Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Eroika je prva pop - opera zasedba v Sloveniji. Poznane melodije in refreni, ki jih znamo na pamet v tej preobleki vedno polepšajo dan ali večer, tudi praznični. Izjemni vokali ob čudovitih melodijah in harmoniki, s slovenskimi, svetovnimi, prazničnimi uspešnicami, tudi Silvestrkim poljubom v Gledališču Koper na zadnji večer leta 2024.
Eroika je prva pop - opera zasedba v Sloveniji. Poznane melodije in refreni, ki jih znamo na pamet v tej preobleki vedno polepšajo dan ali večer, tudi praznični. Izjemni vokali ob čudovitih melodijah in harmoniki, s slovenskimi, svetovnimi, prazničnimi uspešnicami, tudi Silvestrkim poljubom v Gledališču Koper na zadnji večer leta 2024.
Mlada pevka Nina Kosovel iz Črnič je že v zgodnjem otroštvu čutila posebno povezavo z glasbo, vendar ji pot do odra ni bila vedno lahka. Prav s pomočjo petja je našla svojo notranjo moč in samozavest, ki ju danes nosi s seboj na vsak nastop. Vedno se je želela preizkusiti na kakšen pevskem tekmovanju. Tako jo je mama prijavila na hrvaški šov Super talent. Ko je prvič stopila pred žirijo in občinstvo, je s svojim izjemnim glasom in energijo dokazala, da ji oder pripada. Uvrstila se je v polfinale in navdušila hrvaško občinstvo in žirijo. Da je potrebno verjeti vase, je Nina večkrat poudarila v pogovoru z Boštjanom Simčičem
Mlada pevka Nina Kosovel iz Črnič je že v zgodnjem otroštvu čutila posebno povezavo z glasbo, vendar ji pot do odra ni bila vedno lahka. Prav s pomočjo petja je našla svojo notranjo moč in samozavest, ki ju danes nosi s seboj na vsak nastop. Vedno se je želela preizkusiti na kakšen pevskem tekmovanju. Tako jo je mama prijavila na hrvaški šov Super talent. Ko je prvič stopila pred žirijo in občinstvo, je s svojim izjemnim glasom in energijo dokazala, da ji oder pripada. Uvrstila se je v polfinale in navdušila hrvaško občinstvo in žirijo. Da je potrebno verjeti vase, je Nina večkrat poudarila v pogovoru z Boštjanom Simčičem
Od prižiga prazničnih lučk v Kopru so na Čevljarski ulici v Kopru odprta vrata na vrt ljubiteljskega jasličarja Aleša Logarja, ki z ženo Blanko že četrto leto zapored daje v ogled izvirno podobo jaslic. Vsakič imajo drugačno tematiko. Tako je lansko leto v posebni niši poustvaril življenje v Kopru, letos pa je to atraktivno in tehnološko dovršeno umetnijo postavil v antični Rim.
Od prižiga prazničnih lučk v Kopru so na Čevljarski ulici v Kopru odprta vrata na vrt ljubiteljskega jasličarja Aleša Logarja, ki z ženo Blanko že četrto leto zapored daje v ogled izvirno podobo jaslic. Vsakič imajo drugačno tematiko. Tako je lansko leto v posebni niši poustvaril življenje v Kopru, letos pa je to atraktivno in tehnološko dovršeno umetnijo postavil v antični Rim.
Na Verdijevo ulico v Piranu nas vsak petek popoldan v decembru pripelje tudi vonj po sveže pečenih palačinkah. Kar na ulici, tik ob svoji prodajalni, jih peče domačin Mario Druscovich. Za ta korak se je letos prvič odločil v želji, da otrokom, in ne le njim, posladka petkove popoldneve. Da naredi nekaj za skupnost in pripomore k bolj veselemu decembrskemu vzdušju v starem mestnem jedru.
Na Verdijevo ulico v Piranu nas vsak petek popoldan v decembru pripelje tudi vonj po sveže pečenih palačinkah. Kar na ulici, tik ob svoji prodajalni, jih peče domačin Mario Druscovich. Za ta korak se je letos prvič odločil v želji, da otrokom, in ne le njim, posladka petkove popoldneve. Da naredi nekaj za skupnost in pripomore k bolj veselemu decembrskemu vzdušju v starem mestnem jedru.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim ustvarjalcem. In sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra.
Koprska Galerija Meduza je po večmesečni obnovi električne napeljave in osvetlitve vrata najprej odprla mladim ustvarjalcem. In sicer Urbanemu laboratoriju študentk in študentov vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti. Razstava skic, poezije, skulptur, piktogramov je zaključek semestrskega dela pod mentorstvom dr. Boštjana Bugariča. Raziskovalni projekt se simbolno naslanja na literarno delo Nevidna mesta Itala Calvina in predstavlja razmislek o nastajanju mesta, o življenju v njem tudi z vidika perečih bivalnih težav študentov in o oblikovanju sodobnih vsebin v javnih prostorih Kopra.
V Studiu Hendrix nas je obiskala Eva Hren, ki nam je med drugim predstavila tudi nekaj novega glasbenega materiala. Gostila jo je Urša Mravlje.
V Studiu Hendrix nas je obiskala Eva Hren, ki nam je med drugim predstavila tudi nekaj novega glasbenega materiala. Gostila jo je Urša Mravlje.
Nov nor čas, "pesem in pol tedna" Radia Koper, je Rok posnel že leta 2012, tedaj v okviru projekta zasedbe Heavenix, a tudi zdaj, ponovno oživljena, zveni aktualno. Rok, avtor besedila in glasbe, v pogovoru opiše tudi nenadomestljivo vlogo karizmatične »frontmenke« Aleksandre pri nastanku videospota. Izpostavil je tudi odličen odziv iz tujine. Slovenščina ni ovira.
Nov nor čas, "pesem in pol tedna" Radia Koper, je Rok posnel že leta 2012, tedaj v okviru projekta zasedbe Heavenix, a tudi zdaj, ponovno oživljena, zveni aktualno. Rok, avtor besedila in glasbe, v pogovoru opiše tudi nenadomestljivo vlogo karizmatične »frontmenke« Aleksandre pri nastanku videospota. Izpostavil je tudi odličen odziv iz tujine. Slovenščina ni ovira.
Pred dnevi so sedmič podelili priznanja FACE LETA otrokom, ki so vse leto navduševali in navdihovali. Dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke pravi, da priznanje ne meri, kdo je boljši. Zmagovalka ali zmagovalec je vsaka faca meseca. V letu, ki se izteka, so se med zmagovalce, torej med face uvrstili tudi Primorci: Iris Baruca in Lea Vatovec iz OŠ Elvire Vatovec Prade, Tavi Ray Samara, sodelujoči na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini in Katja Kraševec iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Osmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec iz Prad sta bili prvi pred našim mikrofonom. Razvili sta aplikacijo Phoneout. Ta mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Zato sta postali FACI LETA! Z njima se je pogovarjala Mojca Klarič. Časorisova faca leta je postala tudi Katja Kraševec, devetošolka iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Je predsednica šolskega parlamenta. Na šoli je pomagala organizirati Teden otroka.
