Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.
Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.
Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.
Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.
Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.
Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.
Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.
Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.
'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner
'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.
Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.
Darija Lošin je novinarka, ki je vrsto let spremljala področje zdravstva in leta 1995 ustanovila Zavod za diabetes, ki izdaja revijo Dita. Je tudi avtorica več kuharskih knjig za diabetike, nekje so celo zapisali, da je » prva dama diabetesa« . Okrog 200 tisoč diabetikov živi samo v Sloveniji, po svetu vsako leto za to boleznijo zboli okrog 8 milijonov ljudi. Zadnja, že peta knjiga Darije Lovšin ima naslov DIABETIČNA KULINARIKA in podnaslov : Izbor najboljših diabetičnih receptov, okusna in zdrava hrana iz naših in tujih krajev. V njej se je Darija pogumno soočila tudi z ogljikovimi hidrati, ki se jih diabetiki otepajo. Se pa Darja nikoli ne naveliča opozarjati na pomen zdrave hrane za vse nas in zaskrbljujoče napovedi, da bi kuhanje nadomestili s pogrevalnicami hrane. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Darija Lošin je novinarka, ki je vrsto let spremljala področje zdravstva in leta 1995 ustanovila Zavod za diabetes, ki izdaja revijo Dita. Je tudi avtorica več kuharskih knjig za diabetike, nekje so celo zapisali, da je » prva dama diabetesa« . Okrog 200 tisoč diabetikov živi samo v Sloveniji, po svetu vsako leto za to boleznijo zboli okrog 8 milijonov ljudi. Zadnja, že peta knjiga Darije Lovšin ima naslov DIABETIČNA KULINARIKA in podnaslov : Izbor najboljših diabetičnih receptov, okusna in zdrava hrana iz naših in tujih krajev. V njej se je Darija pogumno soočila tudi z ogljikovimi hidrati, ki se jih diabetiki otepajo. Se pa Darja nikoli ne naveliča opozarjati na pomen zdrave hrane za vse nas in zaskrbljujoče napovedi, da bi kuhanje nadomestili s pogrevalnicami hrane. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Na tolminskem Sotočju je letos potekal že 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke. Na Sotočju je bila tudi Mariša Bizjak.
Na tolminskem Sotočju je letos potekal že 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke. Na Sotočju je bila tudi Mariša Bizjak.
Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.
Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.
Na Prešernovem trgu v Kopru so pred dnevi na literarnem dogodku predstavili novo knjigo Zgodbe iz labirinta lani preminulega pisatelja Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Beletrina. Avtor, ki sodi med osrednja imena slovenske proze in je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid, je ustvarjal v različnih žanrih. Med njegova najbolj znana dela sodijo Šavrinke, Grenko morje, Oštrigeca, Zrno od frmntona. Zgodbe iz labirinta, v katerih raziskuje kompleksnost človekovega dojemanja sveta in odnosov, je pisal deloma v obdobju pandemije, v zadnjih treh letih svojega življenja. Tjaša Lotrič:
Na Prešernovem trgu v Kopru so pred dnevi na literarnem dogodku predstavili novo knjigo Zgodbe iz labirinta lani preminulega pisatelja Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Beletrina. Avtor, ki sodi med osrednja imena slovenske proze in je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid, je ustvarjal v različnih žanrih. Med njegova najbolj znana dela sodijo Šavrinke, Grenko morje, Oštrigeca, Zrno od frmntona. Zgodbe iz labirinta, v katerih raziskuje kompleksnost človekovega dojemanja sveta in odnosov, je pisal deloma v obdobju pandemije, v zadnjih treh letih svojega življenja. Tjaša Lotrič:
Slavko Jerič je na Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2006 končal študij matematike, leta 2011 pa na Filozofski fakulteti študij psihologije. Številni ga poznajo kot novinarja. V športnem SOS-u odgovarja na vprašanja bralcev o športu, športni zgodovini in statistiki. Je tudi avtor podcasta Številke na portalu MMC. Lani je izdal knjigo Statistika za začetnike. V njej na poljuden način bralcu približa pomen statistike. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Slavko Jerič je na Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2006 končal študij matematike, leta 2011 pa na Filozofski fakulteti študij psihologije. Številni ga poznajo kot novinarja. V športnem SOS-u odgovarja na vprašanja bralcev o športu, športni zgodovini in statistiki. Je tudi avtor podcasta Številke na portalu MMC. Lani je izdal knjigo Statistika za začetnike. V njej na poljuden način bralcu približa pomen statistike. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Ta konec tedna je bilo dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo - začeli so se namreč že konec 90-ih let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku Mariše Bizjak.
