Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Kopru že sedem desetletij izobražujejo generacije ekonomistov, administratorjev in trgovcev. Šolo so zaznamovale različne prelomnice v izobraževanju, v zadnjih dveh desetletjih pa predvsem močan porast vpisa. V letošnjem šolskem letu so tako vsi oddelki polni, dijakov pa je skupno okrog 740. Kot so poudarili ob jubileju, ki so ga nedavno obeležili, šola ni le kraj pridobivanja znanja, temveč tudi prostor, kjer se teorija srečuje s prakso. Ob tem so izpostavili številne projekte, s katerimi dijaki pridobivajo dragocene izkušnje in se povezujejo tudi z lokalnimi podjetniki in trgovci.
Na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Kopru že sedem desetletij izobražujejo generacije ekonomistov, administratorjev in trgovcev. Šolo so zaznamovale različne prelomnice v izobraževanju, v zadnjih dveh desetletjih pa predvsem močan porast vpisa. V letošnjem šolskem letu so tako vsi oddelki polni, dijakov pa je skupno okrog 740. Kot so poudarili ob jubileju, ki so ga nedavno obeležili, šola ni le kraj pridobivanja znanja, temveč tudi prostor, kjer se teorija srečuje s prakso. Ob tem so izpostavili številne projekte, s katerimi dijaki pridobivajo dragocene izkušnje in se povezujejo tudi z lokalnimi podjetniki in trgovci.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Novogoriški MIP je bil nekoč ponos Primorske in eden največjih mesnopredelovalnih sistemov v Sloveniji. Podjetje, ki se ga mnogi še danes spominjajo po znameniti mortadeli, je po menedžerskem prevzemu in naraščajočih dolgovih končalo v stečaju. Brez dela je ostalo več kot 250 ljudi, posledice pa so med nekdanjimi zaposlenimi še vedno prisotne. Kako danes gledajo na propad in kaj je od MIP-a ostalo, v oddaji, ki jo je pripravila Nataša Uršič.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Živel 1. maj! Tako je to jutro odmevalo po številnih primorskih vaseh in mestih, ki so jih prebudile budnice naših pihalnih godb. Med njimi je tudi Brkinska godba 2000, ki je prebujala vasi okoli Kozine in Materije. Irena Cunja jo je prestregla v Tubljah in se z godbeniki in domačini pomenila o pomenu prvomajskih tradicij.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Kako poiskati notranji mir pod pritiskom življenja je naslov knjige Mojce Kačinari iz Kopra. Nedavno je izšla pri založbi Libris v Kopru. To je iskrena in pogumna zgodba, v kateri avtorica opisuje svojo pot od otroških ran, hude stiske po nenadni moževi smrti in s pomočjo terapije tudi pot do notranje svobode. Svojo intimno izkušnjo iskanja odgovorov na stisko, umika iz zgolj preživetvenega vzorca do spoznanj, ki jih je avtorici prinesla terapija, je želela deliti z ljudmi. »Rada delim, kar je dobro deliti«, je povedala na predstavitvi, na kateri sta sodelovala tudi zakonska in družinska terapevta mag. Drago Švajger in dr. Katja Kozlovič, ki je napisala tudi uvod v knjigo. V njem povdarja, da je terapija pot notranje higiene, da ne daja odgovorov, pač pa vrača glas tistemu delu nas, ki je bil utišan.Nataša Benčič se je na predstavitvi knjige v Kopru pogovarjala z avtorico in s terapevtoma.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
"Pesem in pol" tedna je skladba primorske rock zasedbe Pelhan z naslovom Poljub. Pesem govori o srečanju dveh ljudi iz preteklosti, ko čas za hip obstane, razum stopi nekoliko v ozadje, srce pa prevzame glavno besedo. Z Alešem Pelhanom smo se pogovarjali o neizrečenih čustvih, usodnih srečanjih in trenutkih, "ko je dovolj že en sam pogled, da zgodba dobi svoj pomen". Dotaknili smo se tudi zrelejše glasbene smeri skupine, nastajanja skladbe ter videospota, ki ga podpisuje ekipa Spectus.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Med nekdanjimi propadlimi gospodarskimi velikani je tudi sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar. Stečajni postopek se je začel v sredini avgusta 2012, potem kot je prišlo do spoznanja, da prisilna poravnava družbe ne bo rešila. Zaradi stečaja je neposredno izgubilo delo 312 delavcev. Zaradi aktivne vloge sindikata so delavci vse svoje terjatve dobili poplačane dve leti pozneje. Sledile so številne dražbe, na katerih se je prodajalo premoženje propadlega kraškega gradbinca, skoraj 14 let od razglasitve stečaja pa postopek še ni končan. Po napovedih stečajne upraviteljice naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu, saj je premoženje v celoti prodano.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Z verižnimi stečaji slovenskih gradbenih podjetij je bila le v nekaj letih na kolenih skoraj vsa slovenska gradbena panoga. Začelo se je z Vegradom leta 2010, naslednje leto nadaljevalo z SCT-jem, še leto pozneje pa s Primorjem, Kraškim zidarjem in Stavbenikom. S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti več kot sto delavcev. In če so se ti na začetku spraševali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, če sploh bodo dobili svoj denar, se zdaj sprašujejo predvsem to, kako je mogoče, da so prvo delno poplačilo svojih terjatev dobili šele po petih letih in da se stečaj vleče že skoraj desetletje in pol.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Pri ocenjevanju kave se začne z videzom, nadaljuje s kremo in vonjem, pravi strokovnjak Krešo Marin, direktor razvoja kave Barcaffe, ki je nedavno na prestižnem mednarodnem tekmovanju "International Coffee Tasting" v Italiji prejel priznanje za najboljšega pokuševalca kave. Izbran je bil med 50 sodniki, ki so lani ocenjevali kavne mešanice na mednarodnih tekmovanjih.
