Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Na Škofijah se rojeva nov skupnostni prostor. Zamisel zanj prihaja iz domačega okolja - njen pobudnik je bodoči arhitekt s Škofij, ki je skupaj s sokrajani pripravil preprost načrt za oživitev dvorišča stare vaške hiše. Cilj projekta je povezati lokalno skupnost in okrepiti identiteto krajanov - ne z novo gradnjo, temveč z obnovo obstoječega prostora, ki potrebuje le malo pozornosti.
Na Škofijah se rojeva nov skupnostni prostor. Zamisel zanj prihaja iz domačega okolja - njen pobudnik je bodoči arhitekt s Škofij, ki je skupaj s sokrajani pripravil preprost načrt za oživitev dvorišča stare vaške hiše. Cilj projekta je povezati lokalno skupnost in okrepiti identiteto krajanov - ne z novo gradnjo, temveč z obnovo obstoječega prostora, ki potrebuje le malo pozornosti.
Pevec in avtor Žan Videc predstavlja zadnji singel, ki ga bo še ta mesec prinesel album Neznano. Skladba 'Zbudijo se spomini', ki jo je ustvaril z Goranom Sarjašem, zaokroža zgodbo albuma in govori o trenutkih, ko se preteklost nepričakovano vrne ter v nas prebudi speče občutke.
Pevec in avtor Žan Videc predstavlja zadnji singel, ki ga bo še ta mesec prinesel album Neznano. Skladba 'Zbudijo se spomini', ki jo je ustvaril z Goranom Sarjašem, zaokroža zgodbo albuma in govori o trenutkih, ko se preteklost nepričakovano vrne ter v nas prebudi speče občutke.
Kulinarične delavnice z znanimi obrazi Zlata žlica, vinilni album, ki prepleta naravo s kulturno dediščino in avtorje treh držav ter pustolovska igra, ki odkriva koprske znamenitosti, so nagrajene ideje natečaja Inova Tour Koper. Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so konec minulega leta organizirali izobraževalne delavnice, ki so združile petnajst posameznikov in ekip. Ti so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. Pogovarjali smo se z nagrajenci: Sabino Zorman, Gabrom Radojevičem in Klaro Beltram.
Kulinarične delavnice z znanimi obrazi Zlata žlica, vinilni album, ki prepleta naravo s kulturno dediščino in avtorje treh držav ter pustolovska igra, ki odkriva koprske znamenitosti, so nagrajene ideje natečaja Inova Tour Koper. Koprska občina, Zavod za mladino, kulturo in turizem ter Inkubator Sežana so konec minulega leta organizirali izobraževalne delavnice, ki so združile petnajst posameznikov in ekip. Ti so razvijali inovativne podjetniške rešitve na področju turizma, kulturne dediščine, gastronomije in kreativnih doživetij. Pogovarjali smo se z nagrajenci: Sabino Zorman, Gabrom Radojevičem in Klaro Beltram.
Kakiji in jagode so že zaščitni znak Strunjana, artičoke pa bodo to še postale. Strunjanski pridelovalci so v to prepričani. S projektom, ki ga je Krajinski park Strunjan pridobil v okviru razpisa LAS Zelena Istra, nameravajo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Vrtnarstvom Moretini natančno preučiti to avtohtono kulturo in njeno posebnost, vzpostaviti matični in promocijski nasad ter dodatno osmisliti dneve artičok. Projekt se začenja z novim letom, trajal pa bo dve leti.
Kakiji in jagode so že zaščitni znak Strunjana, artičoke pa bodo to še postale. Strunjanski pridelovalci so v to prepričani. S projektom, ki ga je Krajinski park Strunjan pridobil v okviru razpisa LAS Zelena Istra, nameravajo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Vrtnarstvom Moretini natančno preučiti to avtohtono kulturo in njeno posebnost, vzpostaviti matični in promocijski nasad ter dodatno osmisliti dneve artičok. Projekt se začenja z novim letom, trajal pa bo dve leti.
Zagotovo ste v teh dneh dobili veliko daril, morda je bilo med njimi tudi kakšno umetniško delo. Unikatna izdeluje Marjan Černigoj z Otlice nad Ajdovščino, ki se ukvarja z edinstveno umetnostjo, izdelovanjem varjenih likovnih del. Umetnostna obrt je bila po odhodu iz redne službe na nekdanjih novogoriških Vozilih, kjer je bil zaposlen kot varilec, njegov vir preživljanja. Več izdelkov krasi tudi stene v njegovi družinski hiši na Otlici, kjer ga je obiskal Sandi Škvarč.
