Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Na 22. kongresu slovenskih založnikov v Ankaranu, je nagrado za »Naj osebnost založništva« prejela Martina Kafol, dolgoletna glavna urednica Založništva tržaškega tiska, od decembra lani pa tudi predsednica Združenja založnikov Furlanije- Julijske krajine. Založništvo tržaškega tiska prav letos praznuje 80 let obstoja, Martina Kafol pa je pri njih že od leta 2007. Poznamo jo tudi kot novinarko in režiserko na TV Koper-Capodistria, prevajalko, neutrudno organizatorko raznolikih kulturnih dogodkov na domačem Krasu. Mlajše generacije rada izobražuje, posebej zanje je ustanovila šolo kreativnega pisanja Domišljene zgodbe in prevajalsko delavnico Satelit. Je svojevrstna ambasadorka medkulturne komunikacije. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Univerza na Primorskem je bruce, letos jih je 150 več kot lani, tokrat pozdravila v Izoli. Tam so predstavili tudi tutorski sistem, ki ponuja vsestransko pomoč in podporo študentom.
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
Za oljkarje je tudi to leto zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev, prisotna je bila tudi oljčna muha. Kljub temu se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Društvo oljkarjev slovenske Istre je ob simbolnem začetku oljkarske sezone - to je obiranju oljke županov oz. oljke povezovanja na Belvederju nad Izolo, pripravilo tudi pogovor o izzivih v oljkarski panogi. Nekaj poudarkov je zbrala Tjaša Škamperle
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Petra Ceglar, ki smo jo prvič spoznali v oddaji Slovenija ima talent, poslušalcem predstavlja svojo novo skladbo Pariz – iskreno pripoved o ljubezni na daljavo, ki se ni izšla. Petra v pesem vnaša osebno izkušnjo študentskih let v tujini in občutek, da ima srce razpršeno po celem svetu. »Pariz«, pravi Petra, »je pesem generacije, ki potuje, se zaljublja čez meje in se uči živeti z nenehnim pogrešanjem«.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, ki smo ga na pobudo Sveta Evrope prvič zaznamovali leta 2001. Danes se v 46 državah članicah Sveta Evrope več kot 700 milijonov ljudi spodbuja k učenju jezikov v vseh življenjskih obdobjih – v šoli in zunaj nje. V marsikateri družini pa je večjezičnost pravzaprav del vsakdana. V prihodnjih minutah bomo spoznali štiričlansko slovensko-brazilsko družino Souza Leban iz Tolmina. V svoj dom, poln smeha in glasbe, so sprejeli Marišo Bizjak.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
Novogoričan Peter Szabo, tolmač iz italijanščine in angleščine, je pravi poliglot - poleg teh jezikov obvlada še sedem drugih. Od mame je podedoval madžarščino, od očeta pa mešanico jugoslovanskih jezikov. Pravi, da je prelen, da bi se vseh jezikov učil iz učbenikov: »Tudi košarke ne začnemo igrati tako, da se prej učimo teorijo, temveč začnemo metati na koš,« je povedal Nataši Uršič, ko ga je vprašala po njegovem receptu za jezikovno znanje. Peter Szabo bo svojo strast do jezikov na Radiu Koper delil kot gost ob Evropskem dnevu jezikov.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
RTV Slovenija je na Nanosu slavnostno obeležila 70-letnico tamkajšnjega Oddajnega centra, ki že od leta 1955 zagotavlja zanesljivo delovanje radijskega in televizijskega oddajanja v Sloveniji in je pravo telekomunikacijsko vozlišče. Uradno so zagnali oddajanje v dveh novih nacionalnih omrežjih prizemne digitalne radijske radiodifuzije DAB. Gost Janka Petrovca je vodja oddajnikov in zvez Andrej Trojer.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Srečko Rovšek je poklicno pot na RTV začel januarja 1969 na oddajnem centru Nanos in tam delo opravljal do upokojitve. Na službeni poti je prešel vse faze, od tehnika do vodje oddajnega centra, na katerem je delal skoraj 30 let. Že mesec po nastopu službe je doživel ognjeni krst, ko je burja podrla oddajni stolp in kasneje občutil vso težo postavitve novega in usposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozi zgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnem centru Nanos.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Marija Jereb je že več kot štirideset let članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije, v okviru Rdečega križa Slovenije deluje kot predsednica Komisije za delo z mladimi pri RKS – Območno združenje Koper, kjer je vzgojila nove generacije mentoric in članic, ki nadaljujejo humanitarno poslanstvo. Je tudi dolgoletna članica Glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, pobudnica številnih humanitarnih akcij za dobrobit otrok v stiski in še marsikaj. Pred dnevi so ji na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije podelili najvišje priznanje, kipec dobrote.