Pri ocenjevanju kave se začne z videzom, nadaljuje s kremo in vonjem, pravi strokovnjak Krešo Marin, direktor razvoja kave Barcaffe, ki je nedavno na prestižnem mednarodnem tekmovanju "International Coffee Tasting" v Italiji prejel priznanje za najboljšega pokuševalca kave. Izbran je bil med 50 sodniki, ki so lani ocenjevali kavne mešanice na mednarodnih tekmovanjih.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
Tekmovanje First Lego League mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. V Sloveniji ta mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program pod okriljem zavoda Super glavce poteka že 15. leto, v njem pa sodeluje tudi nekaj ekip iz primorskih osnovnih šol. Med njimi je ekipa Čeljustniki iz OŠ Dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki je na letošnjem državnem tekmovanju osvojila peto mesto in si zagotovila eno od petih vstopnic na svetovno prvenstvo. Junija se tako 11 učencev z mentorji odpravlja v Združene države Amerike.
V Osrednji knjižnici v Kopru so včeraj odprli razstavo o časopisu Primorske novice. Z razstavo, ki bo v prihodnjih mesecih gostovala še po drugih primorskih knjižnicah, obeležujejo tako časopis in njegovo vlogo pri informiranju Primorcev kot tudi leto od podpisa pisma o nameri za digitalizacijo tiskanih izvodov časopisa. Kako daleč je ta projekt, bomo govorili s Petrom Štoko, vodjo Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino.
V Osrednji knjižnici v Kopru so včeraj odprli razstavo o časopisu Primorske novice. Z razstavo, ki bo v prihodnjih mesecih gostovala še po drugih primorskih knjižnicah, obeležujejo tako časopis in njegovo vlogo pri informiranju Primorcev kot tudi leto od podpisa pisma o nameri za digitalizacijo tiskanih izvodov časopisa. Kako daleč je ta projekt, bomo govorili s Petrom Štoko, vodjo Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino.
Pomlad je čas, ko na travnikih in v gozdovih znova rastejo užitne divje rastline. Regrat, čemaž, koprive, divji šparglji, lobodika, hmelj - nekoč vsakdanji del prehrane naših prednikov - danes doživljajo nov razcvet in se vse pogosteje vračajo tudi na krožnike sodobne, celo vrhunske kulinarike. »Divja narava na krožniku« je naslov akcije, ki so jo zasnovali združeni gostinci z Goriškega krasa, Vipavske doline, Trnovsko-Banjške planote in Brd. Do konca maja obiskovalcem ponujajo jedi iz divjih rastlin in lokalnih primorskih sestavin. Med pobudniki je tudi gostinec Aleksander Mladovan, ki ponuja denimo goriške njoke s koprivami in žajbljem. Martina Gorjan Sulič iz penziona Winkler na Lokvah pa divje rastline vključuje v svojo ponudbo vse leto. Pred mikrofon ju je povabila Nataša Uršič.
