer je nepogrešljiv v obrambi. Kanalski odbojkarski talent je svojo pot začel že v otroštvu, saj je vedno rad spremljal treninge, ki jih je vodila njegova mama Meta, nekdanja odlična igralka, pozneje pa mu je ogromno pomenil tudi starejši brat Jure, uspešen odbojkar in nekdanji član evropsko uveljavljenega ACH Volleyja. Letos je Grego prvič vpoklical selektor Fabio Soli v člansko reprezentanco za nastop v Svetovni ligi narodov. Povabilo je prejel kar med vožnjo na četrtfinalno tekmo državnega prvenstva. Občutki so bili izjemni, saj je s tem uresničil sanje, ki jih je gojil od mladih let. Med nastopi v ligi narodov je Grega v Stožicah navdušil tudi domače navijače z nekaterimi spektakularnimi obrambnimi akcijami. Dokaz, da ima v sebi tisti borbeni element, ki ga potrebuje vrhunski libero.
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.
Decembra je OTP banka sporočila, da bo ukinila več bankomatov na podeželju, med drugim tudi na Colu nad Ajdovščino in v Podbrdu v Baški grapi. Na Colu so domačini z zbiranjem podpisov uspeli ukinitev zgolj prestaviti na konec januarja, medtem ko krajani Podbrda še vedno upajo, da bi si v vodstvu banke lahko premislili. Podbrdo ima slabih 600 prebivalcev, tamkajšnji bankomat pa je edini v Baški grapi. Tako na 50 kilometrih vse od Železnikov do Mosta na Soči ne bo več bankomata, kar bo za skoraj 1800 prebivalcev Baške grape na skoraj 128 kvadratnih kilometrih pomenilo od pol do eno uro vožnje do prvega bankomata. V Podbrdu so tudi manjši bencinski servis, trgovina in gostilna, vse bolj se razvija turizem, zato so nad odločitvijo krajani ogorčeni. O tem, kako so bili o nameri banke sploh obveščeni, kaj je razlog za ukinitev in kaj postopno ukinjanje storitev pomeni za prihodnost Baške grape, se je z domačinom in podžupanom Občine Tolmin Tomažem Štenklerjem pogovarjala Mariša Bizjak.