Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura 202.
V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta.
V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta.
Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'.
Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'.
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
V tokratnih Kulturnicah izpostavljamo slovenski prevod Psihologije totalitarizma. Kakšno vlogo imajo v totalitarizmu narcisoidnost, strah in objekt tesnobnosti?
V tokratnih Kulturnicah izpostavljamo slovenski prevod Psihologije totalitarizma. Kakšno vlogo imajo v totalitarizmu narcisoidnost, strah in objekt tesnobnosti?
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
September je tudi mesec s premierami v novo gledališko sezono. Na prvi tiskovni konferenci Mestnega gledališča ljubljanskega je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor, skupaj z režiserji, predstavila vseh dvanajst uprizoritev nove gledališke sezone, med katerimi je šest prvih slovenskih uprizoritev ali celo krstnih. Dve nastajata v koprodukciji z drugimi gledališči. Predstava Pohorski bataljon z Mestnim gledališčem Ptuj, uprizoritev Bodočnost pa z Beograjskim dramskim gledališčem.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Filmski festival v Benetkah je v razmahu. Zvrstilo se je že nekaj premier, zaradi stavke igralcev in scenaristov v Hollywoodu pa kar nekaj igralcev ni prišlo na premiere filmov, v katerih igrajo. Med njimi je tudi nemško-irski igralec Michael Fassbender, ki v filmu Davida Fincherja The Killer (Ubijalec) igra hladnokrvnega morilca. Sicer pa letos za zlatega leva tekmuje 23 filmov.
Njegova prva zbirka poezije Relikvije dihanja je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Nova pesniška zbirka Uho pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina. V pogovoru tudi o tem, zakaj jo je poimenoval Uho.
Njegova prva zbirka poezije Relikvije dihanja je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Nova pesniška zbirka Uho pa je pred kratkim izšla pri založbi Beletrina. V pogovoru tudi o tem, zakaj jo je poimenoval Uho.
V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.
V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.
Sredi Beneške lagune, na otoku Lido, se začenja znameniti Beneški filmski festival. Ne samo največji otok Lido, tudi preostali manjši otoki bodo gostili filmske ustvarjalce in vse, ki jih film zanima.
Sredi Beneške lagune, na otoku Lido, se začenja znameniti Beneški filmski festival. Ne samo največji otok Lido, tudi preostali manjši otoki bodo gostili filmske ustvarjalce in vse, ki jih film zanima.
Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.
Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.
Začenja se sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnja krovna tema festivala je mir. Kakor opozarja programska vodja festivala Barbara Rajgelj: "Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je neko trajno prizadevanje za pravičnost." Tridnevni festival, ki se bo zaključil v soboto, bo na več prizoriščih v Ljubljani ponudil številne pogovore, ki jih bo povezovala krovna tema miru. Festivalski noči pa se bodo zaključile z, kakor navajajo organizatorji, fenomeni postklubske, eksperimentalne in (pre)drzne elektronike. Ob festivalu pa ves čas poteka razstava z naslovom: “Prostovoljci in prostovoljke v boju za življenje in svobodo”. Dobrodelna razstava ukrajinskih umetnikov in umetnic, ki želi povečati vidnost običajnih in hkrati izjemnih ljudi ter izkazati spoštovanje njihovemu prispevku k prizadevanjem za zmago življenja in svobode.
Začenja se sedmi Festival Grounded, ki združuje elektronsko glasbo, kritično misel in aktivizem. Letošnja krovna tema festivala je mir. Kakor opozarja programska vodja festivala Barbara Rajgelj: "Mir ni samo odsotnost vojne, ampak je neko trajno prizadevanje za pravičnost." Tridnevni festival, ki se bo zaključil v soboto, bo na več prizoriščih v Ljubljani ponudil številne pogovore, ki jih bo povezovala krovna tema miru. Festivalski noči pa se bodo zaključile z, kakor navajajo organizatorji, fenomeni postklubske, eksperimentalne in (pre)drzne elektronike. Ob festivalu pa ves čas poteka razstava z naslovom: “Prostovoljci in prostovoljke v boju za življenje in svobodo”. Dobrodelna razstava ukrajinskih umetnikov in umetnic, ki želi povečati vidnost običajnih in hkrati izjemnih ljudi ter izkazati spoštovanje njihovemu prispevku k prizadevanjem za zmago življenja in svobode.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.
Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?
Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.
Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.
Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.
Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.
Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.
Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.
Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.
Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.
Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.
Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.
Njene fotozgodbe lahko zasledite v številnih francoskih in svetovnih medijih, od Le Monda, Der Spiegla do New York Timesa, v njih pa prepleta humanistično in dokumentarno fotografijo, pa tudi preiskovalno fotoreporterstvo. Catalina Martin Chico je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi World Press Photo za fotografijo pripadnikov teroristične organizacije FARC.
Njene fotozgodbe lahko zasledite v številnih francoskih in svetovnih medijih, od Le Monda, Der Spiegla do New York Timesa, v njih pa prepleta humanistično in dokumentarno fotografijo, pa tudi preiskovalno fotoreporterstvo. Catalina Martin Chico je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi World Press Photo za fotografijo pripadnikov teroristične organizacije FARC.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.
Morda za koga novica, da bo letošnji Motovunski festival zadnjič gostoval na Motovunskem griču, ni prav dobra, a kot je na novinarski konferenci povedal direktor festivala Igor Mirković, se želijo z novo lokacijo vrniti k naravi in okolju, ki ni povezano z množicami turistov. 25. Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos torej še zadnjič na Motovunskem griču, in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo 26. julija za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Morda za koga novica, da bo letošnji Motovunski festival zadnjič gostoval na Motovunskem griču, ni prav dobra, a kot je na novinarski konferenci povedal direktor festivala Igor Mirković, se želijo z novo lokacijo vrniti k naravi in okolju, ki ni povezano z množicami turistov. 25. Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos torej še zadnjič na Motovunskem griču, in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo 26. julija za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.
Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.
Sklepanje novih prijateljstev, prva ljubezen, stik z alkoholom in mamili, enostarševske družine, družbena omrežja in drugi izzivi, s katerimi se spoprijema današnja mladina, so osrednje teme novega slovenskega filma, ki ga te dni snemajo v Ljubljani. Mladinski celovečerec nastaja tudi v koprodukciji RTV Slovenija. Mi smo ekipo med snemanjem obiskali nekaj dni po tem, ko je padla prva klapa.
Sklepanje novih prijateljstev, prva ljubezen, stik z alkoholom in mamili, enostarševske družine, družbena omrežja in drugi izzivi, s katerimi se spoprijema današnja mladina, so osrednje teme novega slovenskega filma, ki ga te dni snemajo v Ljubljani. Mladinski celovečerec nastaja tudi v koprodukciji RTV Slovenija. Mi smo ekipo med snemanjem obiskali nekaj dni po tem, ko je padla prva klapa.
Letošnji Film pod zvezdami bo danes na ljubljanskem grajskem dvorišču odprl slovenski film Jezdeca režiserja Dominika Menceja, ki je bil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu razglašen za najboljši film festivala po izboru občinstva. Sicer pa letošnji kino pod zvezdami do 5. avgusta prinaša še več filmskih uspešnic in pet premier. Program, ki ga Kinodvor vsako poletje pripravi z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad, bo letos v znamenju treh jubilejev: 100-letnice kinodvorane na Kolodvorski, 20-letnice art kina in 15-letnice mestnega kina. Sogovornici: - Janja Rozman, Javni zavod Ljubljanski Grad - Aliki Kalagasidu, Kinodvor
Letošnji Film pod zvezdami bo danes na ljubljanskem grajskem dvorišču odprl slovenski film Jezdeca režiserja Dominika Menceja, ki je bil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu razglašen za najboljši film festivala po izboru občinstva. Sicer pa letošnji kino pod zvezdami do 5. avgusta prinaša še več filmskih uspešnic in pet premier. Program, ki ga Kinodvor vsako poletje pripravi z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad, bo letos v znamenju treh jubilejev: 100-letnice kinodvorane na Kolodvorski, 20-letnice art kina in 15-letnice mestnega kina. Sogovornici: - Janja Rozman, Javni zavod Ljubljanski Grad - Aliki Kalagasidu, Kinodvor
Decembra leta 2021 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežen fotografski arhiv kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. Arhiv sta muzeju podarila zakonca Ingrid in Günther Hölbl iz Avstrije. Na razstavi je prikazan izbor fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah.
Decembra leta 2021 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežen fotografski arhiv kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. Arhiv sta muzeju podarila zakonca Ingrid in Günther Hölbl iz Avstrije. Na razstavi je prikazan izbor fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah.
Glasbenik samouk, ki se je odpovedal študiju in se posvetil glasbi. Poletja preživlja (tudi) na ulici. Novomeščan mimoidoče zabava s svojo kitaro, glasom in avtorsko glasbo. Preizkusil se je tudi pred uličnim občinstvom v Münchnu, ki je, kot pravi, veliko bolj odprto kot tisto v slovenski prestolnici.
Glasbenik samouk, ki se je odpovedal študiju in se posvetil glasbi. Poletja preživlja (tudi) na ulici. Novomeščan mimoidoče zabava s svojo kitaro, glasom in avtorsko glasbo. Preizkusil se je tudi pred uličnim občinstvom v Münchnu, ki je, kot pravi, veliko bolj odprto kot tisto v slovenski prestolnici.
Na ljubljanskem gradu je na ogled razstava Jadrana Lazića, jugoslovanskega paparaca in fotografa. Na rdeči preprogi, kot se razstava imenuje, prikazuje fotografije slavnih v 70. in 80. prejšnjega stoletja iz Jugoslavije, Hollywooda in vsega vmes.
Na ljubljanskem gradu je na ogled razstava Jadrana Lazića, jugoslovanskega paparaca in fotografa. Na rdeči preprogi, kot se razstava imenuje, prikazuje fotografije slavnih v 70. in 80. prejšnjega stoletja iz Jugoslavije, Hollywooda in vsega vmes.
Roberta Petana poznamo predvsem kot glasbenika s svojevrstnim smislom za humor. Koncertira bodisi sam bodisi v duetu Maja in Robi ali z zasedbo The Rafters, spremljamo ga lahko v oddaji Kaj dogaja na prvem programu Televizije Slovenije, z glasbenimi stvaritvami se odziva tudi na aktualno družbeno dogajanje. Ob nastopu na Lentu je Sari Zmrzlak zaupal priporočilo za branje in poslušanje.
Roberta Petana poznamo predvsem kot glasbenika s svojevrstnim smislom za humor. Koncertira bodisi sam bodisi v duetu Maja in Robi ali z zasedbo The Rafters, spremljamo ga lahko v oddaji Kaj dogaja na prvem programu Televizije Slovenije, z glasbenimi stvaritvami se odziva tudi na aktualno družbeno dogajanje. Ob nastopu na Lentu je Sari Zmrzlak zaupal priporočilo za branje in poslušanje.
Odločitev za prenovo SNG Drama Ljubljana na obstoječi lokaciji ni bila sprejeta na hitro ali brez temeljitega premisleka. S pomočjo številnih projektnih nalog in zasnov se je projekt oblikoval več desetletij. Prenova je dobila zeleno luč. Svoje delo bodo najprej opravili arheologi, predhodna izkopavanja se bodo začela poleti, prihodnjo jesen pa obnovitvena dela.
Odločitev za prenovo SNG Drama Ljubljana na obstoječi lokaciji ni bila sprejeta na hitro ali brez temeljitega premisleka. S pomočjo številnih projektnih nalog in zasnov se je projekt oblikoval več desetletij. Prenova je dobila zeleno luč. Svoje delo bodo najprej opravili arheologi, predhodna izkopavanja se bodo začela poleti, prihodnjo jesen pa obnovitvena dela.