Pomlad je čas, ko na travnikih in v gozdovih znova rastejo užitne divje rastline. Regrat, čemaž, koprive, divji šparglji, lobodika, hmelj - nekoč vsakdanji del prehrane naših prednikov - danes doživljajo nov razcvet in se vse pogosteje vračajo tudi na krožnike sodobne, celo vrhunske kulinarike. »Divja narava na krožniku« je naslov akcije, ki so jo zasnovali združeni gostinci z Goriškega krasa, Vipavske doline, Trnovsko-Banjške planote in Brd. Do konca maja obiskovalcem ponujajo jedi iz divjih rastlin in lokalnih primorskih sestavin. Med pobudniki je tudi gostinec Aleksander Mladovan, ki ponuja denimo goriške njoke s koprivami in žajbljem. Martina Gorjan Sulič iz penziona Winkler na Lokvah pa divje rastline vključuje v svojo ponudbo vse leto. Pred mikrofon ju je povabila Nataša Uršič.
Po lanskem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je Samantha Maya osvojila največ glasov gledalcev, se pevka letos vrača z novim singlom »Drama«. Skladbi ste minuli petek namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol.
Po lanskem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je Samantha Maya osvojila največ glasov gledalcev, se pevka letos vrača z novim singlom »Drama«. Skladbi ste minuli petek namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol.
Petdnevno svetovno prvenstvo reševalnih parov v Vipolžah se je končalo. V Goriških Brdih so se zbrale ekipe z vsega sveta, se pomerile v zahtevnih nalogah ter izmenjale izkušnje. Tekmovanje je, poleg preverjanja usposobljenosti, omogočilo tudi povezovanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. V ekipni razvrstitvi smo Slovenci zasedli četrto mesto. Posamično je bila najboljša Sara Milićević z Loti. Bili sta tretji v iskanju pogrešanih v naravi. Sara Smerdel in Iri v iskanju na ruševini četrti, Nika Ferk in Pino sta na sledi prav tako zasedla četrto mesto. Jernej Tominc in njegova Yuki sta bila trinajsta, Jaka Zamernik z Ghostom pa petnajsta, oba pri iskanju pogrešanih v naravi.
Petdnevno svetovno prvenstvo reševalnih parov v Vipolžah se je končalo. V Goriških Brdih so se zbrale ekipe z vsega sveta, se pomerile v zahtevnih nalogah ter izmenjale izkušnje. Tekmovanje je, poleg preverjanja usposobljenosti, omogočilo tudi povezovanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. V ekipni razvrstitvi smo Slovenci zasedli četrto mesto. Posamično je bila najboljša Sara Milićević z Loti. Bili sta tretji v iskanju pogrešanih v naravi. Sara Smerdel in Iri v iskanju na ruševini četrti, Nika Ferk in Pino sta na sledi prav tako zasedla četrto mesto. Jernej Tominc in njegova Yuki sta bila trinajsta, Jaka Zamernik z Ghostom pa petnajsta, oba pri iskanju pogrešanih v naravi.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Slovensko leposlovje je od danes bogatejše za novo delo pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki živi med Ljubljano in hrvaško Istro – posveča pa ga območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Knjiga nosi naslov Zakon privlačnosti. Njenega avtorja je pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
V petkovem glasovanju je zmagal najnovejši studijski izdelek Neishe – balada Najdi me. Ta izstopa tako po dolžini, saj traja več kot pet minut, kot tudi po zgodbi, ki spremlja njen nastanek. Z videospotom se je tokrat Neisha še posebej potrudila. Po štirih letih od zadnjega albuma se je čisto naravno porodilo vprašanje: ali prihaja kaj novega in čemu bo namenjeno njeno poletje – odrom, ustvarjanju nove muzike ali čemu drugemu?
V petkovem glasovanju je zmagal najnovejši studijski izdelek Neishe – balada Najdi me. Ta izstopa tako po dolžini, saj traja več kot pet minut, kot tudi po zgodbi, ki spremlja njen nastanek. Z videospotom se je tokrat Neisha še posebej potrudila. Po štirih letih od zadnjega albuma se je čisto naravno porodilo vprašanje: ali prihaja kaj novega in čemu bo namenjeno njeno poletje – odrom, ustvarjanju nove muzike ali čemu drugemu?
V oljčnikih na Primorskem te dni pridno zvenijo škarje in teleskopske žage. Oljkarji so namreč začeli z obrezovanjem ali striženjem dreves ponekod že pred mesecem dni ali več, za to opravilo pa je čas tudi v aprilu oziroma do cvetenja oljk. Od pravilnega reza, ki ga določata oljkarjevo oblikovanje krošnje in njegova strokovna podkovanost, je odvisna tudi stalna rodnost. To pomeni enak pridelek vsako leto, v nasprotnem pa količina in kakovost pridelka lahko nihata.