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal. Kaj vse lahko izdelata iz plastike, si lahko v teh dneh ogledate v izolski galeriji Insula. Vsak kos je unikaten, tako kot je unikatna vsaka plošča, iz katere je nastal, poleg tega je izdelke mogoče preoblikovati v nove plastične plošče ali razstaviti na posamezne plošče ter jih ponovno sestaviti v nov izdelek. Slike z otvoritve razstave:
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
Baladno naravnano kompozicijo z albuma X s prispevkom Izabele Hace na violini in Petre Vidmar na cevastih zvonovih in pavkah, skladbo Na nebu, je predstavil Primož Benko.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
David Zupančič, zdravnik- specialist infektologije in pisatelj, a tudi voditelj zelo gledane oddaje na TV Slovenja z naslovom TV klinika, je zaslovel je s prvima dvema knjigama »Znanost mirnega življenja« in »Življenje v sivi coni«, nedavno pa je, spet pri založbi Mladinska knjiga, izdal tretjo in prvo zelo osebno knjigo »V mejah normale«. O njegovih knjigah, življenju, poklicu, zdravstvu, osebnih izbirah in veliki ljubezni do pisanja, ustvarjanja se je z njim ob nedavni predstavitvi njegove knjige v Domu knjige v Kopru pogovarjala Nataša Benčič. To, da je zdravnik, ki ljubi literaturo opravil specialistični izpit prav na svetovni dan knjige, 23. aprila, je najljubše naključje v njegovem življenju.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Na parkirišču pred radijsko hišo je vedno veliko vozil, a takšnega avta doslej še nismo videli: modro srebrne barve, malo spominja na golfa, velik pa je le 40 cm .To je prototip avta na vodik, ki so ga izdelali študentje strojništva in elektrotehnike Univerze v Ljubljani, povezani v ekipo Hydroman, posebej za tekmovanje v Nemčiji, v Chemnitzu. To tekmovanje je ustanovilo ameriško podjetje Horizon, bilo je organizirano prvič - imenuje se H2 Grand Prix. Slovenska ekipa pa je prejela kar dve nagradi : za dizajn in za ekipni duh, ki jim je s številnimi prigodami pred tekmovanjem res dobro služil. Več pa v klepetu Nataša Benčič z vodjo ekipe - to je Strunjančan Jurij Štule, v pogovor pa sta pritegnila tudi druge člane ekipe - Matijo Debeljaka, Miho Krivca in Aneja Zaletela.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Patricija Lovišček je neutrudna rdeča nit zgodbe z veliko začetnico. Zgodbe Modrega decembra, zavoda, ki letos obeležuje 10 let delovanja in spodbuja zavedanje avtizma in Aspergerjevega sindroma. Njena neverjetna energija in trud sta bila prepoznana in večkrat nagrajena - leta 2018 je bila po izboru vseh primorskih medijev izbrana za Osebnost Primorske , leta 2024 pa je postala Naj mentorica - to je priznanje Mestne občine Koper in takrat so bili nagrajeni tudi prostovoljci zavoda Modri december. Projektov, ki nas osveščajo in ki pomagajo jim ne manjka. Kar nekaj se jih je nabralo v zadnjem času, pred vrati pa je 20.septembra tudi humanitarni koncert V modrem v Avditorju Portorož, ki ga organizirajo slovenski Lionsi in donacijo namenjajo zavodu Modri december. S Patricijo Lovišček se pogovarja Nataša Benčič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Ta teden je v znamenju evropske mobilnosti, ki ne spodbuja le hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza, ampak tudi razmislek o trajnostnem načinu življenja. Kako lahko trajnost zaživi v naših omarah, smo preverili v Centru uporabnih predmetov. Na eni od delavnic šivanja smo obiskali ustanoviteljico centra Ano Jug in videli, kako iz starih kavbojk in majic nastajajo novi, lepi in uporabni kosi. Tečaj šivanja je obiskala Nataša Uršič.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
