Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Kulturnice

Kultura 202.

Zadnje oddaje in prispevki

Priporočilo: Marko Frelih

23. 3. 2023

Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.

1 min

Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.

Radijska igra Pot domov

23. 3. 2023

Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.

7 min

Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.

Umetniško-plakatna akcija ob razstavi Valovanje: Vizualni dnevnik vode

21. 3. 2023

Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.

9 min

Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.

Lunar / Recycle or Try

20. 3. 2023

Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.

4 min

Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.

Priporočilo: Aleš Mendiževec

17. 3. 2023

Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).

1 min

Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).

Prostor: Žarek

16. 3. 2023

Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.

4 min

Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.

O dokumentarcu Bella Ciao

13. 3. 2023

Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?

12 min

Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?

Priporočilo: Matej Gamser

10. 3. 2023

Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?

4 min

Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?

Razstava v Cukrarni: Fragmenti možnega ekosistema

9. 3. 2023

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.

8 min

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.

Najbolj poetičen strip vseh časov

7. 3. 2023

Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.

8 min

Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.

Najboljši dokumentarci nastajajo s časovnim zamikom

6. 3. 2023

Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.

12 min

Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.

Noben ptič nima perutnic naprej – gledališka predstava o Janezu Poldi

28. 2. 2023

Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.

11 min

Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.

Koroški kulturni dnevi

25. 2. 2023

Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.

7 min

Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.

20. obletnica ponovnega odprtja Albertine

21. 2. 2023

Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.

6 min

Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.

Ptice se na preteklosti učijo, ljudje pa ne

17. 2. 2023

Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.

8 min

Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.

Prostor: Arhitektura inventura

16. 2. 2023

Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.

7 min

Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.

Marcel Valentini, legalni ponarejevalec slik starih mojstrov

14. 2. 2023

Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.

13 min

Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.

17. Festival gorniškega filma

13. 2. 2023

Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.

7 min

Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.

Prostor: Medprostor

9. 2. 2023

Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.

9 min

Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.

Veriga kulture: Miklavž Komel

8. 2. 2023

Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.

11 min

Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.

Veriga kulture: Peter Mlakar

8. 2. 2023

Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.

10 min

Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.

Veriga kulture: Jani Novak, Laibach

8. 2. 2023

Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.

12 min

Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.

Veriga kulture: Ema Kugler

8. 2. 2023

Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.

11 min

Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.

Veriga kulture: Dunja Zupančič in Dragan Živadinov

8. 2. 2023

Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.

14 min

Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.

Lendavske dežnike so prodajali od Egipta do Amerike

7. 2. 2023

Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.

10 min

Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.

Aleš Mendiževec: Naključje in jaz

6. 2. 2023

Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.

20 min

Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.

Priporočilo: Mankica Kranjec

3. 2. 2023

Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja

2 min

Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja

Tržaška železniška postaja 2023

2. 2. 2023

V današnjem Prostoru gremo do Tržaške železniške postaje. Nikamor ne potujemo, pravi Nina Zagoričnik, ki si je zaželela, da bi to nenavadno postajo, ki jo vedno znova fascinira, tokrat doživela brez naglice odhoda v družbi Tržaškega Slovenca, letošnjega Prešernovega nagrajenca Dušana Jelinčiča. In prav železniško postajo v Trstu Jelinčič večkrat omenja v svojem literarnem delu.

13 min

V današnjem Prostoru gremo do Tržaške železniške postaje. Nikamor ne potujemo, pravi Nina Zagoričnik, ki si je zaželela, da bi to nenavadno postajo, ki jo vedno znova fascinira, tokrat doživela brez naglice odhoda v družbi Tržaškega Slovenca, letošnjega Prešernovega nagrajenca Dušana Jelinčiča. In prav železniško postajo v Trstu Jelinčič večkrat omenja v svojem literarnem delu.

Peršmanova domačija

31. 1. 2023

Pri Založbi ZRC je izšel prevod stripa Peršmanova domačija: 25. april 1945. Opisuje enega zadnji nacističnih zločinov, zagrešenega nad koroškimi Slovenci in Slovenkami v drugi svetovni vojni. Tudi o kolektivni pozabi se je z avtorico grafičnega romana Evelyn Steinthaler ob njenem obisku Ljubljane prejšnji teden pogovarjal Gorazd Rečnik.