V oljčnikih na Primorskem te dni pridno zvenijo škarje in teleskopske žage. Oljkarji so namreč začeli z obrezovanjem ali striženjem dreves ponekod že pred mesecem dni ali več, za to opravilo pa je čas tudi v aprilu oziroma do cvetenja oljk. Od pravilnega reza, ki ga določata oljkarjevo oblikovanje krošnje in njegova strokovna podkovanost, je odvisna tudi stalna rodnost. To pomeni enak pridelek vsako leto, v nasprotnem pa količina in kakovost pridelka lahko nihata.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke.V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke.V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo - z rakom - ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Radi jo bomo brali.
Vsaka pot se začne s prvim korakom, pravijo. Tudi srečanje z boleznijo - z rakom - ima svoj »prvič«, ki nato z malimi zmagami gradi kilometre. Ne navadnih, pač pa kilometre malih zmag. Takšen je tudi naslov prireditve, ki bo v več slovenskih mestih s simbolno štafeto – polno zapisanih vzpodbudnih misli povezovala ljudi, ki so zmogli kilometre malih zmag. V soboto, 11. aprila - ob 40. obletnici delovanja društva onkoloških bolnikov - bo dopoldne slovesno v Kopru. Najprej na Ukmarjevem trgu, kamor bodo po morju mladi jadralci pripeljali štafeto, ki povezuje zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja. Po sprejemu štafete pa v dvorani Sv. Frančiška, kjer bo osrednja prireditev, namenjena vsem, ki so se soočili z boleznijo, a ne le njim - prav vsem, ki želimo podpreti simboliko kilometrov malih zmag. Naša gostja je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, ki že skoraj tri desetletja v Splošni bolnici Izola vodi skupino za samopomoč bolnikom z rakom. Toliko zgodb pozna in tako se je vedno znova osebno dotaknejo, da že ima naslov knjige, ki jo bo morda nekoč napisala - Dotiki srca. Radi jo bomo brali.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
Kako nenavadne so zgodbe nekaterih ljudi! Največkrat naletimo nanje povsem nepričakovano. Ta, ki vam jo povemo danes, je komajda verjetna, a je resnična in pripoveduje o časih pred 80 leti in več, o vojni, kjer pa se vrti in konča le eno od življenjskih poglavij moža, ki so ga v Kopru klicali Jackie.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
5. aprila leta 1992 se je začelo eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini, začeli so se boji v Sarajevu, ki so trajali do leta 1996. Italijanski javnosti je o vojni na Balkanu takrat pripovedoval oz. poročal Toni Capuozzo, ki je pri zahodnih sosedih sinonim za novinarja, dopisnika z vojnih področjih. A brez pomoči Slovencev, Koprčanov, mu to ne bi uspelo. Snemalec Igor Vučič je bil namreč del ekipe, ki je v Sarajevu delala za italijansko komercialno mrežo Mediaset. In tja so se vrnili pred leti zato, da bi posneli dokumentarni film Vrnitev v pekel. Pred dnevi so ga prvič predvajali v Sloveniji, v Kopru. Na povabilo Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (foto) se je z avtorji pogovarjal urednik Radia Capodistria Stefano Lusa.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Rozana Prešern je prepoznavni obraz turistično kulturnega društva Šparžin iz Kort nad Izolo. Srečujemo jo na različnih dogodkih in radi pojemo njene miške, fritole in še kaj dobrega, njeno kuhanje in nasveti za kulinariko in spoštovanje tradicije ter običajev pa so nam znani tudi s televizijskih ekranov. Nanizala nam je zgodbe in tudi recepte ob Veliki noči, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je za prihajajočo turistično sezono pripravil novo doživetje z naslovom Skrivnosti rimske utrdbe Castra. Obiskovalce bodo popeljali po ostalinah iz antičnih časov, ki se nahajajo v starem jedru Ajdovščine in jim na različne načine približali čase, ko so tam živeli stari Rimljani. V družbi turistične vodnice Irene Marc smo se po sledeh starih Rimljanov odpravili tudi z radijskim mikrofonom
Po večletnem trudu so v občini Renče-Vogrsko le uspeli uresničiti Lasov projekt za spodbujanje podjetništva med mladimi in zagnati tako imenovano Kalilnico idej. Opremljene poslovne prostore v prvem nadstropju občinske stavbe so namreč za simbolično najemnino oddali v najem mladima podjetnikoma, ki sta k sodelovanju povabila še enajst sovrstnikov in podjetniških partnerjev. Skupaj želijo razvijati poslovne ideje, si pomagati ter se na podjetniški poti dodatno izobraževati in spodbujati. Več v prispevku Valterja Preglja.