Pred dnevi so sedmič podelili priznanja FACE LETA otrokom, ki so vse leto navduševali in navdihovali. Dr. Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris in odgovorna urednica istoimenskega spletnega časopisa za otroke pravi, da priznanje ne meri, kdo je boljši. Zmagovalka ali zmagovalec je vsaka faca meseca. V letu, ki se izteka, so se med zmagovalce, torej med face uvrstili tudi Primorci: Iris Baruca in Lea Vatovec iz OŠ Elvire Vatovec Prade, Tavi Ray Samara, sodelujoči na izmenjavi Erasmus+ v Ajdovščini in Katja Kraševec iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Osmošolki Iris Baruca in Lea Vatovec iz Prad sta bili prvi pred našim mikrofonom. Razvili sta aplikacijo Phoneout. Ta mlade spodbuja h gibanju in zmanjšanju uporabe družbenih omrežij. Zato sta postali FACI LETA! Z njima se je pogovarjala Mojca Klarič. Časorisova faca leta je postala tudi Katja Kraševec, devetošolka iz OŠ Antona Ukmarja Koper. Je predsednica šolskega parlamenta. Na šoli je pomagala organizirati Teden otroka.
Martina Zerjal, ki je lani slavila na 44. Festivalu tržaške popevke in letos na 43. Melodijah morja in sonca, kjer je dobila nagrado za najbolj obetavno izvajalko, predstavlja nov singel in videospot. Pesem »Ormai« je močna in čustvena balada z verzi, ki opisujejo toksičen odnos in hkrati prenašajo sporočilo o pogumu in novem odkritju sebe. Več v pogovoru z njo....
Martina Zerjal, ki je lani slavila na 44. Festivalu tržaške popevke in letos na 43. Melodijah morja in sonca, kjer je dobila nagrado za najbolj obetavno izvajalko, predstavlja nov singel in videospot. Pesem »Ormai« je močna in čustvena balada z verzi, ki opisujejo toksičen odnos in hkrati prenašajo sporočilo o pogumu in novem odkritju sebe. Več v pogovoru z njo....
165. obletnico rojstva 'očeta esperanta' Ludvika Lazarja Zamenhofa so člani Esperantske sekcije Obala in Združenja za esperanto Slovenije obeležili z zanimivim programom. Slišati in videti je bilo marsikaj. Od predstav kamišibaja in petja ljudskih pesmi, predstavitve novih knjig Vinka Ošlaka in Špele Svenšek – vse v esperantu, do zgodbe, kako je ta jezik povezal par, ki letos obeležuje zlato obletnico poroke. Med obiskovalci v Medgeneracijskem centru Izola so bili esperantisti iz vse Slovenije, pridružili so se jim tudi nekateri iz Trsta. Manjkal ni niti Mef, ki je prvič v svoji dolgoletni karieri zapel v esperantu.
165. obletnico rojstva 'očeta esperanta' Ludvika Lazarja Zamenhofa so člani Esperantske sekcije Obala in Združenja za esperanto Slovenije obeležili z zanimivim programom. Slišati in videti je bilo marsikaj. Od predstav kamišibaja in petja ljudskih pesmi, predstavitve novih knjig Vinka Ošlaka in Špele Svenšek – vse v esperantu, do zgodbe, kako je ta jezik povezal par, ki letos obeležuje zlato obletnico poroke. Med obiskovalci v Medgeneracijskem centru Izola so bili esperantisti iz vse Slovenije, pridružili so se jim tudi nekateri iz Trsta. Manjkal ni niti Mef, ki je prvič v svoji dolgoletni karieri zapel v esperantu.
George Gregory, nosilec svežega glasu v svetu glasbe, Primorec s Črnega kala, ki mu je pri razvoju glasbene kariere pomagala Tinkara Kovač, je v začetku tedna izdal novo skladbo z naslovom Not Anymore. Besedilo in glasbo za pesem je napisal sam, pri aranžmaju pa sta sodelovala priznana primorska glasbena ustvarjalca Gaber Radojević in Tomy DeClerque, ki sta z bogatimi zvočnimi plastmi obogatila Georgeovo vizijo.
George Gregory, nosilec svežega glasu v svetu glasbe, Primorec s Črnega kala, ki mu je pri razvoju glasbene kariere pomagala Tinkara Kovač, je v začetku tedna izdal novo skladbo z naslovom Not Anymore. Besedilo in glasbo za pesem je napisal sam, pri aranžmaju pa sta sodelovala priznana primorska glasbena ustvarjalca Gaber Radojević in Tomy DeClerque, ki sta z bogatimi zvočnimi plastmi obogatila Georgeovo vizijo.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Na nedavnih dnevih arhitekture v Piranu je sodelovala tudi arhitektka Marina Tabassum iz Bangladeša, sicer tudi predavateljica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, ki je bila tudi na čelu letošnje žirije za podelitev nagrade Piranesi. Naredila je izjemen vtis predvsem s predstavitvijo svojega dela v domovini, posebej z nekaj sto dolarji vrednimi mobilnimi stukturami, iz katerih nastajajo preprosta bivališče za revnejše prebivalstvo. Nekaj minut si je vzela tudi za naš radio.
Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.
Letos se je po dolgoletnem premoru z novo glasbo in s koncerti vrnila Lara Baruca. In tako nam ni ušla napoved letošnjega prazničnega koncerta Pihalnega orkestra Piran, da bo z njimi kot gostja nastopila Aleksandra Čermelj. Preverili smo, ali to morda pomeni, da se tudi ta primorska pevka vrača na glasbeno sceno.
Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.
Zasedba Mi2 bo prihodnje leto s koncertom v dvorani Stožice način obeležila okroglo, 30. obletnico obstoja. Jernej Dirnbek je napovedal največji koncert skupine in predstavil aktualni singel 'Hin', ki je Pesem in pol tega tedna.
Luč sveta je končno ugledal dolgo pričakovani triler Pa tako lep dan je bil, ki ga je režiser Koprčan Perica Rai z ekipo v vseh mogočih razmerah snemal in ustvarjal dobrih deset let. Glavne vloge štiri uveljavljene slovenske igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. V teh dneh si gla lahko ogledamo v številnih kinodvoranah po Sloveniji.
Luč sveta je končno ugledal dolgo pričakovani triler Pa tako lep dan je bil, ki ga je režiser Koprčan Perica Rai z ekipo v vseh mogočih razmerah snemal in ustvarjal dobrih deset let. Glavne vloge štiri uveljavljene slovenske igralke: Katarina Čas, Ula Furlan, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. V teh dneh si gla lahko ogledamo v številnih kinodvoranah po Sloveniji.
Cene nepremičnin, tako starih kot novih, so v Sloveniji izjemno visoke. To še posebej velja za prestolnico in slovensko Istro, kjer draga stanovanja in hiše silijo ljudi, da se odrečejo sanjam o lastnem domu ali pa si tega poiščejo drugje. Marsikdo se zato ozre tudi čez mejo, sploh v sosednji Trst ali Gorico. O tem se je Jasna Preskar pogovarjala z Majo Vrtovec iz nepremičninske agencije Immobili senza confine, ki posluje tako na Tržaškem kot Goriškem.
Cene nepremičnin, tako starih kot novih, so v Sloveniji izjemno visoke. To še posebej velja za prestolnico in slovensko Istro, kjer draga stanovanja in hiše silijo ljudi, da se odrečejo sanjam o lastnem domu ali pa si tega poiščejo drugje. Marsikdo se zato ozre tudi čez mejo, sploh v sosednji Trst ali Gorico. O tem se je Jasna Preskar pogovarjala z Majo Vrtovec iz nepremičninske agencije Immobili senza confine, ki posluje tako na Tržaškem kot Goriškem.