9 min

Pri Založbi ZRC je izšel prevod stripa Peršmanova domačija: 25. april 1945. Opisuje enega zadnji nacističnih zločinov, zagrešenega nad koroškimi Slovenci in Slovenkami v drugi svetovni vojni. Tudi o kolektivni pozabi se je z avtorico grafičnega romana Evelyn Steinthaler ob njenem obisku Ljubljane prejšnji teden pogovarjal Gorazd Rečnik.

Priporočilo: Jurij Drevenšek

27. 1. 2023

Jurij Drevenšek je trenutno eden najuspešnejših slovenskih filmskih igralcev. Na avstrijski televiziji ORF 1 so premierno prikazali celovečerni tv film, podeželsko kriminalko Immerstill, v kateri Drevenšek igra eno od glavnih vlog.

3 min

Jurij Drevenšek je trenutno eden najuspešnejših slovenskih filmskih igralcev. Na avstrijski televiziji ORF 1 so premierno prikazali celovečerni tv film, podeželsko kriminalko Immerstill, v kateri Drevenšek igra eno od glavnih vlog.

Prostor: Revija PRO Bauhaus

26. 1. 2023

Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas.

11 min

Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas.

Fotografski projekt Spregledane, ki daje glas delavkam

24. 1. 2023

Trgovke, učiteljice, poštarke, dostavljavke hrane, gasilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge so ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi in v času krize ne zlomi.

10 min

Trgovke, učiteljice, poštarke, dostavljavke hrane, gasilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge so ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi in v času krize ne zlomi.

Jože Skok o knjigi Po poteh zabavne glasbe

23. 1. 2023

Novembra 2020 je izšla knjiga Zabavni ansambli na Domžalskem. Njen avtor je nekdanji novinar gospodarskega uredništva Radia Slovenija Jože Skok, ki je tudi nekdanji glasbenik in zaljubljenec v glasbo. Pred kratkim je izdal novo Po poteh zabavne glasbe.

4 min

Novembra 2020 je izšla knjiga Zabavni ansambli na Domžalskem. Njen avtor je nekdanji novinar gospodarskega uredništva Radia Slovenija Jože Skok, ki je tudi nekdanji glasbenik in zaljubljenec v glasbo. Pred kratkim je izdal novo Po poteh zabavne glasbe.

Prostor: Beneški bienale

19. 1. 2023

Na 18. Beneškem bienalu arhitekture bo slovenski paviljon zasnovala skupina arhitektov srednje mlajše generacije, svoj projekt so poimenovali "Vsakdanje je pomembno".

8 min

Na 18. Beneškem bienalu arhitekture bo slovenski paviljon zasnovala skupina arhitektov srednje mlajše generacije, svoj projekt so poimenovali "Vsakdanje je pomembno".

MoonArk bo na Luno ponesel tudi slovenska nanoartovska dela

16. 1. 2023

Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.

13 min

Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.

Priporočilo: Goran Rovan

13. 1. 2023

Goran Rovan je dolgih 38 let širni Sloveniji pošiljal novice in informacije o dogajanju v Posavju. Je namreč dolgoletni dopisnik Televizije Slovenija, ki se je lani novembra poslovil s televizijskih zaslonov in odšel v zaslužen pokoj. Tina Šoln se je takrat oglasila pri njem, da se nista pogovarjala zgolj o njegovi poklicni poti in pomenu dopisniške mreže Televizije Slovenija, pa ga je Tina prosila še za bralni namig. To so njegova knjižna priporočila: Novinarstvo in Posavje, dve stvari, brez katerih Goran Rovan enostavno ne more.

2 min

Goran Rovan je dolgih 38 let širni Sloveniji pošiljal novice in informacije o dogajanju v Posavju. Je namreč dolgoletni dopisnik Televizije Slovenija, ki se je lani novembra poslovil s televizijskih zaslonov in odšel v zaslužen pokoj. Tina Šoln se je takrat oglasila pri njem, da se nista pogovarjala zgolj o njegovi poklicni poti in pomenu dopisniške mreže Televizije Slovenija, pa ga je Tina prosila še za bralni namig. To so njegova knjižna priporočila: Novinarstvo in Posavje, dve stvari, brez katerih Goran Rovan enostavno ne more.

