Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
9. maja praznujemo in obeležujemo dan Evrope in se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, s katero so bili postavljeni temelji evropskega sodelovanja. Ta datum pa je letos poseben tudi zato, ker obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Ob tem pomembnem mejniku in obletnici, smo zato pred mikrofon povabili načelnika oddelka za odnose z javnostmi v kabinetu načelnika generalštaba slovenske vojske in tiskovnega predstavnika slovenske vojske, podpolkovnika Fedjo Vraničarja, ki je odgovoril na naša vprašanja, kot so: kako si sledijo čini v vojski, po čem jih prepoznamo, v čem se razlikujejo in kako dolga je pot od vojaka do generala. O činih Slovenske vojske v tokratnem Torkovem kvizu.
9. maja praznujemo in obeležujemo dan Evrope in se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, s katero so bili postavljeni temelji evropskega sodelovanja. Ta datum pa je letos poseben tudi zato, ker obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Ob tem pomembnem mejniku in obletnici, smo zato pred mikrofon povabili načelnika oddelka za odnose z javnostmi v kabinetu načelnika generalštaba slovenske vojske in tiskovnega predstavnika slovenske vojske, podpolkovnika Fedjo Vraničarja, ki je odgovoril na naša vprašanja, kot so: kako si sledijo čini v vojski, po čem jih prepoznamo, v čem se razlikujejo in kako dolga je pot od vojaka do generala. O činih Slovenske vojske v tokratnem Torkovem kvizu.
Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.
Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.
Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.
Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.
Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.
Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.
9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.
9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.
Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je "boomer"? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.
Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je "boomer"? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.
Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.
Kakšne vraže, šege in običaji so v času pred 2. svetovno vojno ob vstopu v materinstvo spremljale mater in otroka? Radijski sodelavec Ambrož Kvartič je etnolog in kulturni antropolog, ki je napisal monografijo z naslovom Od imena do spomina (delo posvečeno šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja), zato je Darja Pograjc z njegovo pomočjo ob materinskem dnevu pripravila Torkov kviz.
Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali, nastal pa je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz. Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.
Kons. 5 je bil objavljen leta 1967 v zbirki Intergali, nastal pa je desetletja pred tem – Srečko Kosovel ga je napisal že leta 1925. Letos bo pesem obeležila 100 let obstoja, zato tej izjemni Kosovelovi konstruktivistični pesmi na Prvem posvečamo Torkov kviz. Sogovornik: Janez Vrečko, redni profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubjanski Filozofski fakulteti.
Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.
Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.
»Pustoletje« so letos v Cerknici poimenovali pustni karneval, ki se je zgodil preteklo nedeljo. Pa ne zaradi »pusta« ali kakršnekoli izpeljanke iz te besede, ampak zato, ker Pustno društvo Cerknica obeležuje 50 let obstoja. Kar je »pol« oz. kot rečejo domačini »pu« stoletja. Letos se je mimohodu znamenitih velikih figur pridružila nova: medved Bu! Več o njem pa na današnji pustni torek v pustnem Torkovem kvizu!
»Pustoletje« so letos v Cerknici poimenovali pustni karneval, ki se je zgodil preteklo nedeljo. Pa ne zaradi »pusta« ali kakršnekoli izpeljanke iz te besede, ampak zato, ker Pustno društvo Cerknica obeležuje 50 let obstoja. Kar je »pol« oz. kot rečejo domačini »pu« stoletja. Letos se je mimohodu znamenitih velikih figur pridružila nova: medved Bu! Več o njem pa na današnji pustni torek v pustnem Torkovem kvizu!
Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.
Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.
Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto! Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa še desetletje delovanja več. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto! Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa še desetletje delovanja več. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.
11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Združeni narodi so ga razglasili z namenom spodbujanja žensk in deklet k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter omogočanja enovitih možnosti. Torkov kviz namenjamo prav tej temi: spoznali bomo sogovornico, ki jo je življenjska pot vodila prav na omenjeno področje. Sogovornica: prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Institutu »Jožef Stefan«.
Včeraj so imeli zlati prinašalci svoj dan; Združene države Amerike so 3. februar razglasile za nacionalni dan te priljubljene družinske pasme. To je iztočnica za današnji »pasji« Torkov kviz na Prvem, ki pa ga ne bomo posvetili zlatemu prinašalcu, ampak kar domači pasmi – edini mednarodno priznani avtohtoni slovenski pasmi psa – kraškemu ovčarju. Sogovornica: Mateja Mihelčič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije.
Včeraj so imeli zlati prinašalci svoj dan; Združene države Amerike so 3. februar razglasile za nacionalni dan te priljubljene družinske pasme. To je iztočnica za današnji »pasji« Torkov kviz na Prvem, ki pa ga ne bomo posvetili zlatemu prinašalcu, ampak kar domači pasmi – edini mednarodno priznani avtohtoni slovenski pasmi psa – kraškemu ovčarju. Sogovornica: Mateja Mihelčič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije.
Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne. Tako so pred leti zapisali na spletni strani našega Multimedijskega centra. Govorimo seveda o zadrgi, preprostem mehanizmu, ki so ga zasnovali zaradi potrebe po hitrem zapenjanju in odpenjanju dveh delov blaga: oblačil, čevljev, škornjev, torb, prevlek, šotorov in še bi lahko naštevali … Ker je zapenjanje z gumbi preprosto preveč zamudno, dokler se seveda zadrga ne pokvari. Sogovornik: Drago Jenko, direktor podjetja BVD Trading iz Brezovice pri Ljubljani.
Modni pripomoček, čudežno delo inženirske in tekstilne tehnike, ki nam danes pade v oči le še, ko se zatakne. Tako so pred leti zapisali na spletni strani našega Multimedijskega centra. Govorimo seveda o zadrgi, preprostem mehanizmu, ki so ga zasnovali zaradi potrebe po hitrem zapenjanju in odpenjanju dveh delov blaga: oblačil, čevljev, škornjev, torb, prevlek, šotorov in še bi lahko naštevali … Ker je zapenjanje z gumbi preprosto preveč zamudno, dokler se seveda zadrga ne pokvari. Sogovornik: Drago Jenko, direktor podjetja BVD Trading iz Brezovice pri Ljubljani.
Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.
Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.
Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?
Laičnih metod za ustavljanje kolcanja je precej. Nasvetu, da zadržujte dih ali pa da bi vas moral nekdo prestrašiti pa bi nehali kolcati, ponavadi sledijo pripombe o tem, da ste bili preveč požrešni, ali celo da vaše kolcanje pomeni, da pravzaprav nekdo misli na vas oz. kaj podobno vraževernega. Pa kakšna od teh metod tudi dokazano deluje?
Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah. V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstne organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.
Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah. V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstne organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.
Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel 3 mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti. O Game Boyu in retro gamingu v Torkovem kvizu Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.
Prenosno igralno konzolo Game Boy je izdelal in na japonski trg leta 1989 poslal Nintendo. V Severno Ameriko je prispel 3 mesece pozneje, sledila je Evropa konec leta 1990, v Sloveniji pa so ga prvi lahko kupili okoli božiča leta 1992, torej pred 32 leti. O Game Boyu in retro gamingu v Torkovem kvizu Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju.
Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče oz. bolje rečeno o občutku, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se nam - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.
Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče oz. bolje rečeno o občutku, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se nam - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.
Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.
Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.
Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.
Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.
Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.
Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!
Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!
Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.
Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.
Jutri obeležujemo svetovni dan hrane, ki ponuja prostor in čas za dodaten razmislek o tem, kako se prehranjujemo. V tem duhu je Darja Pograjc izbrala temo tokratnega Torkovega kviza, govor bo o t. i. »aligatorjevi hruški«. Znano? Ali vam je bližje njegovo drugo ime »zeleno zlato«? O avokadu več Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus.
Jutri obeležujemo svetovni dan hrane, ki ponuja prostor in čas za dodaten razmislek o tem, kako se prehranjujemo. V tem duhu je Darja Pograjc izbrala temo tokratnega Torkovega kviza, govor bo o t. i. »aligatorjevi hruški«. Znano? Ali vam je bližje njegovo drugo ime »zeleno zlato«? O avokadu več Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus.
Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
"O kavi marsičesa še ne vemo. Pa čeprav sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač," pravi Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo. Torkov kviz zato 1. oktobra, ki je svetovni dan kave, namenjamo prav tej pijači. V oddaji med drugim razkrijemo, kdo je največji pridelovalec arabike, kdo robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave.
"O kavi marsičesa še ne vemo. Pa čeprav sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač," pravi Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo. Torkov kviz zato 1. oktobra, ki je svetovni dan kave, namenjamo prav tej pijači. V oddaji med drugim razkrijemo, kdo je največji pridelovalec arabike, kdo robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave.
Še v začetku prejšnjega stoletja so vidre naseljevale vse vodotoke Evrope, nakar se je njihovo število zaradi nenadzorovanega in neomejenega lova tako zmanjšalo, da jih zdaj najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Čeprav je lov zdaj že nekaj časa prepovedan, pa to še zdaleč ne pomeni, da imajo vidre pri nas idilične pogoje za življenje. Več v Torkovem kvizu z Marjano Hönigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.
Še v začetku prejšnjega stoletja so vidre naseljevale vse vodotoke Evrope, nakar se je njihovo število zaradi nenadzorovanega in neomejenega lova tako zmanjšalo, da jih zdaj najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Čeprav je lov zdaj že nekaj časa prepovedan, pa to še zdaleč ne pomeni, da imajo vidre pri nas idilične pogoje za življenje. Več v Torkovem kvizu z Marjano Hönigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata "Gala večer muzikalov", ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata "Gala večer muzikalov", ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.
Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.
Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.
Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.
Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.
Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca.
Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca.
»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?
»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?
Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!
Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!
Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!
Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!
Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.
Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.
Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.
V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo.
V soboto bo na sporedu zadnja predstava, odigrana na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. S to predstavo se sezona (zaradi selitve) predhodno zaključuje. Vrata v Dramo se bodo za gledalce zaprla, dokončali bodo selitev (ki sicer že poteka), stari prostori pa bodo tako pripravljeni na težko pričakovano prenovo.