Lani so v enoti koprskega vrtca odprli prvi večjezični oddelek v sodelovanju s koprsko občino in Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Po uspešno izvedenem programu, ki vključuje dejavnosti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je Raziskovalno-razvojna enota predšolske vzgoje letos dobila še dodatni oddelek s skupino mlajših otrok.
Lani so v enoti koprskega vrtca odprli prvi večjezični oddelek v sodelovanju s koprsko občino in Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Po uspešno izvedenem programu, ki vključuje dejavnosti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku je Raziskovalno-razvojna enota predšolske vzgoje letos dobila še dodatni oddelek s skupino mlajših otrok.
Luka Barut je 22-letni Koprčan, kolesar v disciplini pumptrack. Veliko uspehov je že nanizal tako doma, kot v tujini. V letih 2022 in 2024 je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala discipline pumptrack. Je tudi kolesarski vodnik in trener mountain bika, svoje znanje in izkušnje pa rad deli z novimi generacijami kolesarjev. Kolesarstvo je pri nas in v svetu vse bolj priljubljeno in Slovenija ima odlične pogoje za ta šport. Kolo Luko spremlja od malih nog, pravijo da je skorajda prej vrtel kolo kot hodil. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Luka Barut je 22-letni Koprčan, kolesar v disciplini pumptrack. Veliko uspehov je že nanizal tako doma, kot v tujini. V letih 2022 in 2024 je osvojil prvo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala discipline pumptrack. Je tudi kolesarski vodnik in trener mountain bika, svoje znanje in izkušnje pa rad deli z novimi generacijami kolesarjev. Kolesarstvo je pri nas in v svetu vse bolj priljubljeno in Slovenija ima odlične pogoje za ta šport. Kolo Luko spremlja od malih nog, pravijo da je skorajda prej vrtel kolo kot hodil. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Kdor išče toplino, optimizem, svetle misli, ki se sicer napajajo iz resničnih življenjskih izkušenj, jih bo pri Aleksandru Novaku zagotovo našel. Tokrat nam je predstavil aktualni singel 'Dnevu dajva spet ime', ki je postal nova Pesem in pol.
Kdor išče toplino, optimizem, svetle misli, ki se sicer napajajo iz resničnih življenjskih izkušenj, jih bo pri Aleksandru Novaku zagotovo našel. Tokrat nam je predstavil aktualni singel 'Dnevu dajva spet ime', ki je postal nova Pesem in pol.
»Dokler naju pes ne loči« je knjižni prvenec Lene Gregorčič, Izolanke, ki živi v Ljubljani in se v Izolo rada vrača. To knjigo je dolgo nosila v duši in morda je tlela v njej vseh tistih 10 let, ko je oblikovalain urejala spletno stran Zdrava hrana za pse. Lena je literarna komparativistka, dela v digitalnem okolju in ima zelo rada živali, posebej pse. Da se iz ljubezni do živali rodi knjiga, se mora seveda nabrati veliko doživetij s psom, a imeti je treba tudi talent za pisanje. Leni besede res lepo tečejo in tako je nastala knjiga, ki jo uvršča v doslej neobstoječo literarno zvrst »kinološke proze«. Knjiga je izšla pri založbi 5ka. Z Leno Gregorčič se pogovarja Nataša Benčič.
»Dokler naju pes ne loči« je knjižni prvenec Lene Gregorčič, Izolanke, ki živi v Ljubljani in se v Izolo rada vrača. To knjigo je dolgo nosila v duši in morda je tlela v njej vseh tistih 10 let, ko je oblikovalain urejala spletno stran Zdrava hrana za pse. Lena je literarna komparativistka, dela v digitalnem okolju in ima zelo rada živali, posebej pse. Da se iz ljubezni do živali rodi knjiga, se mora seveda nabrati veliko doživetij s psom, a imeti je treba tudi talent za pisanje. Leni besede res lepo tečejo in tako je nastala knjiga, ki jo uvršča v doslej neobstoječo literarno zvrst »kinološke proze«. Knjiga je izšla pri založbi 5ka. Z Leno Gregorčič se pogovarja Nataša Benčič.
Najboljše mlado oljčno olje je letos pridelal Anej Rodica. Na ocenjevanje, ki ga je tretje leto pripravil Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, v sodelovanju z Zavodom za mladino, turizem in kulturo, so pridelovalci oddali 83 oljčnih olj. Ocenjevalni panel je olje mladega oljkarja iz Trušk ocenil kot najboljše. S sinočno razglasitvijo v Dvorani sv. Frančiška v Kopru se je začel festival mladega oljčnega olja, ki bo s ponudbo v izbranih restavracijah trajal do sredine decembra. Tjaša Škamperle.
Najboljše mlado oljčno olje je letos pridelal Anej Rodica. Na ocenjevanje, ki ga je tretje leto pripravil Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, v sodelovanju z Zavodom za mladino, turizem in kulturo, so pridelovalci oddali 83 oljčnih olj. Ocenjevalni panel je olje mladega oljkarja iz Trušk ocenil kot najboljše. S sinočno razglasitvijo v Dvorani sv. Frančiška v Kopru se je začel festival mladega oljčnega olja, ki bo s ponudbo v izbranih restavracijah trajal do sredine decembra. Tjaša Škamperle.
