Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
Ob dnevu bele palice je Aleksander Novak predstavil avtobiografsko skladbo Takšna sva. Pesem razkriva njegovo življenjsko pot, preizkušnje s slabovidnostjo in moč ljubezni, ki vidi onkraj zunanjosti.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
V italijanskem mestecu Osimo pri Anconi so bili na današnji dan pred 50-timi leti podpisani Osimski sporazumi. Nekdanja Jugoslavija in Italija sta tako dokončno začrtali njuno skupno mejo, ki je kljub podpisu Londonskega memoranduma in razdelitvi cone A ter cone B med državama, do takrat ostala ne ratificirana. Poleg vprašanja meje so sporazumi predvidevali tudi pospešitev gospodarskega sodelovanja, ter številne tudi neuresničene projekte. Danes v prvi vrsti predstavljajo temelj odličnih med sosedskih odnosov.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Jesen prav diši po gobah, radi rečemo, ampak izkušeni gobarji dobro vedo, da gobe lahko nabiramo vse leto. Tak je tudi naslov knjige Anje in Bojana Rota, hčerke in očeta iz Bovca, ki ustvarjata pod imenom Bovška kuhn'ca. Med sezono na bovškem trgu strežeta lokalno ulično hrano s poudarkom na – ja, prav ste ugotovili – gobah. V naslednjih minutah se tako vračamo v junij, v čas po krajši suši, ko so bili pogoji za gobarjenje daleč od idealnih. A kot boste lahko slišali v reportaži Mariše Bizjak, se je kljub temu v košari nabralo kar nekaj različnih gob.
Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.
Nedavno je pri založbi Sidarta izšel knjižni vodnik po daljinski pohodniški poti Juliana. Avtor Janko Humar je v njem podrobno predstavil 270 kilometrov dolgo pot okoli Julijskih Alp, ki jo sestavlja 16 etap. V šestih letih, odkar so jo vzpostavili, je postala ena najbolj priljubljenih v Evropi. Zamisel za vodnik je v skupnosti Julijske Alpe zorela kar nekaj časa, na koncu pa se je izziva lotil eden od idejnih očetov Julijane – Janko Humar. Z nekdanjim dolgoletnim direktorjem zavoda za turizem Dolina Soče, alpinistom in ljubiteljem narave nasploh, ki je kot svetovalec v turizmu zelo dejaven tudi v pokoju, se je po predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici pogovarjala Mariša Bizjak.
Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.
Koper je že nekaj dni bogatejši za novo kavarno. V središču mesta, tik ob gledališču in nasproti občinske stavbe, je vrata odprla kavarna Caffè Verde, kjer je vsaka skodelica kave simbol priložnosti. V njej kavo in druge napitke namreč pripravljajo in strežejo težje zaposljive osebe. Testni projekt, ki ustvarja priložnost za tiste, ki so jo dolgo iskali, je Mesta občina Koper izvedla skupa z Društvom Šent, Centrom za socialno delo Južna Primorska in Varstveno delovnim centrom Koper. V kavarni priložnosti je kavo naročila tudi Barbara Kampos.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se poslavlja od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar. Kino Odeon: 6. in 9. november Kosovelov dom Sežana: 6. november
Mladi pastirji visoko v gorah sanjajo o prihodnosti in ženskah. Sredi črede 600 ovac, ki jih varujejo ogromni psi, stoji zavetišče. Iz negotovega zavetišča odmeva otroški smeh. To so bratje, stari od osem do 20 let. Kadar ne delajo, se igrajo in razpravljajo o smislu življenja. "S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah," je o svojem dokumentarcu povedala režiserka Petra Seliškar. Kino Odeon: 6. in 9. november Kosovelov dom Sežana: 6. november
Danes se v Uzbekistanu, v mestu Samarkand, začenja generalna konferenca Unesca. 14-dnevno srečanje je pomembno tudi za našo državo, saj bodo delegati odločali o predlogu Slovenije, da se 13. september razglasi za Mednarodni dan jam in krasa. Predlog sta že pred nekaj leti v postopek vložili Mednarodna speleološka zveza in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pobudniki se nadejajo pozitivne odločitve, saj je predlog v oktobru že dobil podporo članic Izvršilnega odbora Unesca.