Po večletnem trudu so v občini Renče-Vogrsko le uspeli uresničiti Lasov projekt za spodbujanje podjetništva med mladimi in zagnati tako imenovano Kalilnico idej. Opremljene poslovne prostore v prvem nadstropju občinske stavbe so namreč za simbolično najemnino oddali v najem mladima podjetnikoma, ki sta k sodelovanju povabila še enajst sovrstnikov in podjetniških partnerjev. Skupaj želijo razvijati poslovne ideje, si pomagati ter se na podjetniški poti dodatno izobraževati in spodbujati. Več v prispevku Valterja Preglja.
Centri za duševno zdravje po Sloveniji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravljajo delavnice in priročnik za odrasle z ADHD. ADHD je genetsko pogojena motnja, ki - kot danes vemo - ne izzveni v najstniških letih, kot je veljalo prepričanje še pred nekaj desetletji, temveč pogosto vztraja tudi v odraslosti. Kaj se pri ADHD spremeni v odraslem obdobju in zakaj imajo mnogi občutek, kot da se težave pojavijo na novo? O tem govori specialistka klinične psihologije Maja Smrdu iz Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma Koper.
Centri za duševno zdravje po Sloveniji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravljajo delavnice in priročnik za odrasle z ADHD. ADHD je genetsko pogojena motnja, ki - kot danes vemo - ne izzveni v najstniških letih, kot je veljalo prepričanje še pred nekaj desetletji, temveč pogosto vztraja tudi v odraslosti. Kaj se pri ADHD spremeni v odraslem obdobju in zakaj imajo mnogi občutek, kot da se težave pojavijo na novo? O tem govori specialistka klinične psihologije Maja Smrdu iz Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma Koper.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec. Z njim se je pogovarjal Janko Petrovec.
Skladbo med Med sodi rojen podpisujeta Dimek in Davor Klarić, glasbenika, ki ju sicer poznamo kot člana zasedbe Mi2, v omenjenem duetu pa sta delovanje zastavila nekoliko drugače – bolj intimno, bolj osebno. Pesem odpira zgodbo o navezanosti na vino, o samoti, ki pride z njo, in o življenju na glasbeni poti, ki ni vedno samo oder in aplavz. Kaj vse se skriva med vrsticami in kako nastajajo takšne zgodbe v pogovoru z Iztokom, Dimek.
Skladbo med Med sodi rojen podpisujeta Dimek in Davor Klarić, glasbenika, ki ju sicer poznamo kot člana zasedbe Mi2, v omenjenem duetu pa sta delovanje zastavila nekoliko drugače – bolj intimno, bolj osebno. Pesem odpira zgodbo o navezanosti na vino, o samoti, ki pride z njo, in o življenju na glasbeni poti, ki ni vedno samo oder in aplavz. Kaj vse se skriva med vrsticami in kako nastajajo takšne zgodbe v pogovoru z Iztokom, Dimek.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Primorec Aleksander Rebula že 11 let živi daleč od doma, v avstralskem Melbournu, a je ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov našel poseben način, kako s sabo prinesti tudi košček Slovenije. Med pripravami na poroko na Filipinih se je - petje ima namreč v krvi, dolgo časa je bil član MePZ Divača in MoPZ Tabor Lokev - povezal z nadškofijskim zborom Caceres Chorale iz mesta Naga. Skupaj z Aleksandrom je zbor zapel tri slovenske pesmi in prepletel dve kulturi – vse v isti cerkvi, kjer sta se pred 50 leti poročila nevestina starša, in tako ustvarili trenutke, ki so segli daleč onkraj običajne poročne zgodbe.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje danes dopoldne vabi na dan brez alkohola v kavarno Caffè Verde v Kopru. Podobni dogodki potekajo po različnih krajih v Sloveniji, s tem pa inštitut podpira tudi tradicionalno Karitasovo akcijo »40 dni brez alkohola«. Letošnje geslo »Korak k človeku« nas vabi k razmisleku o našem odnosu do alkohola in spodbuja, da neobsojajoče podpremo nekoga, ki že ima prisotne težave zaradi alkohola. Odločitev za življenje brez alkohola ne prinaša ugodnih koristi le za naše fizično, ampak tudi za duševno zdravje.