Slavko Ivančić obeležuje dve veliki obletnici: svojih 70 let in 50 let glasbene kariere. Pred koncertom v portoroškem Avditoriju smo ga obiskali na njegovem domu. Pri njem doma, v Lepi ulici nad Portorožem, kjer se posluša Radio Koper, sva začela od začetka. »Crikvenica. Ivančići smo od tam. Rojen pa sem v Novem Vinodolskem. Oče je bil pedagog na osnovni šoli in trobentač. Ko je imel 18 let je izgubil nogo. Ampak vseeno je bil tudi vaterpolist. Mama pa je bila frizerka.« Ni edinec, ima dve leti starejšo sestro. Slavc mu tudi pravijo, a ne sliši rad te okrajšave lastnega imena, češ da zveni štajersko. V času razcveta teras, ki so glasbenikom na debelo rezale kruh, je začel svojo glasbeno pot. Najprej s Faraoni. Osemdeseta leta so bila pestra, kar se glasbenega dogajanja tiče. V portoroškem Kaštelu so skupine nastajale kar čez noč. Ena izmed takih si je nadela ime Bazar. »Danilo Kocjančič, to je neverjetno, bil mi je kot brat. To je vse njegovo delo.« V skupini, ki so jo poleg Danila Kocjančiča sestavljali še bobnar Dušan Vran Cika, kitarist Zdenko Cotič Coto in klaviaturist ter aranžer Marino Legovič, je Slavko postal frontman, kakršnega morda na Obali do takrat praktično ni bilo. »Spomnim se, ko sem bil receptor v hotelu Terapija in se tam zgodi koncert Iva Robića. Spoznal sem ga in sva tudi skupaj zapela za klavirjem. To so res bili drugačni časi.« Praktično na višku slave je Slavko Ivančić potegnil nenavadno potezo. Zapustil je skupino Bazar, Danilovo glasbo in Mefova besedila ter se pridružil skupini Casino, ki je, če se izrazimo v glasbenem slengu, »tezgarila« po osrednji Evropi in Skandinaviji. Trajalo je kar nekaj let, da se je potem Slavko vrnil na velika vrata. Postal je prvi glas skupine Faraoni … »Nelfi Depangher je imel glavco. Odlično. On je točno vedel, kaj je hoče od mene. Jaz sem bil prerojen.« Ne bom pozabil na stare čase, Mi ljudje smo kot morje, Sem takšen ker sem živ, Jaz te nimam rad, Kar je res, je res … to je le nekaj naslovov pesmi, ki so skupino Faraoni napravile nepozabno. Ob besedilih Miše Čermak in Draga Misleja Mefa sta glasbeno krmilo v skupini držala Ferdinand Ferdo Maraž in Enzo Hrovatin. »Če si vsaj malo glasbeno izobražen, lahko ob teh dveh avtorjih rečeš samo to je to. Pa Ferdo je bil fantastičen človek. Eni brez drugega niso mogli.« V novo tisočletje je Slavko Ivančič znova pogumno zakorakal z zmago na festivalu MMS in začrtal svojo nadvse uspešno samostojno glasbeno kariero. »Jaz sem tak karakter. Želim biti dobre volje. Ne maram problemov.« Slavko je kraljeval. Postal je umetniški direktor MMS in temu festivalu pomagal povrniti nekdanji sijaj. A nesreča nikoli ne počiva. Slavko je z mopedom zapeljal v krožišče … »Brez čelade! Zato sem se kasneje boril, od Pirana do Ljubljane: fantje, dajte čelade gor.« Še dobro se je izšlo. Slavko Ivančič, občinski nagrajenec, glasbeni abrahamovec in novopečeni sedemdesetletnik … Katere tri pesmi iz zajetnega izvajalskega opusa so mu najbolj pri srcu? »Ko mene več ne bo. Živel sem za to skladbo. Tina. Definitivno. Pa Mi ljudje smo kot morje, seveda.«
Slavko Ivančić obeležuje dve veliki obletnici: svojih 70 let in 50 let glasbene kariere. Pred koncertom v portoroškem Avditoriju smo ga obiskali na njegovem domu. Pri njem doma, v Lepi ulici nad Portorožem, kjer se posluša Radio Koper, sva začela od začetka. »Crikvenica. Ivančići smo od tam. Rojen pa sem v Novem Vinodolskem. Oče je bil pedagog na osnovni šoli in trobentač. Ko je imel 18 let je izgubil nogo. Ampak vseeno je bil tudi vaterpolist. Mama pa je bila frizerka.« Ni edinec, ima dve leti starejšo sestro. Slavc mu tudi pravijo, a ne sliši rad te okrajšave lastnega imena, češ da zveni štajersko. V času razcveta teras, ki so glasbenikom na debelo rezale kruh, je začel svojo glasbeno pot. Najprej s Faraoni. Osemdeseta leta so bila pestra, kar se glasbenega dogajanja tiče. V portoroškem Kaštelu so skupine nastajale kar čez noč. Ena izmed takih si je nadela ime Bazar. »Danilo Kocjančič, to je neverjetno, bil mi je kot brat. To je vse njegovo delo.« V skupini, ki so jo poleg Danila Kocjančiča sestavljali še bobnar Dušan Vran Cika, kitarist Zdenko Cotič Coto in klaviaturist ter aranžer Marino Legovič, je Slavko postal frontman, kakršnega morda na Obali do takrat praktično ni bilo. »Spomnim se, ko sem bil receptor v hotelu Terapija in se tam zgodi koncert Iva Robića. Spoznal sem ga in sva tudi skupaj zapela za klavirjem. To so res bili drugačni časi.« Praktično na višku slave je Slavko Ivančić potegnil nenavadno potezo. Zapustil je skupino Bazar, Danilovo glasbo in Mefova besedila ter se pridružil skupini Casino, ki je, če se izrazimo v glasbenem slengu, »tezgarila« po osrednji Evropi in Skandinaviji. Trajalo je kar nekaj let, da se je potem Slavko vrnil na velika vrata. Postal je prvi glas skupine Faraoni … »Nelfi Depangher je imel glavco. Odlično. On je točno vedel, kaj je hoče od mene. Jaz sem bil prerojen.« Ne bom pozabil na stare čase, Mi ljudje smo kot morje, Sem takšen ker sem živ, Jaz te nimam rad, Kar je res, je res … to je le nekaj naslovov pesmi, ki so skupino Faraoni napravile nepozabno. Ob besedilih Miše Čermak in Draga Misleja Mefa sta glasbeno krmilo v skupini držala Ferdinand Ferdo Maraž in Enzo Hrovatin. »Če si vsaj malo glasbeno izobražen, lahko ob teh dveh avtorjih rečeš samo to je to. Pa Ferdo je bil fantastičen človek. Eni brez drugega niso mogli.« V novo tisočletje je Slavko Ivančič znova pogumno zakorakal z zmago na festivalu MMS in začrtal svojo nadvse uspešno samostojno glasbeno kariero. »Jaz sem tak karakter. Želim biti dobre volje. Ne maram problemov.« Slavko je kraljeval. Postal je umetniški direktor MMS in temu festivalu pomagal povrniti nekdanji sijaj. A nesreča nikoli ne počiva. Slavko je z mopedom zapeljal v krožišče … »Brez čelade! Zato sem se kasneje boril, od Pirana do Ljubljane: fantje, dajte čelade gor.« Še dobro se je izšlo. Slavko Ivančič, občinski nagrajenec, glasbeni abrahamovec in novopečeni sedemdesetletnik … Katere tri pesmi iz zajetnega izvajalskega opusa so mu najbolj pri srcu? »Ko mene več ne bo. Živel sem za to skladbo. Tina. Definitivno. Pa Mi ljudje smo kot morje, seveda.«
V Kobariškem muzeju je še vse do oktobra prihodnje leto na ogled nova občasna razstava z naslovom »Bil sem vojni ujetnik!«. Razstava ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi ostali so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju. Z avtorjem razstave Željkom Cimpričem, upokojenim kustosom Kobariškega muzeja, se je pogovarjala Mariša Bizjak.
V Kobariškem muzeju je še vse do oktobra prihodnje leto na ogled nova občasna razstava z naslovom »Bil sem vojni ujetnik!«. Razstava ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi ostali so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju. Z avtorjem razstave Željkom Cimpričem, upokojenim kustosom Kobariškega muzeja, se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Zasedba Monolits iz Kočevja, ki jo sestavljajo Martin Lunder, Dorian Granda, Matej Tekavčič in Niko Pirker, deluje bolj po principu glasbenega projekta in druženja kot pa skupine v klasičnem smislu. Prijatelji iz istega konca Slovenije, ki se poznajo že od mladosti, so želeli skupaj ustvarjati. Ni vedno potrebno imeti začrtanih ciljev, časovnih okvirjev ali velikih planov, pravi skupina Monolits. Kitarist skupine Martin Lunder je Boštjanu Simčiču predstavil najnovejšo pesem Naj bo lepo, ki ste jo poslušalci okronali za tokratno pesem in pol
Zasedba Monolits iz Kočevja, ki jo sestavljajo Martin Lunder, Dorian Granda, Matej Tekavčič in Niko Pirker, deluje bolj po principu glasbenega projekta in druženja kot pa skupine v klasičnem smislu. Prijatelji iz istega konca Slovenije, ki se poznajo že od mladosti, so želeli skupaj ustvarjati. Ni vedno potrebno imeti začrtanih ciljev, časovnih okvirjev ali velikih planov, pravi skupina Monolits. Kitarist skupine Martin Lunder je Boštjanu Simčiču predstavil najnovejšo pesem Naj bo lepo, ki ste jo poslušalci okronali za tokratno pesem in pol
V naslednjih minutah ste vabljeni, da spoznate mlade filmske ustvarjalce, ki delujejo na novogoriški Akademiji za umetnost. Že tretje leto so se s svojimi kratkimi filmi predstavili v okviru programa Nove perspektive. In če ste jih zamudili letos, vas bodo novi filmi z veseljem pričakovali v prihodnjih perspektivah. Tistih šest, ki so bili letos predstavljeni v novogoriškem kulturnem domu in bodo zagotovo še izpostavljeni, pa vam na kratko predstavi Eva Furlan.