Poletje je čas, ko je na ulicah slišati govorice v številnih različnih jezikih, kar s sabo prinese tudi glasbo sveta. Ulica je od nekdaj prostor za izražanje oziroma izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti, kot so glasba, gledališče, ples, risanje, cirkus in druge, ki jih lahko mimoidoči spremljajo in prostovoljno denarno ali kako drugače podprejo. Ulica je stičišče različnih kultur, kar omogoča povezovanje ljudi, v sprejemanju drugačnosti. Če je bilo kdaj na ulicah naše prestolnice mogoče videti veliko zvezd s cest, je bilo to prejšnji teden, med mednarodnim festivalom uličnega gledališča Ana Desetnica. Barviti nastopi, žongliranje, petje in ples so privabili številne radovedne otroke, mlade in nekoliko manj mlade, da se kulturno nahranijo tudi zunaj vsem znanih gledaliških ustanov. Ulica je postala oder, mimoidoči pa občinstvo.
Poletje je čas, ko je na ulicah slišati govorice v številnih različnih jezikih, kar s sabo prinese tudi glasbo sveta. Ulica je od nekdaj prostor za izražanje oziroma izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti, kot so glasba, gledališče, ples, risanje, cirkus in druge, ki jih lahko mimoidoči spremljajo in prostovoljno denarno ali kako drugače podprejo. Ulica je stičišče različnih kultur, kar omogoča povezovanje ljudi, v sprejemanju drugačnosti. Če je bilo kdaj na ulicah naše prestolnice mogoče videti veliko zvezd s cest, je bilo to prejšnji teden, med mednarodnim festivalom uličnega gledališča Ana Desetnica. Barviti nastopi, žongliranje, petje in ples so privabili številne radovedne otroke, mlade in nekoliko manj mlade, da se kulturno nahranijo tudi zunaj vsem znanih gledaliških ustanov. Ulica je postala oder, mimoidoči pa občinstvo.
Uvodni večer bo v ljubljanskih Križankah, preostale dni pa se bodo glasbeni nastopi vrstili na odrih v Parku Sveta Evrope in štirih dvoranah Cankarjevega doma. Osrednja zvezda festivala bo Britanec Benjamin Clementine, pianist, vokalist in tekstopisec, ki pri ustvarjanju svoje glasbe prepleta staro in novo klasično glasbo, kabaret, rok ali muzikal. Benjamin Clementine je tudi vse bolj uveljavljeni filmski igralec. Letos bo na džezovskem festivalu svoje skladbe predstavil skupaj s Slovenskim godalnim seksetom. Letošnjo izvedbo festivala kurirajo trije programski vodje Bogdan Benigar, Dre A. Hočevar in Borja Močnik, ki se bo posvetil predvsem programu na zunanjih prizoriščih.
Uvodni večer bo v ljubljanskih Križankah, preostale dni pa se bodo glasbeni nastopi vrstili na odrih v Parku Sveta Evrope in štirih dvoranah Cankarjevega doma. Osrednja zvezda festivala bo Britanec Benjamin Clementine, pianist, vokalist in tekstopisec, ki pri ustvarjanju svoje glasbe prepleta staro in novo klasično glasbo, kabaret, rok ali muzikal. Benjamin Clementine je tudi vse bolj uveljavljeni filmski igralec. Letos bo na džezovskem festivalu svoje skladbe predstavil skupaj s Slovenskim godalnim seksetom. Letošnjo izvedbo festivala kurirajo trije programski vodje Bogdan Benigar, Dre A. Hočevar in Borja Močnik, ki se bo posvetil predvsem programu na zunanjih prizoriščih.
Festival poteka ves teden na več lokacijah po Kostanjevici na Krki in združuje gledališče, glasbo, film, literaturo, vizualno umetnost in delavnice z okroglo mizo. Vse aktivnosti v okviru festivala so za udeležence brezplačne in tako dostopne vsem.
Festival poteka ves teden na več lokacijah po Kostanjevici na Krki in združuje gledališče, glasbo, film, literaturo, vizualno umetnost in delavnice z okroglo mizo. Vse aktivnosti v okviru festivala so za udeležence brezplačne in tako dostopne vsem.
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Letos jim je to uspelo že petič po vrsti. Eden od ustanoviteljev Kina Bled je tudi Matevž Polajnar, ki pa ni le ljubitelj filmov, ampak tudi knjig.
Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Letos jim je to uspelo že petič po vrsti. Eden od ustanoviteljev Kina Bled je tudi Matevž Polajnar, ki pa ni le ljubitelj filmov, ampak tudi knjig.
Parki se ne rojeva kar tako čez noč in če se že, vedno zajemajo manjše ali večje območje, so krajinsko urejeni za določen namen ali zavarovani zaradi izjemnih oz. kulturnih vrednot. Zgodovina parkov je neverjetna dolga in bogata, začetki sodobnih mestnih parkov pa segajo v 18.stoletje in so se razvili najprej v Angliji. In tudi danes, še tako majhna na novo urejena parkovna površina - kot je Park slovenske himne v Kranju – lahko predstavlja nekaj izjemnega.
Parki se ne rojeva kar tako čez noč in če se že, vedno zajemajo manjše ali večje območje, so krajinsko urejeni za določen namen ali zavarovani zaradi izjemnih oz. kulturnih vrednot. Zgodovina parkov je neverjetna dolga in bogata, začetki sodobnih mestnih parkov pa segajo v 18.stoletje in so se razvili najprej v Angliji. In tudi danes, še tako majhna na novo urejena parkovna površina - kot je Park slovenske himne v Kranju – lahko predstavlja nekaj izjemnega.
Poletje je čas, ko je na ulicah slišati govorice v številnih različnih jezikih, kar s sabo prinese tudi glasbo sveta. Ulica je od nekdaj prostor za izražanje oziroma izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti, kot so glasba, gledališče, ples, risanje, cirkus in druge, ki jih lahko mimoidoči spremljajo in prostovoljno denarno ali kako drugače podprejo. Ulica je stičišče različnih kultur, kar omogoča povezovanje ljudi, v sprejemanju drugačnosti. Tokratna zvezda s ceste je Kolumbijec Camilo, ki ga lahko na ljubljanskih ulicah srečate kot glasbenika, včasih pa tudi kot klovna.
Poletje je čas, ko je na ulicah slišati govorice v številnih različnih jezikih, kar s sabo prinese tudi glasbo sveta. Ulica je od nekdaj prostor za izražanje oziroma izvajanje umetniških ustvarjalnih dejavnosti, kot so glasba, gledališče, ples, risanje, cirkus in druge, ki jih lahko mimoidoči spremljajo in prostovoljno denarno ali kako drugače podprejo. Ulica je stičišče različnih kultur, kar omogoča povezovanje ljudi, v sprejemanju drugačnosti. Tokratna zvezda s ceste je Kolumbijec Camilo, ki ga lahko na ljubljanskih ulicah srečate kot glasbenika, včasih pa tudi kot klovna.
Pred začetkom tretjega festivala delavskega filma Kamerat, s katerim v Hrastniku dajejo novo življenje zapuščenim rudniškim prostorom, pogledamo, kakšna bo bera letošnjih delavskih filmov, pogovarjamo se tudi s 97-letnim kinooperaterjem, ki je kar 75 let v različnih državah in pod različnimi režimi vrtel filme v Hrastniku.
Pred začetkom tretjega festivala delavskega filma Kamerat, s katerim v Hrastniku dajejo novo življenje zapuščenim rudniškim prostorom, pogledamo, kakšna bo bera letošnjih delavskih filmov, pogovarjamo se tudi s 97-letnim kinooperaterjem, ki je kar 75 let v različnih državah in pod različnimi režimi vrtel filme v Hrastniku.
Ste bili kdaj na gledališki predstavi, ki se vas je povsem dotaknila in se je živo spominjate? Morda ste ujeli kak performans ali happening. Se vam je kdaj zgodilo, da so nastopajoči želeli prepričati publiko v sodelovanje in ravno vi ste se kar naenkrat znašli na odru med asistiranjem igralcu? Kaj je danes glavni namen gledališča in v čem se bistveno razlikuje od filma?
Ste bili kdaj na gledališki predstavi, ki se vas je povsem dotaknila in se je živo spominjate? Morda ste ujeli kak performans ali happening. Se vam je kdaj zgodilo, da so nastopajoči želeli prepričati publiko v sodelovanje in ravno vi ste se kar naenkrat znašli na odru med asistiranjem igralcu? Kaj je danes glavni namen gledališča in v čem se bistveno razlikuje od filma?
V Logatcu se začenja že 10. poletni glasbeni festival Cantabile, ki bo gostil 8 vrhunskih glasbenih dogodkov ter prepoznavne glasbene ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije in Izraela. Kaj pa v branje priporoča dirigent orkestra Cantabile in umetniški vodja festivala Marjan Grdadolnik?
V Logatcu se začenja že 10. poletni glasbeni festival Cantabile, ki bo gostil 8 vrhunskih glasbenih dogodkov ter prepoznavne glasbene ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije in Izraela. Kaj pa v branje priporoča dirigent orkestra Cantabile in umetniški vodja festivala Marjan Grdadolnik?
'Arhitektura je umetnost, neposredno določa naš skupni in zasebni prostor zaznamuje okolje in naš vsakdan,' so zapisali člani žirije Plečnikovih nagrad 2023, ki so avtorjem enote Čebelica Vrtca Kočevje, podelili Plečnikovo medaljo. Na eni strani kot industrijska stavba, na drugi kot odprti čebelnjak predstavlja otroško mesto v malem za 350 otrok. Vrtec je nova stavba, sestavljena iz več med seboj ločenih delov: otroško igrišče, notranja atrija, strešni vrt, vstopni trg za otroke s spremstvom, vstopni trg za zaposlene in povsem ločeno gospodarsko dvorišče. S Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, enota Čebelica, ter zgodba o kočevskem lesu z gostoma Ano Kreč in Juretom Hrovatom.
'Arhitektura je umetnost, neposredno določa naš skupni in zasebni prostor zaznamuje okolje in naš vsakdan,' so zapisali člani žirije Plečnikovih nagrad 2023, ki so avtorjem enote Čebelica Vrtca Kočevje, podelili Plečnikovo medaljo. Na eni strani kot industrijska stavba, na drugi kot odprti čebelnjak predstavlja otroško mesto v malem za 350 otrok. Vrtec je nova stavba, sestavljena iz več med seboj ločenih delov: otroško igrišče, notranja atrija, strešni vrt, vstopni trg za otroke s spremstvom, vstopni trg za zaposlene in povsem ločeno gospodarsko dvorišče. S Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, enota Čebelica, ter zgodba o kočevskem lesu z gostoma Ano Kreč in Juretom Hrovatom.
Poletna noč je vsakoletni tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra. Tokrat bo posvečen izjemnemu avtorskemu opusu kantavtorja Tomaža Domicelja, ki je marca letos praznoval 75 let. Z razlogom je letošnja Poletna noč dobila tudi naziv po eni izmed njegovih najbolj prepoznavnih pesmi, Srečen dan. Pred koncertom se je z njim pogovarjal Tomaž Purkart.
Poletna noč je vsakoletni tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra. Tokrat bo posvečen izjemnemu avtorskemu opusu kantavtorja Tomaža Domicelja, ki je marca letos praznoval 75 let. Z razlogom je letošnja Poletna noč dobila tudi naziv po eni izmed njegovih najbolj prepoznavnih pesmi, Srečen dan. Pred koncertom se je z njim pogovarjal Tomaž Purkart.
Ples je ena od najstarejših umetniških zvrsti. Prek ritualnih začetkov, šablonskih oblik in klasičnih koreografij je prešel do koreografiranega plesa brez koreografije, ekspresivnega plesa, plesa na tišino ter celo plesa brez giba. A kakorkoli pogledamo, vedno velja, da ples pripoveduje zgodbo. Kako pa te zgodbe slišati in razumeti?