Pomlad je uradno že tu, vreme nam je kakšen dan bolj, kakšen dan manj naklonjeno. Ampak narava se lepo prebuja, dnevi so daljši in toplejši - in to je tisti čas leta, ko nas bolj vleče v naravo, zbudi pa se tudi želja, da morda zavihamo rokave, uredimo svoje vrtove, balkone in terase. Marsikaj smo morda že postorili - počistili ostanke zimske zapuščenosti, recimo.Kaj vse lahko postorimo že zdaj in kaj v kratkem, pa nam pove Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica , ki jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Pomlad je uradno že tu, vreme nam je kakšen dan bolj, kakšen dan manj naklonjeno. Ampak narava se lepo prebuja, dnevi so daljši in toplejši - in to je tisti čas leta, ko nas bolj vleče v naravo, zbudi pa se tudi želja, da morda zavihamo rokave, uredimo svoje vrtove, balkone in terase. Marsikaj smo morda že postorili - počistili ostanke zimske zapuščenosti, recimo.Kaj vse lahko postorimo že zdaj in kaj v kratkem, pa nam pove Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na koprski enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica , ki jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Skupina Prizma je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno. Gre za zasedbo, ki je pred dvema letoma praznovala – tudi z našim Radiem Koper - 50. rojstni dan - 25. maja 2024 je posnela jubilejni koncert v Divači, ki je bil poln nostalgije, zimzelenih uspešnic in spominov na več kot pol stoletja dolgo glasbeno pot. Na tej poti se je verjetno zgodilo mnogo – tudi ustvarilo mnogo. V letu 2026 so pred izdajo novega albuma. Vse okoli pesmi, ki bo na njem in ki je postala Pesem in pol, "Boljši sem kot prej", je predstavil eden od dveh izvirnih članov Prizme, Franci Čelhar.
Skupina Prizma je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno. Gre za zasedbo, ki je pred dvema letoma praznovala – tudi z našim Radiem Koper - 50. rojstni dan - 25. maja 2024 je posnela jubilejni koncert v Divači, ki je bil poln nostalgije, zimzelenih uspešnic in spominov na več kot pol stoletja dolgo glasbeno pot. Na tej poti se je verjetno zgodilo mnogo – tudi ustvarilo mnogo. V letu 2026 so pred izdajo novega albuma. Vse okoli pesmi, ki bo na njem in ki je postala Pesem in pol, "Boljši sem kot prej", je predstavil eden od dveh izvirnih članov Prizme, Franci Čelhar.
Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela je mojster kreativne glasbe, Zlatko Kaučič, v Klubu Cankarjevega doma predstavil novi album z naslovom Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Skladbe, ki jih je navdihnila Kosovelova poezija, bogatijo tudi recitacije pesmi v slovenščini in italijanščini. O vplivu Kosovela nanj ter o prepletanju poezije in zvočnosti, je Zlatko Kaučič pripovedoval Mojci Maljevac.
Na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela je mojster kreativne glasbe, Zlatko Kaučič, v Klubu Cankarjevega doma predstavil novi album z naslovom Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Skladbe, ki jih je navdihnila Kosovelova poezija, bogatijo tudi recitacije pesmi v slovenščini in italijanščini. O vplivu Kosovela nanj ter o prepletanju poezije in zvočnosti, je Zlatko Kaučič pripovedoval Mojci Maljevac.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Kaj se zgodi, če se dve zasedbi srečujeta v vadnici in na odrih? Seveda: slej ko prej »pade« skupna skladba! Andrej Stanič (Caro Mio) je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Princ'.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Pet minut zamude - za nekatere nepomembna malenkost, za druge znak nespoštovanja. Odnos do časa ni pri vseh enak: nekateri so skoraj obsesivno točni, drugi kronično zamujajo. Od kod izvirajo te razlike, ali je zamujanje zavestna odločitev ali nezavedna navada in kako ga lahko spremenimo? O tem, kaj o zamujanju pravijo psihologija, vzgoja in družbeni vzorci, v pogovoru z Dašo Grajfoner z oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
V Avditoriju Portorož so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v ponedeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
V Avditoriju Portorož so že zavihali rokave in začeli s pripravami na 45. festival Melodije morja in sonca, ki bo letos 4. julija. V zadnjih nekaj letih je začel dihati drugače, kar se pozna tako pri glasbenikih, ki se odločijo za sodelovanje, kot pri publiki, ki je festivalu bolj naklonjena tudi izven t. i. meja Primorske. Nekaj namigov, zakaj sodelovati na MMS-u, je v ponedeljkovem dopoldnevu nanizal umetniški vodja festivala Andrea Effe.
Štefanija Lukič Zlobec je že od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. Spominčici se je kot prostovoljka pridružila leta 2009, ko je njen mož Jaša Zlobec pri starosti 50 let zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Z neverjetno energijo vodi društvo, z zgledom navdihuje številne prostovoljce, ozavešča o demenci, je pobudnica mnogih projektov - z njo se je začel Alzheimer kafe, tudi Demenci prijazne točke, na njeno pobudo je Spominčica postala tudi članica Alzheimer Europe (AE) in Alzheimer's Disease International (ADI), v katerih je aktivna članica. 15 maja bo Ljubljana gostila in organizirala 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom "DEMENCA DANES: IZZIVI IN REŠITVE«. Zelo pomembno je tudi , da je generalna skupščina OZN nedavno po dolgih prizadevanjih sprejela deklaracijo o demenci kot vodilni nenalezljivi bolezni. S Štefanijo Lukič Zlobec se pogovarja Nataša Benčič.