Mineva 40 let od nastanka skupine Agropop, ki je zaznamovala otroštvo in najstniško obdobje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Aleš Klinar je delil z nami podrobnosti o njihovem prvem samostojnem nastopu v Zelenem Gaju v Dornberku.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
V naslednjih minutah vam bomo predstavili projekt Art Sine Finibus. Dve vinski kleti, ena na italijanski, druga na slovenski strani Brd, sta mlade umetnike povabili, da ustvarijo 6 inštalacij, ki bodo pripovedovale zgodbo tega prostora ter vinograde spremenile v trajen umetniški park. Za ta projekt, ki je nastal tudi s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025, je priznani umetnik Marco Nerea Rotelli, skupaj z drugimi ustvarjalci, zasnoval še dve posebni instalaciji.
V rubriki Poletna pesem in pol smo poklepetali s Petrom Lovšinom. Njegova skladba "Ni mi dost" je prepričala največ poslušalcev radia Koper. Lovšinov najnovejši album z naslovom "Za sto let naprej" je od začetka septembra 2025 na voljo na vseh pretočnih platformah, različica na vinilu pa bo na voljo v oktobru. O sufijih, neoliberalcih in služabnikih, civilni družbi ter uporu se je Peter Lovšin pogovarjal z Mojco Klarič.
V rubriki Poletna pesem in pol smo poklepetali s Petrom Lovšinom. Njegova skladba "Ni mi dost" je prepričala največ poslušalcev radia Koper. Lovšinov najnovejši album z naslovom "Za sto let naprej" je od začetka septembra 2025 na voljo na vseh pretočnih platformah, različica na vinilu pa bo na voljo v oktobru. O sufijih, neoliberalcih in služabnikih, civilni družbi ter uporu se je Peter Lovšin pogovarjal z Mojco Klarič.
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Desetič so se v Zgornji Pivki poklonili skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju s pohodom iz Zagorja do gradu Kalc. Glavnino priprav je opravil Študijski krožek naravna in kulturna dediščina z Marjeto Marinčič, tudi z razstavama in ob podpori Hiše kulture z Mojco Grmek ter Zavodom za turizem Pivka Jano Gržinič. Kulturniki so pripravili program v Knežaku in pri gradu Kalc, pohodniki pa uživali ob misli na velikega rojaka, v druženju in lepem vremenu.
Pod Krnom je proti koncu druge svetovne vojne strmoglavil ameriški bombnik B-24 Liberator. Kaj se je zgodilo z njegovo posadko in kdo jim je pomagal? To je zgodba, ki se je začela januarja 1945 in še danes odmeva skozi spomine. Te sta na razstavi »Reševanje v dolini Soče« ob 80. obletnici strmoglavljenja letala zbrali vnukinji enega od preživelih članov posadke Billa Pettyja. Svojo zgodbo je že leta 1990 opisal tudi v knjigi Pogrešan v akciji – 72 dni za sovražnikovimi linijami. Ob tej priložnosti jo je prevedla domačinka Katja Pignatari. Otvoritve razstave v Kobariškem muzeju so se udeležili tudi potomci Billa Pettyja in domačinov, ki so se posadki pomagali rešiti. Razstava bo na ogled še do konca leta. Zgodbo je v radijsko obliko prelila Mariša Bizjak. Pripoved Billa Pettyja je bral Igor Velše, glasove so prispevali še Lidija Hartman, Aleksander Golja in Matjaž Romih.