Ples je ena od najstarejših umetniških zvrsti. Prek ritualnih začetkov, šablonskih oblik in klasičnih koreografij je prešel do koreografiranega plesa brez koreografije, ekspresivnega plesa, plesa na tišino ter celo plesa brez giba. A kakorkoli pogledamo, vedno velja, da ples pripoveduje zgodbo. Kako pa te zgodbe slišati in razumeti?
Če vas pot na morje pelje na, ali mimo Cresa, si lahko v tamkajšnjem muzeju do konca julija ogledate razstavo, posvečeno tovarni za predelavo rib Plavica, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z ZRC SAZU. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja dr. Iva Kosmos, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric knjige Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Kaj pa Iva Kosmos priporoča v branje? Za roman Ujemi zajca obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.
Če vas pot na morje pelje na, ali mimo Cresa, si lahko v tamkajšnjem muzeju do konca julija ogledate razstavo, posvečeno tovarni za predelavo rib Plavica, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z ZRC SAZU. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja dr. Iva Kosmos, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric knjige Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Kaj pa Iva Kosmos priporoča v branje? Za roman Ujemi zajca obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Klovna ne bo? Brez skrbi. Klovn ni odšel nikamor, samo omislil si je svoj domači šotor in nekaj časa od daleč opazoval Svet. Mesto za vragolije mu je posodil Klovnbuf – 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa. Kako stati na rokah in hoditi? Kako žonglirati z nogami in kako postaviti pravi cirkuški šotor? Imamo pri nas sploh cirkuški podmladek in kakšne so razmere za mlade cirkusante?
Ko se je 24. februarja 2022 začela ruska agresija na Ukrajino, je bil prvi gost v studiu Vala 202, ki je dogajanje postavil v kontekst bil zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.
Ko se je 24. februarja 2022 začela ruska agresija na Ukrajino, je bil prvi gost v studiu Vala 202, ki je dogajanje postavil v kontekst bil zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.
Idejo za branje ima Nika Gabrovšek, producentka in programska svetovalka Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa. Letošnji festival, ki bo že 16. po vrsti, se bo začel ta ponedeljek s celodnevnim programom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Od 9-ih do 21-ih bodo tam na sporedu cirkuške predstave in delavnice za mlade in stare, na katerih boste lahko naučili veščin žongliranja, ravnotežja in zračnih disciplin. To bo šele začetek festivala, ki bo vse do 25. junija na različnih prizoriščih v Ljubljani ponudil pisane dogodke.
Idejo za branje ima Nika Gabrovšek, producentka in programska svetovalka Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa. Letošnji festival, ki bo že 16. po vrsti, se bo začel ta ponedeljek s celodnevnim programom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Od 9-ih do 21-ih bodo tam na sporedu cirkuške predstave in delavnice za mlade in stare, na katerih boste lahko naučili veščin žongliranja, ravnotežja in zračnih disciplin. To bo šele začetek festivala, ki bo vse do 25. junija na različnih prizoriščih v Ljubljani ponudil pisane dogodke.
Kompleks Križank je ena osrednjih arhitekturnih znamenitosti ter kulturnih prizorišč naše prestolnice. Takšne, kot jih poznamo danes, so dokoncno prenovili in odprli 10. junija 1955. Prenova Križank je bila Plečnikovo zadnje delo, samo ureditev prostora pa so kasneje dograjevali tudi drugi arhitekti.
Kompleks Križank je ena osrednjih arhitekturnih znamenitosti ter kulturnih prizorišč naše prestolnice. Takšne, kot jih poznamo danes, so dokoncno prenovili in odprli 10. junija 1955. Prenova Križank je bila Plečnikovo zadnje delo, samo ureditev prostora pa so kasneje dograjevali tudi drugi arhitekti.
Kino Otok - Isola Cinema je eden najbolj trdoživih filmskih festivalov. Poteka v Izoli, a ker je lahko vsako mesto tudi otok, se festivalu s projekcijami letos pridružujejo še štirje otoški sateliti art kinematografi v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu. Skupaj je v program uvrščenih 120 filmov.
Kino Otok - Isola Cinema je eden najbolj trdoživih filmskih festivalov. Poteka v Izoli, a ker je lahko vsako mesto tudi otok, se festivalu s projekcijami letos pridružujejo še štirje otoški sateliti art kinematografi v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu. Skupaj je v program uvrščenih 120 filmov.
Opozarjamo na knjigo in razstavo dveh dokumentarističnih fotografov. Knjigo Istanbul: Obrazi svobode, ki jo predstavlja fotografinja Manca Juvan. In razstavo Kot tu in onkraj, ki jo pripravlja fotograf Borut Krajnc.
Opozarjamo na knjigo in razstavo dveh dokumentarističnih fotografov. Knjigo Istanbul: Obrazi svobode, ki jo predstavlja fotografinja Manca Juvan. In razstavo Kot tu in onkraj, ki jo pripravlja fotograf Borut Krajnc.
V tokratnih Kulturnicah Nina Zagoričnik predstavlja letošnje prejemnike Plečnikove nagrade, medalj in študentskih štipendij, ki so jih maja razglasili na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani. Plečnikovo nagrado so prejeli Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta iz ARP studia za projekt šolske knjižnice na Osnovni šoli Vič. Medalje pa so šle v roke ustvarjalcev projekta enote Čebelica v Vrtcu Kočevje, projekta Krater – tipologija mestne divjine in projekta slovenskega paviljona na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021 z naslovom "Skupno v skupnosti: 70 let zadružnih domov kot družbene infrastrukture".
V tokratnih Kulturnicah Nina Zagoričnik predstavlja letošnje prejemnike Plečnikove nagrade, medalj in študentskih štipendij, ki so jih maja razglasili na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani. Plečnikovo nagrado so prejeli Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta iz ARP studia za projekt šolske knjižnice na Osnovni šoli Vič. Medalje pa so šle v roke ustvarjalcev projekta enote Čebelica v Vrtcu Kočevje, projekta Krater – tipologija mestne divjine in projekta slovenskega paviljona na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021 z naslovom "Skupno v skupnosti: 70 let zadružnih domov kot družbene infrastrukture".
Cenzura je izčrpna in večno aktualna tema. V zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro je obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije, eno najbolj zanimivih in dinamičnih. Ob odprtju razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne v Narodni in univerzitetni knjižnici se bomo vprašali, kako so cenzurirali slovenske avtorje od Linharta do Cankarja, pa tudi, kateri pisatelj je s pisanjem v zapor spravil največ svojih urednikov.
Cenzura je izčrpna in večno aktualna tema. V zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro je obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije, eno najbolj zanimivih in dinamičnih. Ob odprtju razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne v Narodni in univerzitetni knjižnici se bomo vprašali, kako so cenzurirali slovenske avtorje od Linharta do Cankarja, pa tudi, kateri pisatelj je s pisanjem v zapor spravil največ svojih urednikov.
S podelitvijo zlatih palm se izteka še zadnji, enajsti dan, najbolj prestižnega filmskega festivala v francoskem Cannesu. Kako se bo odločila žirija med mojstri kot so Wim Wenders, Wes Anderson, Ken Loach, Nuri Bilge Ceylan, Aki Kaurismaki ali med režiserkami kot sta Aliče Rohrwacher ali mnogo mlajša Remata Toulaye Sy iz Tunizije, edina s prvencem v glavnem tekmovalnem programu. Najbrž težko, razmišlja Nina Zagoričnik, ki se oglaša iz Cannesa.
S podelitvijo zlatih palm se izteka še zadnji, enajsti dan, najbolj prestižnega filmskega festivala v francoskem Cannesu. Kako se bo odločila žirija med mojstri kot so Wim Wenders, Wes Anderson, Ken Loach, Nuri Bilge Ceylan, Aki Kaurismaki ali med režiserkami kot sta Aliče Rohrwacher ali mnogo mlajša Remata Toulaye Sy iz Tunizije, edina s prvencem v glavnem tekmovalnem programu. Najbrž težko, razmišlja Nina Zagoričnik, ki se oglaša iz Cannesa.
V senci nekaterih dreves se začenja 19. Knjižnica pod krošnjami. Koordinatorka in vodja Gaja Naja Rojec v branje priporoča delo Janet Frame z naslovom Vstopate v človeško srce.
V senci nekaterih dreves se začenja 19. Knjižnica pod krošnjami. Koordinatorka in vodja Gaja Naja Rojec v branje priporoča delo Janet Frame z naslovom Vstopate v človeško srce.
V mestu na francoski rivieri se odvija kultni filmski festival, kjer se filmi potegujejo za zlato palmo.
V mestu na francoski rivieri se odvija kultni filmski festival, kjer se filmi potegujejo za zlato palmo.
Narobe obrnjen pisoar na podstavku, performans hoje v ravni črti, instalacija iz odpadnih materialov in slika, polita z barvo. Pa antični tempelj, renesančna freska, baročni kip in realistični portret. Kateri produkti človekovega kreativnega uma nosijo umetniško vrednost in kdo o tem odloča? Obstaja jasna in trdna meja med umetnostjo in obrtjo ali po drugi strani med umetnostjo in provokacijo? Je nek predmet, ki prestopi galerijski prag, samodejno umetniško delo? Lahko umetna inteligenca ustvarja umetnost?
Narobe obrnjen pisoar na podstavku, performans hoje v ravni črti, instalacija iz odpadnih materialov in slika, polita z barvo. Pa antični tempelj, renesančna freska, baročni kip in realistični portret. Kateri produkti človekovega kreativnega uma nosijo umetniško vrednost in kdo o tem odloča? Obstaja jasna in trdna meja med umetnostjo in obrtjo ali po drugi strani med umetnostjo in provokacijo? Je nek predmet, ki prestopi galerijski prag, samodejno umetniško delo? Lahko umetna inteligenca ustvarja umetnost?
Piran je znova filmsko prizorišče. V teh dneh snemajo mladinski film Tartinijev ključ v režiji Vincija Voguea Anžlovarja. Zgodba je nastala po knjižni predlogi Romana Kukoviča, ki jo recenzije opisujejo kot "Ko Poletje v školjki sreča DaVincijevo šifro". V mladinski kriminalki, kjer se dogodki zapletajo v kotičkih obmorskega starega mesta, se srečujeta dobro in zlo, socialna neenakost, obenem pa se med junaki tkejo trdne vezi prijateljstva, sodelovanja ter prvih ljubezni.
Piran je znova filmsko prizorišče. V teh dneh snemajo mladinski film Tartinijev ključ v režiji Vincija Voguea Anžlovarja. Zgodba je nastala po knjižni predlogi Romana Kukoviča, ki jo recenzije opisujejo kot "Ko Poletje v školjki sreča DaVincijevo šifro". V mladinski kriminalki, kjer se dogodki zapletajo v kotičkih obmorskega starega mesta, se srečujeta dobro in zlo, socialna neenakost, obenem pa se med junaki tkejo trdne vezi prijateljstva, sodelovanja ter prvih ljubezni.
Če sanjarite o francoskem rogljičku in kavi ter ob tem dodate še film, se je treba odpraviti na Azurno obalo. Jutranjo razglednico s svetovno znanega filmskega festivala v Cannesu je poslala Nina Zagoričnik.
Če sanjarite o francoskem rogljičku in kavi ter ob tem dodate še film, se je treba odpraviti na Azurno obalo. Jutranjo razglednico s svetovno znanega filmskega festivala v Cannesu je poslala Nina Zagoričnik.
Docent doktor Igor Žunkovič poučuje na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z dramatiko, kulturno zgodovino in sodobno literarno teorijo. Je avtor knjige Evolucija in literatura ter prevajalec knjig Kako se literatura igra z možgani Paula Armstronga in O izvoru zgodb Briana Boyda. Kljub širokemu opusu in zanimanju pa se rad vedno znova vrača k izbranemu klasiku, ki vam ga tokrat priporoča v branje. Igor Žunkovič, ki se raziskovalno veliko ukvarja z deli Gregorja Strniše, v branje priporoča njegovo dramo Driada.