Danes se v Uzbekistanu, v mestu Samarkand, začenja generalna konferenca Unesca. 14-dnevno srečanje je pomembno tudi za našo državo, saj bodo delegati odločali o predlogu Slovenije, da se 13. september razglasi za Mednarodni dan jam in krasa. Predlog sta že pred nekaj leti v postopek vložili Mednarodna speleološka zveza in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pobudniki se nadejajo pozitivne odločitve, saj je predlog v oktobru že dobil podporo članic Izvršilnega odbora Unesca.
V Kopru si je le še do nedelje mogoče ogledati prizorišča festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki ga organizira društvo Pina. Razstavljena dela in preformanse povezuje naslov Konec sporočila. Trinajsta izdaja IZISA namreč spodbuja k razmisleku o zmožnostih sporazumevanja, iskanja novih poti in upora v času post-resnice in komunikacijskega kapitalizma, v katerem nas preplavljajo dezinformacije, lažne vesti, nepregledna množica podoba in vsebin, ki jih generirajo stroji, denimo, boti in umetna inteligenca. Sodelujoči umetnice in umetniki raziskujejo tudi možnosti medvrstnega dialoga, denimo, med rastlinami in človekom, pa tudi, kako nas umetna inteligenca halucinira. Obenem opozarjajo, da načini njene uporabe pospešujejo avtoritarizem.
V Kopru si je le še do nedelje mogoče ogledati prizorišča festivala sodobne in intermedijske umetnosti IZIS, ki ga organizira društvo Pina. Razstavljena dela in preformanse povezuje naslov Konec sporočila. Trinajsta izdaja IZISA namreč spodbuja k razmisleku o zmožnostih sporazumevanja, iskanja novih poti in upora v času post-resnice in komunikacijskega kapitalizma, v katerem nas preplavljajo dezinformacije, lažne vesti, nepregledna množica podoba in vsebin, ki jih generirajo stroji, denimo, boti in umetna inteligenca. Sodelujoči umetnice in umetniki raziskujejo tudi možnosti medvrstnega dialoga, denimo, med rastlinami in človekom, pa tudi, kako nas umetna inteligenca halucinira. Obenem opozarjajo, da načini njene uporabe pospešujejo avtoritarizem.
Vanja Pegan je pesnik. Rad je pesnik in v njegovi zadnji, že sedemnajsti knjigi izpod njegovega peresa, ki je te dni izšla v zbirki Potisk založbe Grafiit, predstavili pa so jo na Largu pri Špini v Izoli pred številnim občinstvom, nam pesnik pove kako je biti pesnik in kakšna je inventura pesnika v naši družbi. Sekstant je naslov knjige, ki je nastajala v treh mesecih lanske zime, razdeljena je na tri sklope - Sekstant, Vedro in Jadro. Sekstant je naprava za merjenje geografske širine, Vedro je - vsebina in Jadro premika plovilo, a premika ga zaradi našega znanja. "Sem točno tu, kjer moram biti", je na predstavitvi povedal Vanja Pegan o knjigi, ki nima uvoda, nima naslovov pesmi - le oštevilčene so. Knjiga je lepa tudi zaradi likovne opreme Gaje Lapajne Stanič. Na klepet je pesnika Vanjo Pegana na ulični predstavitvi knjige povabila Nataša Benčič.
Vanja Pegan je pesnik. Rad je pesnik in v njegovi zadnji, že sedemnajsti knjigi izpod njegovega peresa, ki je te dni izšla v zbirki Potisk založbe Grafiit, predstavili pa so jo na Largu pri Špini v Izoli pred številnim občinstvom, nam pesnik pove kako je biti pesnik in kakšna je inventura pesnika v naši družbi. Sekstant je naslov knjige, ki je nastajala v treh mesecih lanske zime, razdeljena je na tri sklope - Sekstant, Vedro in Jadro. Sekstant je naprava za merjenje geografske širine, Vedro je - vsebina in Jadro premika plovilo, a premika ga zaradi našega znanja. "Sem točno tu, kjer moram biti", je na predstavitvi povedal Vanja Pegan o knjigi, ki nima uvoda, nima naslovov pesmi - le oštevilčene so. Knjiga je lepa tudi zaradi likovne opreme Gaje Lapajne Stanič. Na klepet je pesnika Vanjo Pegana na ulični predstavitvi knjige povabila Nataša Benčič.
