Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
V Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič poteka tabor obnovitvene rehabilitacije Moj izziv, v katerega je vključenih 100 prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov iz vse države. Stari so od 7 do 19 let. V Sloveniji se z debelostjo bori skoraj 7000 otrok. Otroška debelost je eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetletja. Največji dejavniki so v večini primerov slabe prehranske in gibalne navade v družini. A strokovnjaki opozarjajo tudi na družbeni vpliv, vpliv uporabe tehnologij in čustvene težave. Na Debelem rtiču je bila Mateja Brežan.
V Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič poteka tabor obnovitvene rehabilitacije Moj izziv, v katerega je vključenih 100 prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov iz vse države. Stari so od 7 do 19 let. V Sloveniji se z debelostjo bori skoraj 7000 otrok. Otroška debelost je eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetletja. Največji dejavniki so v večini primerov slabe prehranske in gibalne navade v družini. A strokovnjaki opozarjajo tudi na družbeni vpliv, vpliv uporabe tehnologij in čustvene težave. Na Debelem rtiču je bila Mateja Brežan.
Ukrajinci obeležujejo pomemben državni praznik s pesmijo, poezijo in folkloro, kar je lep način ohranjanja kulture tudi izven domovine. Med obiskovalci in nastopajočimi bo tudi veliko mladih. Boris Kalašnikov, ki že nekaj časa živi in študira v Sloveniji, je glavni pobudnik vsakoletne prireditve v Valdoltri. V pogovoru je povedal, kaj mu pomeni ta praznik, kako doživlja življenje v Sloveniji in kje se vidi v prihodnosti.
Ukrajinci obeležujejo pomemben državni praznik s pesmijo, poezijo in folkloro, kar je lep način ohranjanja kulture tudi izven domovine. Med obiskovalci in nastopajočimi bo tudi veliko mladih. Boris Kalašnikov, ki že nekaj časa živi in študira v Sloveniji, je glavni pobudnik vsakoletne prireditve v Valdoltri. V pogovoru je povedal, kaj mu pomeni ta praznik, kako doživlja življenje v Sloveniji in kje se vidi v prihodnosti.
V sklopu letošnjega 53. praznika terana in pršuta smo letos, po treh letih, dobili novo kraljico terana. Do leta 2027 bo ta naziv nosila 19- letna Ana Sodnik in Sel na Krasu. In s tem je goriški del Krasa prvič v zgodovini dobil svojo vinsko ambasadorko. Na Krasu jo je obiskala Mateja Grebenjak.
V sklopu letošnjega 53. praznika terana in pršuta smo letos, po treh letih, dobili novo kraljico terana. Do leta 2027 bo ta naziv nosila 19- letna Ana Sodnik in Sel na Krasu. In s tem je goriški del Krasa prvič v zgodovini dobil svojo vinsko ambasadorko. Na Krasu jo je obiskala Mateja Grebenjak.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.
Novogoriški frizer Matjaž Cej je na tekmovanju IBI (International beauty industry) Awards v New Yorku, na katerem so sodelovali frizerji iz 75 držav, osvojil prvo mesto v kategoriji kratkih frizur. V začetku julija je izvedel, da se je uvrstil v polfinal, 29. julija pa je na svoji Facebook strani ob novici, da je bil najboljši, zapisal: »V veliko čast mi je da lahko zastopam Slovenijo na svetovnem odru.« Nagrada je eno najprestižnejših priznanj v svetu lepote, zato je pogosto poimenovana oskar lepotne industrije. V frizerskem salonu v Novi Gorici je Matjaža Ceja obiskala Mateja Grebenjak.
Novogoriški frizer Matjaž Cej je na tekmovanju IBI (International beauty industry) Awards v New Yorku, na katerem so sodelovali frizerji iz 75 držav, osvojil prvo mesto v kategoriji kratkih frizur. V začetku julija je izvedel, da se je uvrstil v polfinal, 29. julija pa je na svoji Facebook strani ob novici, da je bil najboljši, zapisal: »V veliko čast mi je da lahko zastopam Slovenijo na svetovnem odru.« Nagrada je eno najprestižnejših priznanj v svetu lepote, zato je pogosto poimenovana oskar lepotne industrije. V frizerskem salonu v Novi Gorici je Matjaža Ceja obiskala Mateja Grebenjak.