Štefanija Lukič Zlobec je že od leta 2014 predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija. Spominčici se je kot prostovoljka pridružila leta 2009, ko je njen mož Jaša Zlobec pri starosti 50 let zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Z neverjetno energijo vodi društvo, z zgledom navdihuje številne prostovoljce, ozavešča o demenci, je pobudnica mnogih projektov - z njo se je začel Alzheimer kafe, tudi Demenci prijazne točke, na njeno pobudo je Spominčica postala tudi članica Alzheimer Europe (AE) in Alzheimer's Disease International (ADI), v katerih je aktivna članica. 15 maja bo Ljubljana gostila in organizirala 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom "DEMENCA DANES: IZZIVI IN REŠITVE«. Zelo pomembno je tudi , da je generalna skupščina OZN nedavno po dolgih prizadevanjih sprejela deklaracijo o demenci kot vodilni nenalezljivi bolezni. S Štefanijo Lukič Zlobec se pogovarja Nataša Benčič.
Ob svetovnem tednu glavkoma je Splošna bolnišnica Izola organizirala preventivni dogodek, namenjen zgodnjemu odkrivanju in ozaveščanju o glavkomu, bolezni, ki je eden najpogostejših vzrokov za nepopravljivo in trajno izgubo vida. V okviru dogodka je potekala brezplačna meritev očesnega pritiska, strokovno svetovanje ter informiranje o znakih, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja glavkoma, ki ga imenujemo tudi »tihi tat vida«. Povišan očesni pritisk je eden glavnih dejavnikov tveganja, pravočasno odkrivanje pa lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in ohrani vid. Sogovornik: zdravnik Aljaž Kokole
Ob svetovnem tednu glavkoma je Splošna bolnišnica Izola organizirala preventivni dogodek, namenjen zgodnjemu odkrivanju in ozaveščanju o glavkomu, bolezni, ki je eden najpogostejših vzrokov za nepopravljivo in trajno izgubo vida. V okviru dogodka je potekala brezplačna meritev očesnega pritiska, strokovno svetovanje ter informiranje o znakih, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja glavkoma, ki ga imenujemo tudi »tihi tat vida«. Povišan očesni pritisk je eden glavnih dejavnikov tveganja, pravočasno odkrivanje pa lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in ohrani vid. Sogovornik: zdravnik Aljaž Kokole
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Po sedmih letih se vrača združeni orkester Krasa in Brkinov. V letu obeležitve 100 letnice smrti pesnika Srečka Kosovela so se ponovno povezali najbolj nadarjeni glasbeniki Kraške pihalne godbe Sežana, pihalnih orkestrov Komen in Divača ter Brkinske godbe 2000 in njihovi dirigenti. Na koncertih konec tedna v Portorožu in Sežani bodo dela slovenskih avtorjev, krstno pa izvedli skladbo Andreja Goričarja Pesem poetu, ki je bila napisana posebej za to sodelovanje. Združenemu orkestru bodo dirigirali vsi štirje dirigenti. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na zadnji vaji.
Mladi glasbenik 2nite je nedavno izdal novo pesem, skladbo "Vem da", ki je minuli petek postala Pesem in pol. Tudi z njo preseneča, saj jo prevevata iskreni in zelo osebni izraz. 2nite pesem opisuje kot žalostno ljubezensko zgodbo. V pesmi odpiraš tudi vprašanja mentalnega zdravja in občutka izgubljenosti.
Mladi glasbenik 2nite je nedavno izdal novo pesem, skladbo "Vem da", ki je minuli petek postala Pesem in pol. Tudi z njo preseneča, saj jo prevevata iskreni in zelo osebni izraz. 2nite pesem opisuje kot žalostno ljubezensko zgodbo. V pesmi odpiraš tudi vprašanja mentalnega zdravja in občutka izgubljenosti.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Katja Bucik, logopedinja in plesno-gibalna terapevtka v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava oz. CIRIUS-u, je pred več kot 25 leti prva v Sloveniji začela razvijati ples na invalidskih vozičkih. V sklopu programa plesno - gibalne terapije je na različne slovenske odre postavila več dogodkov in plesnih predstav, v katerih sodelujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pod zadnjo z naslovom V hiši 3 in 3 se godi sto stvari, se podpisuje skupaj s hčerjo Tjašo Bucik, nastala pa je ob lanski 60. obletnici CIRIUS. Obiskali smo jih na vajah.