Pod Krnom je proti koncu druge svetovne vojne strmoglavil ameriški bombnik B-24 Liberator. Kaj se je zgodilo z njegovo posadko in kdo jim je pomagal? To je zgodba, ki se je začela januarja 1945 in še danes odmeva skozi spomine. Te sta na razstavi »Reševanje v dolini Soče« ob 80. obletnici strmoglavljenja letala zbrali vnukinji enega od preživelih članov posadke Billa Pettyja. Svojo zgodbo je že leta 1990 opisal tudi v knjigi Pogrešan v akciji – 72 dni za sovražnikovimi linijami. Ob tej priložnosti jo je prevedla domačinka Katja Pignatari. Otvoritve razstave v Kobariškem muzeju so se udeležili tudi potomci Billa Pettyja in domačinov, ki so se posadki pomagali rešiti. Razstava bo na ogled še do konca leta. Zgodbo je v radijsko obliko prelila Mariša Bizjak. Pripoved Billa Pettyja je bral Igor Velše, glasove so prispevali še Lidija Hartman, Aleksander Golja in Matjaž Romih.
Obalni komorni orkester živi med nami že 42 let in združuje ljubiteljske in tudi profesionalne glasbenike ob morju. V letih delovanja redno pripravljajo koncerte v vseh letnih časih - z raznoliko glasbo in gostujočimi solisti. Umetniško pot orkestra so od prvega dirigenta Boruta Logarja, ki je orkester vodil najdlje, zaznamovali tudi drugi dirigenti – Marko Vatovec, Aleksandar Spasič in Patrrik Greblo. Danes orkester deluje pod umetniškim vodstvom prof. Vlada Repšeta in za svoje koncerte projektno izbirajo nova glasbena sodelovanja z različnimi dirigenti. Letos so prvič v svoji zgodovoni razpisali glasbeni abonma za niz 4ih koncertov. Abonma je naprodaj v v Gledališču Koper , na sedežu Tica v veži Pretorske palače, na spletu npa a strani Moje karte. Si - tu še do 24. septembra. Abonmajsko ponudbo nam je predstavil umetniški vodja Obalnega komornega orkestra, Vlado Repše. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Obalni komorni orkester živi med nami že 42 let in združuje ljubiteljske in tudi profesionalne glasbenike ob morju. V letih delovanja redno pripravljajo koncerte v vseh letnih časih - z raznoliko glasbo in gostujočimi solisti. Umetniško pot orkestra so od prvega dirigenta Boruta Logarja, ki je orkester vodil najdlje, zaznamovali tudi drugi dirigenti – Marko Vatovec, Aleksandar Spasič in Patrrik Greblo. Danes orkester deluje pod umetniškim vodstvom prof. Vlada Repšeta in za svoje koncerte projektno izbirajo nova glasbena sodelovanja z različnimi dirigenti. Letos so prvič v svoji zgodovoni razpisali glasbeni abonma za niz 4ih koncertov. Abonma je naprodaj v v Gledališču Koper , na sedežu Tica v veži Pretorske palače, na spletu npa a strani Moje karte. Si - tu še do 24. septembra. Abonmajsko ponudbo nam je predstavil umetniški vodja Obalnega komornega orkestra, Vlado Repše. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
Gregor Ravnik, eden najbolj cenjenih tenoristov in pevcev zabavne glasbe pri nas, predstavlja svojo drugo ploščo, bliža pa se njegov prvi samostojni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, še pred tem bo nastopil na proslavi ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Ampak prva postaja je studio Hendrix Radia Koper.