Docent doktor Igor Žunkovič poučuje na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z dramatiko, kulturno zgodovino in sodobno literarno teorijo. Je avtor knjige Evolucija in literatura ter prevajalec knjig Kako se literatura igra z možgani Paula Armstronga in O izvoru zgodb Briana Boyda. Kljub širokemu opusu in zanimanju pa se rad vedno znova vrača k izbranemu klasiku, ki vam ga tokrat priporoča v branje. Igor Žunkovič, ki se raziskovalno veliko ukvarja z deli Gregorja Strniše, v branje priporoča njegovo dramo Driada.
Nina Zagoričnik neposredno ob otvoritvi slovenskega pavilijona na 18. beneškem arhitekturnem bienalu.
Nina Zagoričnik neposredno ob otvoritvi slovenskega pavilijona na 18. beneškem arhitekturnem bienalu.
Največji in najprestižnejši med festivali bo letos za en dan krajši, a še vedno z istim številom devetnajstih filmov v glavnem tekmovalnem programu. Kot se za gostiteljico spodobi, ima Francija največ filmov in koprodukcij v vseh programih festivala, med njimi pa ni niti enega iz Rusije ali Ukrajine. Razlog je znan, ni pa znano, zakaj se selektorji tudi letos niso odločili za poslane slovenske filme.
Največji in najprestižnejši med festivali bo letos za en dan krajši, a še vedno z istim številom devetnajstih filmov v glavnem tekmovalnem programu. Kot se za gostiteljico spodobi, ima Francija največ filmov in koprodukcij v vseh programih festivala, med njimi pa ni niti enega iz Rusije ali Ukrajine. Razlog je znan, ni pa znano, zakaj se selektorji tudi letos niso odločili za poslane slovenske filme.
Nad Novo Gorico ob slovenko-italijanski meji so leta 1978 postavili napis iz kamnov NAŠ TITO, ki vse od takrat sproža polemike. Kamne so večkrat premikali, napis uničili ali spremenili. Tako je na pobočju Sabotina že pisalo NAŠ MIR, SLO, celo NAŠ FIDO.
Nad Novo Gorico ob slovenko-italijanski meji so leta 1978 postavili napis iz kamnov NAŠ TITO, ki vse od takrat sproža polemike. Kamne so večkrat premikali, napis uničili ali spremenili. Tako je na pobočju Sabotina že pisalo NAŠ MIR, SLO, celo NAŠ FIDO.
Gradbišča so prostori, kjer za ograjo skupaj sobivajo ljudje različnih profilov: gradbeni delavci, projektanti, investitorji, vodje gradbišč in mnogi drugi. Delajo v vseh letnih časih na vročem soncu, snegu ali v deževnem vremenu. Ali sploh še kje obstaja kakšno mesto brez gradbišč? Najbrž ne, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki s svojim timom sodelavcev spremlja potek dela na šestih različnih gradbiščih po Sloveniji. Vsako od njih nosi zgodbo že od prej, pri vseh primerih gre za prenovo in ne za novo gradnjo objektov.
Gradbišča so prostori, kjer za ograjo skupaj sobivajo ljudje različnih profilov: gradbeni delavci, projektanti, investitorji, vodje gradbišč in mnogi drugi. Delajo v vseh letnih časih na vročem soncu, snegu ali v deževnem vremenu. Ali sploh še kje obstaja kakšno mesto brez gradbišč? Najbrž ne, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki s svojim timom sodelavcev spremlja potek dela na šestih različnih gradbiščih po Sloveniji. Vsako od njih nosi zgodbo že od prej, pri vseh primerih gre za prenovo in ne za novo gradnjo objektov.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Miha Čelar, scenarist in režiser filma v branje priporoča knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Miha Čelar, scenarist in režiser filma v branje priporoča knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
V Kinodvoru bo nocoj premiera dokumentarnega filma IZGINJANJE. Avtorica Andrina Mračnikar, koroška režiserka in scenaristka v filmu raziskuje, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja v njeni južnokoroški domovini. "Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno", pravi režiserka.
V Kinodvoru bo nocoj premiera dokumentarnega filma IZGINJANJE. Avtorica Andrina Mračnikar, koroška režiserka in scenaristka v filmu raziskuje, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja v njeni južnokoroški domovini. "Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno", pravi režiserka.
Knjižno priporočilo posreduje predsednica društva Šolski ekovrtovi in doktorica okoljskih znanosti na področju kmetijstva Anamarija Slabe.
Knjižno priporočilo posreduje predsednica društva Šolski ekovrtovi in doktorica okoljskih znanosti na področju kmetijstva Anamarija Slabe.
Popularni galerijski prostori in muzeji iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev, tudi v tržaškem muzeju Revoltella, v katerem so pravkar odprli razstavo Homage Miroju. Veliko zanimanje je za Rembrandtove grafike v Narodni galeriji, največje presenečenje pa je bila v hipu razprodana razstava nizozemskega slikarja Jana Vermeerja v amsterdamskem Rijksmuseumu. V dveh dneh so prodali 450.000 vstopnic. Gre pri tem za prestiž ali dobro organiziran kulturni turizem in koga danes nagovarjajo Miro, Rembrandt ali Vermeer?
Popularni galerijski prostori in muzeji iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev, tudi v tržaškem muzeju Revoltella, v katerem so pravkar odprli razstavo Homage Miroju. Veliko zanimanje je za Rembrandtove grafike v Narodni galeriji, največje presenečenje pa je bila v hipu razprodana razstava nizozemskega slikarja Jana Vermeerja v amsterdamskem Rijksmuseumu. V dveh dneh so prodali 450.000 vstopnic. Gre pri tem za prestiž ali dobro organiziran kulturni turizem in koga danes nagovarjajo Miro, Rembrandt ali Vermeer?
Filmski režiser Peter Bratuša, avtor uspešnic Gajin svet 1 in Gajin svet 2 je tik pred prvo klapo snemanja novih petih epizod slovenske igrane TV serije Življenja Tomaža Kajzerja, ki smo jo gledali natanko pred desetimi leti. Scenarij sta tudi tokrat skupaj napisala filmski tandem Špela Levičnik Oblak in Peter Bratuša in če bo šlo vse kot po maslu, pravi Bratuša, bomo prvo zgodbo doživeli v začetku januarja prihodnje leto.
Filmski režiser Peter Bratuša, avtor uspešnic Gajin svet 1 in Gajin svet 2 je tik pred prvo klapo snemanja novih petih epizod slovenske igrane TV serije Življenja Tomaža Kajzerja, ki smo jo gledali natanko pred desetimi leti. Scenarij sta tudi tokrat skupaj napisala filmski tandem Špela Levičnik Oblak in Peter Bratuša in če bo šlo vse kot po maslu, pravi Bratuša, bomo prvo zgodbo doživeli v začetku januarja prihodnje leto.
Konec šestdesetih let je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno, Apollo 12, pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. V bližnji prihodnosti, pa bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk. Polet je bil predviden za prihodnji četrtek, 4. maja, a je pri testiranju rakete, na kateri bo naložen MoonArk, prišlo do zapleta in tako je polet preložen, nov datum še ni znan. Sicer pa so v tovoru, ki ga bo MoonArk ponesel na Luno, umetniška dela, poezija, risbe, različni jeziki, vzorci planktona in cvetnega prahu. Med 250-imi umetniki, znanstveniki in oblikovalci dragocenega tovora sta tudi Slovenca, likovna umetnica in znanstvenik. Teja Krašek je slikarka, ki se ukvarja z nanoartom, mikroskopskimi slikami, ki združujejo znanost in umetnost, Janko Jelenc pa je diplomiran inženir fizike, član skupine petih, ki se na Inštitutu Jožefa Štefana ukvarjajo s sintezo in karakterizacijo nanodelcev, predvsem anorganskih. In kaj priporočata v branje Teja Krašek in Janko Jelenc?
Konec šestdesetih let je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno, Apollo 12, pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. V bližnji prihodnosti, pa bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk. Polet je bil predviden za prihodnji četrtek, 4. maja, a je pri testiranju rakete, na kateri bo naložen MoonArk, prišlo do zapleta in tako je polet preložen, nov datum še ni znan. Sicer pa so v tovoru, ki ga bo MoonArk ponesel na Luno, umetniška dela, poezija, risbe, različni jeziki, vzorci planktona in cvetnega prahu. Med 250-imi umetniki, znanstveniki in oblikovalci dragocenega tovora sta tudi Slovenca, likovna umetnica in znanstvenik. Teja Krašek je slikarka, ki se ukvarja z nanoartom, mikroskopskimi slikami, ki združujejo znanost in umetnost, Janko Jelenc pa je diplomiran inženir fizike, član skupine petih, ki se na Inštitutu Jožefa Štefana ukvarjajo s sintezo in karakterizacijo nanodelcev, predvsem anorganskih. In kaj priporočata v branje Teja Krašek in Janko Jelenc?
Po 23 letih si v Ljubljani lahko v Narodni galeriji ogledamo Rembrandtove grafike. Razstava, ki združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, je rezultat sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki hrani njegov skoraj celoten opus.
Po 23 letih si v Ljubljani lahko v Narodni galeriji ogledamo Rembrandtove grafike. Razstava, ki združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, je rezultat sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki hrani njegov skoraj celoten opus.
Tin Vodopivec je eden od pionirjev stand-up scene in najbolj mednarodno uveljavljen komik pri nas. Zadnje čase intenzivno sledi svojemu celovečernemu filmskemu prvencu Nekaj sladkega, romantični komediji, ki v jo v prihodnjih mesecih čaka vznemirljiva festivalska pot.
Tin Vodopivec je eden od pionirjev stand-up scene in najbolj mednarodno uveljavljen komik pri nas. Zadnje čase intenzivno sledi svojemu celovečernemu filmskemu prvencu Nekaj sladkega, romantični komediji, ki v jo v prihodnjih mesecih čaka vznemirljiva festivalska pot.
Knjiga Osebne krajine arhitekta Roberta Potokarja zajema fotografije ujetih trenutkov prostora in časa, večinoma posnete s telefonom. Knjiga je zbirka fotografij različnih arhitekturnih krajin, ki so pritegnile arhitektovo pozorno oko, izmojstreno skozi štiridesetletno profesionalno kariero. Avtor jih je posnel v obdobju od leta 2016 do septembra 2022 v različnih življenjskih prostorih. Fotografije so razdeljene na devet sklopov oz. krajin. Prve po vrsti so naravne krajine, sledijo spominske, nato urbane, cestne, gradbiščne, morske, posebej piranske, umetnostne in na koncu osebne krajine. Vsak sklop uvede dvostranska barvna stran z uvodnim besedilom, ki na kratko zaobjame bistvo.
Knjiga Osebne krajine arhitekta Roberta Potokarja zajema fotografije ujetih trenutkov prostora in časa, večinoma posnete s telefonom. Knjiga je zbirka fotografij različnih arhitekturnih krajin, ki so pritegnile arhitektovo pozorno oko, izmojstreno skozi štiridesetletno profesionalno kariero. Avtor jih je posnel v obdobju od leta 2016 do septembra 2022 v različnih življenjskih prostorih. Fotografije so razdeljene na devet sklopov oz. krajin. Prve po vrsti so naravne krajine, sledijo spominske, nato urbane, cestne, gradbiščne, morske, posebej piranske, umetnostne in na koncu osebne krajine. Vsak sklop uvede dvostranska barvna stran z uvodnim besedilom, ki na kratko zaobjame bistvo.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Konoplja se mu zdi zanimiva kot družbeni fenomen, saj po večdesetletnem prizadevanju civilne družbe, da bi sprejeli konopljine zdravilne učinke, zdaj v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopata politika in kapital. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Premiera filma bo v četrtek ob 19.00 v Kinu Brežice, dan zatem pa film Konoplja osvobaja prihaja na redni spored v Kinodvor v Ljubljani.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Konoplja se mu zdi zanimiva kot družbeni fenomen, saj po večdesetletnem prizadevanju civilne družbe, da bi sprejeli konopljine zdravilne učinke, zdaj v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopata politika in kapital. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Premiera filma bo v četrtek ob 19.00 v Kinu Brežice, dan zatem pa film Konoplja osvobaja prihaja na redni spored v Kinodvor v Ljubljani.