Zagotovo ste v teh dneh dobili veliko daril, morda je bilo med njimi tudi kakšno umetniško delo. Unikatna izdeluje Marjan Černigoj z Otlice nad Ajdovščino, ki se ukvarja z edinstveno umetnostjo, izdelovanjem varjenih likovnih del. Umetnostna obrt je bila po odhodu iz redne službe na nekdanjih novogoriških Vozilih, kjer je bil zaposlen kot varilec, njegov vir preživljanja. Več izdelkov krasi tudi stene v njegovi družinski hiši na Otlici, kjer ga je obiskal Sandi Škvarč.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
Danes vas povabimo v zaodrje gledališča. Spoznali boste zgodbo 25-letne Brigite Gregorič, ki je v SNG Nova Gorica zaposlena kot šepetalka. Z gledališčem se je srečala že v osnovni šoli, ko je obiskovala dramski krožek. Ko si je kot dijakinja ogledala predstavo Iztoka Mlakarja, Sljehrnik, se je njeno življenje spremenilo. Boste slišali, zakaj. Mateja Grebenjak se je z Brigito odpravila v novogoriško gledališče.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Atletinja Gaja Rutar iz Tekaškega kluba Kobarid je letos postala najboljša pionirka po izboru Atletske zveze Slovenije. 15-letnica se je tako znašla v družbi slovenskega rekorderja v metu diska Kristjana Čeha, ki je že šestič zapored prejel naziv najboljšega v članski kategoriji, in ob boku slovenske rekorderke v skoku s palico Tine Šutej. Gaja je mnogobojka, uspešno nastopa v več atletskih disciplinah, njena paradna pa je 60 metrov z ovirami. Na treningu v Kobaridu jo je obiskala Mariša Bizjak.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Včasih pesem ne potrebuje razlage. Dovolj je, da se nas dotakne. Morje Adrijansko kolektiva JahMoodOnJe je v rubriki Zimska pesem in pol prepričalo poslušalce in postalo njihov izbor – morda zaradi reggae pulza, morda zaradi sporočila, ali pa preprosto zato, ker zveni iskreno. JahMoodOnJe Collective je zasedba brez vodje, a z jasno skupno mislijo, da te glasba zaziblje v revolucijo. O novem krogu okoli sonca, o kolektivu in o raggae glasbi v današnjih časih, smo se pogovarjali z Jakobom – Jacuzzyjem Kralljem.
Brigita Šterpin je ljubiteljica kave, ki je pred leti začela zbirati in reciklirati aluminijaste kavne kaspule. Te se razgrajujejo več sto let, kar je bil povod, da jim je želela dati trajnejšo vrednost. Z barvami in materialom je najprej eksperimentirala, nato pa so začele nastajti prve ročne kreacije nakita.
Brigita Šterpin je ljubiteljica kave, ki je pred leti začela zbirati in reciklirati aluminijaste kavne kaspule. Te se razgrajujejo več sto let, kar je bil povod, da jim je želela dati trajnejšo vrednost. Z barvami in materialom je najprej eksperimentirala, nato pa so začele nastajti prve ročne kreacije nakita.
Ob koncu leta vam želimo podati še drugačen pogled na šport. To ni le telesna dejavnost, ni zgolj zasledovanje ciljev in obeležij, preiskušanje meja zmogljivosti telesa in uma ter stremenje k najboljšim rezultatom. Ni le t.i. praksa, ampak predvsem potovanje skozi globine duha, idej, naukov in načel. Iz slednjega je, na primer, navdih črpal projekt Erasmus plus - šport, ki so ga pri nas pilotno izvedli v eni od piranskih osnovnih šol. Projekt Aktivno inkluzivno pa spomni, da je šport lahko predvem vključujoč.
Ob koncu leta vam želimo podati še drugačen pogled na šport. To ni le telesna dejavnost, ni zgolj zasledovanje ciljev in obeležij, preiskušanje meja zmogljivosti telesa in uma ter stremenje k najboljšim rezultatom. Ni le t.i. praksa, ampak predvsem potovanje skozi globine duha, idej, naukov in načel. Iz slednjega je, na primer, navdih črpal projekt Erasmus plus - šport, ki so ga pri nas pilotno izvedli v eni od piranskih osnovnih šol. Projekt Aktivno inkluzivno pa spomni, da je šport lahko predvem vključujoč.