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
"Mora cantada je šport, pri katerem se uporablja jezik." (Paulo Stepančič iz Pregare) "Moro sem se naučil že kot otrok, saj je to tradicionalna igra ribičev v moji rodni vasi. Moro imam v krvi." (Tomas Ginestra iz Katalonije) "Všeč mi je človeški odnos, ki ga vzpostaviš z nasprotnikom. Z igro spoznavaš nove ljudi, se preizkušaš in moraš biti vedno pošten. Uči nas, da smo pošteni. In tudi mlade je treba učiti te igre." (Livio di Bernardo iz Doline Aoste) "Ko smo bili otroci še majhni, smo gledali odrasle, kako igrajo, in tako kot smo se učili govoriti, smo se v naši družini učili igrati moro." (Marion iz okolice Nice)
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Slika in umetnost presegata meje in zamejenost, to je slika vseh, je ob včerajšnji vrnitvi Carpaccieve slike Marije z detetom in svetniki v piransko cerkev sv. Frančiška poudaril gvardijan Janez Šamperl. Kako so dogodek sprejeli Pirančani, kaj je napovedala ministrica za kulturo ter zakaj sliko že v nedeljo odpeljejo v Ljubljano?
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Beneški filmski festival 2025 spremlja tudi Primorec Andraž Gombač, urednik kulturnega portala založbe Beletrina. Letos je na festivalu četrtič. Po 18 letih je spet tam, tokrat tudi kot poročevalec Beletrine Digital. Prav na dan Andraževega pogovora za Radio Koper je bilo vzdušje na Lidu izrazito čustveno, saj so predvajali film “The Voice of Hind Rajab” režiserke Kaouther Ben Hania, ki pripoveduje grozljivo resnično zgodbo palestinske deklice Hind Rajab, ubite med izraelskim napadom. Je pa Andraž v Benetkah tudi na posebni misiji – skrbno izbranim igralcem podarja Open, šopek Srečkovih pesmi in misli, ki jih je izbrala Mateja Kralj, prevedli Ana Jelnikar in Barbara Siegel Carlson, v privlačno, tudi likovno umetnino oblikoval Simon Kastelic, izdalo pa sežansko društvo Konstruktivist.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Začetek novega šolskega leta je vedno posebna prelomnica – ne le za otroke, ki ponovno sedejo v šolske klopi, ampak tudi za starše, ki jih spremljajo. To je čas veselja, a hkrati časa prilagajanja: novi urniki, nove obveznosti, novi odnosi. Otroci v šolo ne prinesejo le knjig in zvezkov, temveč tudi velik nahrbtnik pričakovanj, strahov in želja. Kako jim pomagati, da bo njihov začetek šole čim lepši? Kdaj starši naredijo preveč in kdaj premalo? In kako naj družina kot celota vzpostavi ravnovesje med obveznostmi in prostim časom? Na vsa ta vprašanja bo odgovoril naš gost – psiholog Miha Kramlija, s katerim bomo govorili o vlogi staršev, o prvih šolskih dneh ter o tem, kako ustvariti zdrave temelje za celo šolsko leto.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Pravnica iz Šoštanja, Lara Krneža, ki jo mnogi poznajo po njenem nežnem glasu in ljubezni do slovenskih popevk, zdaj pogumno odpira svojo avtorsko glasbeno pot. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je premierno predstavila pesem Morje, povej, ki jo je zanjo ustvaril Alex Volasko. Pesem nas popelje v svet lepote morja in skrivnosti človeškega srca, Lara pa želi, da v njej začutimo njeno energijo in ljubezen do življenja, ki – kot sama pravi – naredi vse čarobnejše.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
Začenja se novo šolsko leto, mnogi otroci se po krajšem poletnem premoru vračajo tudi v vrtce. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno pri vzgoji, poudarja profesorica doktorica Zdenka Zalokar Divjak. Kaj narediti, če otrok zavrne večerjo, ki smo jo pripravili? Rečemo: »Očitno nisi lačen,« in krožnik pospravimo, svetuje. Otroka ne smemo preveč spraševati in mu ponujati. O nekaterih stvareh, kot so hranjenje, spanje, pospravljanje, bi se morali starši manj pogovarjati, temveč biti pri tem kar se da dosledni. Zdenka Zalokar Divjak je diplomirala iz psihologije, nato na medicinski fakulteti dokončala še podiplomski študij iz "Predzakonskega in zakonskega svetovanja" in bila zaposlena na centru za socialno delo za problematiko družine. V Zagrebu je svoje znanje dopolnila na smeri socialna psihiatrija in nato konec 80-ih vpisala še specialistični študij logoterapije - terapije za smislom življenja. Ta je postala njeno glavno teoretično izhodišče za vsakodnevno praktično delo. Danes se avtorica šestih knjig o vzgoji in odnosih posveča predvsem psihoterapevtskemu svetovanju in terapijam, predava pa tudi na različnih šolah in vrtcih, kamor jo povabijo.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