Katja Bucik, logopedinja in plesno-gibalna terapevtka v vipavskem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava oz. CIRIUS-u, je pred več kot 25 leti prva v Sloveniji začela razvijati ples na invalidskih vozičkih. V sklopu programa plesno - gibalne terapije je na različne slovenske odre postavila več dogodkov in plesnih predstav, v katerih sodelujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Pod zadnjo z naslovom V hiši 3 in 3 se godi sto stvari, se podpisuje skupaj s hčerjo Tjašo Bucik, nastala pa je ob lanski 60. obletnici CIRIUS. Obiskali smo jih na vajah.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Preventivni presejalni pogram Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi, kar je ključno za preprečevanje poznejših stadijev bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše. V letu 2025 se je v Sloveniji v Program Svit odzvalo v povprečju 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej. Zaznan je napredek med moškimi, njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Z Živo Žerjal iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se poglobili v podatke koprske zdravstvene regije.
Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki, ene izmed najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Preventivni presejalni pogram Svit izpostavlja pomembne dosežke, ki potrjujejo, da se pomen preventive in zgodnjega odkrivanja raka vse bolj utrjuje v zavesti ljudi, kar je ključno za preprečevanje poznejših stadijev bolezni, ko je zdravljenje zahtevnejše. V letu 2025 se je v Sloveniji v Program Svit odzvalo v povprečju 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej. Zaznan je napredek med moškimi, njihova odzivnost je namreč prvič presegla 60 odstotkov. Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje. Z Živo Žerjal iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se poglobili v podatke koprske zdravstvene regije.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
Eva Hren, slovenska akademska glasbenica in kitaristka, ki je svoje glasbene korake začela v skupini Katrinas, kot samostojna izvajalka pa nastopa pri različnih projektih, nas je razveselila z novo pesmijo 'Ker si', ki je postala Pesem in pol.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
V okviru praznovanja 150 letnice rojstva pesnika Dragotina Ketteja so v občini Ilirska Bistrica izdali faksimile pesnikove zbirke Poezij, ki je izšla leta 1907. To je bila druga izdaja, ilustracije zanjo je prispeval Maksim Gaspari, pesniško zbirko pa je uredil Anton Aškerc. Faksimile je izdelan po izvirniku, ki je v lasti občine in sicer na ogled v Kettejevi spominski sobi na Premu. Knjiga je izšla v 500 izvodih, izdelavo pa so na občini zaupali tiskarni Birografika Bori. Vodila jo je Bistričanka Helena Primc, ki ima sicer že več izkušenj z izdajami faksimilov.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Polžev vsadek je elektronski vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa in gluhim omogoča, da ponovno slišijo. Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec, nam je svojo življenjsko zgodbo zaupal Peter Vrabec iz Kopra, ki je sploh prvi v Sloveniji, ki so mu leta 1996 vgradili polžev vsadek. Že vrsto let je član Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske in že 12 let tudi član upravnega odbora društva, ki deluje že od leta 1955 in ima 350 članov. Svojim članom pomagajo na različne načine pri invalidnosti, ki ni opazna navzven. Uporabnikom v okviru socialnih programov nudijo številne programe pomoči, svetovanja, druženja, športa, informiranja in izobraževanja.Vsadek prej gluhim ljudem omogoča, da se precej dobro znajdejo v svojem okolju, podobno recimo kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati in tako dosegajo skoraj 80% razumevanja stavkov, lahko se pogovarjajo celo po telefonu in v glasnem okolju izločijo pomembne glasove. To je rešitev takrat, ko slušni aparat ne pomaga več. Danes po svetu polžev vsadek uporablja skoraj milijon ljudi, v Evropi okrog 150 000 - od tega je 60% odraslih uporabnikov, 40% pa otrok. S Petrom Vrabcem se pogovarja Nataša Benčič.
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec
Ljubljanska soul zasedba Batista Cadillac predstavlja drugi single s prihajajočega albuma Batista Cadillac II, ki bo izšel junija – skladbo »Georgia (K tebi domov)«. Avtorji pravijo, da je Georgia lahko kraj, obraz ali oseba, predvsem pa občutek – domotožje, hrepenenje in spomin, ki spremljajo pot proti sanjam. Skladba je nastala v sodelovanju s producentom Anžetom Kacafuro – Cazzafuro in Juretom Lesarjem, spremlja pa jo tudi videospot režiserja Jana Filipa Jordana Frangeša. V živo jo bodo premierno predstavili 17. septembra v Križankah. Foto: Bine Zarabec