V naslednjih minutah ste vabljeni, da spoznate mlade filmske ustvarjalce, ki delujejo na novogoriški Akademiji za umetnost. Že tretje leto so se s svojimi kratkimi filmi predstavili v okviru programa Nove perspektive. In če ste jih zamudili letos, vas bodo novi filmi z veseljem pričakovali v prihodnjih perspektivah. Tistih šest, ki so bili letos predstavljeni v novogoriškem kulturnem domu in bodo zagotovo še izpostavljeni, pa vam na kratko predstavi Eva Furlan.
Med stoletniki je bilo konec lanskega leta 311 žensk in 60 moških. V novogoriškem domu upokojencev imajo 5 stoletnikov. Najstarejša je Dragomila Kerševan – Dragica z Gradišča nad Prvačino, ki je prav danes dopolnila 105 let. V življenju je veliko delala in živela skromno življenje. Brez pritoževanja. Mama jo je zapustila kot majhno deklico in šla služit denar v Egipt. Ni ji bilo postlano z rožicami, marsikaj je morala pretrpeti. A volje do življenja ni nikoli izgubila! Do 98. rojstnega dne leta 2017 je živela samostojno, sama je skrbela zase in celo sama hodila po drva v gozd. Danes se v domu dobro počuti. Prihod v dom je zanjo pomenil veliko spremembo - kar naenkrat je bilo za vse poskrbljeno, ona pa je lahko le v miru brala knjige, časopise in revije, povsem brez skrbi. In brez očal! Kot pravi: »Končno mi ni treba več delati!«. Prav zato je zadovoljna in vedno nasmejana ter kljub 105 letom sposobna sama priti v avlo, v družbo sostanovalcev.
Med stoletniki je bilo konec lanskega leta 311 žensk in 60 moških. V novogoriškem domu upokojencev imajo 5 stoletnikov. Najstarejša je Dragomila Kerševan – Dragica z Gradišča nad Prvačino, ki je prav danes dopolnila 105 let. V življenju je veliko delala in živela skromno življenje. Brez pritoževanja. Mama jo je zapustila kot majhno deklico in šla služit denar v Egipt. Ni ji bilo postlano z rožicami, marsikaj je morala pretrpeti. A volje do življenja ni nikoli izgubila! Do 98. rojstnega dne leta 2017 je živela samostojno, sama je skrbela zase in celo sama hodila po drva v gozd. Danes se v domu dobro počuti. Prihod v dom je zanjo pomenil veliko spremembo - kar naenkrat je bilo za vse poskrbljeno, ona pa je lahko le v miru brala knjige, časopise in revije, povsem brez skrbi. In brez očal! Kot pravi: »Končno mi ni treba več delati!«. Prav zato je zadovoljna in vedno nasmejana ter kljub 105 letom sposobna sama priti v avlo, v družbo sostanovalcev.
Lea Grbec in Deja Poles mama in hčerka iz Ilirske Bistrice, sta v letu dni družno prebrali 400 knjig in v vseslovenskem bralnem maratonu z naslovom Bralni vlak dosegli drugo mesto. Prvouvrščeni par ju je prehitel le za 12 knjig. Na zaključnem kvizu najboljših parov pa sta pometli z vso konkurenco. Dosežek, ki terja veliko vztrajnosti in predvsem ljubezni do knjig. Pri tem pa ni bila zanemarljiva spodbuda Ane Kalister iz ilirskobistriške knjižnice Makse Samsa.
Lea Grbec in Deja Poles mama in hčerka iz Ilirske Bistrice, sta v letu dni družno prebrali 400 knjig in v vseslovenskem bralnem maratonu z naslovom Bralni vlak dosegli drugo mesto. Prvouvrščeni par ju je prehitel le za 12 knjig. Na zaključnem kvizu najboljših parov pa sta pometli z vso konkurenco. Dosežek, ki terja veliko vztrajnosti in predvsem ljubezni do knjig. Pri tem pa ni bila zanemarljiva spodbuda Ane Kalister iz ilirskobistriške knjižnice Makse Samsa.
Vsi mladi prebivalci Evrope nimajo enakega dostopa do muzejev in kulturnih ustanov. Sploh če živijo v družinah z nižjimi dohodki, ali pa jim to preprečujejo gibalne ali druge telesne oviranosti. Po podatkih Eurostata skoraj polovica mladih Evropejcev, starih od 16 do 24 let, lani ni obiskala ne muzeja ne katere druge kulturne ustanove. Kako torej bogato dediščino približati mladim? Med drugim tudi s TOMATOM, kar je angleška kratica za Vsem dostopen izvirni muzej. Finančno ga je podprla Evropska komisija, šestnajst ustanov iz osmih držav pa je skupaj razvilo izvirne, na lokalno okolje vezane zgodbe. V TOMATu sodeluje tudi Zavod Abbakum iz Pirana. Lea Širok se je pridružila ustvarjalnici v piranski knjižnici, kjer so na Sinjem galebu potovali s sredozemskim tjulnjem Kabbumom in izdelali piranski svetilnik.
Vsi mladi prebivalci Evrope nimajo enakega dostopa do muzejev in kulturnih ustanov. Sploh če živijo v družinah z nižjimi dohodki, ali pa jim to preprečujejo gibalne ali druge telesne oviranosti. Po podatkih Eurostata skoraj polovica mladih Evropejcev, starih od 16 do 24 let, lani ni obiskala ne muzeja ne katere druge kulturne ustanove. Kako torej bogato dediščino približati mladim? Med drugim tudi s TOMATOM, kar je angleška kratica za Vsem dostopen izvirni muzej. Finančno ga je podprla Evropska komisija, šestnajst ustanov iz osmih držav pa je skupaj razvilo izvirne, na lokalno okolje vezane zgodbe. V TOMATu sodeluje tudi Zavod Abbakum iz Pirana. Lea Širok se je pridružila ustvarjalnici v piranski knjižnici, kjer so na Sinjem galebu potovali s sredozemskim tjulnjem Kabbumom in izdelali piranski svetilnik.
Dr. Barbara Ivančič Kutin je vsestranska raziskovalka, z obsežno bibliografijo, ki zna svet znanosti spretno povezovati tako z njenimi uporabnimi razsežnostmi zunaj akademskih sfer kot z lokalnim okoljem in njegovimi prebivalci. Pred kratkim je prejela Murkovo priznanje za obsežno delo. Že več kot 25 let se posveča raziskovanju in dokumentiranju bovškega narečja in drugega ustnega izročila. Gre za velik projekt, ki obsega marsikaj, tudi sočno bovščino.