V knjižnicah med počitnicami beležijo večjo izposojo knjig - najtežje je priti do najbolj iskanih naslovov. Povpraševanje po njih bralci oblikujejo po različnih seznamih, včasih pa zanimanje sproži tudi kakšen poseben razlog, so povedali v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Med knjigami letos izstopa roman Gorica pisateljice Mateje Gómboc, ki je postal najbolj bran naslov leta.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Tudi letos je Društvo Primorski poletni festival pripravilo poklon Borisu Pahorju, s katerim ohranja spomin na tržaškega pisatelja. Predstavili so ponatis (Cankarjeva založba) Pahorjevega prvenca Moj Tržaški naslov, to je zbirke črtic, v kateri je leta 1948 opisal taboriščno izkušnjo in vračanje domov, v Trst.
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
Slovensko meteorološko društvo in Evropska meteorološka zveza pripravljata konferenco v Ljubljani. V Ljubljano prihaja med 600 in 700 strokovnjakov, dve temi pa ponujajo vsem zainteresiranim. Kako lahko umetna inteligenca spremeni napovedovanje vremena in kako vreme vpliva na ljudi? Prisluhnite prispevku!
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.
V Posočju so v prvi sedmih mesecih zabeležili precejšen porast turističnega obiska v primerjavi z lani. Zabeležili so več kot 560.000 prenočitev, največji delež – okoli 90 odstotkov - pa tako kot običajno prestavljajo tuji gostje. Med njimi so večinoma Nemci, Avstrijci, Belgijci, Nizozemci, Čehi, Američani, Angleži in številni drugi. Prihajajo predvsem zaradi narave in aktivnih počitnic. Nekaj turistov v dolini Soče je ujela naša dopisnica Mariša Bizjak.
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
Ženski nogomet pridobiva na prepoznavnosti, vse bolj je pristen v medijih, gledalci prihajajo na tribune stadionov, opaznejši je tudi delež, ki ga nogometašicam namenjajo pokrovitelji. V takšnem vzdušju, primerljivem z razmerami pri nas seveda, se razvija tudi Ajdovščina, eden slovenskih centrov ženskega nogometa. Ena izmed pobudnikov njegove zgodbe, njena nepogrešljiva ustvarjalka in sopotnica je Bojana Pižent Kompara, lahko bi ji rekli kar mama ajdovskega ženskega nogometa.
V Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič poteka tabor obnovitvene rehabilitacije Moj izziv, v katerega je vključenih 100 prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov iz vse države. Stari so od 7 do 19 let. V Sloveniji se z debelostjo bori skoraj 7000 otrok. Otroška debelost je eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetletja. Največji dejavniki so v večini primerov slabe prehranske in gibalne navade v družini. A strokovnjaki opozarjajo tudi na družbeni vpliv, vpliv uporabe tehnologij in čustvene težave. Na Debelem rtiču je bila Mateja Brežan.
V Zdravilišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič poteka tabor obnovitvene rehabilitacije Moj izziv, v katerega je vključenih 100 prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov iz vse države. Stari so od 7 do 19 let. V Sloveniji se z debelostjo bori skoraj 7000 otrok. Otroška debelost je eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetletja. Največji dejavniki so v večini primerov slabe prehranske in gibalne navade v družini. A strokovnjaki opozarjajo tudi na družbeni vpliv, vpliv uporabe tehnologij in čustvene težave. Na Debelem rtiču je bila Mateja Brežan.
