Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno društvo Gajbla je hiša ustvarjalnih zgodb iz Kopra. Svoje pripovedovalske zgodbe so začeli ustvarjati leta 2012, njihovo glavno poslanstvo je razvijanje novih in različnih načinov pripovedovanja, pisanja zgodb znotraj gledališkega izraznega prostora - to je ugledališčena pripoved. Širijo jo zlasti med otroke in mlade in jim tako uspešno postavijo temelje za vse življenje. Na klepet je Nataša Benčič povabila Samanto Kobal iz Gajble- hiše ustvarjalnih zgodb. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Med 20. in 22. junijem bo na območju nekdanje rimske utrdbe Castra izveden dogodek, namenjen obujanju rimske dediščine Vipavske doline. Z atraktivnimi doživetji, delavnicami in uprizoritvami, z aktivno udeležbo več kot 200 interpretatorjev žive Zgodovine iz vse Evrope ter s spektakularno uprizoritvijo bitke pri Mrzli reki bo festival velika atrakcija, hkrati pa tudi spodbuda k ohranjanju dragocene dediščine. Prisluhnite zanimivi predstavitvi festivala poznoantične kulture Ad Fluvium Frigidum.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
Tudi letos poleti je na Primorskem na voljo veliko kakovostnih možnosti preživljanja poletnih počitnic: od različnih tematskih kampov, športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, jezikovnih tečajev ali raziskovalnih taborov, ki otrokom ponujajo druženje z vrstniki in prinašajo nove izkušnje.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
16-letna Jona in njen oče Luka Kobler sta se dopoldne odpravila iz izolske Marine na jadralski izziv, na katerem poskušata postaviti Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy – brez pomoči in dotika kopnega. S tem želita ozaveščati tudi o pljučni hipertenziji.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Evropska prestolnica kulture piše različne zgodbe. Tudi posameznikov, ki s kulturo niso neposredno povezani. V Novi Gorici smo se namreč srečali z Johannesom Riethausnom iz nemškega Chemnitza, ki se je v letošnjem letu, ko tako Nova Gorica kot Chemnitz nosita naziv Evropska prestolnica kulture, odločil prepešačiti 2500 kilometrov dolgo pot do Aten. Ujeli smo ga med postankom v mestu vrtnic.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Belokranjska glasbenica in avtorica Martina Mravinec Bohte je s skladbo 'Run' nedavno predstavila novo poglavje svojega ustvarjanja. Pesem je bila prva, ki je izšla pod imenom Martina Et Al. Gre za trojico, ki jo poleg Martine sestavljata še Domen Bohte na basu in bobnar Primož Velikonja. Pot, ki jo je tlakovala 'Run', vodi do prvega albuma, ki bo predvidoma izšel jeseni letos, nadaljuje pa se z aktualnim singlom 'Roke'. Pesem govori o dvojnosti čustev (mir in kaos), ter o dvomih, ki jih imamo, preden se podamo v odnose.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.
Tian Kobal, dijak prvega letnika novogoriške gimnazije, je nedavno na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti v Zagrebu dokazal, da mu kemija, fizika in znanstveni izzivi ne delajo preglavic – ravno nasprotno! Skupaj s svojo ekipo je osvojil zlato kolajno med 48. ekipami iz 23 držav, pa ne zato, ker bi poznal formule na pamet, ampak ker zna z raztopinami in pipetami tako spretno ravnati, da bi mu še profesorji zaploskali Kako izgleda življenje mladega znanstvenika, kaj je bolj napeto – titracija ali čakanje na rezultate – in zakaj ga poleg kemije zanima tudi strojništvo in kajakaštvo? O vsem tem v pogovoru, ki ga s Tianom posnel Boštjan Simčič.
Zavod Nomed, neodvisna medijska dejavnost Koper so pred petnajstimi leti ustanovili nekdanji sodelavci študentskega Radia Kažin, ki je del programa predvajal tudi na Radiu Koper. Nekateri med njimi so nadaljevali z delom v zavodu in svoje delovanje preusmerili v izobraževanje otrok skozi metodologijo novinarstva. Delo je projektno, odvisni so od uspešnosti na razpisih, a vendarle jim uspeva, da otrokom na zanimiv način približajo okoljevarstvene in družbene tematike in pri njih vzpodbujajo kritično razmišljanje. Nataša Benčič je na klepet povabila Katarino Parovel iz Zavoda Nomed. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Zavod Nomed, neodvisna medijska dejavnost Koper so pred petnajstimi leti ustanovili nekdanji sodelavci študentskega Radia Kažin, ki je del programa predvajal tudi na Radiu Koper. Nekateri med njimi so nadaljevali z delom v zavodu in svoje delovanje preusmerili v izobraževanje otrok skozi metodologijo novinarstva. Delo je projektno, odvisni so od uspešnosti na razpisih, a vendarle jim uspeva, da otrokom na zanimiv način približajo okoljevarstvene in družbene tematike in pri njih vzpodbujajo kritično razmišljanje. Nataša Benčič je na klepet povabila Katarino Parovel iz Zavoda Nomed. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
Sovražni govor in medvrstniško nasilje povzročata največ težav med mladimi, predvsem v povezavi s spletnimi vsebinami, ugotavljajo na državnem Uradu za mladino. Da bi opozorili na to problematiko v širši javnosti in ponudili rešitve oziroma pomoč pri spopadanju s tovrstnimi težavami pripravljajo po Sloveniji strokovne posvete na temo sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Četrti po vrsti je bil v torek v Novi Gorici. Na ta način poskušajo tudi praktično predstaviti sodobne in mogoče nekoliko drugačne pristope pri reševanju konfliktov med mladimi. Strokovni posveti pa so hkrati tudi popotnica ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi.
Tragični dogodek strelskega pohoda na šoli v avstrijskem Gradcu je pretresel tudi slovensko javnost. Pogovor z otrokom o slabih novicah, dogodkih, oziroma nesrečah je lahko izziv. Pomembno pa je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja. S pogovorom lahko ugotovimo, spremljamo in vplivamo na to, kakšne informacije imajo. To pa je tudi priložnost, da preverimo, kako se otrok počuti, o čem razmišlja in če ga je strah. Pogovarjali smo se z urednico spletnega časopisa za otroke Časoris Sonjo Merljak Zdovc.