Dr. Barbara Ivančič Kutin je vsestranska raziskovalka, z obsežno bibliografijo, ki zna svet znanosti spretno povezovati tako z njenimi uporabnimi razsežnostmi zunaj akademskih sfer kot z lokalnim okoljem in njegovimi prebivalci. Pred kratkim je prejela Murkovo priznanje za obsežno delo. Že več kot 25 let se posveča raziskovanju in dokumentiranju bovškega narečja in drugega ustnega izročila. Gre za velik projekt, ki obsega marsikaj, tudi sočno bovščino.
OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki je do konca meseca novembra na ogled v prostorih Kavarne Loggia. V Kopru se predstavlja Kulturno društvo Kras. Njegovi člani so si po generacijah, znanjih in likovnih izkušnjah zelo različni, a izstopajo po kakovosti: med njimi najdemo celo letošnjega dobitnika grand prixa na tradicionalnem ex-temporu v Piranu! Na odprtju razstave v Kopru je bila tudi Mojca Klarič.
OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki je do konca meseca novembra na ogled v prostorih Kavarne Loggia. V Kopru se predstavlja Kulturno društvo Kras. Njegovi člani so si po generacijah, znanjih in likovnih izkušnjah zelo različni, a izstopajo po kakovosti: med njimi najdemo celo letošnjega dobitnika grand prixa na tradicionalnem ex-temporu v Piranu! Na odprtju razstave v Kopru je bila tudi Mojca Klarič.
Naš program ustvarjajo številni sodelavci: oblikovalci zvoka, tonski mojstri, voditelji, bralci in seveda novinarji. Velikokrat odpremo svoja vrata za obiskovalce, pred kratkim ste tako lahko pokukali v naš nov studio v Novi Gorici. Velikokrat pa naše delo predstaimo tudi na terenu, na različnih dogodkih, informativnih dnevih ali v šolah. Tam največkrat predstavimo delo novinarja. Na ta način lahko prikažemo, kaj vse se skriva za tisto minuto in pol prispevka, ki ga slišite v naših informativnih oddajah. Mladi pa si lažje predstavljajo, kaj jih čaka, če se bodo odločili za ta poklic. Morda bo nekoč kdo od naših sodelavcev tudi z osnovne šole Mosta na Soči. Tamkajšnje učence zadnjih razredov je pri izbirnem predmetu vzgoja za medije oz. radio obiskala naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak.
Naš program ustvarjajo številni sodelavci: oblikovalci zvoka, tonski mojstri, voditelji, bralci in seveda novinarji. Velikokrat odpremo svoja vrata za obiskovalce, pred kratkim ste tako lahko pokukali v naš nov studio v Novi Gorici. Velikokrat pa naše delo predstaimo tudi na terenu, na različnih dogodkih, informativnih dnevih ali v šolah. Tam največkrat predstavimo delo novinarja. Na ta način lahko prikažemo, kaj vse se skriva za tisto minuto in pol prispevka, ki ga slišite v naših informativnih oddajah. Mladi pa si lažje predstavljajo, kaj jih čaka, če se bodo odločili za ta poklic. Morda bo nekoč kdo od naših sodelavcev tudi z osnovne šole Mosta na Soči. Tamkajšnje učence zadnjih razredov je pri izbirnem predmetu vzgoja za medije oz. radio obiskala naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak.
Samantha Maya je v pesmi 'Komet' združila pop senzibilnost z njeno temnejšo, misterioznejšo platjo. O skladbi, ki je postala Pesem in pol, pravi: "Komet je pesem, ki si jo najraje zavrtim v avtu na poti domov, kadar dežuje. Z besedilom sem skušala opisati občutek, ko verjameš, da se ti je zgodilo nekaj, kar je zelo redko in tega ne doživi vsak!"
Samantha Maya je v pesmi 'Komet' združila pop senzibilnost z njeno temnejšo, misterioznejšo platjo. O skladbi, ki je postala Pesem in pol, pravi: "Komet je pesem, ki si jo najraje zavrtim v avtu na poti domov, kadar dežuje. Z besedilom sem skušala opisati občutek, ko verjameš, da se ti je zgodilo nekaj, kar je zelo redko in tega ne doživi vsak!"
Dopoldan smo v osrednjem studiu Radia Koper gostili Raiven. Po lanskem nastopu na Evroviziji je akademsko šolana glasbenica nastopala še v ljubljanski Operi, se posvečala študiju psihoanalize in imela še kup drugih obveznosti, saj se že vrsto let drži enega načela - če ne nastopa in ne dela, trpi! Preverili smo, če potemtakem kaj trpi zadnje čase. Z gostjo se je pogovarjala Urša Mravlje.
Dopoldan smo v osrednjem studiu Radia Koper gostili Raiven. Po lanskem nastopu na Evroviziji je akademsko šolana glasbenica nastopala še v ljubljanski Operi, se posvečala študiju psihoanalize in imela še kup drugih obveznosti, saj se že vrsto let drži enega načela - če ne nastopa in ne dela, trpi! Preverili smo, če potemtakem kaj trpi zadnje čase. Z gostjo se je pogovarjala Urša Mravlje.
V Sloveniji za rakom dojk zboli vsaka deseta ženska, v Posočju pa je statistika še hujša: zboli vsaka sedma ženska. Da bi o tej bolezni preventivno osveščali in po drugi strani pomagali bolnicam, so v Posočju leta 2015 ustanovili Društvo za zdrave dojke. Celoletne dejavnosti vsako leto zaokrožijo z dogodkom Miganje za zdrave dojke oz. skrajšano – MIDO. Letos so pod sloganom "Jaz pa ti pa rožnata marela" migali že desetič. Pripravili so zelo različne športne vadbe – od joge, pilatesa, trebušnega plesa in zumbe do vaj za moč in tai chi-ja, zaključili pa z masažami, sprostitvijo in krepitvijo dobrega počutja. Več o društvu lahko najdete na spletni strani zdravedojke.eu. Kako lahko diagnoza raka dojke življenje postavi na glavo bolnicam – in bližnjim – in kako si lahko pri tem pomagamo, pa v prispevku Mariše Bizjak.
V Sloveniji za rakom dojk zboli vsaka deseta ženska, v Posočju pa je statistika še hujša: zboli vsaka sedma ženska. Da bi o tej bolezni preventivno osveščali in po drugi strani pomagali bolnicam, so v Posočju leta 2015 ustanovili Društvo za zdrave dojke. Celoletne dejavnosti vsako leto zaokrožijo z dogodkom Miganje za zdrave dojke oz. skrajšano – MIDO. Letos so pod sloganom "Jaz pa ti pa rožnata marela" migali že desetič. Pripravili so zelo različne športne vadbe – od joge, pilatesa, trebušnega plesa in zumbe do vaj za moč in tai chi-ja, zaključili pa z masažami, sprostitvijo in krepitvijo dobrega počutja. Več o društvu lahko najdete na spletni strani zdravedojke.eu. Kako lahko diagnoza raka dojke življenje postavi na glavo bolnicam – in bližnjim – in kako si lahko pri tem pomagamo, pa v prispevku Mariše Bizjak.
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Letošnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. V protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru so torej koncertirali najvidnejši kitaristi v svetovnem merilu. Prvi večer je s svojo muzikalnostjo in tehnično dovršenostjo navdušil mladi kitarist angleškega rodu Torrin Williams. Drugi koncertni večer je prinesel globino in modrost v interpretacijah izkušenega kitarista španskega rodu Ricarda Gallena. Festival Kitarika je zaključil koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona.