V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.
V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.
Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.
Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.
Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.
Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.
Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.
Nina Kuclar Stiković je mlada dramatičarka, Grumova nagrajenka za svoj prvenec "Govoriti o tistem, o čemer se je molčalo". Njena nova družinska igra "Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače" v režiji Nejca Gazvode, bila v začetku marca premierno uprizorjena v mariborskem gledališču. Igro so uprizorili tudi dijaki umetniške gimnazije v Ljubljani, saj je dramski tekst vključen v letošnji maturitetni program.
Nina Kuclar Stiković je mlada dramatičarka, Grumova nagrajenka za svoj prvenec "Govoriti o tistem, o čemer se je molčalo". Njena nova družinska igra "Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače" v režiji Nejca Gazvode, bila v začetku marca premierno uprizorjena v mariborskem gledališču. Igro so uprizorili tudi dijaki umetniške gimnazije v Ljubljani, saj je dramski tekst vključen v letošnji maturitetni program.
Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.
V sredo svojo filmsko pot začne novi slovenski film Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Dominika Menceja, ki je že pred začetkom pisanja scenarija glavni vlogi namenil Petji Laboviću in Timonu Šturbeju. Filmska zgodba se začne sredi pomladi, ob koncu devetdesetih, ko se iz zakotne vasice v Prlekiji dva mlada prijatelja, na predelanih skuterjih, odpravita na pot po Sloveniji in Hrvaški.
V sredo svojo filmsko pot začne novi slovenski film Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Dominika Menceja, ki je že pred začetkom pisanja scenarija glavni vlogi namenil Petji Laboviću in Timonu Šturbeju. Filmska zgodba se začne sredi pomladi, ob koncu devetdesetih, ko se iz zakotne vasice v Prlekiji dva mlada prijatelja, na predelanih skuterjih, odpravita na pot po Sloveniji in Hrvaški.
Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?
Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.
Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.
Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.
Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.
Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.
Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.
Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.
Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.
Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.
Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.
Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.
Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.
Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.
Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja
Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja
V današnjem Prostoru gremo do Tržaške železniške postaje. Nikamor ne potujemo, pravi Nina Zagoričnik, ki si je zaželela, da bi to nenavadno postajo, ki jo vedno znova fascinira, tokrat doživela brez naglice odhoda v družbi Tržaškega Slovenca, letošnjega Prešernovega nagrajenca Dušana Jelinčiča. In prav železniško postajo v Trstu Jelinčič večkrat omenja v svojem literarnem delu.
V današnjem Prostoru gremo do Tržaške železniške postaje. Nikamor ne potujemo, pravi Nina Zagoričnik, ki si je zaželela, da bi to nenavadno postajo, ki jo vedno znova fascinira, tokrat doživela brez naglice odhoda v družbi Tržaškega Slovenca, letošnjega Prešernovega nagrajenca Dušana Jelinčiča. In prav železniško postajo v Trstu Jelinčič večkrat omenja v svojem literarnem delu.
Pri Založbi ZRC je izšel prevod stripa Peršmanova domačija: 25. april 1945. Opisuje enega zadnji nacističnih zločinov, zagrešenega nad koroškimi Slovenci in Slovenkami v drugi svetovni vojni. Tudi o kolektivni pozabi se je z avtorico grafičnega romana Evelyn Steinthaler ob njenem obisku Ljubljane prejšnji teden pogovarjal Gorazd Rečnik.
Pri Založbi ZRC je izšel prevod stripa Peršmanova domačija: 25. april 1945. Opisuje enega zadnji nacističnih zločinov, zagrešenega nad koroškimi Slovenci in Slovenkami v drugi svetovni vojni. Tudi o kolektivni pozabi se je z avtorico grafičnega romana Evelyn Steinthaler ob njenem obisku Ljubljane prejšnji teden pogovarjal Gorazd Rečnik.
Jurij Drevenšek je trenutno eden najuspešnejših slovenskih filmskih igralcev. Na avstrijski televiziji ORF 1 so premierno prikazali celovečerni tv film, podeželsko kriminalko Immerstill, v kateri Drevenšek igra eno od glavnih vlog.
Jurij Drevenšek je trenutno eden najuspešnejših slovenskih filmskih igralcev. Na avstrijski televiziji ORF 1 so premierno prikazali celovečerni tv film, podeželsko kriminalko Immerstill, v kateri Drevenšek igra eno od glavnih vlog.
Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas.
Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas.
Trgovke, učiteljice, poštarke, dostavljavke hrane, gasilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge so ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi in v času krize ne zlomi.
Trgovke, učiteljice, poštarke, dostavljavke hrane, gasilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge so ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi in v času krize ne zlomi.
Novembra 2020 je izšla knjiga Zabavni ansambli na Domžalskem. Njen avtor je nekdanji novinar gospodarskega uredništva Radia Slovenija Jože Skok, ki je tudi nekdanji glasbenik in zaljubljenec v glasbo. Pred kratkim je izdal novo Po poteh zabavne glasbe.
Novembra 2020 je izšla knjiga Zabavni ansambli na Domžalskem. Njen avtor je nekdanji novinar gospodarskega uredništva Radia Slovenija Jože Skok, ki je tudi nekdanji glasbenik in zaljubljenec v glasbo. Pred kratkim je izdal novo Po poteh zabavne glasbe.
Na 18. Beneškem bienalu arhitekture bo slovenski paviljon zasnovala skupina arhitektov srednje mlajše generacije, svoj projekt so poimenovali "Vsakdanje je pomembno".
Na 18. Beneškem bienalu arhitekture bo slovenski paviljon zasnovala skupina arhitektov srednje mlajše generacije, svoj projekt so poimenovali "Vsakdanje je pomembno".
Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.
Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.
Goran Rovan je dolgih 38 let širni Sloveniji pošiljal novice in informacije o dogajanju v Posavju. Je namreč dolgoletni dopisnik Televizije Slovenija, ki se je lani novembra poslovil s televizijskih zaslonov in odšel v zaslužen pokoj. Tina Šoln se je takrat oglasila pri njem, da se nista pogovarjala zgolj o njegovi poklicni poti in pomenu dopisniške mreže Televizije Slovenija, pa ga je Tina prosila še za bralni namig. To so njegova knjižna priporočila: Novinarstvo in Posavje, dve stvari, brez katerih Goran Rovan enostavno ne more.
Goran Rovan je dolgih 38 let širni Sloveniji pošiljal novice in informacije o dogajanju v Posavju. Je namreč dolgoletni dopisnik Televizije Slovenija, ki se je lani novembra poslovil s televizijskih zaslonov in odšel v zaslužen pokoj. Tina Šoln se je takrat oglasila pri njem, da se nista pogovarjala zgolj o njegovi poklicni poti in pomenu dopisniške mreže Televizije Slovenija, pa ga je Tina prosila še za bralni namig. To so njegova knjižna priporočila: Novinarstvo in Posavje, dve stvari, brez katerih Goran Rovan enostavno ne more.
Janja Šušnjar je mlada arhitektka, ki je lani skupaj s kolektivom Robida, ki skrbi za oživljanje podeželja, za projekt Topolove – Vas kot hiša, prejela nagrado Rising star na izboru pobude Evropske komisije Novi evropski Bauhaus. Projekt je nastal na podlagi Janjinega magistrskega dela, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado.
Janja Šušnjar je mlada arhitektka, ki je lani skupaj s kolektivom Robida, ki skrbi za oživljanje podeželja, za projekt Topolove – Vas kot hiša, prejela nagrado Rising star na izboru pobude Evropske komisije Novi evropski Bauhaus. Projekt je nastal na podlagi Janjinega magistrskega dela, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 19.30 na sporedu premiera baleta Giselle Adolpha Adama, ki je letošnji koprodukcijski projekt med SNG Opero in baletom Ljubljana ter Cankarjevim domom. Kot smo slišali na predstavitvi, si vsako repertoarno baletno gledališče želi ta balet imeti v železnem repertoarju in pri nas ga imamo in ga bomo imeli. Nekaj poudarkov o baletu je pripravila Veronika Gnezda.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 19.30 na sporedu premiera baleta Giselle Adolpha Adama, ki je letošnji koprodukcijski projekt med SNG Opero in baletom Ljubljana ter Cankarjevim domom. Kot smo slišali na predstavitvi, si vsako repertoarno baletno gledališče želi ta balet imeti v železnem repertoarju in pri nas ga imamo in ga bomo imeli. Nekaj poudarkov o baletu je pripravila Veronika Gnezda.
Film Pošvedrani klavir je nenavaden dokumentarec o skrivnostnem klavirju, ki je neglede na svojo velikost dolga leta sameval v kotu Studia 1 Radia Slovenija, vse dokler mu ni med pripravami neke radijske igre skladatelj Gregor Strniša odstranil staro zaprašeno pregrinjalo.
Film Pošvedrani klavir je nenavaden dokumentarec o skrivnostnem klavirju, ki je neglede na svojo velikost dolga leta sameval v kotu Studia 1 Radia Slovenija, vse dokler mu ni med pripravami neke radijske igre skladatelj Gregor Strniša odstranil staro zaprašeno pregrinjalo.
'Stopi iz moje sence' je naslov nove plesne uprizoritve, ki jo je na oder Plesnega teatra Ljubljana postavila režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za hommage plesnemu tandemu Pie in Pina Mlakarja, ki sta kot plesalca, koreografa in pedagoga skupaj delovala 73 let. "Osrednji motiv zgodbe je jadrnica Galeb", pravi Neda Bric, "s katero sta Pia in Pino Mlaka jadrala do pozne jeseni, se predajala silam narave in črpala navdih za svoje delo." Plesalca in avtorja koreografije v predstavi 'Stopi iz moje sence' sta Nastja Bremec Rynia in Mihael Rynia, prav tako kot nekoč Pia in Pino Mlakar, par v zasebnem in profesionalnem življenju. V Plesnem teatru Ljubljana se je z Nedo Rusjan Bric srečala Nina Zagoričnik:
'Stopi iz moje sence' je naslov nove plesne uprizoritve, ki jo je na oder Plesnega teatra Ljubljana postavila režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za hommage plesnemu tandemu Pie in Pina Mlakarja, ki sta kot plesalca, koreografa in pedagoga skupaj delovala 73 let. "Osrednji motiv zgodbe je jadrnica Galeb", pravi Neda Bric, "s katero sta Pia in Pino Mlaka jadrala do pozne jeseni, se predajala silam narave in črpala navdih za svoje delo." Plesalca in avtorja koreografije v predstavi 'Stopi iz moje sence' sta Nastja Bremec Rynia in Mihael Rynia, prav tako kot nekoč Pia in Pino Mlakar, par v zasebnem in profesionalnem življenju. V Plesnem teatru Ljubljana se je z Nedo Rusjan Bric srečala Nina Zagoričnik:
Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja.
Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja.
Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.
Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.
Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?
Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?
Gledališkega in filmskega igralca Marka Mandića smo lahko v preteklih dveh letih med drugim videli tudi v Nočnem piscu, Cementu, Požigih in v performansu MandićCirkus v ljubljanski Drami. Slednji je nastal v koprodukciji platforme za sodobno umetnost Via Negativa, ki letos praznuje 20 let. Igralčev opus se širi in tudi po novem letu s sodelavci pripravljajo nekaj posebnega. S tem pa je povezano njegovo današnje priporočilo.