Prostor: Vas Topolove daje svoboden pristop

12. 1. 2023

Janja Šušnjar je mlada arhitektka, ki je lani skupaj s kolektivom Robida, ki skrbi za oživljanje podeželja, za projekt Topolove – Vas kot hiša, prejela nagrado Rising star na izboru pobude Evropske komisije Novi evropski Bauhaus. Projekt je nastal na podlagi Janjinega magistrskega dela, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado.

7 min

Janja Šušnjar je mlada arhitektka, ki je lani skupaj s kolektivom Robida, ki skrbi za oživljanje podeželja, za projekt Topolove – Vas kot hiša, prejela nagrado Rising star na izboru pobude Evropske komisije Novi evropski Bauhaus. Projekt je nastal na podlagi Janjinega magistrskega dela, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado.

Giselle je za v železni repertoar

12. 1. 2023

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 19.30 na sporedu premiera baleta Giselle Adolpha Adama, ki je letošnji koprodukcijski projekt med SNG Opero in baletom Ljubljana ter Cankarjevim domom. Kot smo slišali na predstavitvi, si vsako repertoarno baletno gledališče želi ta balet imeti v železnem repertoarju in pri nas ga imamo in ga bomo imeli. Nekaj poudarkov o baletu je pripravila Veronika Gnezda.

6 min

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 19.30 na sporedu premiera baleta Giselle Adolpha Adama, ki je letošnji koprodukcijski projekt med SNG Opero in baletom Ljubljana ter Cankarjevim domom. Kot smo slišali na predstavitvi, si vsako repertoarno baletno gledališče želi ta balet imeti v železnem repertoarju in pri nas ga imamo in ga bomo imeli. Nekaj poudarkov o baletu je pripravila Veronika Gnezda.

Pošvedrani klavir

10. 1. 2023

Film Pošvedrani klavir je nenavaden dokumentarec o skrivnostnem klavirju, ki je neglede na svojo velikost dolga leta sameval v kotu Studia 1 Radia Slovenija, vse dokler mu ni med pripravami neke radijske igre skladatelj Gregor Strniša odstranil staro zaprašeno pregrinjalo.

8 min

Film Pošvedrani klavir je nenavaden dokumentarec o skrivnostnem klavirju, ki je neglede na svojo velikost dolga leta sameval v kotu Studia 1 Radia Slovenija, vse dokler mu ni med pripravami neke radijske igre skladatelj Gregor Strniša odstranil staro zaprašeno pregrinjalo.

'Stopi iz moje sence'

5. 1. 2023

'Stopi iz moje sence' je naslov nove plesne uprizoritve, ki jo je na oder Plesnega teatra Ljubljana postavila režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za hommage plesnemu tandemu Pie in Pina Mlakarja, ki sta kot plesalca, koreografa in pedagoga skupaj delovala 73 let. "Osrednji motiv zgodbe je jadrnica Galeb", pravi Neda Bric, "s katero sta Pia in Pino Mlaka jadrala do pozne jeseni, se predajala silam narave in črpala navdih za svoje delo." Plesalca in avtorja koreografije v predstavi 'Stopi iz moje sence' sta Nastja Bremec Rynia in Mihael Rynia, prav tako kot nekoč Pia in Pino Mlakar, par v zasebnem in profesionalnem življenju. V Plesnem teatru Ljubljana se je z Nedo Rusjan Bric srečala Nina Zagoričnik:

10 min

'Stopi iz moje sence' je naslov nove plesne uprizoritve, ki jo je na oder Plesnega teatra Ljubljana postavila režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za hommage plesnemu tandemu Pie in Pina Mlakarja, ki sta kot plesalca, koreografa in pedagoga skupaj delovala 73 let. "Osrednji motiv zgodbe je jadrnica Galeb", pravi Neda Bric, "s katero sta Pia in Pino Mlaka jadrala do pozne jeseni, se predajala silam narave in črpala navdih za svoje delo." Plesalca in avtorja koreografije v predstavi 'Stopi iz moje sence' sta Nastja Bremec Rynia in Mihael Rynia, prav tako kot nekoč Pia in Pino Mlakar, par v zasebnem in profesionalnem življenju. V Plesnem teatru Ljubljana se je z Nedo Rusjan Bric srečala Nina Zagoričnik:

Največja veličina gledališke umetnosti je igralec

3. 1. 2023

Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja.