Tragični dogodek strelskega pohoda na šoli v avstrijskem Gradcu je pretresel tudi slovensko javnost. Pogovor z otrokom o slabih novicah, dogodkih, oziroma nesrečah je lahko izziv. Pomembno pa je, da se z otroki pogovorimo o tem, kar se dogaja. S pogovorom lahko ugotovimo, spremljamo in vplivamo na to, kakšne informacije imajo. To pa je tudi priložnost, da preverimo, kako se otrok počuti, o čem razmišlja in če ga je strah. Pogovarjali smo se z urednico spletnega časopisa za otroke Časoris Sonjo Merljak Zdovc.
Milan Mandeljc na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku poučuje angleščino. Konec maja je prejel pomembno priznanje Učitelj leta 2025 , v iniciativi Amerške gospodarske zbornice Am Cham, ki poteka že 6 let in ima naslov Učitelj sem! Učiteljica sem!. Ta iniciativa je nastala pod okriljem platforme Partnerstvo za spremembe, tako širijo dobre prakse učiteljev in učiteljic, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzor bodočim generacijam učiteljev in učencev. Zmagovalec bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Njegovo sporočilo je jasno: »Z dobrimi učitelji se da spreminjati svet - predvsem svet vrednot mladih.« S predanim delom je Milan Mandeljc postal vplivna figura tudi na mednarodni ravni – kot soavtor državnih tekmovanj, ustvarjalec angleških muzikalov, govorec na mednarodnih konferencah in eden izmed 16 najboljših učiteljev angleškega jezika na svetu. Na radijski pogovr ga je dan po tragičnem dogodku v Gradcu povabila Nataša Benčič.
Milan Mandeljc na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku poučuje angleščino. Konec maja je prejel pomembno priznanje Učitelj leta 2025 , v iniciativi Amerške gospodarske zbornice Am Cham, ki poteka že 6 let in ima naslov Učitelj sem! Učiteljica sem!. Ta iniciativa je nastala pod okriljem platforme Partnerstvo za spremembe, tako širijo dobre prakse učiteljev in učiteljic, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzor bodočim generacijam učiteljev in učencev. Zmagovalec bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na svetovnem izboru Global Teacher Prize. Njegovo sporočilo je jasno: »Z dobrimi učitelji se da spreminjati svet - predvsem svet vrednot mladih.« S predanim delom je Milan Mandeljc postal vplivna figura tudi na mednarodni ravni – kot soavtor državnih tekmovanj, ustvarjalec angleških muzikalov, govorec na mednarodnih konferencah in eden izmed 16 najboljših učiteljev angleškega jezika na svetu. Na radijski pogovr ga je dan po tragičnem dogodku v Gradcu povabila Nataša Benčič.
V Trenti poekajo tradicionalni Belarjevi dnevi, ki jih organizira javni zavod Triglavski narodni park. Po zgornjem delu Soške poti se bo danes in jutri sprehodilo več kot 800 petošolcev biosfernega območja Julijske Alpe. Na terenu spoznavajo naravo, kulturo in zgodovino Julijskih Alp. Na pohodu v Trenti jih je ujela Mariša Bizjak.
V Trenti poekajo tradicionalni Belarjevi dnevi, ki jih organizira javni zavod Triglavski narodni park. Po zgornjem delu Soške poti se bo danes in jutri sprehodilo več kot 800 petošolcev biosfernega območja Julijske Alpe. Na terenu spoznavajo naravo, kulturo in zgodovino Julijskih Alp. Na pohodu v Trenti jih je ujela Mariša Bizjak.
Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti je naslov razstave, ki je na ogled na gradu Prem. V ospredju so navade, prehrana in predmeti brkinskega območja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Skozi razstavo nas bo popeljala kustosinja Mateja Kakež.
Iz drobtin preteklosti: okusi domačnosti je naslov razstave, ki je na ogled na gradu Prem. V ospredju so navade, prehrana in predmeti brkinskega območja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Skozi razstavo nas bo popeljala kustosinja Mateja Kakež.
Tomos je severnoprimorski raper z goriškimi koreninami, ki že vrsto let pomembno sooblikuje slovensko hip-hop sceno. Njegov glasbeni izraz se prepleta z življenjskimi izkušnjami in čustveno globino, ki jo spretno prenaša v avtentična besedila. Ustvarja v tesnem sodelovanju z ekipo lokalnih glasbenikov in ustvarjalcev, ki niso le sodelavci, temveč tudi njegovi dolgoletni prijatelji in soustvarjalci umetniške vizije. Pred izdajo novega albuma je na vrsti še izid singla Metronom, s sporočilom, da je vsak takt nova zgodba, saj ima vsak človek svojo zgodbo s svojim tempom.
Tomos je severnoprimorski raper z goriškimi koreninami, ki že vrsto let pomembno sooblikuje slovensko hip-hop sceno. Njegov glasbeni izraz se prepleta z življenjskimi izkušnjami in čustveno globino, ki jo spretno prenaša v avtentična besedila. Ustvarja v tesnem sodelovanju z ekipo lokalnih glasbenikov in ustvarjalcev, ki niso le sodelavci, temveč tudi njegovi dolgoletni prijatelji in soustvarjalci umetniške vizije. Pred izdajo novega albuma je na vrsti še izid singla Metronom, s sporočilom, da je vsak takt nova zgodba, saj ima vsak človek svojo zgodbo s svojim tempom.
Dvodnevni dogodek ob svetovnem dnevu oceanov. 8. juniju, organizira Greenpeace Slovenija. Tam bodo predstavili, zakaj je letošnje leto ključno, da preprečimo začetek globokomorskega rudarjenja. Slovenija je sicer že podprla moratorij na to okoljsko uničujočo dejavnost - a pritisk industrije narašča, prva uradna prošnja za začetek izkoriščanja pa je že bila vložena. In to kar mimo mednarodnih varovalnih mehanizmov za oceane. Naravovarstveniki opozarjajo, da bi takšno rudarjenje lahko resno ogrozilo življenje v oceanskih globinah, ki jih še skoraj ne poznamo, a ne le tam. V Žusterni na to opozarjata tudi poseben gost - napihljiv kit in instalacija z zvoki globokega morja. Od tam se je oglašala Lea Širok.