Ta konec tedna je bilo dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo - začeli so se namreč že konec 90-ih let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku Mariše Bizjak.
Novogoričanka Anja Mugerli je prejemnica letošnje nagrade Kresnik za roman Pričakovanja. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da avtorica na literarno dovršen način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. V romanu spregovori tudi o razmnoževalni vlogi ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico. Z letošnjo nagrajenko se bo Nataša Uršič pogovarjala tudi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.
Novogoričanka Anja Mugerli je prejemnica letošnje nagrade Kresnik za roman Pričakovanja. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da avtorica na literarno dovršen način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. V romanu spregovori tudi o razmnoževalni vlogi ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico. Z letošnjo nagrajenko se bo Nataša Uršič pogovarjala tudi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.
V programa evropske kohezijske politike sodi tudi projekt PONI - POdjetno Nad Izzive, ki ga v obalno-kraški regiji izvaja regionalni razvojni center Koper s finančno podporo Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Priložnost za razvoj podjetniške ideje že pili nova skupina udeležencev, v prvi - zimski skupini je bil udeleženec tudi Domen Benčina, mladi prevzemnik na kmetiji Pr' Birtovih v Prešnici. Tam ga je obiskala Tjaša Škamperle.
V programa evropske kohezijske politike sodi tudi projekt PONI - POdjetno Nad Izzive, ki ga v obalno-kraški regiji izvaja regionalni razvojni center Koper s finančno podporo Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Priložnost za razvoj podjetniške ideje že pili nova skupina udeležencev, v prvi - zimski skupini je bil udeleženec tudi Domen Benčina, mladi prevzemnik na kmetiji Pr' Birtovih v Prešnici. Tam ga je obiskala Tjaša Škamperle.
Na piedestal rubrike Pesem in pol je tokrat stopil severnoprimorski reper Tomos. Pobarali smo ga, kako je nastal tokratni hit?
Na piedestal rubrike Pesem in pol je tokrat stopil severnoprimorski reper Tomos. Pobarali smo ga, kako je nastal tokratni hit?
V Evropi se ob podnebnih spremembah in toplejših temperaturah veča število primerov denge in drugih bolezni, ki jih širijo komarji, je posvaril Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Invazivna vrsta tigrastega komarja, ki širi več virusov, se je medtem udomačila že v mnogih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji. O primerih okužbe z dengo so tudi letos poročali v Trstu, vsakič sledi dezinsekcija območja, kjer je bolezen zaznana. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v Sloveniji denga ne pojavlja. Slovenski državljani so se doslej z virusom denge okužili na potovanju oz. bivanju v tropskih krajih. V nadaljevanju bo z nami doc. dr. Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki se že preko petnajst let predano posveča raziskovanju in razumevanju problematike komarjev ter njihove vloge kot aktualnih in potencialnih prenašalcev bolezni. Je tudi letošnja prejemnica Listine finalistke za priznanje Prometej znanosti za leto 2023.
V Evropi se ob podnebnih spremembah in toplejših temperaturah veča število primerov denge in drugih bolezni, ki jih širijo komarji, je posvaril Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Invazivna vrsta tigrastega komarja, ki širi več virusov, se je medtem udomačila že v mnogih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji. O primerih okužbe z dengo so tudi letos poročali v Trstu, vsakič sledi dezinsekcija območja, kjer je bolezen zaznana. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v Sloveniji denga ne pojavlja. Slovenski državljani so se doslej z virusom denge okužili na potovanju oz. bivanju v tropskih krajih. V nadaljevanju bo z nami doc. dr. Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki se že preko petnajst let predano posveča raziskovanju in razumevanju problematike komarjev ter njihove vloge kot aktualnih in potencialnih prenašalcev bolezni. Je tudi letošnja prejemnica Listine finalistke za priznanje Prometej znanosti za leto 2023.
Tudi to poletje bo potnike med obalnimi mesti prevažala ladja Zlatoperka. Ladijski prevozi so se začeli danes, zaključili se bodo 1. septembra. Dvakrat dnevno se bo mogoče vsak dan, razen ob ponedeljkih, zapeljati na relaciji Izola, Piran, Koper, Ankaran. Ladja sprejme 70 potnikov in ima 10 nosilcev za kolesa. Tjaša Škamperle je šla na prvo vožnjo in se pogovarjala s Sandijem Radolovičem.