9 min

Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja.

Na razstavi Sveti konji − nebesni jezdeci je na ogled tudi rog samoroga

26. 12. 2022

Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.

12 min

Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.

Priporočilo: Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov

30. 12. 2022

Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?

2 min

Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?

Priporočilo: Marko Mandić

20. 12. 2022

Gledališkega in filmskega igralca Marka Mandića smo lahko v preteklih dveh letih med drugim videli tudi v Nočnem piscu, Cementu, Požigih in v performansu MandićCirkus v ljubljanski Drami. Slednji je nastal v koprodukciji platforme za sodobno umetnost Via Negativa, ki letos praznuje 20 let. Igralčev opus se širi in tudi po novem letu s sodelavci pripravljajo nekaj posebnega. S tem pa je povezano njegovo današnje priporočilo.

1 min

Gledališkega in filmskega igralca Marka Mandića smo lahko v preteklih dveh letih med drugim videli tudi v Nočnem piscu, Cementu, Požigih in v performansu MandićCirkus v ljubljanski Drami. Slednji je nastal v koprodukciji platforme za sodobno umetnost Via Negativa, ki letos praznuje 20 let. Igralčev opus se širi in tudi po novem letu s sodelavci pripravljajo nekaj posebnega. S tem pa je povezano njegovo današnje priporočilo.

Punk, surova prezenca in prestopanje meja

20. 12. 2022

20. obletnica Vie Negative

10 min

20. obletnica Vie Negative

Avtobusi in trolejbusi Ljubljane

19. 12. 2022

Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.

13 min

Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.

Priporočilo: Tia Mihevc in Stanka Subotič

16. 12. 2022

V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?

1 min

V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?

Brezčasni Kajuh

13. 12. 2022

Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.

6 min

Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.

V vrtincu sprememb

12. 12. 2022

V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.

10 min

V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.

Priporočilo: Dejan Kalabič, kruha in iger memes

9. 12. 2022

Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.

1 min

Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.

Prostor: Ravnikarjeve skice

8. 12. 2022

Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.

11 min

Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.

Tia Mihevc, mlada čebelarka, ki ustvarja iz naravnih materialov

6. 12. 2022

V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.

7 min

V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.

Nihče ne more ostati nedolžen

5. 12. 2022

V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.

12 min

V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.

Premiera: Kako je padlo drevo

3. 12. 2022

Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"

4 min

Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"

Priporočilo: Ela Kos, Posvojitev brez cenzure

2. 12. 2022

Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.

1 min

Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.

Prostor: Piranski dnevi arhitekture

1. 12. 2022

Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.

9 min

Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.

Priporočilo: Pia Nikolič

25. 11. 2022

Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.

1 min

Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.

Prostor: Plečnikov stadion

24. 11. 2022

V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.

10 min

V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.

Tutankamon bo še naslednjih 100 let ostal osrednja zvezda starega Egipta

22. 11. 2022

Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.

12 min

Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.

38. Slovenski knjižni sejem letos spet na Gospodarskem razstavišču

21. 11. 2022

Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.

9 min

Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.

Sestavljive orgle, Orglekids zdaj tudi pri nas

20. 11. 2022

Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.

10 min

Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.

Priporočilo: Živa Lopatič

17. 11. 2022

Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.

1 min

Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.

Zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča

17. 11. 2022

Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.

8 min

Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.

Kralj Ojdip ostaja aktualen tudi več kot 2000 let po nastanku

15. 11. 2022

V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.

8 min

V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.

Rajko Grlić, hrvaški režiser in scenarist

14. 11. 2022

Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.

7 min

Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.

Priporočilo: Orest Jarh

11. 11. 2022

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?

1 min

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?

"Pesmomat bo preživel, tudi če pesniki ne bodo."