Pesem 'Vse imam', ki je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro, zveni kot sončen opomin, da imamo pogosto že vse, kar potrebujemo – le videti moramo. S kampanjo #VseImam skupina spodbuja pogovor o svobodi izražanja in prijateljstvu. Skladbo, ki je postala Pesem in pol, je predstavil Urban Lukman.
Pesem 'Vse imam', ki je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro, zveni kot sončen opomin, da imamo pogosto že vse, kar potrebujemo – le videti moramo. S kampanjo #VseImam skupina spodbuja pogovor o svobodi izražanja in prijateljstvu. Skladbo, ki je postala Pesem in pol, je predstavil Urban Lukman.
Tomi Vugrinec že 17 let živi v Vidmu, čeprav je po rodu iz Lucije. Tja ga je odpeljala ljubezen do umetnosti, kjer je v Villi Manin kot kustos v nekaj letih sooblikoval več izjemnih razstav, ki si jih je ogledalo preko 120 tisoč obiskovalcev iz vse Evrope. Potem se je kot kritik in predavatelj posvečal prepletu mode in umetnosti in končno uresničil svoje sanje - v Vidmu je leta 2023 odprl svojo galerijo Punto. Punto je pravo stičišče lepega. Nizka hiša z notranjim vrtom na robu Vidma je kot oaza, skrita radodevnim pogledom, a polna žlahtnega dogajanja. Vrata je prvič odprla z razstavo del njegovega najljubšega umetnka, Andya Warhola. Tomi Vugrinec, ki ga je na enem od obiskov v domačem kraju za klepet ujela Nataša Benčič, pa za naslednje leto napoveduje veliko zgodbo - razstavo del Marine Abramovič, Ulaya in Igorja Andželiča. Slednji bo najprej v novembru imel samostojno razstavo v Galeriji Punto, skupinska razstava pa bo v Cerkvi Sv. Frančiška v središču Vidma odprla vrata 20.februarja.
Tomi Vugrinec že 17 let živi v Vidmu, čeprav je po rodu iz Lucije. Tja ga je odpeljala ljubezen do umetnosti, kjer je v Villi Manin kot kustos v nekaj letih sooblikoval več izjemnih razstav, ki si jih je ogledalo preko 120 tisoč obiskovalcev iz vse Evrope. Potem se je kot kritik in predavatelj posvečal prepletu mode in umetnosti in končno uresničil svoje sanje - v Vidmu je leta 2023 odprl svojo galerijo Punto. Punto je pravo stičišče lepega. Nizka hiša z notranjim vrtom na robu Vidma je kot oaza, skrita radodevnim pogledom, a polna žlahtnega dogajanja. Vrata je prvič odprla z razstavo del njegovega najljubšega umetnka, Andya Warhola. Tomi Vugrinec, ki ga je na enem od obiskov v domačem kraju za klepet ujela Nataša Benčič, pa za naslednje leto napoveduje veliko zgodbo - razstavo del Marine Abramovič, Ulaya in Igorja Andželiča. Slednji bo najprej v novembru imel samostojno razstavo v Galeriji Punto, skupinska razstava pa bo v Cerkvi Sv. Frančiška v središču Vidma odprla vrata 20.februarja.
Svet športa je odprt za nove panoge oziroma discipline, ki so izpeljanke standardnih. Nekatere se uspešno prebijajo v družino olimpijskih športov. Sodobni trendi gredo pogosto tudi v korak z novimi tehnologijami, ena od nadgradenj klasičnih športov pa je igra z imenom FootGolf, različica golfa z nogometno žogo. V Sloveniji ga poznamo dobro desetletje, na eno prvih igrišč v Sloveniji je nastalo v Bovcu, kjer domuje ekipa svetovnih podprvakov. Na prvi pogled in tudi dejansko je igra zelo preprosta: s čim manj udarci je potrebno spraviti nogometno žogo v luknjo premera pol metra. Oprema so copati, žoga in seveda dobra volja. Ko vsemu temu dodamo tekmovalni izziv, pa pridejo na plano tudi vse tiste podrobnosti, ki najboljše ločijo od ostalih. Zgodovina tega športa pravi, da so nogometaši Totenhama, kjer je takrat igral Nizozemec Williem Korsten, po treningu tekmovali, kdo bo žogo s čim manj udarci spravil do garderobe. Njegov brat in Bas Korsten in Michael Jensen sta tu dobila navdih in leta 2008 zasnovala pravila igre. Ena pomembnih razlik je tudi v tem, da je to šport, ki je namenjen vsem, ne glede na debelino denarnice.