Gledališkega in filmskega igralca Marka Mandića smo lahko v preteklih dveh letih med drugim videli tudi v Nočnem piscu, Cementu, Požigih in v performansu MandićCirkus v ljubljanski Drami. Slednji je nastal v koprodukciji platforme za sodobno umetnost Via Negativa, ki letos praznuje 20 let. Igralčev opus se širi in tudi po novem letu s sodelavci pripravljajo nekaj posebnega. S tem pa je povezano njegovo današnje priporočilo.
Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.
Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?
Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.
Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.
V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.
Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.
Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.
Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.
V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.
V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.
Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"
Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"
Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.
Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.
Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.
Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.
V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.
V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.
Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.
Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.
Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.
Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.
Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.
Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.
Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.
Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.
Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.
Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.
V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.
V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.
Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.
Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?
Na vrtu Društva slovenskih pisateljev so predstavili pesmomat, poetični stroj, ki bo temu svetu prinesel več mehkejše, poetične resničnosti. Kot se je spomnil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, je prav na Cankarjevi ulici, ob kateri je del vrta Lili Novy, nekoč stal prvi avtomat znane ljubljanske gostilne, na katerem si lahko dobil prigrizek. No, pesmomat, robotizirani avtomat, pa za evro podari pesem, jo zrecitira in natisne, lahko pa si jo prenesete tudi na telefon. Pri projektu poetičnega stroja sodelujejo portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenska pisateljska pot, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Fakulteta za računalništvo in informatiko.
Na vrtu Društva slovenskih pisateljev so predstavili pesmomat, poetični stroj, ki bo temu svetu prinesel več mehkejše, poetične resničnosti. Kot se je spomnil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, je prav na Cankarjevi ulici, ob kateri je del vrta Lili Novy, nekoč stal prvi avtomat znane ljubljanske gostilne, na katerem si lahko dobil prigrizek. No, pesmomat, robotizirani avtomat, pa za evro podari pesem, jo zrecitira in natisne, lahko pa si jo prenesete tudi na telefon. Pri projektu poetičnega stroja sodelujejo portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenska pisateljska pot, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Fakulteta za računalništvo in informatiko.
Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.
Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.
33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.
33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.
Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.
Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.
Rosana Cerkvenik je doktorica krasoslovja, jamarka, kolesarka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame. Je pa tudi koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij, ki smo ga prvič zaznamovali včeraj, 3. novembra. Ob vsem kar počne, pa ne zmanjka časa za knjige, zelo rada bere in zato nam bo v branje priporočila kar nekaj čtiva.
Rosana Cerkvenik je doktorica krasoslovja, jamarka, kolesarka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame. Je pa tudi koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij, ki smo ga prvič zaznamovali včeraj, 3. novembra. Ob vsem kar počne, pa ne zmanjka časa za knjige, zelo rada bere in zato nam bo v branje priporočila kar nekaj čtiva.
Italo Calvino se je rodil leta 1923 v predmestju Havane na Kubi, kjer so v tistem času delali njegovi starši, oče tropski agronom, mati botaničarka. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo. V mladih letih se je Calvino navduševal nad popularno kulturo, stripi in filmi, a se pozneje na željo staršev vpisal na agronomsko fakulteto, najprej v Torinu, pozneje v Firencah. Ko mu ni uspelo opraviti več kot le nekaj izpitov, se je odločil za pisateljevanje in po vojni diplomiral s temo pripovedništva Josepha Conrada. Leta 1954 mu je torinska založniška hiša Einaudi predlagala, naj pripravi zbirko Italijanskih pravljic. V dveh letih je iz etnoloških zbirk 19. stoletja po zgledu bratov Grimm zbral 200 ljudskih pripovedk iz različnih italijanskih pokrajin in jih prevedel v knjižni jezik. Obsežno delo je izšlo leta 1956 in je do danes eno najbolj prevajanih Calvinovih del, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem jeziku. Italijanske pravljice v prevodu Gašperja Maleja so izšle pri založbi Mladinska knjiga.
Italo Calvino se je rodil leta 1923 v predmestju Havane na Kubi, kjer so v tistem času delali njegovi starši, oče tropski agronom, mati botaničarka. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo. V mladih letih se je Calvino navduševal nad popularno kulturo, stripi in filmi, a se pozneje na željo staršev vpisal na agronomsko fakulteto, najprej v Torinu, pozneje v Firencah. Ko mu ni uspelo opraviti več kot le nekaj izpitov, se je odločil za pisateljevanje in po vojni diplomiral s temo pripovedništva Josepha Conrada. Leta 1954 mu je torinska založniška hiša Einaudi predlagala, naj pripravi zbirko Italijanskih pravljic. V dveh letih je iz etnoloških zbirk 19. stoletja po zgledu bratov Grimm zbral 200 ljudskih pripovedk iz različnih italijanskih pokrajin in jih prevedel v knjižni jezik. Obsežno delo je izšlo leta 1956 in je do danes eno najbolj prevajanih Calvinovih del, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem jeziku. Italijanske pravljice v prevodu Gašperja Maleja so izšle pri založbi Mladinska knjiga.
Sredi junija 1992 je izšla prva številka srednjeevropske arhitekturne revije za kulturo prostora z naslovom Piranesi. Urednika sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Tomaž Brate, vizualno podobo pa ji je dodal oblikovalec Ranko Novak. "Kaj je dobra arhitektura in kaj je arhitektura, ki nadaljuje tradicijo srednjeevropskega prostora" je bil od vsega začetka njen osnovni namen. Revija Piranesi te dni praznuje 30 let. Kakšna je njena nova paradigma danes, v tem istem srednjeevropskem prostoru, novi urednik revije arhitekt Robert Potokar. Z njim se je za oddajo Prostor srečala Nina Zagoričnik.
Sredi junija 1992 je izšla prva številka srednjeevropske arhitekturne revije za kulturo prostora z naslovom Piranesi. Urednika sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Tomaž Brate, vizualno podobo pa ji je dodal oblikovalec Ranko Novak. "Kaj je dobra arhitektura in kaj je arhitektura, ki nadaljuje tradicijo srednjeevropskega prostora" je bil od vsega začetka njen osnovni namen. Revija Piranesi te dni praznuje 30 let. Kakšna je njena nova paradigma danes, v tem istem srednjeevropskem prostoru, novi urednik revije arhitekt Robert Potokar. Z njim se je za oddajo Prostor srečala Nina Zagoričnik.
Kaj je Godalkanje? Na karkoli vas že beseda spomni, to je izobraževalna platforma za godalce, ki vključuje tako individualni pouk kot skupinske delavnice in daje velik poudarek na nastopanju, včasih godalkarji zaigrajo tudi na ulici. Sicer pa je Godalkanju tudi letos namenjen zadnji oktobrski konec tedna, jutri bodo v Kinu Šiška preigravali izvirne in tradicionalne skladbe, ki segajo globoko v balkansko tradicijo. Tokrat so medse povabili tudi Wild Strings Trio – trio Divje strune. Gre za mednarodno zasedbo katere članica je tudi Petra Onderufova s Slovaške. Današnje knjižno priporočilo pa bo ob njej podala še ena od mentorica Godalkanja, Barja Drnovšek.
Kaj je Godalkanje? Na karkoli vas že beseda spomni, to je izobraževalna platforma za godalce, ki vključuje tako individualni pouk kot skupinske delavnice in daje velik poudarek na nastopanju, včasih godalkarji zaigrajo tudi na ulici. Sicer pa je Godalkanju tudi letos namenjen zadnji oktobrski konec tedna, jutri bodo v Kinu Šiška preigravali izvirne in tradicionalne skladbe, ki segajo globoko v balkansko tradicijo. Tokrat so medse povabili tudi Wild Strings Trio – trio Divje strune. Gre za mednarodno zasedbo katere članica je tudi Petra Onderufova s Slovaške. Današnje knjižno priporočilo pa bo ob njej podala še ena od mentorica Godalkanja, Barja Drnovšek.
V oddaji Prostor izvemo, kaj vse predstavlja nova Evropska arhitekturna platforma LINA. Prva je potekala v Ljubljani, druga bo v Kopenhagnu in tretja zaključna bo v Sarajevu.
V oddaji Prostor izvemo, kaj vse predstavlja nova Evropska arhitekturna platforma LINA. Prva je potekala v Ljubljani, druga bo v Kopenhagnu in tretja zaključna bo v Sarajevu.
Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na Zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.
Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na Zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.
Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.
Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.
Pod obronki gozdnatih Brkinov na stičišču kraškega in brkinskega sveta leži vas Rôdik, znana tudi po svojem bogatem izročilu, po zgodbah o tem, kako so si ljudje razlagali svet in pokrajino v kateri so živeli. Med te, k mitski babi, kultnem kačonu in našim prednamcem ajdom vas ponese Mitski park. Kaj vam v branje priporoča njegova vodja Valerija Pučko?
Pod obronki gozdnatih Brkinov na stičišču kraškega in brkinskega sveta leži vas Rôdik, znana tudi po svojem bogatem izročilu, po zgodbah o tem, kako so si ljudje razlagali svet in pokrajino v kateri so živeli. Med te, k mitski babi, kultnem kačonu in našim prednamcem ajdom vas ponese Mitski park. Kaj vam v branje priporoča njegova vodja Valerija Pučko?
V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 33. mednarodni filmski festival Liffe. Gost v oddaji je programski direktor Simon Popek.
V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 33. mednarodni filmski festival Liffe. Gost v oddaji je programski direktor Simon Popek.
Profesorico slovenščine in pedagogike ter višjo knjižničarko Barbaro Hanuš širša javnost najbolj pozna kot strokovno sodelavko revij Ciciban in Cicido. Avtorica slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti je pet let delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam je iskala načine, kako v mladih spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin. S tem sta povezani tudi njeni literarni priporočili.
Profesorico slovenščine in pedagogike ter višjo knjižničarko Barbaro Hanuš širša javnost najbolj pozna kot strokovno sodelavko revij Ciciban in Cicido. Avtorica slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti je pet let delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam je iskala načine, kako v mladih spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin. S tem sta povezani tudi njeni literarni priporočili.
RogLab je velik le 30 kvadratnih metrov, a ima bogatih 10 let obstoja. Ekipa RogLab-a je ob obletnici pripravila popoldne odprtih vrat v izdelovalniškem kontejnerju, ki je bil zasnovan kot pilotni poligon za Center Rog. Letos se je s Petkovškovega nabrežja preselil na končno lokacijo, v Park izbrisanih pred nastajočim Centrom Rog. Preizkušene vsebine, partnerstva in organizacijske modele bodo naslednje leto preselili v občutno večje prostore, še dodaja Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v javnem zavodu Center Rog.
RogLab je velik le 30 kvadratnih metrov, a ima bogatih 10 let obstoja. Ekipa RogLab-a je ob obletnici pripravila popoldne odprtih vrat v izdelovalniškem kontejnerju, ki je bil zasnovan kot pilotni poligon za Center Rog. Letos se je s Petkovškovega nabrežja preselil na končno lokacijo, v Park izbrisanih pred nastajočim Centrom Rog. Preizkušene vsebine, partnerstva in organizacijske modele bodo naslednje leto preselili v občutno večje prostore, še dodaja Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v javnem zavodu Center Rog.
Jasmina Cibic je svetovno priznana slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Prejela je eno najpomembnejših britanskih nagrad za umetnost, Jarmanovo nagrado, ki jo podeljujejo najboljšim inovativnim filmskim ustvarjalcem. Na gigantskem sejmu umetnosti FRIEZE jo v sivi in deževni angleški prestolnici jo pred mikrofon vabi Nina Zagoričnik.