Slavko Hren, televizijski in filmski režiser, rojen sicer v Celju, a Koprčan po rodu, je prve korake v svet medijev delal prav na Radiu Koper - kot osnovnošolec v otroški oddaji in kot gimnazijec Kp gimnazije v oddaji Ulica M, katere urednik je bil Drago Mislej Mef. Slavko Hren je vse svoje delovno življenje preživel na TV Slovenija in ustvaril izjemen opus – v arhivih RTV Slo je več kot 3000 njegovih avtorskih projektov, ki jih je podpisal kot scenarist in režiser - od igranih, dokumentarnih, glasbenih, do tipično televizijskih žanrov: prenosov proslav , koncertov, razvedrilnih serij in drugih oddaj »žive televizije«. Leta 2024 je prejel pomembno priznanje »Dokumentarno ime leta 2024« za njegov izjemni opus dokumentarnih filmov, v katerih je predstavil številna umetniška imena slovenskega prostora. Njegov pogled ustvarjalca in pronicljivega opazovalca skozi oko kamere, je tudi pogled na našo družbo in njen razvoj skozi čas. Na radjski klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Slavko Hren, televizijski in filmski režiser, rojen sicer v Celju, a Koprčan po rodu, je prve korake v svet medijev delal prav na Radiu Koper - kot osnovnošolec v otroški oddaji in kot gimnazijec Kp gimnazije v oddaji Ulica M, katere urednik je bil Drago Mislej Mef. Slavko Hren je vse svoje delovno življenje preživel na TV Slovenija in ustvaril izjemen opus – v arhivih RTV Slo je več kot 3000 njegovih avtorskih projektov, ki jih je podpisal kot scenarist in režiser - od igranih, dokumentarnih, glasbenih, do tipično televizijskih žanrov: prenosov proslav , koncertov, razvedrilnih serij in drugih oddaj »žive televizije«. Leta 2024 je prejel pomembno priznanje »Dokumentarno ime leta 2024« za njegov izjemni opus dokumentarnih filmov, v katerih je predstavil številna umetniška imena slovenskega prostora. Njegov pogled ustvarjalca in pronicljivega opazovalca skozi oko kamere, je tudi pogled na našo družbo in njen razvoj skozi čas. Na radjski klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Božična oddaja je nastala v Domu upokojencev Nova Gorica. O veselem decembru in praznovanju božiča smo se pogovarjali z otroki in s starejšimi. Z nami so bili člani otroške outdoor skupine Gremo z Mi&Te po svoje: 11-letni Mark Domjan, 7-letna Amalija Černigoj, 8-letna Brina Lapreht Konjedic in 9-letna Mia Šatej. Spomine na praznovanje božiča nekoč so z nami delile: 83-letna Cvetka Zuljan iz Vojščice, 84-letna Zora Šulin iz Mirna in 91-letna Bernarda Vončina iz zaselka Voglarji. Glasbeni gost: kantavtor Matija Bolčina.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Ko se zima spusti nad dolino Soče in se večeri napolnijo s svetlobo okrašenih hiš, se v Ajbi odpre svet, ki ga že skoraj trideset let ga ustvarja jasličar Vili Kobal. Njegove gibajoče se jaslice so pravo potovanje skozi čas. V njih se med svetlobo lesenih hišk obračajo kolesa, vrtijo mlini in zaživijo delavnice ter drobni prizori kmečkih opravil, kot bi se za hip vrnili v preteklost. Ta praznični svet si je od blizu ogledal tudi Boštjan Simčič.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Avditorij in arhitekturni center DESSA sta v sklopu Piranskih dnevov arhitekture prispevala tudi arhitekturno delavnico, na kateri so sodelovali študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Mariboru. Pod naslovom Več kot Avditorij so si za nalogo zadali prostorsko in programsko posodobitev več kot 50-letnega prireditvenega centra.
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Po uspešni poletni promocijski turneji z vrhuncem v ljubljanskem Cankarjevem domu Peter Lovšin svoj zadnji album 'Za sto let naprej' predstavlja z novim, že četrtim singlom. Gre za uvodno pesem albuma Tako lepa, ki jo v tej radio edit različici dodatno začini še z orglicami in zborom.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Po vsej Sloveniji ljubiteljski ustvarjalci v adventnem času postavljajo jaslice. Že skoraj desetletje iz naravnih materialov in odsluženih predmetov nastajajo tudi izpod rok Milka Rutarja. Postavi jih na poti iz Modreja proti razgledni točki Senica nad Mostom na Soči, ki je del pohodniške poti Juliana. Njegove jaslice navdušujejo pohodnike od blizu in daleč. V delavnici je Milka obiskala Mariša Bizjak in mu del jaslic pomagala odnesti na vrh.
Kajakašica Anja Apollonio, kanuist Luka Božič in odbojkarji Alpacema Kanala so primorski športniki leta. Ob zmagovalcih so na prireditvi Naš športnik v Kopru nagradili še 16 primorskih športnic, športnikov in ekip. Posebno priznanje je dobil dolgoletni športni delavec in novinar Branko Lakovič.