10. 11. 2022

Na vrtu Društva slovenskih pisateljev so predstavili pesmomat, poetični stroj, ki bo temu svetu prinesel več mehkejše, poetične resničnosti. Kot se je spomnil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, je prav na Cankarjevi ulici, ob kateri je del vrta Lili Novy, nekoč stal prvi avtomat znane ljubljanske gostilne, na katerem si lahko dobil prigrizek. No, pesmomat, robotizirani avtomat, pa za evro podari pesem, jo zrecitira in natisne, lahko pa si jo prenesete tudi na telefon. Pri projektu poetičnega stroja sodelujejo portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenska pisateljska pot, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Fakulteta za računalništvo in informatiko.

5 min

Na vrtu Društva slovenskih pisateljev so predstavili pesmomat, poetični stroj, ki bo temu svetu prinesel več mehkejše, poetične resničnosti. Kot se je spomnil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, je prav na Cankarjevi ulici, ob kateri je del vrta Lili Novy, nekoč stal prvi avtomat znane ljubljanske gostilne, na katerem si lahko dobil prigrizek. No, pesmomat, robotizirani avtomat, pa za evro podari pesem, jo zrecitira in natisne, lahko pa si jo prenesete tudi na telefon. Pri projektu poetičnega stroja sodelujejo portal Društva slovenskih pisateljev Vrabec Anarhist, Slovenska pisateljska pot, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Fakulteta za računalništvo in informatiko.

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center

10. 11. 2022

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.

10 min

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.

Začetek 33. Ljubljanskega filmskega festivala Liffe

8. 11. 2022

33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.

10 min

33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.

"Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star’ grad!"

7. 11. 2022

Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.

10 min

Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.

Priporočilo: Rosana Cerkvenik

4. 11. 2022

Rosana Cerkvenik je doktorica krasoslovja, jamarka, kolesarka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame. Je pa tudi koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij, ki smo ga prvič zaznamovali včeraj, 3. novembra. Ob vsem kar počne, pa ne zmanjka časa za knjige, zelo rada bere in zato nam bo v branje priporočila kar nekaj čtiva.

2 min

Rosana Cerkvenik je doktorica krasoslovja, jamarka, kolesarka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame. Je pa tudi koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij, ki smo ga prvič zaznamovali včeraj, 3. novembra. Ob vsem kar počne, pa ne zmanjka časa za knjige, zelo rada bere in zato nam bo v branje priporočila kar nekaj čtiva.

Italijanske pravljice Itala Calvina

3. 11. 2022

Italo Calvino se je rodil leta 1923 v predmestju Havane na Kubi, kjer so v tistem času delali njegovi starši, oče tropski agronom, mati botaničarka. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo. V mladih letih se je Calvino navduševal nad popularno kulturo, stripi in filmi, a se pozneje na željo staršev vpisal na agronomsko fakulteto, najprej v Torinu, pozneje v Firencah. Ko mu ni uspelo opraviti več kot le nekaj izpitov, se je odločil za pisateljevanje in po vojni diplomiral s temo pripovedništva Josepha Conrada. Leta 1954 mu je torinska založniška hiša Einaudi predlagala, naj pripravi zbirko Italijanskih pravljic. V dveh letih je iz etnoloških zbirk 19. stoletja po zgledu bratov Grimm zbral 200 ljudskih pripovedk iz različnih italijanskih pokrajin in jih prevedel v knjižni jezik. Obsežno delo je izšlo leta 1956 in je do danes eno najbolj prevajanih Calvinovih del, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem jeziku. Italijanske pravljice v prevodu Gašperja Maleja so izšle pri založbi Mladinska knjiga.

9 min

Italo Calvino se je rodil leta 1923 v predmestju Havane na Kubi, kjer so v tistem času delali njegovi starši, oče tropski agronom, mati botaničarka. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo. V mladih letih se je Calvino navduševal nad popularno kulturo, stripi in filmi, a se pozneje na željo staršev vpisal na agronomsko fakulteto, najprej v Torinu, pozneje v Firencah. Ko mu ni uspelo opraviti več kot le nekaj izpitov, se je odločil za pisateljevanje in po vojni diplomiral s temo pripovedništva Josepha Conrada. Leta 1954 mu je torinska založniška hiša Einaudi predlagala, naj pripravi zbirko Italijanskih pravljic. V dveh letih je iz etnoloških zbirk 19. stoletja po zgledu bratov Grimm zbral 200 ljudskih pripovedk iz različnih italijanskih pokrajin in jih prevedel v knjižni jezik. Obsežno delo je izšlo leta 1956 in je do danes eno najbolj prevajanih Calvinovih del, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem jeziku. Italijanske pravljice v prevodu Gašperja Maleja so izšle pri založbi Mladinska knjiga.