Svet športa je odprt za nove panoge oziroma discipline, ki so izpeljanke standardnih. Nekatere se uspešno prebijajo v družino olimpijskih športov. Sodobni trendi gredo pogosto tudi v korak z novimi tehnologijami, ena od nadgradenj klasičnih športov pa je igra z imenom FootGolf, različica golfa z nogometno žogo. V Sloveniji ga poznamo dobro desetletje, na eno prvih igrišč v Sloveniji je nastalo v Bovcu, kjer domuje ekipa svetovnih podprvakov. Na prvi pogled in tudi dejansko je igra zelo preprosta: s čim manj udarci je potrebno spraviti nogometno žogo v luknjo premera pol metra. Oprema so copati, žoga in seveda dobra volja. Ko vsemu temu dodamo tekmovalni izziv, pa pridejo na plano tudi vse tiste podrobnosti, ki najboljše ločijo od ostalih. Zgodovina tega športa pravi, da so nogometaši Totenhama, kjer je takrat igral Nizozemec Williem Korsten, po treningu tekmovali, kdo bo žogo s čim manj udarci spravil do garderobe. Njegov brat in Bas Korsten in Michael Jensen sta tu dobila navdih in leta 2008 zasnovala pravila igre. Ena pomembnih razlik je tudi v tem, da je to šport, ki je namenjen vsem, ne glede na debelino denarnice.
Ples je marsikomu spremenil življenje in to na bolje. Tako so na eni izmed vaj Športnega društva Plesni spekter povedale članice različnih generacij. Na pobudo podružnice Obala-kras Združenja Europa donna so v društvu ustanovili tudi svojo plesno skupina. Plesalke in vodjo društva Valerijo Rahne Mbanwi smo obiskali v dvorani Kulturnega doma v Bertokih. V organizaciji društva in pod okriljem Plesne zveze Slovenije pripravljjao na Škofijah Kvalifikacijsko tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki se po desetletju vrača v slovensko Istro.
Ples je marsikomu spremenil življenje in to na bolje. Tako so na eni izmed vaj Športnega društva Plesni spekter povedale članice različnih generacij. Na pobudo podružnice Obala-kras Združenja Europa donna so v društvu ustanovili tudi svojo plesno skupina. Plesalke in vodjo društva Valerijo Rahne Mbanwi smo obiskali v dvorani Kulturnega doma v Bertokih. V organizaciji društva in pod okriljem Plesne zveze Slovenije pripravljjao na Škofijah Kvalifikacijsko tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki se po desetletju vrača v slovensko Istro.
V teh dneh se v Kopru prepletajo zvoki zborovske glasbe. Izzvenel je mednarodni zborovski festival, zdaj poteka festival mladinskih zborov Aegis Carminis, ob koncu tedna pričakujemo festival Kitarika in prvi abonmajski koncert Obalnega komornega orkestra. Navdihujoče je bogastvo navzočnosti klasične glasbe, mladosti, kulturnega prepletanja in urejenih harmonij. O glasbenih vsebinah, ki so za nami in o tistih pred nami tečejo besede z udeleženci in umetniškimi vodji: Ambrožem Čopijem, Majo Cilenšek, Tanjo Brecelj Vatovec in Martino Kocjančič Kocjan.