Kajakašica Anja Apollonio, kanuist Luka Božič in odbojkarji Alpacema Kanala so primorski športniki leta. Ob zmagovalcih so na prireditvi Naš športnik v Kopru nagradili še 16 primorskih športnic, športnikov in ekip. Posebno priznanje je dobil dolgoletni športni delavec in novinar Branko Lakovič.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Mesečev zaliv je med domačini in turisti zelo priljubljen. Do njega vodi pot, ki so jo nedavno v okviru projekta Life4Adapt temeljito obnovili. Stare stopnice iz strojno rezanega in obdelanega peščenjaka ter betonskih plošč, fiksiranih s kovinskimi palicami, so zamenjali z ročno obdelanimi stopnicami iz naravnega kamna. Zaradi klasične metode suhozidne gradnje se pot lepo zlije z okolico. Po njej se je ob predstavitvi 90 tisoč evrov vrednega projekta sprehodila Jasna Preskar.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Novi in hkrati zadnji single z aktualnega albuma Vlada Kreslina 'Kje si bla doslej', skladba 'Čakaj, sin moj', je nova Pesem in pol. Osebno izpovedna balada je preplet osebne izkušnje, poezije in melanholije. Nekaj posebnega je tudi videospot - osrednji simbol videa je reka življenja - ki ga je zasnovala in ustvarila umetnica Andreja Završnik. Za vsega 15 sekund videa je bilo potrebnih kar šest do sedem minut natančnega ročnega dela. Vlado Kreslin bo januarja prihodnje leto nastopil v Piranu, v pogovoru pa se je dotaknil tudi zadnjega radijskega koncerta skupine Dan D.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
Okrožna sodišča v teh dneh iščejo kandidate za sodnike porotnike. Poleg predstavniških organov občin so lahko predlagatelji tudi društva ali združenja. Politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov, so pa lahko sodniki porotniki člani stranke. Tjaša Škamperle je za več pojasnil, kaj delajo sodniki porotniki, kakšni so pogoji za kandidaturo in koliko so plačani poklicala predsednika Društva sodnikov porotnikov Petra Hartmana.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
V nasedanjih minutah se bomo odpravili v srednjo soško dolino na desni breg Soče. Včasih nam kraji šepetajo zgodbe, ki jih ne moremo nikjer prebrati. Tam, kjer se Soča lomi čez skale in kar tri hidroelektrarne, stoji vas Prilesje v občini Kanal ob Soči. Tako kot v vsaki sleherni vasi na Primorskem tudi to majhno vasico in nje hiše krasijo posebna hišna imena, ki nosijo spomin na ljudi, ki so tu živeli, delali, ljubili in odhajali. Z nami bo Nevenka Volk Rožič, avtorica knjige Prebivalci in hišna imena Prilesja in Saptina v začetku 19. stoletja. Gre za dragoceno raziskavo, ki povezuje stare katastre, ustno izročilo, hišna imena ter zgodbe ljudi, ki so oblikovali ta delček naših krajev. Z gostjo bomo govorili o tem, kako so nastajala hišna imena, kaj razkrivajo o preteklosti in zakaj je tako pomembno, da jih ohranimo.
Ekipa Radiotelevizije Slovenija je izvedla zadnji dogodek projekta Prvič prijateljstvo. Z njim so v minulih mesecih nastajali pogovori z najstnicami in najstniki o različnih plateh prijateljstva - o tem, kako ga doživljajo, kaj jim pomeni in kako vpliva na njihova življenja. Od septembra je RTV obiskala devet slovenskih mest in povezala okoli sto mladih. Včerajšnji, sklepni dogodek, ki ga je gostil Center mladih Koper, se je posvetil prijateljstvu na koncu poti. Na dogodku je bila Vita Zadnik.
Ekipa Radiotelevizije Slovenija je izvedla zadnji dogodek projekta Prvič prijateljstvo. Z njim so v minulih mesecih nastajali pogovori z najstnicami in najstniki o različnih plateh prijateljstva - o tem, kako ga doživljajo, kaj jim pomeni in kako vpliva na njihova življenja. Od septembra je RTV obiskala devet slovenskih mest in povezala okoli sto mladih. Včerajšnji, sklepni dogodek, ki ga je gostil Center mladih Koper, se je posvetil prijateljstvu na koncu poti. Na dogodku je bila Vita Zadnik.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Revija Forbes je novembra prvič pripravila slovenski izbor 30 pod 30. Gre za seznam perspektivnih mladih, na katerega je komisija uvrstila tudi 24-letno Selmo Skenderovič. Mnogi jo poznajo po njenem nagrajenem prvencu Zakaj molčiš, Hava?, a se poleg pisateljstva ukvarja tudi s pisanjem pesmi, prevajanjem in urednikovanjem. Je glavna urednica literarne revije Mentor in predsednica mladega PEN-a. Za svojo literaturo pravi, da je družbeno angažirana. Kot devetletna deklica se je iz Kosova preselila v Koper, tam obiskovala osnovno šolo in gimnazijo ter se navdušila nad knjigami in pisanjem. Danes v Ljubljani študira primerjalno književnost. Vita Zadnik je z njo spregovorila o slovenskem literarnem prostoru, o približevanju kulture branja mladim in o družbeno angažirani literaturi, ki skuša vrata odpirati še neuveljavljenim avtorjem.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Zgodovinar mlajše generacije dr. Robert Devetak iz Nove Gorice, sicer zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je pred kratkim izdal svoje četrto knjižno delo s pomenljivim naslovom In zopet kliče domovina ženo na pomoč: Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Avtor se poglobljeno loti vprašanja, kako so se ženske, sprva omejene na zasebni prostor doma in družine, začele vključevati v javno življenje preko dobrodelnosti, ki je postala eden redkih družbeno sprejemljivih načinov njihovega delovanja. Ob izidu njegove najnovejše knjige je novinar Valter Pregelj povabil zgodovinarja Roberta Devetaka pred radijski mikrofon. Najprej z vprašanjem, od kod mu zamisel za takšen naslov dela o ženski dobrodelnosti.
Bogastvo jezikov našega skupnega večkulturnega prostora je bilo vodilo čezmejnega projekta Poezija narečij in pokrajina podob, ki je bil del programa Evropske prestolnice kulture. Zavod Otok je z italijanskim partnerjem Stazioni - Postaje iz Topolovega skozi projekt odkrival prostor, ki je od nekdaj stičišče narodov, kultur in raznolike krajine, ter ga preko poezije in filmskih podob skušal približati tako starejšim kot mladim. Pri projektu, ki so ga ob zaključku predstavili v Novi Gorici in v Vidmu, so sodelovali tudi učenci koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki obiskujejo izbirni predmet filmske vzgoje. Pri snemanju prizorov po koprskih trgih in ulicah, v Kubedu, sv. Antonu, Gažonu in v Izoli, so si nabrali veliko dragocenih izkušenj.