Tudi to poletje bo potnike med obalnimi mesti prevažala ladja Zlatoperka. Ladijski prevozi so se začeli danes, zaključili se bodo 1. septembra. Dvakrat dnevno se bo mogoče vsak dan, razen ob ponedeljkih, zapeljati na relaciji Izola, Piran, Koper, Ankaran. Ladja sprejme 70 potnikov in ima 10 nosilcev za kolesa. Tjaša Škamperle je šla na prvo vožnjo in se pogovarjala s Sandijem Radolovičem.
Koncert mladinskega simfoničnega orkestra Alpe-Adria je odlična iztočnica za povabilo tokratnemu gostu, ravnatelju Glasbene šole Koper Iztoku Babniku. Poleg omenjenega koncerta sta z Blažem Maljevcem govorila tudi o zaključku šolskega leta, načrtih glasbene šole ter uspehih, ki so jih njihovi varovanci dosegli v iztekajočem šolskem letu.
Koncert mladinskega simfoničnega orkestra Alpe-Adria je odlična iztočnica za povabilo tokratnemu gostu, ravnatelju Glasbene šole Koper Iztoku Babniku. Poleg omenjenega koncerta sta z Blažem Maljevcem govorila tudi o zaključku šolskega leta, načrtih glasbene šole ter uspehih, ki so jih njihovi varovanci dosegli v iztekajočem šolskem letu.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila Klapa Semikanta, ki je se Istri poklanja z novim hitom Burja Istrijanka. Erik Prašnikar nam je zaupal, kako je pesem nastala in kakšni so načrti skupine za prihodnost.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila Klapa Semikanta, ki je se Istri poklanja z novim hitom Burja Istrijanka. Erik Prašnikar nam je zaupal, kako je pesem nastala in kakšni so načrti skupine za prihodnost.
Ena od prireditev, ki nosi oznako Koper 1500, je tudi odprtje prenovljenega zvonika ob stolni cerkvi. Nocoj bodo zaključek večmesečne prenove obeležili z nastopom akrobatov na zvoniku in koncertom Kameleonov na Titovem trgu. Od jutri pa bo zvonik znova odprt za obiskovalce. Letno se jih nanj povzpne okoli 20 tisoč. Tjaša Škamperle se je o prenovi in načrtih pogovarjala z gosti pod zvonikom in na njem.
Ena od prireditev, ki nosi oznako Koper 1500, je tudi odprtje prenovljenega zvonika ob stolni cerkvi. Nocoj bodo zaključek večmesečne prenove obeležili z nastopom akrobatov na zvoniku in koncertom Kameleonov na Titovem trgu. Od jutri pa bo zvonik znova odprt za obiskovalce. Letno se jih nanj povzpne okoli 20 tisoč. Tjaša Škamperle se je o prenovi in načrtih pogovarjala z gosti pod zvonikom in na njem.
Biti Don Kihot je avtobiografska tragikomedija enega naših najvidnejših lutkarjev mlajše generacije Matije Solceta in njegovega Teatra Matita. To nagrajeno lutkovno predstavo smo si lahko nazadnje ogledali v Lutkovnem ateljeju Lutkarnica, ki je zaživel v starem jedru Kopra. Od mestne občine ga je v upravljanje dobil Mednarodni center lutkovne umetnosti, ki med drugim že več kot dve desetletji vsako poletje organizira Primorski ulični festival, ali PUF. Javni prostor, namenjen lutkovni umetnosti, bo olajšal organizacijo PUFa, prav tako pa bo skozi vse leto ponujal razstave, lutkovne predstave in ustvarjalnice. Lutkarnico na Kidričevi ulici je obiskala Lea Širok, kaj nameravajo z Lutkarnico in zakaj so si zanjo res dolgo prizadevali, pa ji je povedala vodja Maja Bavdaž Gross.