Šalšijada v Izoli je tradicionalni dogodek, ki v Ljubljansko ulico - v njen najširši del Largo pri špini - vsako leto pritegne res veliko ljudi. Tudi letos je za nedeljo, 10.avgusta, ko bo po paradižnikih dišalo od 9ih do 13ih, prijavljenih že 7 ekip, morda se kakšna prijavi še zadnji trenutek. Letos bo Šalšijada, ki jo organizira Drago Mislej Mef s pomočjo prijateljev v Izoli že 15. leto zapored. Dogodek ni tekmovalne narave, je neke vrste revija kuharskega znanja in okusov. Šalšo, kot Primorci pravimo paradižnikovi omaki, vsaka ekipa naredi po svoje, okusi so seveda različni, ljubezen do dogodka in kuhanja pa pri vseh kuharjih in mimoidočih jedcih vedno znova navdihujoča. Na Šalšijado nas tokrat vabi Izolanka Orjana Babič, ki skupaj z ekipo Šolera- poimenovano po delu Izole v starem mestnem jedru in z ekipo Bologna - poimenovano po delu Baredov nad Izolo, tu kuha šalšo že vsaj 13 let. In jo bo skupaj s prijatelji tudi v bodoče.Zakaj nam pove kar takoj. Šalšijada bo tudi letos dobrodelne narave - kar boste prispevali za dober krožnik pašte s svežo šalšo, bo šlo v roke Društvu Palčica Pomagalčica za deklico Loro, še pove Orjana Babić. Njeni dve ekipi imata tudi lepe predpasnike, narejene posebej za ta dogodek, v šalšo pa seveda sodi tudi domače oljčno olje, ki v njihov lonec pride z Baredov. To nedeljo, 10. avgusta bo torej v Izoli spet lepo dišalo po "pomidorih".
Šalšijada v Izoli je tradicionalni dogodek, ki v Ljubljansko ulico - v njen najširši del Largo pri špini - vsako leto pritegne res veliko ljudi. Tudi letos je za nedeljo, 10.avgusta, ko bo po paradižnikih dišalo od 9ih do 13ih, prijavljenih že 7 ekip, morda se kakšna prijavi še zadnji trenutek. Letos bo Šalšijada, ki jo organizira Drago Mislej Mef s pomočjo prijateljev v Izoli že 15. leto zapored. Dogodek ni tekmovalne narave, je neke vrste revija kuharskega znanja in okusov. Šalšo, kot Primorci pravimo paradižnikovi omaki, vsaka ekipa naredi po svoje, okusi so seveda različni, ljubezen do dogodka in kuhanja pa pri vseh kuharjih in mimoidočih jedcih vedno znova navdihujoča. Na Šalšijado nas tokrat vabi Izolanka Orjana Babič, ki skupaj z ekipo Šolera- poimenovano po delu Izole v starem mestnem jedru in z ekipo Bologna - poimenovano po delu Baredov nad Izolo, tu kuha šalšo že vsaj 13 let. In jo bo skupaj s prijatelji tudi v bodoče.Zakaj nam pove kar takoj. Šalšijada bo tudi letos dobrodelne narave - kar boste prispevali za dober krožnik pašte s svežo šalšo, bo šlo v roke Društvu Palčica Pomagalčica za deklico Loro, še pove Orjana Babić. Njeni dve ekipi imata tudi lepe predpasnike, narejene posebej za ta dogodek, v šalšo pa seveda sodi tudi domače oljčno olje, ki v njihov lonec pride z Baredov. To nedeljo, 10. avgusta bo torej v Izoli spet lepo dišalo po "pomidorih".
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
Poletje 1975 je zaznamovalo prelomnico – ne le za Hollywood, temveč tudi za obiskovalce plaž po vsem svetu. Takrat je v kina zaplaval Spielbergov triler, ki je gledalce prikoval na sedeže in sprožil pravo filmsko norijo. "Žrelo" je postal prvi veliki poletni blockbuster, prejel štiri nominacije za oskarja in osvojil tri zlate kipce – med njimi tudi za ikonično glasbeno podlago Johna Williamsa, ki še danes z enim samim tonom prebudi srh. Ob 50. obletnici filma se nam je z nekaj mislimi o kultnem filmu pridružila tudi filmska kritičarka Ana Jurca.
Nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa redkost. Govorimo o kresnicah oziroma tako imenovanih ognjenih muhah, ki v zadnjih desetletjih zaradi človekovega vpliva in podnebnih sprememb izginjajo iz našega okolja. Na svetu živi približno dva tisoč vrst kresnic, od tega jih v naravnih, vlažnih okoljih v Sloveniji prebiva 5 vrst.
Nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa redkost. Govorimo o kresnicah oziroma tako imenovanih ognjenih muhah, ki v zadnjih desetletjih zaradi človekovega vpliva in podnebnih sprememb izginjajo iz našega okolja. Na svetu živi približno dva tisoč vrst kresnic, od tega jih v naravnih, vlažnih okoljih v Sloveniji prebiva 5 vrst.
Zasedba Superhuman Goats je "zmes štirih prijateljev, vsak s svojim glasom, inštrumentom, ki skupaj plujejo proti navdihu". Cilj ne more biti daleč, saj je njihov poletna skladba Perfekten svet, o katerem beremo "da je za vse romance na festivalih", postal pesem in pol Radia Koper.
Zasedba Superhuman Goats je "zmes štirih prijateljev, vsak s svojim glasom, inštrumentom, ki skupaj plujejo proti navdihu". Cilj ne more biti daleč, saj je njihov poletna skladba Perfekten svet, o katerem beremo "da je za vse romance na festivalih", postal pesem in pol Radia Koper.
Naš obraz pove veliko: lahko se smejemo, jočemo, smo jezni, začudeni, včasih nam je nelagodno - morda tudi ob pogledu na nekoga, ki mu obraz prekriva rdeče-vijolična lisa. Pravimo ji ognjeno znamenje. Z leti se lahko poslabša in povzroča zdravstvene težave. Zato so v Društvu Viljem Julijan na pobudo staršev otrok z ognjenim znamenjem lani začeli zbirati sredstva za nakup posebnega laserja, s katerim je lise mogoče odstraniti ali zmanjšati. Laserja, ki ga bodo njihovi otroci morda znova potrebovali tudi v zrelejših letih in ki ga naš javni zdravstveni sistem ne premore. Eva Furlan je pred mikrofon povabila starša male Loti z goriškega konca. To sta Polona Košuta in Boštjan Milavec. Donacijo za nakup laserja za otroke z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS s ključno besedo LASER10 ali LASER5 na 1919 ali z nakazilom na TRR Društva Viljem Julijan SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Naš obraz pove veliko: lahko se smejemo, jočemo, smo jezni, začudeni, včasih nam je nelagodno - morda tudi ob pogledu na nekoga, ki mu obraz prekriva rdeče-vijolična lisa. Pravimo ji ognjeno znamenje. Z leti se lahko poslabša in povzroča zdravstvene težave. Zato so v Društvu Viljem Julijan na pobudo staršev otrok z ognjenim znamenjem lani začeli zbirati sredstva za nakup posebnega laserja, s katerim je lise mogoče odstraniti ali zmanjšati. Laserja, ki ga bodo njihovi otroci morda znova potrebovali tudi v zrelejših letih in ki ga naš javni zdravstveni sistem ne premore. Eva Furlan je pred mikrofon povabila starša male Loti z goriškega konca. To sta Polona Košuta in Boštjan Milavec. Donacijo za nakup laserja za otroke z ognjenim znamenjem lahko prispevate z SMS s ključno besedo LASER10 ali LASER5 na 1919 ali z nakazilom na TRR Društva Viljem Julijan SI56 0400 1004 8660 136, sklic: SI00 88824 in namen: Donacija za PDL laser.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. V zmagovalni ekipi s prostoletečimi modeli sta dva člana Modelarskega kluba Tolmin – Matija Hrast in Anže Gaberšček, tretji član Boštjan Bagari pa prihaja iz Aerokluba Murska Sobota. Boštjan je tudi posamično osvojil 5. mesto. Na tekmovanju v Salonti na severozahodu Romunije blizu meje z Madžarsko je v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kluba pobliže spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Slovenska tričlanska ekipa modelarjev je pred dnevi zmagala na svetovnem prvenstvu v letalskem modelarstvu v Romuniji. V zmagovalni ekipi s prostoletečimi modeli sta dva člana Modelarskega kluba Tolmin – Matija Hrast in Anže Gaberšček, tretji član Boštjan Bagari pa prihaja iz Aerokluba Murska Sobota. Boštjan je tudi posamično osvojil 5. mesto. Na tekmovanju v Salonti na severozahodu Romunije blizu meje z Madžarsko je v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah nastopalo 32 članskih ekip z vsega sveta. Mariša Bizjak je v prostorih tolminskega modelarskega kluba pobliže spoznala prosto leteče jadralne modele, s katerimi tekmujejo v kategoriji F1-A.