Bogastvo jezikov našega skupnega večkulturnega prostora je bilo vodilo čezmejnega projekta Poezija narečij in pokrajina podob, ki je bil del programa Evropske prestolnice kulture. Zavod Otok je z italijanskim partnerjem Stazioni - Postaje iz Topolovega skozi projekt odkrival prostor, ki je od nekdaj stičišče narodov, kultur in raznolike krajine, ter ga preko poezije in filmskih podob skušal približati tako starejšim kot mladim. Pri projektu, ki so ga ob zaključku predstavili v Novi Gorici in v Vidmu, so sodelovali tudi učenci koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki obiskujejo izbirni predmet filmske vzgoje. Pri snemanju prizorov po koprskih trgih in ulicah, v Kubedu, sv. Antonu, Gažonu in v Izoli, so si nabrali veliko dragocenih izkušenj.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Hamo in Tribute 2 Love napovedujejo 20-letnico delovanja z novim singlom S tabo je lepo. Pesem odpira pogled na odnos, ki gre tudi skozi težje trenutke, a vztraja s toplino in z bližino. Motiv ostaja odprt poslušalcu – kdo je tisti, s katerim je lepo, si izbere vsak sam. »Najbrž je bila kaka punca«, o tem, kdo ga je navdihnil, pove Hamo. Izdal nam je delovni naslov že sedmega studijskega albuma, kako je bilo prejšnji teden v Cankarjevem domu, pa tudi, zakaj zasedbe do konca leta ne bo več na odrih.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlato kuhalnico, ki je potekalo novembra, se je najbolj izkazala ekipa Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada. Devetošolke Mila, Nuša, Brina in Zoja so žirijo prepričale s pripravo svoje verzije jesenskega menija. S katerimi skrivnimi sestavinami so ga zabelile in ali je morda katero zamikalo, da bi šolanje nadaljevala na področju gostinstva, so nam razkrile v pogovoru.
December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.
December je čas, ko okrasimo naše domove, a tudi javne institucije, trgovine, pisarne, ulice, trge, mesta. Čeprav so okrasitve datumsko vse bolj zgodnje, pisane in prepogosto plastične, je prava, naravna novoletna jelka še vedno zmagovalka prazničnih dni. Zavod za gozdove RS že vrsto let slovenskim božično novoletnim drevescem nadene oznako v obliki nalepke na kateri piše » Darilo gozda vašemu domu«. Ta nalepka - letos je zlate barve - zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena trajnostno in strokovno ter da kupec podpira skrb za slovenske gozdove. Nakup, nega in tudi slovo od božično novoletnega drevesca pa ima nekaj pravil. Prav je, da jih spoštujemo. Vse o tem vedo na Zavodu za gozdove RS. Gost Nataše Benčič je vodja njihove Območne enote v Sežani, Boštjan Košiček.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Člani in članice Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača imajo te dni polne noge dela. Seveda tudi roke, kajti ples zahteva celega človeka. Intenzivno se pripravljajo na predstavo Čarli in tovarna čokolada, ki bo na odru Kosovelovega doma Sežana premiero doživela to soboto. Gre za koprodukcijo z Glasbeno šolo Nazarje. Na vajah v Divači jih je obiskala Tjaša Škamperle.
Današnji otroci živijo v svetu, vse bolj zasičenem s tehnologijo. Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se največkrat sprašujemo, koliko časa lahko otroci gledajo zaslone. A pravo vprašanje je, kaj naj gledajo, meni medijska psihologinja in urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija Martina Peštaj. Po predavanju v tolminski knjižnici, ki ga je organizirala Ljudska univerza Posoškega razvojnega centra, se je z njo pogovarjala Mariša Bizjak. Med drugim boste izvedeli, kaj v prazničnem decembrskem programu za otroke in mladostnike pripravljajo na TV Slovenija.
Današnji otroci živijo v svetu, vse bolj zasičenem s tehnologijo. Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se največkrat sprašujemo, koliko časa lahko otroci gledajo zaslone. A pravo vprašanje je, kaj naj gledajo, meni medijska psihologinja in urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija Martina Peštaj. Po predavanju v tolminski knjižnici, ki ga je organizirala Ljudska univerza Posoškega razvojnega centra, se je z njo pogovarjala Mariša Bizjak. Med drugim boste izvedeli, kaj v prazničnem decembrskem programu za otroke in mladostnike pripravljajo na TV Slovenija.
Alex Volasko, pevec, avtor in producent, predstavlja naslovno skladbo novega albuma Ognjemet. Zastavljena je bolj bendovsko, ritmična je in brez olepševanja govori o odnosih, ki močno zasijejo in hitro izginejo. Nič bleščečih romantičnih iluzij; prej realnost pričakovanj, ki se pogosto izkažejo za največjega požigalca. Pesem hkrati nakazuje njegovo vrnitev k bolj živemu, koncertnemu zvoku..