Biti Don Kihot je avtobiografska tragikomedija enega naših najvidnejših lutkarjev mlajše generacije Matije Solceta in njegovega Teatra Matita. To nagrajeno lutkovno predstavo smo si lahko nazadnje ogledali v Lutkovnem ateljeju Lutkarnica, ki je zaživel v starem jedru Kopra. Od mestne občine ga je v upravljanje dobil Mednarodni center lutkovne umetnosti, ki med drugim že več kot dve desetletji vsako poletje organizira Primorski ulični festival, ali PUF. Javni prostor, namenjen lutkovni umetnosti, bo olajšal organizacijo PUFa, prav tako pa bo skozi vse leto ponujal razstave, lutkovne predstave in ustvarjalnice. Lutkarnico na Kidričevi ulici je obiskala Lea Širok, kaj nameravajo z Lutkarnico in zakaj so si zanjo res dolgo prizadevali, pa ji je povedala vodja Maja Bavdaž Gross.
Konec aprila je Parvani Violet izdala svoj prvi EP z naslovom Mag. Na njem je tudi skladba 'Noč v muzeju', ki je postala zadnja letošnja Pomladna pesem in pol.
Konec aprila je Parvani Violet izdala svoj prvi EP z naslovom Mag. Na njem je tudi skladba 'Noč v muzeju', ki je postala zadnja letošnja Pomladna pesem in pol.
Piran in Portorož bosta letos poleti ponudila množico najrazličnejših dogodkov, od opernih arij na plaži, do piranskih glasbenih večerov in drugih koncertov. Med najbolj izstopajočimi je zagotovo glasbeni spektakel Denisa Jašareviča - Gramatika, ki se je s svojimi inovacijami v elektro hip hopu, glitchu in dubstepu uveljavil na mednarodnem prizorišču. Portorožan zdaj že vrsto let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Gostoval je v ljubljanskih Križankah, 30. junija pa bo s koncertom July in Portorose na velikem odru portoroške plaže prvič nastopil pred domačim občinstvom. Kot je dejal na novinarski konferenci v Piranu, je na koncert povabil številne istrske glasbene ustvarjalce. Kot so nato razkrili organizatorji, bo med njimi tudi Baby Lasagna. Gramatik v Portorožu obljublja svetovni šov in podobno zabavo, kot jo pripravi za nastope v slovitem amfietatru Red Rocks v Koloradu.
Piran in Portorož bosta letos poleti ponudila množico najrazličnejših dogodkov, od opernih arij na plaži, do piranskih glasbenih večerov in drugih koncertov. Med najbolj izstopajočimi je zagotovo glasbeni spektakel Denisa Jašareviča - Gramatika, ki se je s svojimi inovacijami v elektro hip hopu, glitchu in dubstepu uveljavil na mednarodnem prizorišču. Portorožan zdaj že vrsto let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Gostoval je v ljubljanskih Križankah, 30. junija pa bo s koncertom July in Portorose na velikem odru portoroške plaže prvič nastopil pred domačim občinstvom. Kot je dejal na novinarski konferenci v Piranu, je na koncert povabil številne istrske glasbene ustvarjalce. Kot so nato razkrili organizatorji, bo med njimi tudi Baby Lasagna. Gramatik v Portorožu obljublja svetovni šov in podobno zabavo, kot jo pripravi za nastope v slovitem amfietatru Red Rocks v Koloradu.
Fotograf Jernej Jelen je radoveden opazovalec, ki ga mami svet mode in šovbiznisa, hkrati pa z veliko strasti portretira dramske umetnike. Le nekaj dni pred odprtjem njegove razstave ALFA - PORTRETI SLOVENSKIH IGRALCEV v Divači nam je predstavil podrobnosti in ozadje razstave. Ta raziskuje fenomen alfa moških, zlasti idejo moškosti in lastnosti, ki se manifestirajo v moškem fizisu. Najprej odgovoril na vprašanje, za kakšno nadgradnjo je šlo pri aktualni razstavi v primerjavi s prejšnjo, ki se je posvečala igralkam. Potrpežljivost, razumevanje in koraki v smeri sproščanja modela torej pripomorejo k boljšemu končnemu fotografskemu izdelku. Jernejevo razstavo ALFA - PORTRETI SLOVENSKIH IGRALCEV, ki bo na ogled do konca poletja, bodo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači otvorili to soboto, 15. junija, ob 19.30.