Trideset let revije za arhitekturo Piranesi

3. 11. 2022

Sredi junija 1992 je izšla prva številka srednjeevropske arhitekturne revije za kulturo prostora z naslovom Piranesi. Urednika sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Tomaž Brate, vizualno podobo pa ji je dodal oblikovalec Ranko Novak. "Kaj je dobra arhitektura in kaj je arhitektura, ki nadaljuje tradicijo srednjeevropskega prostora" je bil od vsega začetka njen osnovni namen. Revija Piranesi te dni praznuje 30 let. Kakšna je njena nova paradigma danes, v tem istem srednjeevropskem prostoru, novi urednik revije arhitekt Robert Potokar. Z njim se je za oddajo Prostor srečala Nina Zagoričnik.

11 min

Sredi junija 1992 je izšla prva številka srednjeevropske arhitekturne revije za kulturo prostora z naslovom Piranesi. Urednika sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Tomaž Brate, vizualno podobo pa ji je dodal oblikovalec Ranko Novak. "Kaj je dobra arhitektura in kaj je arhitektura, ki nadaljuje tradicijo srednjeevropskega prostora" je bil od vsega začetka njen osnovni namen. Revija Piranesi te dni praznuje 30 let. Kakšna je njena nova paradigma danes, v tem istem srednjeevropskem prostoru, novi urednik revije arhitekt Robert Potokar. Z njim se je za oddajo Prostor srečala Nina Zagoričnik.

Priporočilo: Petra Onderufova in Barja Drnovšek

28. 10. 2022

Kaj je Godalkanje? Na karkoli vas že beseda spomni, to je izobraževalna platforma za godalce, ki vključuje tako individualni pouk kot skupinske delavnice in daje velik poudarek na nastopanju, včasih godalkarji zaigrajo tudi na ulici. Sicer pa je Godalkanju tudi letos namenjen zadnji oktobrski konec tedna, jutri bodo v Kinu Šiška preigravali izvirne in tradicionalne skladbe, ki segajo globoko v balkansko tradicijo. Tokrat so medse povabili tudi Wild Strings Trio – trio Divje strune. Gre za mednarodno zasedbo katere članica je tudi Petra Onderufova s Slovaške. Današnje knjižno priporočilo pa bo ob njej podala še ena od mentorica Godalkanja, Barja Drnovšek.

1 min

Kaj je Godalkanje? Na karkoli vas že beseda spomni, to je izobraževalna platforma za godalce, ki vključuje tako individualni pouk kot skupinske delavnice in daje velik poudarek na nastopanju, včasih godalkarji zaigrajo tudi na ulici. Sicer pa je Godalkanju tudi letos namenjen zadnji oktobrski konec tedna, jutri bodo v Kinu Šiška preigravali izvirne in tradicionalne skladbe, ki segajo globoko v balkansko tradicijo. Tokrat so medse povabili tudi Wild Strings Trio – trio Divje strune. Gre za mednarodno zasedbo katere članica je tudi Petra Onderufova s Slovaške. Današnje knjižno priporočilo pa bo ob njej podala še ena od mentorica Godalkanja, Barja Drnovšek.

Evropska arhitekturna platforma LINA

27. 10. 2022

V oddaji Prostor izvemo, kaj vse predstavlja nova Evropska arhitekturna platforma LINA. Prva je potekala v Ljubljani, druga bo v Kopenhagnu in tretja zaključna bo v Sarajevu.

11 min

V oddaji Prostor izvemo, kaj vse predstavlja nova Evropska arhitekturna platforma LINA. Prva je potekala v Ljubljani, druga bo v Kopenhagnu in tretja zaključna bo v Sarajevu.

Nova knjiga patra Karla Geržana

25. 10. 2022

Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na Zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.

10 min

Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na Zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.

Nova knjiga patra Karla Geržana

25. 10. 2022

Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.