V teh dneh se v Kopru prepletajo zvoki zborovske glasbe. Izzvenel je mednarodni zborovski festival, zdaj poteka festival mladinskih zborov Aegis Carminis, ob koncu tedna pričakujemo festival Kitarika in prvi abonmajski koncert Obalnega komornega orkestra. Navdihujoče je bogastvo navzočnosti klasične glasbe, mladosti, kulturnega prepletanja in urejenih harmonij. O glasbenih vsebinah, ki so za nami in o tistih pred nami tečejo besede z udeleženci in umetniškimi vodji: Ambrožem Čopijem, Majo Cilenšek, Tanjo Brecelj Vatovec in Martino Kocjančič Kocjan.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
Veliko dni z oznako »mednarodni« ali »svetovni« dan, ki jih obeležujemo po vsem svetu, ima globok pomen, pogosto nas takšni dnevi osveščajo o posebej občutljivih temah. So pa tudi takšni, ki nam narišejo nasmeh na ustnice, recimo Mednarodni dan vpisovanja z velikimi črkami – oziroma International Caps lock day, za ljubitelje računalniških šeg, ki ga obeležujemo 22. oktobra. Vsi vemo, da ima elektronska in spletna komunikacija pravila, prav tako kot osebna komunikacija iz oči v oči. In velike črke v takšni komunikaciji pomenijo, da na nekoga kričimo. Kar ni lepo. Kaj pa je v takšni komunikaciji lepo in tudi prav zelo dobro ve Simona Lečnik Očko, svetovalka in mentorica na področju sodobnega bontona. Na klepet jo je ob tem hecnem mednarodnem dnevu povabila Nataša Benčič.
Na Ljudski univerzi v Kopru smo se srečali s Kazahstanko, Srbkinjo in Italijanom. Prisluhnite življenjskim zgodbam tujcev, ki se želijo naučiti govoriti 'po slovensko'.
Na Ljudski univerzi v Kopru smo se srečali s Kazahstanko, Srbkinjo in Italijanom. Prisluhnite življenjskim zgodbam tujcev, ki se želijo naučiti govoriti 'po slovensko'.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Iz Črne gore, kjer je nedavno potekalo Svetovno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna na morju, se je s tremi medaljami vrnila slovenska reprezentanca. Jan Krajcar je med člani osvojil tretje mesto, prav tako Martin Frast med mladinci, ekipno pa so si mladici priborili še drugo mesto. S kakšnimi izzivi so se soočali športni ribiči na morju, kjer so bili pogoji povsem drugačni kot doma, smo se pogovarjali tudi s selektorjem Vinkom Mojškercem.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Brata Gašper in Primož Mihelič, znana kot dvojec 2B, nam tokrat dajeta v poslušanje nežno elektro-pop balado z naslovom 'Več tvojih slik'. Pesem govori o ljubezni, spominih in trenutkih, ki prehitro zbledijo, dokler ne ostane le slika. Nastala je iz želje, da nas spomni, kako pomembno je ceniti ljudi, ki nam pomenijo največ - zdaj, v tem trenutku.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Samo en poklic je tak, da v službi lahko jokajo, se smejijo, plešejo, pojejo, morda spreminjajo glas ali zunanjo podobo - to znajo in zmorejo samo igralci. Na odru gledališča, pred filmsko ali televizijsko kamero, na radiu ... in vedno znova si morajo zapomniti veliko besedila. Kako jim to uspe, kakšne tehnike pomnjenja uporabljajo, kako si olajšajo, da besedilo še dolgo ostane v spominu? Vse to ve dramski igralec Rok Matek iz Gledališča Koper, ki je svoje znanje strnil v delavnico za osnovnošolce »Zapomni si kot igralec«. Gledališče Koper so obiskali učenci OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina iz Hrpelj. Dva razreda četrtošolcev sta bila navdušena nad doživetim, Nataša Benčič pa se je pomešala mednje in se spet naučila nečesa novega.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
V koprski knjigarni Libris so predstavili tipno slikanico Pošast Marlea avtorice Tine Saražin. To je njena druga tipna slikanica, prva je bila Slonček bonbonček, namenjena slepim in slabovidnim otrokom, otrokom z zaostankom v razvoju, z disleksijo ter tistim, ki se s slovenskim jezikom srečujejo prvič. Izdanih je bilo 20 izvodov v sodelovanju s številnimi posamezniki in ustanovami ter ob podpori donatorjev.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2025, in sicer za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. S tem potrjujejo izredno predanost, s katero omogočajo učencem razvijanje njihovih zmožnosti in sposobnosti, spodbujajo njihovo samostojnost in vključevanje v širšo družbo. In to kljub veliki prostorski in tudi kadrovski stiski. Zato se posebej veselijo premikov naprej, v smeri popolne obnove centra v prihodnjih letih. Pgovarjali smo se z ravnateljico Natašo Brljavac.