Dvodnevni dogodek ob svetovnem dnevu oceanov. 8. juniju, organizira Greenpeace Slovenija. Tam bodo predstavili, zakaj je letošnje leto ključno, da preprečimo začetek globokomorskega rudarjenja. Slovenija je sicer že podprla moratorij na to okoljsko uničujočo dejavnost - a pritisk industrije narašča, prva uradna prošnja za začetek izkoriščanja pa je že bila vložena. In to kar mimo mednarodnih varovalnih mehanizmov za oceane. Naravovarstveniki opozarjajo, da bi takšno rudarjenje lahko resno ogrozilo življenje v oceanskih globinah, ki jih še skoraj ne poznamo, a ne le tam. V Žusterni na to opozarjata tudi poseben gost - napihljiv kit in instalacija z zvoki globokega morja. Od tam se je oglašala Lea Širok.
Letos mineva 50 let, od kar so v Brkinih začeli z gradnjo znamenite brkinske slemenske ceste in vodovodnega omrežja. Graditelji so bili dijaki in študenti, udeleženci mladinskih delovnih brigad, iz različnih delov Slovenije. Začeli so leta 1975, končali pa 12 let pozneje. Da bi obeležili visok jubilej na primeren način, so v Klubu Klub brigadirjev slovenskega Primorja in Istre sklenili, da spomin na delovne akcije počastijo z dvodnevnim druženjem. Začenjajo danes z obiskom nekaterih pomnikov narodnoosvobodilnega boja in brigadirskih obeležij, jutri dopoldne pa bo na Tatrah še sklepni del s kulturnim programom.
Letos mineva 50 let, od kar so v Brkinih začeli z gradnjo znamenite brkinske slemenske ceste in vodovodnega omrežja. Graditelji so bili dijaki in študenti, udeleženci mladinskih delovnih brigad, iz različnih delov Slovenije. Začeli so leta 1975, končali pa 12 let pozneje. Da bi obeležili visok jubilej na primeren način, so v Klubu Klub brigadirjev slovenskega Primorja in Istre sklenili, da spomin na delovne akcije počastijo z dvodnevnim druženjem. Začenjajo danes z obiskom nekaterih pomnikov narodnoosvobodilnega boja in brigadirskih obeležij, jutri dopoldne pa bo na Tatrah še sklepni del s kulturnim programom.
Na širšem goriškem čezmejnem območju se je v četrtek začela čezmejna reševalna vaja Potres. Več kot 600 pripadnikov služb civilne zaščite iz Slovenije in Italije se bo do sobote preizkusilo na približno 30 deloviščih na obeh straneh meje. Na slovenski strani je na ogled delovišče pri Epic centru v Novi Gorici, od koder se je oglašala Karin Zorn Čebokli.
Na širšem goriškem čezmejnem območju se je v četrtek začela čezmejna reševalna vaja Potres. Več kot 600 pripadnikov služb civilne zaščite iz Slovenije in Italije se bo do sobote preizkusilo na približno 30 deloviščih na obeh straneh meje. Na slovenski strani je na ogled delovišče pri Epic centru v Novi Gorici, od koder se je oglašala Karin Zorn Čebokli.
Sklad Silva – Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami letos obeležuje 30. obletnico delovanja. Proslavili jo bodo s piknikom in dnevom odprtih vrat na Fjerogi pri Kopru, kjer se pogosto dogajajo številne dejavnosti in srečanja, tam je prijazna domačija, njihov drugi dom. Vsa leta delovanja se trudijo ljudem s posebnimi potrebami omogočiti kakovostno življenje in vključenost med vse nas. Za leti je, pravi predsednik društva FRANC BAGAR, tudi stigma vse manjša. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Sklad Silva – Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami letos obeležuje 30. obletnico delovanja. Proslavili jo bodo s piknikom in dnevom odprtih vrat na Fjerogi pri Kopru, kjer se pogosto dogajajo številne dejavnosti in srečanja, tam je prijazna domačija, njihov drugi dom. Vsa leta delovanja se trudijo ljudem s posebnimi potrebami omogočiti kakovostno življenje in vključenost med vse nas. Za leti je, pravi predsednik društva FRANC BAGAR, tudi stigma vse manjša. Na pogovor ga je povabila Nataša Benčič Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Slovenski košarkarski as Goran Dragić je danes v Ilirski Bistrici otvoril že sedmo prenovljeno pametno košarkarsko igrišče v sklopu projekta #podamdaigram, ki od leta 2019 deluje pod okriljem dobrodelne Fundacije Goran Dragić. Občina je sicer odprla prenovljena igrišča v Športnem parku Nade Žagar, kamor je umestila tudi fitnes na prostem. Prisluhnite oglašanju Irene Cunja in nato intervjuju z Goranom Dragićem.
Slovenski košarkarski as Goran Dragić je danes v Ilirski Bistrici otvoril že sedmo prenovljeno pametno košarkarsko igrišče v sklopu projekta #podamdaigram, ki od leta 2019 deluje pod okriljem dobrodelne Fundacije Goran Dragić. Občina je sicer odprla prenovljena igrišča v Športnem parku Nade Žagar, kamor je umestila tudi fitnes na prostem. Prisluhnite oglašanju Irene Cunja in nato intervjuju z Goranom Dragićem.
"Iščemo edinstvene zvoke, ki niso preveč podobni skupinam, ki so že na sceni," pravi Žiga Cerar, član zasedbe, ki se je ob koncu lanskega leta po štirih letih vrnila na sceno. Privlači jih t.i. synthwave, a svojih rokerskih korenin ne morejo – ali pa nočejo – povsem skriti.
"Iščemo edinstvene zvoke, ki niso preveč podobni skupinam, ki so že na sceni," pravi Žiga Cerar, član zasedbe, ki se je ob koncu lanskega leta po štirih letih vrnila na sceno. Privlači jih t.i. synthwave, a svojih rokerskih korenin ne morejo – ali pa nočejo – povsem skriti.