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Parakolesarsko društva Obala ima eno ime - to je Koprčan Jure Furlanič. Društvo je ustanovil zato, da širši javnosti predstavi parakolesarstvo in kot tekmovalni športnik tako lažje deluje. Parakolesarstvo je v Sloveniji manj razvito kot drugod. Invalidi predstavljajo 15% svetovnega prebivalstva, le desetina med njimi pa se ukvarja s kakšnim športom ali hobijem. A Jure ni takšen. Kljub možganski kapi, ki jo je doživel zelo mlad - star je bil 33 let - se ni nikoli predal in se športu, ki ga ima res rad, posveča tekmovalno, z vso energijo in zanosom. Letno povprečno prevozi okrog 15 tisoč kilometrov, dosega lepe športne rezultate in želi si še boljših, a najbolj je ponosen na to, kar naredi vsak dan. Nekaj zase. Vsak kilometer je nova zmaga. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Po obisku in objavi posnetkov avstralskega fotografa je 95-letna Francka Mljač iz Prelož pri Lokvi postala senzacija Na Radiu Koper smo jo spoznali že pred 6 timi leti. Bil je december, ko smo jo obiskali. Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
V Kazljah poteka vseslovenski taborniški zlet, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Prvič v zgodovini zletov so za lokacijo izbrali Kras. Na letošnjem zletu prireditelji pričakujejo okoli 1200 udeležencev, 200 prostovoljcev pa bodo skrbelo, da bo vse teklo gladko. Taborniški zlet bo na Krasu potekal do petka, 8. avgusta. Foto:Dominik Uršič
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva.
V okviru projekta EPISKOP, ki je del uradnega programa evropske prestolnice kulture, je v novogoriški Knjigarni-kavarni Max nedavno potekala okrogla miza o migracijah, ki so v zadnjih dveh stoletjih močno zaznamovale širši Goriški prostor. O tem, zakaj so se Primorci iz teh krajev selili, kam so odhajali in kakšne so bile usode posameznikov na različnih koncih sveta, so v Knjigarni-kavarni Max razpravljali različni strokovnjaki ter osvetlili gospodarske in politične vzroke izseljevanj.
V okviru projekta EPISKOP, ki je del uradnega programa evropske prestolnice kulture, je v novogoriški Knjigarni-kavarni Max nedavno potekala okrogla miza o migracijah, ki so v zadnjih dveh stoletjih močno zaznamovale širši Goriški prostor. O tem, zakaj so se Primorci iz teh krajev selili, kam so odhajali in kakšne so bile usode posameznikov na različnih koncih sveta, so v Knjigarni-kavarni Max razpravljali različni strokovnjaki ter osvetlili gospodarske in politične vzroke izseljevanj.
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala bo skupno na treh odrih od srede pa vse do jutri nastopilo 69 glasbenih skupin. Foto: Tim Hafner
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V plesnem ritmu predstavljamo Akademsko Kulturno umetniško društvo KOLO iz Kopra, ki deluje od leta 2007, letos torej praznujejo polnoletnost. To je društvo, ki z ljubiteljskim delovanjem predstavlja ljudske plese srbskega in drugih in balkanskih narodov. Pod okriljem društva delujejo folklorna, dramska in pevska sekcija, tudi orkester. Narodne noše v katerih plešejo naročajo pri obrtnikih, ki še gojijo stare tehnike tkanja, vezenja, šivanja in gredo tudi v društvu iz roda v rod, nekatere naredijo tudi sami in jih hranijo v novih prostorih na Cankarjevi ulici v Kopru, ki so jih pridobili od Mestne občine Koper in jih z lastnimi sredstvi prenovili. Njihova umetniška vodja je dr. Vesna Bajić Stojiljković, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Akvarij Piran je del Centra znanosti Univerze na Primorskem, ki združuje različne enote, namenjene predstavitvi znanstveno-raziskovalnega dela širši javnosti. Poleg prikazovanja bogatega podvodnega sveta se akvarij osredotoča na izobraževanje, raziskovanje, ozaveščanje javnosti ter varstvo morskega okolja. Že več kot 60 let predstavlja okno v svet pisanega morskega življenja. Čeprav nima veliko prostora, je v njem dom našlo okoli 140 organizmov iz severnega Jadrana. Delovanje Akvarija Piran je predstavila vodja Manja Rogelja. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik, ki se nahaja znotraj Krajinskega parka Strunjan. Nastale so s preoblikovanjem plitvine Strunjanskega zaliva z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Na vroč poletni dan nam je tamkajšnje živali in rastline naštela naravovarstvena nadzornica Brina Knez: »Ljudje najpogosteje opazijo labode. So pa tu še siva čaplja, mokož, polojnik, mala bela čaplja, črnoglavi galeb in vodomec. Od rastlin – gre za halofite, torej slanoljubne rastline, ki so prilagojene življenju v prsti z znatno višjimi koncentracijami mineralnih snovi v primerjavi z običajnimi tlemi, pa grmičasta členjača, osočnik, ki ga nekateri poznajo tudi kot solinarski špargelj, obmorski oman, ozkolistna mrežica, kopjelistno lobodo in tako dalje …« Ob Centru za obiskovalce – v njegovi notranjosti je na ogled razstava, ki v treh jezikih orisuje vse pomembnejše značilnosti parka in pojasnjuje njihovo neločljivo povezanost z morjem - je razstavljeno orodje, s katerim solinarji pobirajo sol: paloto, taperini, gavero in butasso. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ena izmed stavb na osrednjem piranskem trgu, ki ga krasi tudi Tartinijev kip, se imenuje Hiša Tartini. V njej je Giuseppe Tartini preživel prvih 17 let življenja. Hiša-muzej je hkrati dom in muzej bogate zgodovine, ki je zasnovana tako, da obiskovalcem omogoča pristno doživetje. Izkušeni vodniki obiskovalce popeljejo skozi čas in jim predstavijo zgodbe, ki so zapisane na kamnih in v zidovih. Andrej Rojec iz piranske italijanske skupnosti je, tako kot to počne na ogledih, odstrl nekaj drobcev precej nenavadne življenjske poti zagotovo najslavnejšega prebivalca Pirana, violinista in skladatelja (in, kdo bi si mislil, sabljača!). Predstavil je nekatere vsebine in predmete, ki so del stalne zbirke muzeja: »Hiša Tartini je velik objekt, ima skoraj 800 kvadratnih metrov in ima res veliko zanimivosti, od vodnjaka, do Tartinijeve violine, ki je še vedno v rabi, do vedut, stenskih poslikav in muzejske zbirke, za katero skrbi Pomorski muzej Sergej Mašera Piran." V muzejski zbirki so Tartinijeva posmrtna maska, njegova oporoka, zanimive slike iz njegovih knjig … V okviru projekta Interreg so vzpostavili Muzejsko pot in s tem poskrbeli, da je Hiša Tartini, ki je hkrati tudi kulturni spomenik lokalnega pomena, še bolj na stežaj odprla svoja vrata. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Minuli teden je 49 otrok in mladih iz Harkova iz Ukrajine krepilo svoje duševno zdravje na letovanju v Strunjanu. Gre za enega od aktualnih projektov Slovenske Karitas za pomoč Ukrajini v sodelovanju s tamkajšnjo Karitas, ki ju preko humanitarnega strateškega partnerstva sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Slovenska Karitas je do sedaj sicer izvedla sedem letovanj za preko 300 otrok, skupna dosedanja pomoč Ukrajini pa je presegla 5 milijonov evrov. Akcija zbiranja pomoči se nadaljuje. Razmere tam so v zadnjih mesecih najtežje doslej.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Koče na Primorskem. Preverili smo, kako se je planinska sezona začela v postojankah v primorskem sredogorju in visokogorju: na začetku sezone so med obiskovalci pregovorno prevladovali tujci. Na Planinski zvezi Slovenije pa so nam povedali, da so se začeli pogovori z ministrstvi: če bi država zagotovila sistemsko podporo za obnovo koč, bi bila to odlična rešitev za društva, ki imajo v lasti planinske koče in zavetišča ter premalo premoženja za njihovo obnovo.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Skupina Regen je na 44. festivalu Melodij morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega mladega gasbenika oziroma pisca besedil in nagrado za glasbeno bodočnost. Njiihova skladba Jaz it ti pa je postala tudi Pesem in pol na Radiu Koper. Na klepet smo povabili Gajo Kuščer, njihovo pevsko, avtorico besedil in tudi glasbe. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.