Fotograf Jernej Jelen je radoveden opazovalec, ki ga mami svet mode in šovbiznisa, hkrati pa z veliko strasti portretira dramske umetnike. Le nekaj dni pred odprtjem njegove razstave ALFA - PORTRETI SLOVENSKIH IGRALCEV v Divači nam je predstavil podrobnosti in ozadje razstave. Ta raziskuje fenomen alfa moških, zlasti idejo moškosti in lastnosti, ki se manifestirajo v moškem fizisu. Najprej odgovoril na vprašanje, za kakšno nadgradnjo je šlo pri aktualni razstavi v primerjavi s prejšnjo, ki se je posvečala igralkam. Potrpežljivost, razumevanje in koraki v smeri sproščanja modela torej pripomorejo k boljšemu končnemu fotografskemu izdelku. Jernejevo razstavo ALFA - PORTRETI SLOVENSKIH IGRALCEV, ki bo na ogled do konca poletja, bodo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači otvorili to soboto, 15. junija, ob 19.30.
3rd Planet je sveže ime na slovenski glasbeni sceni, na Radiu Koper so s skladbo Večno mlad osvojili zmago v rubriki Pesem in pol. Fantje prihajajo iz Maribora in Koroške, pri igranju prepletajo blues, indie rock, stonerski zvok kitar, občasno pa zaidejo tudi v alternativne vode. Z njimi se je pogovarjala Loredana Vergan.
3rd Planet je sveže ime na slovenski glasbeni sceni, na Radiu Koper so s skladbo Večno mlad osvojili zmago v rubriki Pesem in pol. Fantje prihajajo iz Maribora in Koroške, pri igranju prepletajo blues, indie rock, stonerski zvok kitar, občasno pa zaidejo tudi v alternativne vode. Z njimi se je pogovarjala Loredana Vergan.
Rešil je veliko življenj, prvi na svetu opravil operacije, ki zaradi njegovih inovacij brišejo meje nemogočega in se včasih zdijo na meji z znanstveno fantastiko. V njegovi zadnji knjigi Skalpel je predstavil veliko takšnih zgodb. Recimo tisto o novem nosu, ki je nastal tudi s pomočjo 3D printerja; o človeku, ki ga je ugriznil beli morski pes; o maturantki, ki je v prometni nesreči izgubila obraz...in mnogo drugih. Vsi ti ljudje so danes rešeni in živijo kakovostna življenja. V knjigi piše o svojih delovnih dneh in nočeh, o stiskah in utrujenosti zdravnika, o zavisti - česar bela halja ne skrije, niti ne rešuje. A predvsem o privilegiju - delati za ljudi in z delom , ki je pogosto "kirurška Himalaja", ljudem pomagati. "To zmorejo moji junaki", je stavek, ki pove veliko o ljudeh, ki jim je pomagal. S priznanim kirurgom in priljubljenim profesorjem na Medicinski fakulteti se je v v Domu knjige v Kopru ob predstavitvi njegove knjige Skalpel, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, pogovarjala Nataša Benčič.
Rešil je veliko življenj, prvi na svetu opravil operacije, ki zaradi njegovih inovacij brišejo meje nemogočega in se včasih zdijo na meji z znanstveno fantastiko. V njegovi zadnji knjigi Skalpel je predstavil veliko takšnih zgodb. Recimo tisto o novem nosu, ki je nastal tudi s pomočjo 3D printerja; o človeku, ki ga je ugriznil beli morski pes; o maturantki, ki je v prometni nesreči izgubila obraz...in mnogo drugih. Vsi ti ljudje so danes rešeni in živijo kakovostna življenja. V knjigi piše o svojih delovnih dneh in nočeh, o stiskah in utrujenosti zdravnika, o zavisti - česar bela halja ne skrije, niti ne rešuje. A predvsem o privilegiju - delati za ljudi in z delom , ki je pogosto "kirurška Himalaja", ljudem pomagati. "To zmorejo moji junaki", je stavek, ki pove veliko o ljudeh, ki jim je pomagal. S priznanim kirurgom in priljubljenim profesorjem na Medicinski fakulteti se je v v Domu knjige v Kopru ob predstavitvi njegove knjige Skalpel, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, pogovarjala Nataša Benčič.
Cona40 je petčlanska glasbena skupina iz Kopra, ki smo jo podrobneje spoznali konec lanskega leta v naši oddaji Radio Live, podlistek »Mladi«. Martin Pinter, Timotej Majer, Matic Isovski, Tine Vidmar in Črt Markočič svoj zvok črpajo iz rezervoarjev funka in diska s filtrom moderne indie pop glasbe. Nova skladba, s katero pomagajo pomladi, nosi naslov »Sm planet«. Postala je Pesem in pol.