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Letošnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. V protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru so torej koncertirali najvidnejši kitaristi v svetovnem merilu. Prvi večer je s svojo muzikalnostjo in tehnično dovršenostjo navdušil mladi kitarist angleškega rodu Torrin Williams. Drugi koncertni večer je prinesel globino in modrost v interpretacijah izkušenega kitarista španskega rodu Ricarda Gallena. Festival Kitarika je zaključil koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona.
13.november je dan, ko po svetu in tudi pri nas obeležujemo Svetovni dan prijaznosti. Že vse od leta 1998. S tem so začeli v Singapuru, nato v Kanadi, Zda, potem pa se je obeleževanje tega dne začelo širiti po svetu. To seveda ni praznik, tudi ne dela prost dan…ima pa kot številni svetovni ali mednarodni dnevi sporočilnost, željo po osveščanju. Je dan, ki si želi povezati ljudi, premostiti razlike med njimi ne glede na raso, religijo, politiko, spol, denar.Je dan, ki nas spodbuja, da s preprostim dejanjem, pozornostjo poskušamo polepšati življenje drug drugemu. Prijaznost je osebnostna drža, pravi njena osnovna definicija, a žal vse bolj izginja. Posebej to vidimo in čutimo na področju politike in na najširšem polju medčloveških stikov- na spletu. In vendar gre za abecedo, za nekaj, kar je človeku skozi razvoj pomagalo preživeti. Mirjana Palčič Bubnič, psihoterapevtka in predavateljica realitetne terapije je gostja Nataše Benčič.
13.november je dan, ko po svetu in tudi pri nas obeležujemo Svetovni dan prijaznosti. Že vse od leta 1998. S tem so začeli v Singapuru, nato v Kanadi, Zda, potem pa se je obeleževanje tega dne začelo širiti po svetu. To seveda ni praznik, tudi ne dela prost dan…ima pa kot številni svetovni ali mednarodni dnevi sporočilnost, željo po osveščanju. Je dan, ki si želi povezati ljudi, premostiti razlike med njimi ne glede na raso, religijo, politiko, spol, denar.Je dan, ki nas spodbuja, da s preprostim dejanjem, pozornostjo poskušamo polepšati življenje drug drugemu. Prijaznost je osebnostna drža, pravi njena osnovna definicija, a žal vse bolj izginja. Posebej to vidimo in čutimo na področju politike in na najširšem polju medčloveških stikov- na spletu. In vendar gre za abecedo, za nekaj, kar je človeku skozi razvoj pomagalo preživeti. Mirjana Palčič Bubnič, psihoterapevtka in predavateljica realitetne terapije je gostja Nataše Benčič.
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
Del dragocene kulturne zapuščine Marka Breclja, velikega kantavtorja, neizprosnega kritika družbe, Ježkovega nagrajenca in dve desetletji vodje koprskega mladinskega kulturnega centra odslej hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Osebno arhivsko gradivo iz mlajšega Brecljevega obdobja, rokopise bogate umetniške produkcije, fotografije, pisma in medijske članke je NUKu prejšnji teden predala Brecljeva življenska in umetniška sopotnica Arijana M. Brecelj. Zdaj bi rada našla ustrezen prostor še za ostalo gradivo in številne rekvizite, ki jih je uporabljal pri svojih 'mehkoterorističnih akcijah' ozaveščanja javnosti. Oiskali smo jo v koprskem Boteginu, kjer ima sedež Društvo prijateljev zmernega napredka.
V Xcentru v Novi Gorici si obiskovalci lahko ogledajo, kako vesoljska kapsula s kraškimi rastlinami išče bivanjske pogoje na planetih zunaj našega osončja. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s številnimi znanstveniki in umetniki, v ospredje ne postavlja človeka, temveč rastline. Te ob pomoči umetne inteligence iščejo oddaljene planete, ki so primerni za življenje. Razstavo je obiskala Nataša Uršič.
V Xcentru v Novi Gorici si obiskovalci lahko ogledajo, kako vesoljska kapsula s kraškimi rastlinami išče bivanjske pogoje na planetih zunaj našega osončja. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s številnimi znanstveniki in umetniki, v ospredje ne postavlja človeka, temveč rastline. Te ob pomoči umetne inteligence iščejo oddaljene planete, ki so primerni za življenje. Razstavo je obiskala Nataša Uršič.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
11. novembra 1918 se je ob 11. uri s premirjem Nemčije in državami Antante uradno končala 1. svetovna vojna. V spomin na vse padle vojake na soški fronti že od leta 1998 v organizacijskem odboru Krn – pohod spomina 1918–2024 in Kobariškem muzeju skupaj s številnimi drugimi organizacijami in društvi ter Slovensko vojsko pripravljajo spominski pohod h Krnskemu jezeru. 23. pohoda to soboto se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko iz peska. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin, ki bo na ogled še do začetka decembra. Razstavo so pripravili Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. Stanko Golob je na Grahovem ob Bači obiskala Mariša Bizjak.
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko iz peska. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin, ki bo na ogled še do začetka decembra. Razstavo so pripravili Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. Stanko Golob je na Grahovem ob Bači obiskala Mariša Bizjak.
Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.
Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.
Anika Horvat predstavlja povsem novo skladbo z naslovom Ptice v nas. "To je pesem o vzponih in padcih, ki nas vodijo do spoznanj, kaj nas v življenju resnično žene in kako lahko poletimo na krilih svobode," o novem singlu pove Anika. Pri ustvarjanju skladbe so sodelovali Kevin Koradin, Clifford Goilo ter Gregor Stermecki, ki je s svežim pristopom prispeval k zgodbi pesmi.
Anika Horvat predstavlja povsem novo skladbo z naslovom Ptice v nas. "To je pesem o vzponih in padcih, ki nas vodijo do spoznanj, kaj nas v življenju resnično žene in kako lahko poletimo na krilih svobode," o novem singlu pove Anika. Pri ustvarjanju skladbe so sodelovali Kevin Koradin, Clifford Goilo ter Gregor Stermecki, ki je s svežim pristopom prispeval k zgodbi pesmi.
Počitniški teden smo izkoristili za obisk igrišč. Verjetno že veste, da nas je navdihnil mladinski film 'Igrišča ne damo', ki govori o otrocih, ki se uprejo odraslim in igrišče rešijo pred uničenjem. O otrocih, ki so spet radi več zunaj. Serijo reportaž zaključujemo v Podgradu. Ob tamkajšnji osnovni šoli stoji nogometni športni park z velikim travnatim igriščem ter manjšim igriščem z umetno travo, ki so ga postavili pred skoraj 20 leti. In prav slednje je priljubljeno zbirališče otrok.
Počitniški teden smo izkoristili za obisk igrišč. Verjetno že veste, da nas je navdihnil mladinski film 'Igrišča ne damo', ki govori o otrocih, ki se uprejo odraslim in igrišče rešijo pred uničenjem. O otrocih, ki so spet radi več zunaj. Serijo reportaž zaključujemo v Podgradu. Ob tamkajšnji osnovni šoli stoji nogometni športni park z velikim travnatim igriščem ter manjšim igriščem z umetno travo, ki so ga postavili pred skoraj 20 leti. In prav slednje je priljubljeno zbirališče otrok.