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Belokranjska kantavtorica Claudizu je izdala svoj debitantski album 'Z menoj'. Na njem je 12 skladb o odnosih, ljubezni in življenju, skozi prizmo njenega osebnega ustvarjalnega popotovanja – od študentskih let na Primorskem, postankov v Kočevju, do današnjega mirnejšega ritma v Beli krajini. Prvi single, s katerim predstavlja album, je skladba 'Kaj mi ostane', ki je postala Pesem in pol.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? Čeprav so pogledi na to so različni, je zakon jasen in lahko igranje opredeli kot prekršek – in to ne glede na uro. Zato so v Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije pripravili apel odločevalcem o spremembah zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je prav zdaj v obravnavi. Preverili smo, kaj pomeni vadba doma za razvoj otrok, ali bi morda otroci lahko vadili zgolj v glasbenih šolah, za komentar pa smo zaprosili tudi generalno sekretarko Zveze Prijateljev Mladine Slovenije.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Pri spoprijemanju z različnimi izzivi pogosto potrebujejo pomoč - takšno, ki jim jo lahko na pravi način ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki v šolah, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter nevladnih organizacijah. O tem ter o projektu »Ker te štekam«, s katerim izobražujejo strokovne delavce, da mladim lažje nudijo podporo in oblikujejo varnejše okolje, sta spregovorili Nuša Zadravec Šedivy in Eva Sedlašek z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Če se znajdete v hudi stiski in vaš zdravnik ni dosegljiv, lahko pokličete dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo na številko 112, ali urgentno psihiatrično ambulanto v eni od psihiatričnih klinik. Za otroke in mladostnike je vsak dan med 12. in 20. uro na voljo TOM telefon na številki 116 111. Od 19. do 7. ure pa lahko v duševni stiski pokličete na 01 520 99 00. In še: Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je dosegljivo 24 ur na dan - na številki 080 11 55.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je ob začetku rožnatega oktobra, ki je namenjen ozaveščanju o raku dojk, v Kopru organiziralo srečanje, na katerem so izpostavili vlogo in načine podpore ob soočenju z diagnozo raka, v času zdravljenja in paliativne oskrbe, pa tudi ob slovesu. V državi v okviru društva deluje 29 skupin za samopomoč. Med drugim tudi v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Novi Gorici, Postojni in Sežani. Bolnikom in svojcem psihološko pomoč nudi tudi Onkološki inštitut. Na voljo je Onkofon. V osmih občinah obalno-kraške regije v okviru Splošne bonišnice Izola deluje paliativni mobilni tim. Bolnikom, svojcem in žalujočim s prostovoljci pomaga tudi društvo Hospic.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
V tokratni svetovalni oddaji na Radiu Koper bomo govorili o motnjah hranjenja - o težavah, pri katerih postanejo hrana, telesna teža in podoba telesa središče posameznikovega sveta. Ker je pojav vse pogostejši, so v Novi Gorici zagnali prvi podporni program na Primorskem. Izvaja ga društvo Projekt Človek ob podpori Mestne občine Nova Gorica, strokovno pa sodelujeta tudi Svetovalni svet in nacionalna mreža za pomoč mladim Križišče. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila vodjo programa, strokovno delavko društva Projekt Človek Saro Pipan, ter pobudnico ustanovitve podporne skupine, Novogoričanko Jeleno, ki se je z eno od oblik motenj hranjenja soočala 15 let.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Dokumentarni film Novi sošolci predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Pred kratkim so film predstavili na Festivalu migrantskega filma, v sredo ga bomo lahko videli v Postojni, konec meseca pa tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku srečujejo z ovirami na različnih področjih. Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.
Alya Elouissi je igralka in pevka slovensko-alžirskih korenin, ki deluje v Londonu, Moskvi in Sloveniji. Da to ni zgolj podatek, ki se dobro sliši, ampak še kako aktualno dejstvo, potrjuje naš klic. Ujeli smo jo v Londonu in od tam nam je predstavila svojo septembra izdano skladbo »V srcu Jadrana«, ki je postala Pesem in pol.