Poletje je na pragu in z njim prihaja že 44. festival Melodije morja in sonca v organizaciji Avditorija Portorož. Pestro kulturno dogajanje se obeta, če omenimo še Portoroške noči 2025, festival Piranski glasbeni večeri, pa Primorski poletni festival, Piranski glasbeni oder ter bogat Gledališki abonma za vse generacije. V želji, da najdete nekaj zase, vam v naslednjih minutah predstavljamo poletno glasbeno, plesno in gledališko dogajanje Avditorija Portorož.
Poletje je na pragu in z njim prihaja že 44. festival Melodije morja in sonca v organizaciji Avditorija Portorož. Pestro kulturno dogajanje se obeta, če omenimo še Portoroške noči 2025, festival Piranski glasbeni večeri, pa Primorski poletni festival, Piranski glasbeni oder ter bogat Gledališki abonma za vse generacije. V želji, da najdete nekaj zase, vam v naslednjih minutah predstavljamo poletno glasbeno, plesno in gledališko dogajanje Avditorija Portorož.
Učitelji slovenščine in tujih jezikov se vse bolj soočajo z vprašanjem, kako učence navdušiti za razumevanje jezika in književnosti. Opažajo, da se mladi niso več zmožni dalj časa in poglobljeno ukvarjati z daljšimi besedili, literarnimi ali neliterarnimi, ki zahtevajo premislek. Vse manj razvijajo zmožnost jezikovnega sporazumevanja. Morda bi jih lahko motiviral drugačen način poučevanja. Učni modul Tilka je metoda sočasnega poučevanja jezika in književnosti. Je medkulturno poučevanje, ki mlade skuša usmeriti tudi k strpni, nekonflikti komunikaciji. Učiteljem slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine so zdaj na voljo tudi učbeniki. Z avtorico učnega modela Tilka, predstojnico oddelka za jezikoslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Vesno Mikolič, se je pogovarjala Barbara Kampos.
Učitelji slovenščine in tujih jezikov se vse bolj soočajo z vprašanjem, kako učence navdušiti za razumevanje jezika in književnosti. Opažajo, da se mladi niso več zmožni dalj časa in poglobljeno ukvarjati z daljšimi besedili, literarnimi ali neliterarnimi, ki zahtevajo premislek. Vse manj razvijajo zmožnost jezikovnega sporazumevanja. Morda bi jih lahko motiviral drugačen način poučevanja. Učni modul Tilka je metoda sočasnega poučevanja jezika in književnosti. Je medkulturno poučevanje, ki mlade skuša usmeriti tudi k strpni, nekonflikti komunikaciji. Učiteljem slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine so zdaj na voljo tudi učbeniki. Z avtorico učnega modela Tilka, predstojnico oddelka za jezikoslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Vesno Mikolič, se je pogovarjala Barbara Kampos.
V nizu predstavitev nevladnih organizacij Istre in Krasa je tokrat čas za Kinološko društvo iz Sežane. Pri njih se močno zavedajo, da kulturo naroda prepoznamo po odnosu do živali in da je odnos med človekom in živaljo nekaj najlepšega, kar lahko občutimo. Je iskren, neposreden in pristen. Ima vse lastnosti, ki si jih želimo tudi v medosebnih odnosih, predvsem pa ima moč, da v nas vzbudi nekaj prijetnega, nekaj plemenitega. Predsednica društva je Justina Potepan, ki v društvu deluje tudi kot inštruktorica in vodja reševalnih in terapevtskih psov. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V nizu predstavitev nevladnih organizacij Istre in Krasa je tokrat čas za Kinološko društvo iz Sežane. Pri njih se močno zavedajo, da kulturo naroda prepoznamo po odnosu do živali in da je odnos med človekom in živaljo nekaj najlepšega, kar lahko občutimo. Je iskren, neposreden in pristen. Ima vse lastnosti, ki si jih želimo tudi v medosebnih odnosih, predvsem pa ima moč, da v nas vzbudi nekaj prijetnega, nekaj plemenitega. Predsednica društva je Justina Potepan, ki v društvu deluje tudi kot inštruktorica in vodja reševalnih in terapevtskih psov. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Vogrsko je kraj v spodnji Vipavski dolini. V eni od hiš, na Barabonovi domačiji, se skriva posebno skrivališče – bunker pr' Barabonu, ki je od leta 1998 vpisan v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podzemni bunker z domiselno skritim vhodom so med letoma 1941 in 1943 uporabljali organizatorji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, čeprav je bil zgrajen že pred tem. Prvotno je bil namreč namenjen hrambi živil in žganjekuhi, ki je bila v času italijanske okupacije prepovedana oz. strogo nadzorovana. Skrivnost borcev NOB sta skrbno varovala lastnika hiše, Peter in Olga Fornazarič, zato ga nikoli niso odkrili. Bunker je od konca aprila odprt tudi za javnost. Na Vogrskem je vnukinjo Petra in Olge – Nives Derman – obiskala Mateja Grebenjak. https://www.facebook.com/share/r/16jV1A1TpY/ Obisk bunkerja je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 031 712 969 (Nives Derman) ali preko elektronske pošte nives.derman67@gmail.com.
Vogrsko je kraj v spodnji Vipavski dolini. V eni od hiš, na Barabonovi domačiji, se skriva posebno skrivališče – bunker pr' Barabonu, ki je od leta 1998 vpisan v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Podzemni bunker z domiselno skritim vhodom so med letoma 1941 in 1943 uporabljali organizatorji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, čeprav je bil zgrajen že pred tem. Prvotno je bil namreč namenjen hrambi živil in žganjekuhi, ki je bila v času italijanske okupacije prepovedana oz. strogo nadzorovana. Skrivnost borcev NOB sta skrbno varovala lastnika hiše, Peter in Olga Fornazarič, zato ga nikoli niso odkrili. Bunker je od konca aprila odprt tudi za javnost. Na Vogrskem je vnukinjo Petra in Olge – Nives Derman – obiskala Mateja Grebenjak. https://www.facebook.com/share/r/16jV1A1TpY/ Obisk bunkerja je mogoč po predhodni najavi na telefonsko številko 031 712 969 (Nives Derman) ali preko elektronske pošte nives.derman67@gmail.com.