Alex Volasko, pevec, avtor in producent, predstavlja naslovno skladbo novega albuma Ognjemet. Zastavljena je bolj bendovsko, ritmična je in brez olepševanja govori o odnosih, ki močno zasijejo in hitro izginejo. Nič bleščečih romantičnih iluzij; prej realnost pričakovanj, ki se pogosto izkažejo za največjega požigalca. Pesem hkrati nakazuje njegovo vrnitev k bolj živemu, koncertnemu zvoku..
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Kako odbojka postane način življenja, zna lepo povedati Benjamin Mugerli. Skupaj s soigralcem Miho Kosancem sta nastopila na svetovnem prvenstvu do 21. let v Mehiki, kjer sta po napetem turnirju končala na 33. mestu. Čeprav rezultat ni bil med najboljšimi, je bila to za oba športnika dragocena priložnost – prva izkušnja na svetovnem prvenstvu, ki jima je odprl pogled na konkurenco po svetu. Benjamin bo v pogovoru spregovoril tudi o tem, kaj zanj pomeni šport in odbojka v Kanalu, kjer je začel svojo pot. Razkril bo, kako ga je ljubezen do igre oblikovala tako na peščenih kot dvoranskih igriščih, kako združuje treninge s šolskimi obveznostmi in kaj ga žene naprej k doseganju svojih ciljev. Pogovor bo prava priložnost, da prisluhnemo tudi njegovim ambicijam za prihodnost in nasvetom mladim, ki si želijo stopiti na pot odbojkarskega sveta.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Martin Kandido je študent Višje strokovne šole v Sežani in se posveča kamnu. Minuli teden je v avstrijskem Salzburgu - na evropskem prvenstvu mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills - odlično branil barve Slovenije: v močni konkurenci je z brezhibnim kamnitim izdelkom zasedel četrto mesto.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Šempetru pri Novi Gorici, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
Med 10. in 12. novembrom 2025 so na Brdu pri Kranju potekali Dnevi slovenskega turizma.To je najpomembnejši strokovni dogodek našega turizma, ki je tudi letos povezal tekmovanja Gostinsko turističnega zbora v znanju in veščinah na področju gostinstva in turizma. Med nagrajenci in prejemniki priznanj v različnih strokovnih kategorijah je res veliko Primorcev, tudi srednješolcev. Posebej so z izkupičkom Gostinsko turističnega zbora lahko zadovoljni v novogoriški družbi Hit, saj so se domov vrnili s polno malho nagrad in priznanj - njihovi zaposleni so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo ter pet priznanj, družba pa je prejela še nekaj posebnih priznanj za svoje uspešne enote in dosežke pri delu. Za sogovornico smo izbrali njihovo mlado sodelavko Marjano Štrukelj, ki je v kategoriji pripravljanja jedi v ponvi Big Pan dosegla kar 97, 67 toč in seveda zlato medaljo. Marjana je doma v Šempetru pri Novi Gorici, že 4 leta je zaposlena v Hitu, pav ta teden pa je zamenjala delovno mesto znotraj družbe in je v ponedeljek postala vodja kuhinje v igralnici Casinò Drive-in. Z Marjano štrukelj se pogovarja Nataša Benčič.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
V EPIC-u, prenovljeni stavbi nekdanje novogoriške železniške postaje, se popoldne odpira težko pričakovana razstava v okviru Evropske prestolnice kulture - Mesto na meji. Obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino Goriške skozi vojne, meje, migracije in različne interpretacije istih dogodkov. Posebno težo razstavi dajejo osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki so burno zgodovino Goriške v 20. stoletju doživljali vsak skozi svoje izkušnje. Z domiselnimi postavitvami, kot so kapelica, voz beguncev, instalacija mejnega zidu, fojbe in opeke, iz katerih je nastajala Nova Gorica, razstava obiskovalca povabi k premisleku o identiteti čezmejnega prostora in pomenu skupne, prepletene dediščine. Razstavo je tik pred odprtjem Nataši Uršič predstavila njena avtorica, zgodovinarka Kaja Širok.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava letos obeležuje 60 let delovanja. V ustanovi, kjer predšolske otroke in učence z gibalnimi oviranostmi ter motnjami v duševnem razvoju spremlja več kot 220 zaposlenih, danes najde podporo približno 150 otrok. Jutri pripravljajo dan odprtih vrat. Pred obletnico smo obiskali center, ki mnogim družinam pomeni drugi dom, in prisluhnili zgodbam učiteljev, mame ter učenca, ki Cirius obiskuje že šesto leto. V reportažnem zapisu Nataše Uršič prinašamo vpogled v njihov vsakdan ter izzive in toplino, ki jih ustvarjajo skupaj.
Skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na sceno s povsem novo energijo in iskreno pop-rock izpovedjo Neznano. Skladba nosi osebni pečat pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko v življenju začutimo potrebo po spremembi — tudi takrat, ko še ne vemo, kam pelje pot. Neznano tako ni prostor strahu, temveč prostor rasti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na sceno s povsem novo energijo in iskreno pop-rock izpovedjo Neznano. Skladba nosi osebni pečat pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko v življenju začutimo potrebo po spremembi — tudi takrat, ko še ne vemo, kam pelje pot. Neznano tako ni prostor strahu, temveč prostor rasti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Vila Panajotopulo v Bertokih pri Kopru je skozi svoje življenje doživela več prenov in predelav ter gostila obilico različnih programov, sedaj pa že mnogo let sameva in počasi propada. Je kot speča Trnuljčica, so v Krajevni skupnosti Bertoki pred dnevi zapisali na vabilo k pogovoru z mladim arhitektom Elijo Štaderjem, ki je v magistrskem delu raziskal potencialne možnosti oživljanja stavbne dediščine z ustreznim programom.
Vila Panajotopulo v Bertokih pri Kopru je skozi svoje življenje doživela več prenov in predelav ter gostila obilico različnih programov, sedaj pa že mnogo let sameva in počasi propada. Je kot speča Trnuljčica, so v Krajevni skupnosti Bertoki pred dnevi zapisali na vabilo k pogovoru z mladim arhitektom Elijo Štaderjem, ki je v magistrskem delu raziskal potencialne možnosti oživljanja stavbne dediščine z ustreznim programom.
Na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju je nastala nova knjiga Dolga pot do miru. Premierno jo je na prvem večeru cikla "Podpisani"! v Kinogledališču Tolmin predstavil eden od avtorjev – dolgoletni vojni poročevalec in novinar Boštjan Videmšek. V njej opisuje vzhodna bojišča prve svetovne vojne, Ukrajino, Auschwitz in Srebrenico, več čas pa v pripoved prepleta tudi dogajanje v Gazi. Drugi del knjige je napisala italijanska novinarka Abha Valentina Lo Surdo, ki se je na Poti miru pogovarjala z različnimi sogovorniki. Za strokovni pregled je poskrbela zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. Marca bo knjiga na voljo tudi v italijanskem prevodu. Knjiga Dolga pot do miru je nastala s podporo projekta Beyond walk of peace, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Partnerji projekta so Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Občina Miren-Kostanjevica, PromoTurismoFVG, EZTS GO/GECT GO, Associazione Culturale èStoria.
Na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju je nastala nova knjiga Dolga pot do miru. Premierno jo je na prvem večeru cikla "Podpisani"! v Kinogledališču Tolmin predstavil eden od avtorjev – dolgoletni vojni poročevalec in novinar Boštjan Videmšek. V njej opisuje vzhodna bojišča prve svetovne vojne, Ukrajino, Auschwitz in Srebrenico, več čas pa v pripoved prepleta tudi dogajanje v Gazi. Drugi del knjige je napisala italijanska novinarka Abha Valentina Lo Surdo, ki se je na Poti miru pogovarjala z različnimi sogovorniki. Za strokovni pregled je poskrbela zgodovinarka dr. Petra Svoljšak. Marca bo knjiga na voljo tudi v italijanskem prevodu. Knjiga Dolga pot do miru je nastala s podporo projekta Beyond walk of peace, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Italija-Slovenija. Partnerji projekta so Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju", ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Občina Miren-Kostanjevica, PromoTurismoFVG, EZTS GO/GECT GO, Associazione Culturale èStoria.
V Goriških Brdih se danes soočajo z obsežnimi posledicami silovitega deževja, ki je povzročilo več kot 30 poškodb na cestah, sprožilo plazove in odneslo most med Drnovkom in Vedrijanom. Nekatere briške vasice, kjer živi okoli 150 ljudi, so še vedno težko dostopne. Na občini opozarjajo, da gre za škodo v večmilijonskem obsegu in da bo sanacija dolgotrajen in zahteven proces, ki ga občina Brda ne bo zmogla sama izpeljati. Trenutno si razmere na terenu ogleduje državni poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, pridružila se mu bo tudi ministrica za infrastruro, Alenka Bratušek. V Brdih je tudi naša ekipa: Mitja Marsič, Mateja Grebenjak, Mariša Bizjak in Nataša Uršič.
V Goriških Brdih se danes soočajo z obsežnimi posledicami silovitega deževja, ki je povzročilo več kot 30 poškodb na cestah, sprožilo plazove in odneslo most med Drnovkom in Vedrijanom. Nekatere briške vasice, kjer živi okoli 150 ljudi, so še vedno težko dostopne. Na občini opozarjajo, da gre za škodo v večmilijonskem obsegu in da bo sanacija dolgotrajen in zahteven proces, ki ga občina Brda ne bo zmogla sama izpeljati. Trenutno si razmere na terenu ogleduje državni poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, pridružila se mu bo tudi ministrica za infrastruro, Alenka Bratušek. V Brdih je tudi naša ekipa: Mitja Marsič, Mateja Grebenjak, Mariša Bizjak in Nataša Uršič.
Iz imena Šesti metek, so odvrgli metek in ostali samo Šesti. Mariborska mlada zasedba Šesti je minulo soboto izdala prvi album z naslovom Zmeden. Skladba Dlan pa odpira to poglavje z nežno, a globoko bolečino. To je pesem o trenutku, ko ljubezen razpoka, a upanje še diha pod pepelom spominov.