Nedavno so v Domu knjige v Kopru predstavili knjigo Kje so moji ključi?, ki je izšla pod okriljem projekta Znanost na cesti, izdala pa jo je založba Mladinska knjiga. V knjigi je zbranih 64 zgodb 27 avtoric in avtorjev. Zgodbe so napisali otroci, svojci, partnerji zdravstveni in domski delavci, ki so v stiku z ljudmi z demenco. Zgodbe niso niso samo nesrečne, so tudi srčne in duhovite. O pomenu knjige, o tem kaj je še potrebno storiti na tem področju, o njihovih izkušnjah z boleznijo, smo se pogovarjali z: - mag. Tatjano Cvetko, zdravnica in predsednica primorske Spominčice; - Štefanijo Lukič Zlobec, od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki se je kot prostovoljka pridružila Spominčici leta 2009 - dr. Sašo Novak, znanstveno svetnico na Institutu Jožef Stefan in profesorico na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer poučuje komuniciranje znanosti. Obenem je tudi vodja projekta Znanost na cesti, ki prispeva k lažjemu razumevanju znanosti v slovenski družbi.
Nedavno so v Domu knjige v Kopru predstavili knjigo Kje so moji ključi?, ki je izšla pod okriljem projekta Znanost na cesti, izdala pa jo je založba Mladinska knjiga. V knjigi je zbranih 64 zgodb 27 avtoric in avtorjev. Zgodbe so napisali otroci, svojci, partnerji zdravstveni in domski delavci, ki so v stiku z ljudmi z demenco. Zgodbe niso niso samo nesrečne, so tudi srčne in duhovite. O pomenu knjige, o tem kaj je še potrebno storiti na tem področju, o njihovih izkušnjah z boleznijo, smo se pogovarjali z: - mag. Tatjano Cvetko, zdravnica in predsednica primorske Spominčice; - Štefanijo Lukič Zlobec, od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki se je kot prostovoljka pridružila Spominčici leta 2009 - dr. Sašo Novak, znanstveno svetnico na Institutu Jožef Stefan in profesorico na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer poučuje komuniciranje znanosti. Obenem je tudi vodja projekta Znanost na cesti, ki prispeva k lažjemu razumevanju znanosti v slovenski družbi.
Naš sodelavec z Radia Capodistria Antonio Saccone se je minuli teden vrnil z Japonske, kjer je 23. septembra - prav na slovenski dan športa - na razstavi Osaka EXPO predstavil »Športne trenerje na kvadrat«. Gre za evropski projekt, ki je povezan s socialnim vključevanjem ljudi z migrantskim ozadjem v šport. Predstavitev na svetovni razstavi EXPO je bila priložnost za razmislek o povezavah med športom in družbo. Med obiskom v Osaki je pred mikrofon povabil direktorja slovenskega paviljona Gorazda Skrta.
Naš sodelavec z Radia Capodistria Antonio Saccone se je minuli teden vrnil z Japonske, kjer je 23. septembra - prav na slovenski dan športa - na razstavi Osaka EXPO predstavil »Športne trenerje na kvadrat«. Gre za evropski projekt, ki je povezan s socialnim vključevanjem ljudi z migrantskim ozadjem v šport. Predstavitev na svetovni razstavi EXPO je bila priložnost za razmislek o povezavah med športom in družbo. Med obiskom v Osaki je pred mikrofon povabil direktorja slovenskega paviljona Gorazda Skrta.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Bi radi občutili moč burje? Izvedeli, ali gre za hladen ali topel veter in od kod piha? Bi radi povonjali kraški šetraj, ki tudi v teh jesenskih dneh cveti ponekod na suhih kraških kravnikih? Za to se ni potrebno potepati širom po Krasu, ampak zadostuje obisk muzeja Narava in človek na Krasu v Gradu Štanjel. Interaktivno zasnovana razstava se dotakne vseh čutov. Pred nekaj dnevi so jo obiskali učenci 9. razreda Osnovne šole Božidarja Jakca iz Ljubljane.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.