Občina Postojna je v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in koncesionarjem, podjetjem Hortikultura Sežana, poskrbela za sanacijo Erazmove lipe v Predjami. Gre za izjemno drevo, naravno vrednoto državnega pomena, ki je sicer v precej slabem stanju, vendar zobu časa kljubuje z odličnim genskim materialom. Z njo pa je povezana tudi posebna legenda.
Občina Postojna je v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave in koncesionarjem, podjetjem Hortikultura Sežana, poskrbela za sanacijo Erazmove lipe v Predjami. Gre za izjemno drevo, naravno vrednoto državnega pomena, ki je sicer v precej slabem stanju, vendar zobu časa kljubuje z odličnim genskim materialom. Z njo pa je povezana tudi posebna legenda.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
V eno radijsko uro smo povezali vse pare oddaje Midva, ki nam je od novembra do aprila razkrivala različne plasti človeške dvojine. To so: Toni in Rajko Vodišek, Mara in Zdenko Cotič, Katja in Tomaž Kavčič, Lučka Počkaj in Branko Završan, Larisa Štoka in Keti Blažič ter Marko in Mirko Vuksanovič. Nataša Benčič, avtorica te radijske zgodbe, ki smo jo tokrat posneli na dvorcu Zemono v Vipavski dolini, se je z gosti pogovarjala o njih, o tem kaj delajo, kaj jim pomeni ustvarjalnost, seveda pa tudi o pomenu radia v njihovih življenjih. Kajti oddajo smo spustili v eter prav na 76. rojstni dan Radia Koper, 25.maja 2025.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Stojnice, interaktivni kotički, živa knjižnica, predavanja in delavnice na temo duševnega zdravja – vse to je na voljo obiskovalcem Festivala duševnega zdravja v Kopru. Festival je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim. Tam so tudi mikrofoni Radia Koper.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani je vse pripravljeno za jutrišnjo premiero šolskega muzikala z naslovom Srečko, izvirne uprizoritve avtorskega dela, ustvarjenega posebej za sežansko osnovno šolo. Predstava je nastajala več mesecev ter povezala veliko število učencev, učiteljev mentorjev in drugih sodelavcev, ki so prispevali k skupnemu dosežku. Z radijskim mikrofonom smo jih obiskali na generalni vaji.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na Radiu Koper začenjamo niz predstavitev nekaterih nevladnih organizacij Istre in Krasa. Povabili smo ljudi in organizacije, ki ustvarjajo res pisano mavrico različnih dejavnosti, ki bogatijo človeka, njegovo ustvarjalnost in prosti čas. Niz enajstih predstavitev začenjamo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Koper- UNI3, ki deluje že 27 let in ima v tem šolskem letu dejavnih kar 27 izobraževalnih krožkov neformalnega izobraževanja ter vključuje 265 članov. Predsednica društva je Gabrijela Dolinšek. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Danes po vsem svetu obeležujemo svetovni dan meroslovja, ki letos sovpada s 150. obletnico podpisa Metrske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki je leta 1875 v Parizu postavil temelje za enoten sistem merjenja po vsem svetu. Tema letošnjega dneva "Meritve za vse čase, za vse ljudi" poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki.
Danes po vsem svetu obeležujemo svetovni dan meroslovja, ki letos sovpada s 150. obletnico podpisa Metrske konvencije, mednarodnega sporazuma, ki je leta 1875 v Parizu postavil temelje za enoten sistem merjenja po vsem svetu. Tema letošnjega dneva "Meritve za vse čase, za vse ljudi" poudarja, da so meritve oblikovale našo preteklost, omogočajo napredek v sedanjosti in podpirajo trajnostne rešitve za prihodnost. Ob tej priložnosti se številne države pridružujejo praznovanju s strokovnimi dogodki.
Parvani Violet, glasbena in vizualna umetnica, multiinštrumentalistka in avdio-video producentka, je v času, ko vse cveti in dehti, izdala smooth r’n’b odo pomladi z naslovom Med. Parvani, ime pomeni polna luna, pod katero se je avtorica tudi rodila, je skladbo ustvarila s priznanim producentom z obale Kevinom Koradinom, ki je poskrbel za instrumental, sama pa je dodala melodijo in besedilo. ‘Med’ obenem napoveduje tudi izid njenega albumskega prvenca ‘Simboli’.
Parvani Violet, glasbena in vizualna umetnica, multiinštrumentalistka in avdio-video producentka, je v času, ko vse cveti in dehti, izdala smooth r’n’b odo pomladi z naslovom Med. Parvani, ime pomeni polna luna, pod katero se je avtorica tudi rodila, je skladbo ustvarila s priznanim producentom z obale Kevinom Koradinom, ki je poskrbel za instrumental, sama pa je dodala melodijo in besedilo. ‘Med’ obenem napoveduje tudi izid njenega albumskega prvenca ‘Simboli’.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
V istrskem prostoru so spomini na obmejno dogajanje v minulem stoletju različni. To so spomini različnih skupnosti ob slovensko-italijanski meji. O njih je treba spregovoriti in jih poslušati. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, da bi razvili empatijo in morda poiskali pot sprave. To je namen evropskega projekta, katerega vodilni partner je Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. V njegovem okviru so nedavno v Kopru pripravili okroglo mizo, na kateri smo slišali pričevanja o težkih obmejnih dogodkih 20. stoletja. Nekateri so svoje zgodbe sploh prvič delili z javnostjo.
Čeprav je Trst mesto, ki ga obliva morje, je bil pogled njegovih prebivalcev že od nekdaj uprt tudi v gore. Kako so vse od konca 19. stoletja nastajala prva tržaška alpinistična društva in kako so potekali prvi vzponi, prikazuje razstava , ki je še na ogled na Gradu sv. Justa.
Čeprav je Trst mesto, ki ga obliva morje, je bil pogled njegovih prebivalcev že od nekdaj uprt tudi v gore. Kako so vse od konca 19. stoletja nastajala prva tržaška alpinistična društva in kako so potekali prvi vzponi, prikazuje razstava , ki je še na ogled na Gradu sv. Justa.
»Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov srečanja, ki se je zgodilo v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru. Srečali so se poustvarjalci ljudskih glasbenih praks dveh tradicij: Istre in Rezije.
»Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov srečanja, ki se je zgodilo v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru. Srečali so se poustvarjalci ljudskih glasbenih praks dveh tradicij: Istre in Rezije.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
To nedeljo bo na Velikem Dolu tradicionalni čipkarski festival. Tudi tokrat so domačinke pripravile raznovrsten celodnevni program. Če omenimo le nekatere vsebine; obnavljali bodo suhi zid, za ljubitelje ročnih del se bodo odvijale različne delavnice in razstave, poseben dogodek pa bo popoldansko ocenjevanje čipkarskih pit. Festival prireja Kulturno društvo Kalunca, nastalo z namenom, da obudi in nadaljuje tradicijo klekljanja na Velikem Dolu, ki se je začela davnega leta 1909. Trenutno v društvu zbiranjo podatke o delovanju državne čipkarske šole, prihodnje leto, ko bo društvo obeležilo 10 let delovanja, načrtujejo v stari šoli odpreti muzej.
To nedeljo bo na Velikem Dolu tradicionalni čipkarski festival. Tudi tokrat so domačinke pripravile raznovrsten celodnevni program. Če omenimo le nekatere vsebine; obnavljali bodo suhi zid, za ljubitelje ročnih del se bodo odvijale različne delavnice in razstave, poseben dogodek pa bo popoldansko ocenjevanje čipkarskih pit. Festival prireja Kulturno društvo Kalunca, nastalo z namenom, da obudi in nadaljuje tradicijo klekljanja na Velikem Dolu, ki se je začela davnega leta 1909. Trenutno v društvu zbiranjo podatke o delovanju državne čipkarske šole, prihodnje leto, ko bo društvo obeležilo 10 let delovanja, načrtujejo v stari šoli odpreti muzej.
Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.
Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.
12. maj je Mednarodni dan medicinskih sester. Zaposleni v zdravstveni negi so prvi glas, ki ga slišimo po telefonu, ko pokličemo. So prvi obraz, ki ga bolniki zagledamo ob prihodu v zdravstveno ustanovo ali po operativnem posegu. Oskrbijo nas, se z nami pogovarjajo, ko nam je hudo ali smo zaskrbljeni. Pogosto tudi prvi opazijo tudi zdravstvene spremembe, ki rešijo življenja. Ogromno dela opravijo, ne da bi ga pacienti sploh zaznali. V vrstah zaposlenih je tudi veliko moških, ki so izbrali ta poklic. Obiskali smo Reševalno službo slovenske Istre v Izoli in se pogovarjali z dolgoletnim reševalcem Markom Majeričem.
12. maj je Mednarodni dan medicinskih sester. Zaposleni v zdravstveni negi so prvi glas, ki ga slišimo po telefonu, ko pokličemo. So prvi obraz, ki ga bolniki zagledamo ob prihodu v zdravstveno ustanovo ali po operativnem posegu. Oskrbijo nas, se z nami pogovarjajo, ko nam je hudo ali smo zaskrbljeni. Pogosto tudi prvi opazijo tudi zdravstvene spremembe, ki rešijo življenja. Ogromno dela opravijo, ne da bi ga pacienti sploh zaznali. V vrstah zaposlenih je tudi veliko moških, ki so izbrali ta poklic. Obiskali smo Reševalno službo slovenske Istre v Izoli in se pogovarjali z dolgoletnim reševalcem Markom Majeričem.
Od ponedeljka so odprte prijave na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kolesarski maraton Junaki vinogradov. Kolesarji se bodo na 108 km dolgo pot iz Ljubljane na Dobrovo v Goriška Brda odpravili v soboto, 31. maja. Tudi letošnji maraton bo imel dobrodelno noto. Klet Brda bo delež vplačanih startnin namenila Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica za izvajanje strokovne podpore slepim in slabovidnim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Mateja Grebenjak je v Plešivem obiskala Oskarja Kristančiča, ki se bo letos že 25. odpravil na kolesarski maraton. »Prevega ne pozabiš nikoli,« pravi. Foto: Jure Batagelj
Od ponedeljka so odprte prijave na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kolesarski maraton Junaki vinogradov. Kolesarji se bodo na 108 km dolgo pot iz Ljubljane na Dobrovo v Goriška Brda odpravili v soboto, 31. maja. Tudi letošnji maraton bo imel dobrodelno noto. Klet Brda bo delež vplačanih startnin namenila Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica za izvajanje strokovne podpore slepim in slabovidnim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Mateja Grebenjak je v Plešivem obiskala Oskarja Kristančiča, ki se bo letos že 25. odpravil na kolesarski maraton. »Prevega ne pozabiš nikoli,« pravi. Foto: Jure Batagelj
V svetu, kjer se množična proizvodnja pogosto postavlja pred izvirnost, se najdejo posamezniki, ki prisegajo na unikatnost. Eden takšnih je Tomi Strel - ljubiteljski umetnik, ki je platno zamenjal za nekaj bolj neobičajnega - čevlje. Risbe po meri, motivi po želji in navdihujoči napisi. Vsak par čevljev postane edinstven kos. Izvedeli boste, kako se je podal na to posebno umetniško pot in kaj vse se skriva za personaliziranim parom čevljev. To je zanimalo tudi Boštjana Simčiča, ki se je s Tomijem spustil v barvit pogovor.
V svetu, kjer se množična proizvodnja pogosto postavlja pred izvirnost, se najdejo posamezniki, ki prisegajo na unikatnost. Eden takšnih je Tomi Strel - ljubiteljski umetnik, ki je platno zamenjal za nekaj bolj neobičajnega - čevlje. Risbe po meri, motivi po želji in navdihujoči napisi. Vsak par čevljev postane edinstven kos. Izvedeli boste, kako se je podal na to posebno umetniško pot in kaj vse se skriva za personaliziranim parom čevljev. To je zanimalo tudi Boštjana Simčiča, ki se je s Tomijem spustil v barvit pogovor.