Iz imena Šesti metek, so odvrgli metek in ostali samo Šesti. Mariborska mlada zasedba Šesti je minulo soboto izdala prvi album z naslovom Zmeden. Skladba Dlan pa odpira to poglavje z nežno, a globoko bolečino. To je pesem o trenutku, ko ljubezen razpoka, a upanje še diha pod pepelom spominov.
Danes je praznik. Ne le zato, ker je nedelja, temveč tudi zato, ker poteka Festival slovenskega šansona 2025 pod okriljem Prvega programa Radia Slovenija. Enajst izbranih novih šansonov se bo predstavilo na nocojšnji prireditvi v Kulturnem domu Velenje, podeljenih bo več nagrad in tudi nagrada Franeta Milčinskega Ježka. Pred neposrednim prenosom, ki mu boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Koper nocoj ob 20.00, vam tu predstavljamo reportažni zapis iz včerajšnje celodnevne tonske vaje s premierno predstavitvijo odlomkov vseh novih šansonov
Danes je praznik. Ne le zato, ker je nedelja, temveč tudi zato, ker poteka Festival slovenskega šansona 2025 pod okriljem Prvega programa Radia Slovenija. Enajst izbranih novih šansonov se bo predstavilo na nocojšnji prireditvi v Kulturnem domu Velenje, podeljenih bo več nagrad in tudi nagrada Franeta Milčinskega Ježka. Pred neposrednim prenosom, ki mu boste lahko prisluhnili tudi na Radiu Koper nocoj ob 20.00, vam tu predstavljamo reportažni zapis iz včerajšnje celodnevne tonske vaje s premierno predstavitvijo odlomkov vseh novih šansonov
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.
Zdravnik in psihiater dr. Marko Pišljar iz Godoviča je nekdanji dolgoletni predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija in docent Univerze na Primorskem. Upokojil se je pred tremi leti, še vedno je aktiven kot predavatelj. Vzporedno z akademsko kariero se je posvečal poeziji in svoje misli in občutja prelival v verze. Prvo pesniško zbirko z naslovom Odsevi bližine je izdal v začetku leta 2022, letos pa naslednjo z naslovom Šepet križpotij. Pred kratkim jo je predstavil na literarnem večeru v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
Zdravnik in psihiater dr. Marko Pišljar iz Godoviča je nekdanji dolgoletni predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija in docent Univerze na Primorskem. Upokojil se je pred tremi leti, še vedno je aktiven kot predavatelj. Vzporedno z akademsko kariero se je posvečal poeziji in svoje misli in občutja prelival v verze. Prvo pesniško zbirko z naslovom Odsevi bližine je izdal v začetku leta 2022, letos pa naslednjo z naslovom Šepet križpotij. Pred kratkim jo je predstavil na literarnem večeru v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
Več kot 63 tisoč ljudi, med njimi 20 tisoč otrok je bilo med drugo svetovno vojno pregnanih s svojih domov in odpeljanih v taborišča in izgnanstva. Vse do zdaj te civilne žrtve vojnega nasilja niso prejele niti centa odškodnine. Po več kot tridesetih letih prizadevanj, vse od osamosvojitve Slovenije, država zdaj, z novim zakonom, vendarle vsaj malo popravlja veliko krivico. Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci, bodo lahko prejeli osem tisoč evrov odškodnine. A živih žrtev vojnega nasilja je vse manj. Obiskali smo izgnanko Tončko Senčar iz Pirana.
Več kot 63 tisoč ljudi, med njimi 20 tisoč otrok je bilo med drugo svetovno vojno pregnanih s svojih domov in odpeljanih v taborišča in izgnanstva. Vse do zdaj te civilne žrtve vojnega nasilja niso prejele niti centa odškodnine. Po več kot tridesetih letih prizadevanj, vse od osamosvojitve Slovenije, država zdaj, z novim zakonom, vendarle vsaj malo popravlja veliko krivico. Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci, bodo lahko prejeli osem tisoč evrov odškodnine. A živih žrtev vojnega nasilja je vse manj. Obiskali smo izgnanko Tončko Senčar iz Pirana.
Avtomobilski šport še zdaleč niso samo tisti, ki držijo v rokah volan in so tudi sicer najbolj izpostavljeni. Zelo pomembna je vloga sovoznikov oziroma sovoznic, saj predstavljajo dodaten par oči, ki mu mora voznik popolnoma zaupati. Njihova naloga pa seveda ni samo branje zapiskov na hitrostnih preizkušnjah, ampak tudi koordinacija s servisno ekipo oziroma z vodstvom dirke. V ekipi serijskega državnega prvaka Roka Turka je že več kot desetletje v tej vlogi Blanka Kacin.
Avtomobilski šport še zdaleč niso samo tisti, ki držijo v rokah volan in so tudi sicer najbolj izpostavljeni. Zelo pomembna je vloga sovoznikov oziroma sovoznic, saj predstavljajo dodaten par oči, ki mu mora voznik popolnoma zaupati. Njihova naloga pa seveda ni samo branje zapiskov na hitrostnih preizkušnjah, ampak tudi koordinacija s servisno ekipo oziroma z vodstvom dirke. V ekipi serijskega državnega prvaka Roka Turka je že več kot desetletje v tej vlogi Blanka Kacin.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.