Cona40 je petčlanska glasbena skupina iz Kopra, ki smo jo podrobneje spoznali konec lanskega leta v naši oddaji Radio Live, podlistek »Mladi«. Martin Pinter, Timotej Majer, Matic Isovski, Tine Vidmar in Črt Markočič svoj zvok črpajo iz rezervoarjev funka in diska s filtrom moderne indie pop glasbe. Nova skladba, s katero pomagajo pomladi, nosi naslov »Sm planet«. Postala je Pesem in pol.
Briška antena je satirična Facebook skupina, ki na humoren način prikazuje življenje v Goriških Brdih. Oče te skupine je Bricem dobro znan - Alan Marc. Z različnimi videi je skozi leta na humoren in reporterski način poročal z različnih koncev Brd in ob različnih dogodkih, kot so praznik češenj, pust in drugi. Predvsem je dal glas malemu človeku, saj, kot pravi, 'so ti ljudje velikokrat bolj posebni od tistih, ki se stalno pojavljajo v medijih'. Trdi, da se v Brdih ne delijo po politični plati na leve in desne, ampak na »kooperante« in »privatnike«, pa še ti imajo svoje podskupine. Alan je zelo poseben dečko. Načitan, uspešen podjetnik, družinski človek, zaljubljen v Brda, predvsem pa se zelo zaveda, da je treba ozvočiti malega, preprostega človeka. Za vse tisto, kar Alan Marc počne v življenju, je odmerjen radijski čas prekratek. Kljub temu, da je sedaj že resen mož, si upam trditi, da je tudi zaradi Briške antene ohranil nekaj najstniške zvedavosti in drznosti. Njegovo razmišljanje o Brikah in Bricih ter življenju v Brdih je zabeležil Boštjan Simčič.
Briška antena je satirična Facebook skupina, ki na humoren način prikazuje življenje v Goriških Brdih. Oče te skupine je Bricem dobro znan - Alan Marc. Z različnimi videi je skozi leta na humoren in reporterski način poročal z različnih koncev Brd in ob različnih dogodkih, kot so praznik češenj, pust in drugi. Predvsem je dal glas malemu človeku, saj, kot pravi, 'so ti ljudje velikokrat bolj posebni od tistih, ki se stalno pojavljajo v medijih'. Trdi, da se v Brdih ne delijo po politični plati na leve in desne, ampak na »kooperante« in »privatnike«, pa še ti imajo svoje podskupine. Alan je zelo poseben dečko. Načitan, uspešen podjetnik, družinski človek, zaljubljen v Brda, predvsem pa se zelo zaveda, da je treba ozvočiti malega, preprostega človeka. Za vse tisto, kar Alan Marc počne v življenju, je odmerjen radijski čas prekratek. Kljub temu, da je sedaj že resen mož, si upam trditi, da je tudi zaradi Briške antene ohranil nekaj najstniške zvedavosti in drznosti. Njegovo razmišljanje o Brikah in Bricih ter življenju v Brdih je zabeležil Boštjan Simčič.
Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.
Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.
Ob praznovanja goda Svetega Urbana, 25.maja, ki velja tudi za zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, so se na Gradu Socerb zbrali člani Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož. Gre za posebno druženje in združenje, ki neguje kulturo uživanja vina, je Tjaši Škamperle povedal član oziroma konventual Vojko Čok.
Ob praznovanja goda Svetega Urbana, 25.maja, ki velja tudi za zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, so se na Gradu Socerb zbrali člani Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož. Gre za posebno druženje in združenje, ki neguje kulturo uživanja vina, je Tjaši Škamperle povedal član oziroma konventual Vojko Čok.
Srednješolska scena, prve simpatije in mladostniška razigranost so glavni motivi nove skladbe skupine Plateau. Aktualna pesem z naslovom Mali Princ je uglasbitev adrenalina in hrepenenja, ki ga nosi najstniška simpatija. Pesem in spot nam je v Dopoldnevu in pol predstavil Andrej Keferle.
Srednješolska scena, prve simpatije in mladostniška razigranost so glavni motivi nove skladbe skupine Plateau. Aktualna pesem z naslovom Mali Princ je uglasbitev adrenalina in hrepenenja, ki ga nosi najstniška simpatija. Pesem in spot nam je v Dopoldnevu in pol predstavil Andrej Keferle.