Zakaj se vozilo ne zažene? To so morali čim hitreje ugotoviti in nato odpraviti težavo dijaki, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja Mladi mehanik Slovenije. Poleg zamenjave sušilca zraka na tovornjaku so se v praktičnem in teoretičnem delu soočali še z drugimi izzivi. Tekmovanje, ki je potekalo že peto leto, je v svojih servisnih delavnicah gostilo podjetje Volvo Trucks. Udeležilo se ga je okrog trideset dijakinj in dijakov iz trinajstih šol. Med njimi so bili tudi trije dijaki drugega letnika smeri avtoserviser/avtoserviserka iz Srednje tehniške šole Koper: Jan Rogelšek, Lucija Gojič in Jan Vatovec, ki je osvojil prvo mesto in si tako tudi prislužil naziv Mladi mehanik Slovenije.
Zakaj se vozilo ne zažene? To so morali čim hitreje ugotoviti in nato odpraviti težavo dijaki, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja Mladi mehanik Slovenije. Poleg zamenjave sušilca zraka na tovornjaku so se v praktičnem in teoretičnem delu soočali še z drugimi izzivi. Tekmovanje, ki je potekalo že peto leto, je v svojih servisnih delavnicah gostilo podjetje Volvo Trucks. Udeležilo se ga je okrog trideset dijakinj in dijakov iz trinajstih šol. Med njimi so bili tudi trije dijaki drugega letnika smeri avtoserviser/avtoserviserka iz Srednje tehniške šole Koper: Jan Rogelšek, Lucija Gojič in Jan Vatovec, ki je osvojil prvo mesto in si tako tudi prislužil naziv Mladi mehanik Slovenije.
"Trma je lahko slaba lastnost, če jo vodi ego. Ko pa jo vodi srce, je lahko neverjetna sila, ki pripelje do čudovitih rezultatov," je ob izidu novega singla povedala Nina Pušlar – ki brez vsaj malo trme ne bi navduševala z neskončnim nizom glasbenih in odrskih dosežkov. Z Nino se je pogovoril Iztok Novak.
"Trma je lahko slaba lastnost, če jo vodi ego. Ko pa jo vodi srce, je lahko neverjetna sila, ki pripelje do čudovitih rezultatov," je ob izidu novega singla povedala Nina Pušlar – ki brez vsaj malo trme ne bi navduševala z neskončnim nizom glasbenih in odrskih dosežkov. Z Nino se je pogovoril Iztok Novak.
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
S predstavitvijo zvočne instalacije z glasovi rihemberških netopirjev so na gradu Rihemberk nad Branikom v srednji Vipavski dolini tudi uradno odprli letošnjo, že deveto grajsko-turistično sezono. Njena ponudba bo poleg ustaljenih igranih ogledov z zgodovinskimi kostumi, družinskimi igrami in omenjene netopirske kompozicije obsegala še dodatne kulturno-umetniške prireditve, obljubljajo v novogoriškem zavodu za turizem. Ta po novem upravlja z rihemberškim gradom, ki je tudi eno od prizorišče Evropske prestolnice kulture. Foto: BoBo
Na Trgu Evrope se je začelo dogajati že zgodaj zjutraj. Brezmejni Pohod prijateljstva, prvi dogodek v nizu prireditev s skupnim naslovom Pohod za Evropo, ki se bodo odvijale vse do 10. maja. Prišli so pohodniki vseh generacij, posamezno, v skupinah, društvih, prav vse pa je prevevalo prešerno vzdušje v lepem prvomajskem vremenu. "Pohod prijateljstva" (La marcia dell'amicizia) je bil velik športni dogodek, ki je potekal enkrat na leto v 70. in 80. letih in je za en dan odprl meje. Italijani in Slovenci so skupaj hodili po krožni poti med mestoma in prosto prehajali mejno črto, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente - »prepustnice«. Potrebovali so le kartonček za udeležence, ki so jim ga dali organizatorji. Bila je resnično schengenska izkušnja, še preden je kdo lahko sanjal o Evropi brez mejnega nadzora. Danes so v Novi Gorici in Gorici obujali spomine na tiste dni.
Na Trgu Evrope se je začelo dogajati že zgodaj zjutraj. Brezmejni Pohod prijateljstva, prvi dogodek v nizu prireditev s skupnim naslovom Pohod za Evropo, ki se bodo odvijale vse do 10. maja. Prišli so pohodniki vseh generacij, posamezno, v skupinah, društvih, prav vse pa je prevevalo prešerno vzdušje v lepem prvomajskem vremenu. "Pohod prijateljstva" (La marcia dell'amicizia) je bil velik športni dogodek, ki je potekal enkrat na leto v 70. in 80. letih in je za en dan odprl meje. Italijani in Slovenci so skupaj hodili po krožni poti med mestoma in prosto prehajali mejno črto, ne da bi jim bilo treba pokazati dokumente - »prepustnice«. Potrebovali so le kartonček za udeležence, ki so jim ga dali organizatorji. Bila je resnično schengenska izkušnja, še preden je kdo lahko sanjal o Evropi brez mejnega nadzora. Danes so v Novi Gorici in Gorici obujali spomine na tiste dni.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Čez slaba dva meseca bodo šolarji in dijaki šolske torbe postavili v kot za daljši čas in se odpravili na poletni oddih. Tudi za tiste iz socialno šibkejših družin z območja Goriške, bodo v tamkajšnjem Medobčinskem društvu prijateljev mladine tudi letos pripravili različna letovanja in tabore znanja. K njihovi uspešni izvedbi vsako leto pripomorejo številni prostovoljci. Srečali smo se z Lionello Costantini iz Gorice, ki se je lani prvič preizkusila v vlogi prostovoljke, in že komaj čaka julij, da bo spet preživljala dneve z otroki na taborih v Trenti. Karin Zorn Čebokli.
Čez slaba dva meseca bodo šolarji in dijaki šolske torbe postavili v kot za daljši čas in se odpravili na poletni oddih. Tudi za tiste iz socialno šibkejših družin z območja Goriške, bodo v tamkajšnjem Medobčinskem društvu prijateljev mladine tudi letos pripravili različna letovanja in tabore znanja. K njihovi uspešni izvedbi vsako leto pripomorejo številni prostovoljci. Srečali smo se z Lionello Costantini iz Gorice, ki se je lani prvič preizkusila v vlogi prostovoljke, in že komaj čaka julij, da bo spet preživljala dneve z otroki na taborih v Trenti. Karin Zorn Čebokli.