Jasmina Cibic je svetovno priznana slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Prejela je eno najpomembnejših britanskih nagrad za umetnost, Jarmanovo nagrado, ki jo podeljujejo najboljšim inovativnim filmskim ustvarjalcem. Na gigantskem sejmu umetnosti FRIEZE jo v sivi in deževni angleški prestolnici jo pred mikrofon vabi Nina Zagoričnik.
V Sloveniji je transplantacijska dejavnost izjemno dobro razvita in na karti svetovnih transplantacijskih centrov smo zelo visoko, prav tako je Slovenija ena od osmih držav, vključenih v organizacijo Eurotransplant. Od leta 2012, z izjemo zadnjih dveh let, imamo na milijon prebivalcev največje število presaditev srca, v zadnjih letih so iz nič razvili program presaditve pljuč, imamo odličen program presaditve ledvic in jeter. Transplantacijske dejavnosti pa ni brez donatorske. V začetku oktobra je bilo na čakalnem sezamu za presaditev organov 155 bolnikov, za srce 61, za ledvico 78, jetra 14. Število čakajočih na organe se povečuje, za srce je čakalna doba 240 dni, za urgentne presaditve 55. Ker je darovanje organov še vedno tabujska tema, je temu, da bi se o tem več govorilo in da bi ljudi spodbudilo k opredelitvi, namenjena fotografska razstava "Moja brazgotina, moje življenje". Ta je za zdaj na ogled v lobiju ljubljanskega Kliničnega centra, a se bo selila po različnih mestih in razstavnih prostorih po Sloveniji.
V Sloveniji je transplantacijska dejavnost izjemno dobro razvita in na karti svetovnih transplantacijskih centrov smo zelo visoko, prav tako je Slovenija ena od osmih držav, vključenih v organizacijo Eurotransplant. Od leta 2012, z izjemo zadnjih dveh let, imamo na milijon prebivalcev največje število presaditev srca, v zadnjih letih so iz nič razvili program presaditve pljuč, imamo odličen program presaditve ledvic in jeter. Transplantacijske dejavnosti pa ni brez donatorske. V začetku oktobra je bilo na čakalnem sezamu za presaditev organov 155 bolnikov, za srce 61, za ledvico 78, jetra 14. Število čakajočih na organe se povečuje, za srce je čakalna doba 240 dni, za urgentne presaditve 55. Ker je darovanje organov še vedno tabujska tema, je temu, da bi se o tem več govorilo in da bi ljudi spodbudilo k opredelitvi, namenjena fotografska razstava "Moja brazgotina, moje življenje". Ta je za zdaj na ogled v lobiju ljubljanskega Kliničnega centra, a se bo selila po različnih mestih in razstavnih prostorih po Sloveniji.
Robi Šabec je literarni kritik, novinar, pisatelj, pa tudi avtor didaktičnih slikanic za otroke, ki se je s kulturo začel ukvarjati, ko je pod okriljem Kluba idrijskih študentov organiziral različne kulturne dogodke. Pred leti se je kot soavtor podpisal pod dokumentarni film o idrijski punk skupini Kuzle, po njegovi ideji in scenariju pa je nastal tudi novi dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča.
Robi Šabec je literarni kritik, novinar, pisatelj, pa tudi avtor didaktičnih slikanic za otroke, ki se je s kulturo začel ukvarjati, ko je pod okriljem Kluba idrijskih študentov organiziral različne kulturne dogodke. Pred leti se je kot soavtor podpisal pod dokumentarni film o idrijski punk skupini Kuzle, po njegovi ideji in scenariju pa je nastal tudi novi dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča.
Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije
Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije
Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.
Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.
Meta Hočevar je arhitektka in scenografka, avtorica cele vrste gledaliških predstav v Sloveniji in tujini. Letos je izšel njen literarni prvenec Drobnarije, čudoviti okruški iz njenega življenja in časa.
Meta Hočevar je arhitektka in scenografka, avtorica cele vrste gledaliških predstav v Sloveniji in tujini. Letos je izšel njen literarni prvenec Drobnarije, čudoviti okruški iz njenega življenja in časa.
Priporoča dr. Tanja Roženbergar, kustosinja za obrt in trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je pred kratkim skupaj z Marijo Mojco Terčelj prejela odlikovanje za vodenje razstavnega projekta La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.
Priporoča dr. Tanja Roženbergar, kustosinja za obrt in trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je pred kratkim skupaj z Marijo Mojco Terčelj prejela odlikovanje za vodenje razstavnega projekta La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.
Hiše naših dedov je naslov projekta, ki povezuje 13 starih hiš na Zgornjem Gorenjskem. Predstavitev je včeraj potekala na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni nad Mojstrano. Domačija je prejela nagrado Europa Nostra, ki jo Evropska unija podeluje za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi. O starosti hiše veliko povedo ohranjene listine, najstarejša nosi letnico 1605. Leta 1993 odkupil Triglavski narodni park in jo uredil v muzej, ki je danes odprt za javnost.
Hiše naših dedov je naslov projekta, ki povezuje 13 starih hiš na Zgornjem Gorenjskem. Predstavitev je včeraj potekala na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni nad Mojstrano. Domačija je prejela nagrado Europa Nostra, ki jo Evropska unija podeluje za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi. O starosti hiše veliko povedo ohranjene listine, najstarejša nosi letnico 1605. Leta 1993 odkupil Triglavski narodni park in jo uredil v muzej, ki je danes odprt za javnost.
Dušan Jelinčič, pisatelj, novinar, alpinist in zaveden tržaški Slovenec, za Baško grapo pravi, da je njegov morda tretji ali četrti dom. Njegov oče je mlada leta preživel v Podmelcu pri Kneži, dom na Črni prsti je poimenovan po njem. In tudi zato, ker ko govorimo o Dušanu Jelinčiču, ne moremo mimo njegovega očeta Zorka, je bila ena izmed projekcij dokumentarnega filma Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča v Podbrdu. Film, posnet na pobudo in po scenariju pisatelja in literarnega kritika Robija Šabca, je režiral Dušan Moravec, nastal pa je v produkciji Friendly Production ter v koprodukciji z RTV Slovenija in Zavodom Vesnik.
Dušan Jelinčič, pisatelj, novinar, alpinist in zaveden tržaški Slovenec, za Baško grapo pravi, da je njegov morda tretji ali četrti dom. Njegov oče je mlada leta preživel v Podmelcu pri Kneži, dom na Črni prsti je poimenovan po njem. In tudi zato, ker ko govorimo o Dušanu Jelinčiču, ne moremo mimo njegovega očeta Zorka, je bila ena izmed projekcij dokumentarnega filma Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča v Podbrdu. Film, posnet na pobudo in po scenariju pisatelja in literarnega kritika Robija Šabca, je režiral Dušan Moravec, nastal pa je v produkciji Friendly Production ter v koprodukciji z RTV Slovenija in Zavodom Vesnik.
Klara Kuk je ena izmed najbolj perspektivnih mladih gledaliških igralk. V letošnji sezoni jo gledamo na treh gledaliških odrih: na Ptuju, v Mini teatru in na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V predstavi Kdo se boji Virginije Woolf, ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, igra skupaj z Benjaminom Krnetičem mlad zaljubljeni par. V predstavi Idiot Fjodora Mihajloviča Dostojevskega pa se je vživela v lik Aglaje, ki je v svojih rosnih dvajsetih do ušes zaljubljena v dobroto in iskrenost Miškina. Vmes, pravi Klara Kuk, pa najraje bere, še posebej, če tisti dan pada dež.
Klara Kuk je ena izmed najbolj perspektivnih mladih gledaliških igralk. V letošnji sezoni jo gledamo na treh gledaliških odrih: na Ptuju, v Mini teatru in na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V predstavi Kdo se boji Virginije Woolf, ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, igra skupaj z Benjaminom Krnetičem mlad zaljubljeni par. V predstavi Idiot Fjodora Mihajloviča Dostojevskega pa se je vživela v lik Aglaje, ki je v svojih rosnih dvajsetih do ušes zaljubljena v dobroto in iskrenost Miškina. Vmes, pravi Klara Kuk, pa najraje bere, še posebej, če tisti dan pada dež.
Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Pri tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa.
Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Pri tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa.
V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.
V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.
S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.
S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.
V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.
V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.
Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.
Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.
Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.
Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti
Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni
70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni
Kulturna dogajanja na Ptuju in v Ljubljani
Kulturna dogajanja na Ptuju in v Ljubljani
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki
Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu
Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu
Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?
Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?
Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.
Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.
Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.
Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.
Kako so slišati četrtkovi večeri v izolski Ljubljanski ulici, ko lahko obiskovalci prisluhnejo slovenskim izvajalcem in avtorjem?
Kako so slišati četrtkovi večeri v izolski Ljubljanski ulici, ko lahko obiskovalci prisluhnejo slovenskim izvajalcem in avtorjem?
Motovunski filmski festival je prostor, kjer nastaja umetnost, je prepričana 20-letna prostovoljka na festivalu Klara Jovanov. Na enem mestu so zbrani filmi, ki premikajo kritično razmišljanje in meje filmske industrije. Festival obiskujejo predvsem ljubitelji filma, ki se ne ženejo za kredibilnostjo ali družbenim statusom. Filmski festival v Motovunu je bil vedno poseben predvsem zaradi lokacije. Selektorka glavnega programa Milena Zajović pravi, da za motovunski festival velja, da je 277 metrov nad realnostjo. “To je nadmorska višina tega griča. Mi se trudimo, da v letih, kakršno je letos, ko okoliščine niso idealne, ko je prisotna tudi negotovost, ustvarimo majhen odmik, kjer se lahko ljudje mentalno in čustveno odpočijejo. Želimo jim prinesti nekaj filmske magije, ki je na tem festivalu res posebna, saj tukaj ljudje ostanejo po 5 dni. In vse, kar se zgodi na Motovunu, tukaj ostane. Obenem pa to ostane v srcu celo leto.” Včasih je bil festival popularna in obvezna poletna destinacija tako tistih, ki so bili povezani s filmsko umetnostjo, kot drugih, ki so si samo želeli drugačnega poletnega odklopa. A tako kot preostali podobni dogodki tudi motovunski ni imun na težke razmere, ki so zajele kulturni sektor. Naslednje leto je na sporedu 25 edicija festivala, nato pa organizatorje čaka veliko odprtih vprašanj, med njimi je tudi o lokaciji - o mestu Motovun, ki je v letih delovanja filmskega festivala postal ena glavnih turističnih destinacij osrčja Istre.
Motovunski filmski festival je prostor, kjer nastaja umetnost, je prepričana 20-letna prostovoljka na festivalu Klara Jovanov. Na enem mestu so zbrani filmi, ki premikajo kritično razmišljanje in meje filmske industrije. Festival obiskujejo predvsem ljubitelji filma, ki se ne ženejo za kredibilnostjo ali družbenim statusom. Filmski festival v Motovunu je bil vedno poseben predvsem zaradi lokacije. Selektorka glavnega programa Milena Zajović pravi, da za motovunski festival velja, da je 277 metrov nad realnostjo. “To je nadmorska višina tega griča. Mi se trudimo, da v letih, kakršno je letos, ko okoliščine niso idealne, ko je prisotna tudi negotovost, ustvarimo majhen odmik, kjer se lahko ljudje mentalno in čustveno odpočijejo. Želimo jim prinesti nekaj filmske magije, ki je na tem festivalu res posebna, saj tukaj ljudje ostanejo po 5 dni. In vse, kar se zgodi na Motovunu, tukaj ostane. Obenem pa to ostane v srcu celo leto.” Včasih je bil festival popularna in obvezna poletna destinacija tako tistih, ki so bili povezani s filmsko umetnostjo, kot drugih, ki so si samo želeli drugačnega poletnega odklopa. A tako kot preostali podobni dogodki tudi motovunski ni imun na težke razmere, ki so zajele kulturni sektor. Naslednje leto je na sporedu 25 edicija festivala, nato pa organizatorje čaka veliko odprtih vprašanj, med njimi je tudi o lokaciji - o mestu Motovun, ki je v letih delovanja filmskega festivala postal ena glavnih turističnih destinacij osrčja Istre.