Ukrajinci obeležujejo pomemben državni praznik s pesmijo, poezijo in folkloro, kar je lep način ohranjanja kulture tudi izven domovine. Med obiskovalci in nastopajočimi bo tudi veliko mladih. Boris Kalašnikov, ki že nekaj časa živi in študira v Sloveniji, je glavni pobudnik vsakoletne prireditve v Valdoltri. V pogovoru je povedal, kaj mu pomeni ta praznik, kako doživlja življenje v Sloveniji in kje se vidi v prihodnosti.
Ukrajinci obeležujejo pomemben državni praznik s pesmijo, poezijo in folkloro, kar je lep način ohranjanja kulture tudi izven domovine. Med obiskovalci in nastopajočimi bo tudi veliko mladih. Boris Kalašnikov, ki že nekaj časa živi in študira v Sloveniji, je glavni pobudnik vsakoletne prireditve v Valdoltri. V pogovoru je povedal, kaj mu pomeni ta praznik, kako doživlja življenje v Sloveniji in kje se vidi v prihodnosti.
V sklopu letošnjega 53. praznika terana in pršuta smo letos, po treh letih, dobili novo kraljico terana. Do leta 2027 bo ta naziv nosila 19- letna Ana Sodnik in Sel na Krasu. In s tem je goriški del Krasa prvič v zgodovini dobil svojo vinsko ambasadorko. Na Krasu jo je obiskala Mateja Grebenjak.
V sklopu letošnjega 53. praznika terana in pršuta smo letos, po treh letih, dobili novo kraljico terana. Do leta 2027 bo ta naziv nosila 19- letna Ana Sodnik in Sel na Krasu. In s tem je goriški del Krasa prvič v zgodovini dobil svojo vinsko ambasadorko. Na Krasu jo je obiskala Mateja Grebenjak.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Mlada novomeška glasbenica Tamara Hudoklin, z umetniškim imenom Talia znova odpira srce in postavlja ogledalo tistim najtišjim delom nas samih. »Če bi znal« ni le pesem - je trenutek tišine, ki ti reče, da nisi sam. Poslušalca povabi, da se ustavi, prisluhne in - morda prvič - sliši tudi svoj notranji glas.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Z nastopom norveških punk rock veteranov Turbonegro se je sinoči na tolminskem Sotočju zaključil festival Punk Rock Holiday. Pet tisoč udeležencev iz več kot šestdesetih držav danes počasi pospravlja šotore in avtodome. Trinajsto izvedbo festivala so razprodali že v začetku leta, na dveh odrih pa se je v petih dneh zvrstilo kar šestdeset glasbenih skupin. »Punks for peace« – punkerji za mir – je bil letošnji slogan festivala. Z njim so organizatorji želeli poudariti, da punk v času vojn in kriz ostaja glas upora, ki kliče k enakopravnosti in miru. V zgolj petih urah so na festivalu že prodali prvih 1.500 vstopnic za prihodnje leto, preostalih 3.500 bo na voljo 1. septembra.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
Zdravilišče RKS Debeli rtič letno gosti na letovanjih okrog 2000 otrok. Za njihovo dobro počutje med obiskom na Debelem rtiču, skrbijo tudi mladi prostovoljci vzgojitelji. Teh je vsako leto okrog 300. Nekateri se po prvih pridobljenih izkušnjah dela z otroki z veseljem tudi vračajo. Med temi sta Slavko Grašič in Zala Zidarič Petrovič. Pogovarjali smo se s študentoma in vodjo pedagoške službe Anjo Gregorčič.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.
V Novi Gorici ta teden poteka že 14. izvedba Mednarodnega mladinskega filmskega tabora, pod katero se podpisujeta Kinoatelje in Ustanova Silvana Furlana s podporo številnih institucij. Letos se je tabora udeležilo 26 mladih udeležencev, polovica jih na taboru sodeluje prvič, stari pa so od 8 do 20 let in prihajajo iz Slovenije, Italije in Poljske.