Mineva 50 let od ustanovitve legendarne primorske skupine Prizma. V soboto smo na Radiu Koper prenašali veliki koncert iz Divače, kjer se natanko pred pol stoletja zgodil tudi prvi nastop. Obletnico skupine smo združili s praznovanjem našega radia, ki je šrav tako v soboto obeležil 75 let od začetka predvajanja. Izsek koncerta ponuja največje uspešnice skupine, ki je pomembno zaznamovala primorski in slovenski glasbeni protor. Dvakrat so zmagali na Melodijah morja in sonca in tja se spet vračajo tudi letos. Uživajte v pesmih Pogum, Senca, Od enih do treh, Dobrodošli in mnogih drugih.
Mineva 50 let od ustanovitve legendarne primorske skupine Prizma. V soboto smo na Radiu Koper prenašali veliki koncert iz Divače, kjer se natanko pred pol stoletja zgodil tudi prvi nastop. Obletnico skupine smo združili s praznovanjem našega radia, ki je šrav tako v soboto obeležil 75 let od začetka predvajanja. Izsek koncerta ponuja največje uspešnice skupine, ki je pomembno zaznamovala primorski in slovenski glasbeni protor. Dvakrat so zmagali na Melodijah morja in sonca in tja se spet vračajo tudi letos. Uživajte v pesmih Pogum, Senca, Od enih do treh, Dobrodošli in mnogih drugih.
Zdaj se selimo na lepo teraso kavarne Loggia na Titovem trgu v Kopru kjer bo v naslednji poldrugi uri Nataša Benčič v en klepet povezala 7 dvojic, ki so bile od lanskega oktobra do letošnjega aprila gosti in gostje večerne oddaje Midva. Različne dvojine tkemo v življenju - zasebno, službeno, družbeno. Vsak odnos se začne med ti in jaz - tokrat pa bodo umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, pisatelj Gogo Vukšič in raper Drill, predsednica države Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, župnik Zorko Bajc in fotograf Ubald Trnkoczy ter filmar Duško Milavec in glasbenik Drago Mislej Mef pred mikrofonom vsi skupaj.
Zdaj se selimo na lepo teraso kavarne Loggia na Titovem trgu v Kopru kjer bo v naslednji poldrugi uri Nataša Benčič v en klepet povezala 7 dvojic, ki so bile od lanskega oktobra do letošnjega aprila gosti in gostje večerne oddaje Midva. Različne dvojine tkemo v življenju - zasebno, službeno, družbeno. Vsak odnos se začne med ti in jaz - tokrat pa bodo umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, pisatelj Gogo Vukšič in raper Drill, predsednica države Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, župnik Zorko Bajc in fotograf Ubald Trnkoczy ter filmar Duško Milavec in glasbenik Drago Mislej Mef pred mikrofonom vsi skupaj.
Boštjan Simčič se je zametkov novogoriškega studia spominjal z Brankom Dolencem.
Boštjan Simčič se je zametkov novogoriškega studia spominjal z Brankom Dolencem.
Pred 75 leti je začel oddajati Radio Koper, takrat kot uradni radio jugoslovanske cone Trsta. Ustanovila ga je vojaška uprava cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Radio Koper je od svojih začetkov do danes prehodil dolgo pot. Odgovorni urednik Andrej Šavko se je z Anito Urbančič spomnil zanimivih dogodkov iz preteklosti, spregovorila pa sta tudi o pomenu radia danes in o prihodnosti Radia Koper. Spored, sobota 25.5.: Dopoldne oglašanja iz različnih primorskih krajev. Program povezuje Vesna Potočar Godnič. 10.35 Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem. Z njim se bosta pogovarjala Stefano Lusa (Radio Capodistria) in Barbara Kampos De Stefani (Radio Koper). 11.00 Oddaja Midva; srečanje srčnih osebnosti, vodi Nataša Benčič. Popoldne bo program potekal v Divači, naši gostje bodo županja Alenka Štrucl Dovgan, društvo Sopotniki, Aktiva kmečkih žena iz Senožeč, Pihalni orkester Divača, upokojeni železničar Josip Orbanič, in drugi. POvezujeta Mateja Grebenjak in Blaž Maljevac. 20.30 Koncert skupine Prizma, napovedovalka Anita Urbančič.