Šola solinarstva kot evropsko središče za nova delovna mesta
Šola solinarstva kot evropsko središče za nova delovna mesta
Glasbe sveta je festival, ki že več kot desetletje povezuje Gorico, Novo Gorico in širši obmejni prostor. Osredotoča se na predstavljanje različnih glasb z vseh koncev sveta, od antičnih ljudskih tradicij do sodobnih mutacij starih in novih zvokov iz urbanih metropol.
Glasbe sveta je festival, ki že več kot desetletje povezuje Gorico, Novo Gorico in širši obmejni prostor. Osredotoča se na predstavljanje različnih glasb z vseh koncev sveta, od antičnih ljudskih tradicij do sodobnih mutacij starih in novih zvokov iz urbanih metropol.
Poletje je čas za obisk razstav, prav gotovo je priporočen ogled fotografij kontroverzne italijanske fotoreporterke Letizie Battaglia, znane tudi kot fotografinje mafije, v Galeriji Jakopič. Še eno priporočilo, ki je lahko tudi poletni namig, povezan s fotografijo, pa nam daje doktorica Beti Žerovc, izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Poletje je čas za obisk razstav, prav gotovo je priporočen ogled fotografij kontroverzne italijanske fotoreporterke Letizie Battaglia, znane tudi kot fotografinje mafije, v Galeriji Jakopič. Še eno priporočilo, ki je lahko tudi poletni namig, povezan s fotografijo, pa nam daje doktorica Beti Žerovc, izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Nina Zagoričnik se oglaša iz zgodovinskega Dubrovnika, ki v svojem večnem kamnu deluje kot pravljično mesto. Tam potekajo legendarne 73. Dubrovniške poletne igre, nekoč prava meka svetovne glasbene in gledališke elite, zadnji dve desetletji pa zaradi drastičnega pomanjkanja finančnih sredstev, ohranjajo skromno, a še vedno zanimivo podobo nekdanjega mediteranskega festivala. O festivalu ter mestu, ki se mu zdi, da postaja pravi zabaviščni park, pa spregovori tudi režiser Karpo Godina.
Nina Zagoričnik se oglaša iz zgodovinskega Dubrovnika, ki v svojem večnem kamnu deluje kot pravljično mesto. Tam potekajo legendarne 73. Dubrovniške poletne igre, nekoč prava meka svetovne glasbene in gledališke elite, zadnji dve desetletji pa zaradi drastičnega pomanjkanja finančnih sredstev, ohranjajo skromno, a še vedno zanimivo podobo nekdanjega mediteranskega festivala. O festivalu ter mestu, ki se mu zdi, da postaja pravi zabaviščni park, pa spregovori tudi režiser Karpo Godina.
"Kot so piramide v Egiptu, kot je Mona Lisa v Louvru, to so Rolling Stonesi v glasbi. Ni ga benda, ki bi se lahko primerjal z njimi." - Tadej Košmerl, Koncerti.net Angleška zasedba The Rolling Stones velja za eno najbolj uspešnih skupin vseh časov. Po svetu je prodala več kot 240 milijonov izvodov albumov, osvojila več prestižnih glasbenih nagrad ter dobila tudi svoje mesto v Dvorani slavnih rokenrola. Klara Zupančič se je v petek odpravila na Dunaj, kjer je zasedba The Rolling Stones v sklopu koncertne turneje Sixty nastopila na največjem avstrijskem stadionu. Več sogovornikov, ki sem jih ujela med čakanjem na koncert, je člane zasedbe označilo za legende, ki vedno pripravijo spektakel. Že v uvodu koncerta se je skupina poklonila pokojnemu Charlieju Wattsu, s čimer so izzvali bučen aplavz, ki ni pojenjal niti v nadaljevanju. Obiskovalci smo lahko slišali nekatere najbolj prepoznavne skladbe skupine, ki so skozi koncert sicer nihale v kvaliteti izvedbe, a je treba poudariti, da Rolling Stones prav letos slavi 60. obletnico skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti so k sodelovanju povabili tudi ukrajinski pevski zbor, ki se jim je pridružil pri izvedbi skladbe You Can’t Always Get What You Want, na svoji spletni strani pa so pripravili tudi spletno glasovanje, na katerem so lahko oboževalci označili skladbo, ki si jo na posameznem koncertu želijo slišati v živo. Na Dunaju so na tak način izbrali skladbo Wild Horses.
"Kot so piramide v Egiptu, kot je Mona Lisa v Louvru, to so Rolling Stonesi v glasbi. Ni ga benda, ki bi se lahko primerjal z njimi." - Tadej Košmerl, Koncerti.net Angleška zasedba The Rolling Stones velja za eno najbolj uspešnih skupin vseh časov. Po svetu je prodala več kot 240 milijonov izvodov albumov, osvojila več prestižnih glasbenih nagrad ter dobila tudi svoje mesto v Dvorani slavnih rokenrola. Klara Zupančič se je v petek odpravila na Dunaj, kjer je zasedba The Rolling Stones v sklopu koncertne turneje Sixty nastopila na največjem avstrijskem stadionu. Več sogovornikov, ki sem jih ujela med čakanjem na koncert, je člane zasedbe označilo za legende, ki vedno pripravijo spektakel. Že v uvodu koncerta se je skupina poklonila pokojnemu Charlieju Wattsu, s čimer so izzvali bučen aplavz, ki ni pojenjal niti v nadaljevanju. Obiskovalci smo lahko slišali nekatere najbolj prepoznavne skladbe skupine, ki so skozi koncert sicer nihale v kvaliteti izvedbe, a je treba poudariti, da Rolling Stones prav letos slavi 60. obletnico skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti so k sodelovanju povabili tudi ukrajinski pevski zbor, ki se jim je pridružil pri izvedbi skladbe You Can’t Always Get What You Want, na svoji spletni strani pa so pripravili tudi spletno glasovanje, na katerem so lahko oboževalci označili skladbo, ki si jo na posameznem koncertu želijo slišati v živo. Na Dunaju so na tak način izbrali skladbo Wild Horses.
Igor Štromajer je internetni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegova umetniška dela v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije v različnih državah. V njegovem opusu je dobrih sto del in projektov, predstavljenih na več kot 250 razstavah, bienalih in festivalih v 60 državah. Kot gostujoči umetnik predava in vodi praktične seminarje ter delavnice na različnih univerzah in inštitutih za sodobno umetnost. Novi projekt naslovljen s kubično funkcijo, ki je nastal s sodelovanjem umetnostnega zgodovinarja in kustosa Sakrowskega, je do 22. julija postavil na ogled v Aksiomi v Ljubljani.
Igor Štromajer je internetni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegova umetniška dela v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije v različnih državah. V njegovem opusu je dobrih sto del in projektov, predstavljenih na več kot 250 razstavah, bienalih in festivalih v 60 državah. Kot gostujoči umetnik predava in vodi praktične seminarje ter delavnice na različnih univerzah in inštitutih za sodobno umetnost. Novi projekt naslovljen s kubično funkcijo, ki je nastal s sodelovanjem umetnostnega zgodovinarja in kustosa Sakrowskega, je do 22. julija postavil na ogled v Aksiomi v Ljubljani.
V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.
V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.
Umetnica Meta Grgurevič združuje sodobno umetnost in znanje s področij mehanike in elektrotehnike. V središču njenega novega projekta z naslovom "Praskanje za zlatom", ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Cukrarna, je pol milimetra veliko zrno zlata.
Umetnica Meta Grgurevič združuje sodobno umetnost in znanje s področij mehanike in elektrotehnike. V središču njenega novega projekta z naslovom "Praskanje za zlatom", ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Cukrarna, je pol milimetra veliko zrno zlata.
Tokrat gremo v oddaji Prostor pogledat, kje in kako se spreminja slovenski obalni pas od Ankarana do Pirana. V Žusterni so z uradno otvoritvijo kopalne sezone odprli nov obmorski park, arhitekti biroja APR iz Ljubljane razvijajo projekt nove mestne plaže Kopra, nekdanje skladišče soli Libertas, ki leži tik ob Koprski ladjedelnici, pa bo prenovljen v nov sodobni kulturni center. O slovenski obali, o njenem ravnovesju med naravo, morjem in urbanim razmišljajo osebno in profesionalno arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec ter arhitekta Matjaž Bolčina in Andraž Keršič.
Tokrat gremo v oddaji Prostor pogledat, kje in kako se spreminja slovenski obalni pas od Ankarana do Pirana. V Žusterni so z uradno otvoritvijo kopalne sezone odprli nov obmorski park, arhitekti biroja APR iz Ljubljane razvijajo projekt nove mestne plaže Kopra, nekdanje skladišče soli Libertas, ki leži tik ob Koprski ladjedelnici, pa bo prenovljen v nov sodobni kulturni center. O slovenski obali, o njenem ravnovesju med naravo, morjem in urbanim razmišljajo osebno in profesionalno arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec ter arhitekta Matjaž Bolčina in Andraž Keršič.
Razstava sodobne grafične produkcije v Gradu Tivoli in poletni festival
Razstava sodobne grafične produkcije v Gradu Tivoli in poletni festival
Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.
Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.
V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent.
V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent.
Tina Konec je umetnica, ki je v vsakem pomenu besede povezana z naravo, to odslikavajo tudi njena umetniška dela. Pred kratkim se je vrnila z rezidenčnega bivanja v Londonu, kjer so jo navdihovali mladi umetniki, predvsem umetnice, ter vse zelene površine britanske prestolnice.
Tina Konec je umetnica, ki je v vsakem pomenu besede povezana z naravo, to odslikavajo tudi njena umetniška dela. Pred kratkim se je vrnila z rezidenčnega bivanja v Londonu, kjer so jo navdihovali mladi umetniki, predvsem umetnice, ter vse zelene površine britanske prestolnice.
Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.
Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.
Jubillejni 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica med 23. junijem in 3. julijem z žanrsko različnimi predstavami in intervencijami gostuje v 13-ih mestih.
Jubillejni 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica med 23. junijem in 3. julijem z žanrsko različnimi predstavami in intervencijami gostuje v 13-ih mestih.
Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.
Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.
Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.
Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.
Boštjan Nipič - Nipke, draveljski raper, je član kolektiva Dravle Records, tako kot njegov prijatelj in producent Damjan Jović. Skupaj sta ustvarila tako prvenec Nipke z vrsto že dobro znanih uspešnic kot drugi album z naslovom Retro, ki je ob 15-letnici njunega sodelovanja izšel 28. maja letos. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
Boštjan Nipič - Nipke, draveljski raper, je član kolektiva Dravle Records, tako kot njegov prijatelj in producent Damjan Jović. Skupaj sta ustvarila tako prvenec Nipke z vrsto že dobro znanih uspešnic kot drugi album z naslovom Retro, ki je ob 15-letnici njunega sodelovanja izšel 28. maja letos. Kakšen je njegov namig za poletne dni?
V oddaji Prostor nekaj premislekov o sodobnem slovenskem podeželju, kaj ga definira in kakšno ima prihodnost. Nekatere dobro premišljene umestitve v prostor kaže tudi razstava: 11x ena podeželska dvokapnica 2014-2022, v Galeriji DESSA na Židovski, v Ljubljani. Tam je bila Nina Zagoricnik;
V oddaji Prostor nekaj premislekov o sodobnem slovenskem podeželju, kaj ga definira in kakšno ima prihodnost. Nekatere dobro premišljene umestitve v prostor kaže tudi razstava: 11x ena podeželska dvokapnica 2014-2022, v Galeriji DESSA na Židovski, v Ljubljani. Tam je bila Nina Zagoricnik;
Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.
Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.