Ko se nas neka pesem dotakne, je to lahko zaradi marsičesa; na primer vokala, glasbe, melodije ali besedila. Včasih tudi zaradi kombinacije vsega naštetega. Sandra Antić je nevsakdanja profesorica nemščine in sociologije, ki ima posebno strast. Pred osmimi leti je začela recitirati in po svoje interpretirati pesmi. Vsako recitacijo pospremi s posebno glasbeno podlago in z domiselnim videospotom, to pa nato objavi na socialnih omrežjih pod imenom SAKI RECITIRA. Začela je z recitiranjem slovenskega rapa, potem pa je svoj repertoar razširila na druge jezike in žanre. Kot nam je povedala, je ena od njenih recitacij postala celo učno gradivo v osnovnih šolah.
Ko se nas neka pesem dotakne, je to lahko zaradi marsičesa; na primer vokala, glasbe, melodije ali besedila. Včasih tudi zaradi kombinacije vsega naštetega. Sandra Antić je nevsakdanja profesorica nemščine in sociologije, ki ima posebno strast. Pred osmimi leti je začela recitirati in po svoje interpretirati pesmi. Vsako recitacijo pospremi s posebno glasbeno podlago in z domiselnim videospotom, to pa nato objavi na socialnih omrežjih pod imenom SAKI RECITIRA. Začela je z recitiranjem slovenskega rapa, potem pa je svoj repertoar razširila na druge jezike in žanre. Kot nam je povedala, je ena od njenih recitacij postala celo učno gradivo v osnovnih šolah.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Navdih za to serijo počitniških reportaž nam je dal nov slovenski mladinski film »Igrišča ne damo« režiserja Klemna Dvornika, ki meni, da danes otroci odraščajo drugače. Veliko bolj, da so odprti za igro zunaj, saj izkušnjo odraščanja s konca osemdesetih in devetdesetih starši prenašajo na otroke t. i. generacije alfa. Ta teden smo bili z mikrofoni in snemalniki že v Šaredu, Lokavcu in Piranu. Danes pa gremo na severno Primorsko, natančneje v Posočje. Na prvi dan šolskih počitnic se je v Kanalski Lom zapeljala Mariša Bizjak.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Navdih za to serijo počitniških reportaž nam je dal nov slovenski mladinski film »Igrišča ne damo« režiserja Klemna Dvornika, ki meni, da danes otroci odraščajo drugače. Veliko bolj, da so odprti za igro zunaj, saj izkušnjo odraščanja s konca osemdesetih in devetdesetih starši prenašajo na otroke t. i. generacije alfa. Ta teden smo bili z mikrofoni in snemalniki že v Šaredu, Lokavcu in Piranu. Danes pa gremo na severno Primorsko, natančneje v Posočje. Na prvi dan šolskih počitnic se je v Kanalski Lom zapeljala Mariša Bizjak.
V piranski občini je veliko možnosti za organizirano vadbo, med drugimi so na voljo športi z žogo in vodni športi. Posebno poglavje predstavlja prosta vadba, tudi zanjo je v Piranu dovolj prostora. Športni park Stadion Piran vsak dan gosti obiskovalce različnih generacij, največ je mladih, ki so željni igre, druženja in zabave. Utrip je zabeležil Primož Čepar.
V piranski občini je veliko možnosti za organizirano vadbo, med drugimi so na voljo športi z žogo in vodni športi. Posebno poglavje predstavlja prosta vadba, tudi zanjo je v Piranu dovolj prostora. Športni park Stadion Piran vsak dan gosti obiskovalce različnih generacij, največ je mladih, ki so željni igre, druženja in zabave. Utrip je zabeležil Primož Čepar.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Lokavec je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Ajdovščina. Obsega 16 zaselkov, ki so vpeti v pobočja Čavna in Gore. Ima podružnično šolo, vrtec, pa tudi bogato športno infrastrukturo, ki se razprostira prav v središču kraja. Kot pravijo v krajevni skupnosti, so Lokavčani že dolgo nazaj verjeli, da je šport pomemben. Utrip z igrišč v Lokavcu je v reportažo zabeležila Karin Zorn Čebokli.
Če morda domnevate, da je Rezija mirna in samotna dolina, za katero bi lahko rekli, da se je v njej skorajda čas ustavil, vam pritrdimo. Ko se podamo v Rezijo, občutimo utrip doline na prav poseben način. Pričaka nas s svojo edinstveno naravo, a tudi kulturnim bogastvom, ki je vpet v vsak kotiček doline. Pot nas vodi mimo krajev, kjer se preteklost in sedanjost prepletata. Mi smo se podali do vasi Solbica, ki ima od vseh krajev v Reziji najbolje ohranjeno tipično arhitekturo starih rezijanskih vasi, saj je bila v potresu leta 1976 še najmanj poškodovana. Obisk Solbice ne bi bil popoln, če ne bi zavili v Muzej rezijanskih ljudi, ki na izjemno zanimiv način prikazuje delček zgodovine tamkajšnje doline. S predsednico muzeja Luigio Negro se je po zbirkah sprehodil Boštjan Simčič.
Če morda domnevate, da je Rezija mirna in samotna dolina, za katero bi lahko rekli, da se je v njej skorajda čas ustavil, vam pritrdimo. Ko se podamo v Rezijo, občutimo utrip doline na prav poseben način. Pričaka nas s svojo edinstveno naravo, a tudi kulturnim bogastvom, ki je vpet v vsak kotiček doline. Pot nas vodi mimo krajev, kjer se preteklost in sedanjost prepletata. Mi smo se podali do vasi Solbica, ki ima od vseh krajev v Reziji najbolje ohranjeno tipično arhitekturo starih rezijanskih vasi, saj je bila v potresu leta 1976 še najmanj poškodovana. Obisk Solbice ne bi bil popoln, če ne bi zavili v Muzej rezijanskih ljudi, ki na izjemno zanimiv način prikazuje delček zgodovine tamkajšnje doline. S predsednico muzeja Luigio Negro se je po zbirkah sprehodil Boštjan Simčič.
Tržaški režiser Igor Pison je 4.oktobra na oder Slovenskega stalnega gledališča v Trstu postavil premierno predstavo nove sezone - WOJZECK. V umetniški izziv mu je bil tekst Georga Buchnerja, predstava pa je nastala v koprodukciji dveh gledališč - Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Prešernovega gledališča iz Kranja. Wojzeck je novodobni anti – Hamlet. Igorja Pisona je na pogovor povabila Nataša Benčič.
Tržaški režiser Igor Pison je 4.oktobra na oder Slovenskega stalnega gledališča v Trstu postavil premierno predstavo nove sezone - WOJZECK. V umetniški izziv mu je bil tekst Georga Buchnerja, predstava pa je nastala v koprodukciji dveh gledališč - Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Prešernovega gledališča iz Kranja. Wojzeck je novodobni anti – Hamlet. Igorja Pisona je na pogovor povabila Nataša Benčič.
Odpravili smo se na Šared nad Izolo. Tamkajšnje igrišče je veliko več kot zgolj športna površina. Minuli petek so ga odeli v barve, ki so naznanjale prihajajočo noč čarovnic in tako pripravili prav poseben uvod v jesenske počitnice. To je bila le ena od številnih priložnosti za srečanje in druženje vaške skupnosti ter njenih različnih generacij prebivalcev. Slika je simbolična.
Odpravili smo se na Šared nad Izolo. Tamkajšnje igrišče je veliko več kot zgolj športna površina. Minuli petek so ga odeli v barve, ki so naznanjale prihajajočo noč čarovnic in tako pripravili prav poseben uvod v jesenske počitnice. To je bila le ena od številnih priložnosti za srečanje in druženje vaške skupnosti ter njenih različnih generacij prebivalcev. Slika je simbolična.