Pred 75 leti je začel oddajati Radio Koper, takrat kot uradni radio jugoslovanske cone Trsta. Ustanovila ga je vojaška uprava cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Radio Koper je od svojih začetkov do danes prehodil dolgo pot. Odgovorni urednik Andrej Šavko se je z Anito Urbančič spomnil zanimivih dogodkov iz preteklosti, spregovorila pa sta tudi o pomenu radia danes in o prihodnosti Radia Koper. Spored, sobota 25.5.: Dopoldne oglašanja iz različnih primorskih krajev. Program povezuje Vesna Potočar Godnič. 10.35 Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem. Z njim se bosta pogovarjala Stefano Lusa (Radio Capodistria) in Barbara Kampos De Stefani (Radio Koper). 11.00 Oddaja Midva; srečanje srčnih osebnosti, vodi Nataša Benčič. Popoldne bo program potekal v Divači, naši gostje bodo županja Alenka Štrucl Dovgan, društvo Sopotniki, Aktiva kmečkih žena iz Senožeč, Pihalni orkester Divača, upokojeni železničar Josip Orbanič, in drugi. POvezujeta Mateja Grebenjak in Blaž Maljevac. 20.30 Koncert skupine Prizma, napovedovalka Anita Urbančič.
Tudi z Radia Koper ob dolgih zastojih na državnih cestah pokličemo v klicni center Prometno informacijskega centra. Tam imajo vpogled v razvejano mrežo cest, tako regionalnih, državnih kot avtocest. Dosegljivi so tudi preko aplikacije promet plus in spletne strani promet.si. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Barbaro Janežič, ki ste jo že slišali ali videli v oglašanjih iz prometnega centra.
Tudi z Radia Koper ob dolgih zastojih na državnih cestah pokličemo v klicni center Prometno informacijskega centra. Tam imajo vpogled v razvejano mrežo cest, tako regionalnih, državnih kot avtocest. Dosegljivi so tudi preko aplikacije promet plus in spletne strani promet.si. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Barbaro Janežič, ki ste jo že slišali ali videli v oglašanjih iz prometnega centra.
Skupina Društvo mrtvih pesnikov na vrhuncu letošnje pomladi v svet pošilja svežo dozo optimizma in sporoča slovenski publiki, da ji goriva in navdiha še ni zmanjkalo. Nova skladba je vzklik neke generacije, ki se vse bolj zaveda svoje ujetosti in usodnosti trenutka, ki ga živi, ter se sprašuje: »Koliko sonca je tu za nas? Koliko pesmi za moj glas? Koliko solz prenese čas?« Vprašalnica koliko torej pojasnjuje neznanko X v naslovu, pa vendar »dmpjevci« svoje prevpraševanje zapredejo v nalezljivo privzdigujočo ritmiko in melodiko, ki skladbi podeljuje svetlejši značaj. Aktualno Pesem in pol je predstavil frontman in kitarist Alan Vitezič.
Skupina Društvo mrtvih pesnikov na vrhuncu letošnje pomladi v svet pošilja svežo dozo optimizma in sporoča slovenski publiki, da ji goriva in navdiha še ni zmanjkalo. Nova skladba je vzklik neke generacije, ki se vse bolj zaveda svoje ujetosti in usodnosti trenutka, ki ga živi, ter se sprašuje: »Koliko sonca je tu za nas? Koliko pesmi za moj glas? Koliko solz prenese čas?« Vprašalnica koliko torej pojasnjuje neznanko X v naslovu, pa vendar »dmpjevci« svoje prevpraševanje zapredejo v nalezljivo privzdigujočo ritmiko in melodiko, ki skladbi podeljuje svetlejši značaj. Aktualno Pesem in pol je predstavil frontman in kitarist Alan Vitezič.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
V okviru novogoriškega Festivala vrtnic je na samostanskem vrtu na Kostanjevici med burbonkami potekal koncert dveh harf. Evelin in Valerij Greblo, ki prihajata iz Mengša, stare starše pa imata tudi v Brdih, sta tisti večer zbrane navdušila še bolj kot vonj vrtnic.
V okviru novogoriškega Festivala vrtnic je na samostanskem vrtu na Kostanjevici med burbonkami potekal koncert dveh harf. Evelin in Valerij Greblo, ki prihajata iz Mengša, stare starše pa imata tudi v Brdih, sta tisti večer zbrane navdušila še bolj kot vonj vrtnic.