Ob 80-letnici osvoboditve izpod nacifašizma se slovesnosti vrstijo tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini. Slovenska društva so pripravila raznolik program s katerim obujajo spomin na nekdanje upornike in žrtve narodnostnega zatiranja. Ženska pevska skupina Stu ledi, ki že 45 let spremlja istoimensko tržaško folklorno skupino, se je na predvečer dneva osvoboditve Italije poklonila ženskam, ki so pred in med drugo svetovno vojno odigrale pomembno vlogo tako pri ohranjanju narodne zavesti kot v boju za svobodo.
Ob 80-letnici osvoboditve izpod nacifašizma se slovesnosti vrstijo tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini. Slovenska društva so pripravila raznolik program s katerim obujajo spomin na nekdanje upornike in žrtve narodnostnega zatiranja. Ženska pevska skupina Stu ledi, ki že 45 let spremlja istoimensko tržaško folklorno skupino, se je na predvečer dneva osvoboditve Italije poklonila ženskam, ki so pred in med drugo svetovno vojno odigrale pomembno vlogo tako pri ohranjanju narodne zavesti kot v boju za svobodo.
Ali veste, kakšen bo vaš davek na kapitalski dobiček, če prodajate delnico, ki ste jo kupili pred enim letom? Odgovore na ta in stotine drugih vprašanj poznata Matic Fortunat in Tanáš Brešan, devetošolca Osnovne Šole Dušana Muniha Most na Soči. Zasedla sta prvi dve mesti na nacionalnem tekmovanju Evropskega denarnega kviza, pri katerem zadnjih sedem let sodeluje tudi Združenje bank Slovenije. Poleg njiju pa so se odlično odrezali tudi drugi učenci z Mosta na Soči: Roza Laharnar je bila 4., Zarja Manfreda 5., Neža Kokošin pa 14. Konec maja se bosta Matic in Tanáš pomerila v Bruslju na vseeveropskem tekmovanju mladih iz več kot 30 držav. Motivacija je zagotovo tudi uspeh Zale Kacafura Stanič in Sanje Feltrin, ki sta leta 2019 prav tako kot takratni učenki mostarske šole med sto tisoč tekmovalci zmagali na Evropskem denarnem kvizu.
Ali veste, kakšen bo vaš davek na kapitalski dobiček, če prodajate delnico, ki ste jo kupili pred enim letom? Odgovore na ta in stotine drugih vprašanj poznata Matic Fortunat in Tanáš Brešan, devetošolca Osnovne Šole Dušana Muniha Most na Soči. Zasedla sta prvi dve mesti na nacionalnem tekmovanju Evropskega denarnega kviza, pri katerem zadnjih sedem let sodeluje tudi Združenje bank Slovenije. Poleg njiju pa so se odlično odrezali tudi drugi učenci z Mosta na Soči: Roza Laharnar je bila 4., Zarja Manfreda 5., Neža Kokošin pa 14. Konec maja se bosta Matic in Tanáš pomerila v Bruslju na vseeveropskem tekmovanju mladih iz več kot 30 držav. Motivacija je zagotovo tudi uspeh Zale Kacafura Stanič in Sanje Feltrin, ki sta leta 2019 prav tako kot takratni učenki mostarske šole med sto tisoč tekmovalci zmagali na Evropskem denarnem kvizu.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Na Radiu Koper smo na Dan upora proti okupatorju, nekoč poznan kot praznik, Dan osvobodilne fronte, pripravili pogovor z enim zadnjih udeležencev druge svetove vojne. Še živečih borcev in pričevalcev druge svetovne vojne je vedno manj. Med njimi je Alojz Bucik iz Avč pri Kanalu, ki je lani praznoval sto let življenja. Po njegovih besedah je zadnji še živeči borec Prve prekomorske brigade. Bucik je kot partizan sodeloval tudi v napadu na Drvar in tam videl Tita. Na vprašanje, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz vojnih časov pove, da legendarni poveljnik Koče Popovič. »Bil je neustrašen«, je Bucik v pogovoru povedal Nataši Uršič. Popovič je vodil eno najelitnejših enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prvo proletarsko brigado, katere član je bil nekaj časa tudi Bucik.
Zvonik stolne cerkve Sv. Jurija v Piranu ima zelo posebno zgodbo. Je arhitekturna kopija slavnega zvonika Sv. Marka v Benetkah, a ker se je ta nekoč dobesedno sesul in so ga morali na novo zgraditi, je kopija v Piranu starejša od beneškega originala. Prenova zvonika v Piranu, ki ga v nedeljo, 27.aprila z blagoslovom predajajo namenu, je potekala več let in nekatera teh poglavij so bila za javnost posebej zanimiva. Začelo se je z novimi zvonovi in uro leta 2015. Potem so leta 2018 prenavljali notranje stopnišče, krilo angela na vrhu zvonika pa je isto leto odletelo na Tartinijev trg in obnova angela je bila pravi filmski spektakel reševanja dragocene dediščine. Leta 2020 so začeli z zvonika odpadati deli ometa, kar je bilo seveda posebej nevarno. Zdaj so vsa zahtevna dela zaključena in zvonik bo spet zaživel. Gost: Zorko Bajc, piranski župnik Foto: Ubald Trnkoczy
Zvonik stolne cerkve Sv. Jurija v Piranu ima zelo posebno zgodbo. Je arhitekturna kopija slavnega zvonika Sv. Marka v Benetkah, a ker se je ta nekoč dobesedno sesul in so ga morali na novo zgraditi, je kopija v Piranu starejša od beneškega originala. Prenova zvonika v Piranu, ki ga v nedeljo, 27.aprila z blagoslovom predajajo namenu, je potekala več let in nekatera teh poglavij so bila za javnost posebej zanimiva. Začelo se je z novimi zvonovi in uro leta 2015. Potem so leta 2018 prenavljali notranje stopnišče, krilo angela na vrhu zvonika pa je isto leto odletelo na Tartinijev trg in obnova angela je bila pravi filmski spektakel reševanja dragocene dediščine. Leta 2020 so začeli z zvonika odpadati deli ometa, kar je bilo seveda posebej nevarno. Zdaj so vsa zahtevna dela zaključena in zvonik bo spet zaživel. Gost: Zorko Bajc, piranski župnik Foto: Ubald Trnkoczy