10 min

Pred dobrim tednom so v nabito polni Lutrovi kleti na gradu Sevnica predstavili novo knjigo patra doktorja Karla Gržana Kakor na nebu tako na zemlji: Zvezdne poti. Tudi v tej, z zemljevidi bogati knjigi, ki je izšla pri založbi Sanje, uporni pater z drznimi mislimi buri v hrematizem zaverovan in otopel prostor in govori o nujnosti celostnega zaznavanja, razumevanja in umovanja. Knjiga je rezultat njegovega 18 let dolgega raziskovanja kamnitih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save, na katere so ga opozorili lokalni prebivalci. Gržan verjame, da ne naključno, pač pa "na ključ", saj besedo 'naključje' bere kot 'na – ključ – je'. Kot je v uvodniku Zvezdnih poti zapisala urednica Vesna Žvegla, se je človek od nekdaj oziral v nočno nebo, večna vprašanja pa so dobivala smisel skozi zgodbe in mite, uokvirjene v kozmovizijo in kozmogonijo sveta.

Priporočilo: Valerija Pučko

21. 10. 2022

Pod obronki gozdnatih Brkinov na stičišču kraškega in brkinskega sveta leži vas Rôdik, znana tudi po svojem bogatem izročilu, po zgodbah o tem, kako so si ljudje razlagali svet in pokrajino v kateri so živeli. Med te, k mitski babi, kultnem kačonu in našim prednamcem ajdom vas ponese Mitski park. Kaj vam v branje priporoča njegova vodja Valerija Pučko?

1 min

Pod obronki gozdnatih Brkinov na stičišču kraškega in brkinskega sveta leži vas Rôdik, znana tudi po svojem bogatem izročilu, po zgodbah o tem, kako so si ljudje razlagali svet in pokrajino v kateri so živeli. Med te, k mitski babi, kultnem kačonu in našim prednamcem ajdom vas ponese Mitski park. Kaj vam v branje priporoča njegova vodja Valerija Pučko?

33. Liffe

8. 11. 2022

V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 33. mednarodni filmski festival Liffe. Gost v oddaji je programski direktor Simon Popek.

10 min

V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 33. mednarodni filmski festival Liffe. Gost v oddaji je programski direktor Simon Popek.

Najbolj čudovito je, ko zagledaš svojo zgodbo v pravljični obliki

17. 10. 2022

Predstavljamo novosti iz uredništva leposlovja za otroke na Mladinski knjigi. Družili se bomo na Nočnem obisku Gaje Kos, spoznavali Sinice in taščice v očeh Gorana Vojnovića in prebirali zbirko zgodb Luka lovi, Marko miži učiteljice slovenščine, pisateljice in strokovne sodelavke revije Ciciban Barbare Hanuš.

9 min

Predstavljamo novosti iz uredništva leposlovja za otroke na Mladinski knjigi. Družili se bomo na Nočnem obisku Gaje Kos, spoznavali Sinice in taščice v očeh Gorana Vojnovića in prebirali zbirko zgodb Luka lovi, Marko miži učiteljice slovenščine, pisateljice in strokovne sodelavke revije Ciciban Barbare Hanuš.

Priporočilo: Barbara Hanuš

14. 10. 2022

Profesorico slovenščine in pedagogike ter višjo knjižničarko Barbaro Hanuš širša javnost najbolj pozna kot strokovno sodelavko revij Ciciban in Cicido. Avtorica slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti je pet let delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam je iskala načine, kako v mladih spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin. S tem sta povezani tudi njeni literarni priporočili.

1 min

Profesorico slovenščine in pedagogike ter višjo knjižničarko Barbaro Hanuš širša javnost najbolj pozna kot strokovno sodelavko revij Ciciban in Cicido. Avtorica slikanic, beril za osnovno šolo, delovnih zvezkov in strokovnih člankov s področja bralne pismenosti je pet let delala na ljubljanski šoli v Rakovi Jelši, kjer je veliko otrok priseljenih iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam je iskala načine, kako v mladih spodbuditi strpnost in sposobnost empatije do drugih etničnih skupin. S tem sta povezani tudi njeni literarni priporočili.

RogLab

13. 10. 2022

RogLab je velik le 30 kvadratnih metrov, a ima bogatih 10 let obstoja. Ekipa RogLab-a je ob obletnici pripravila popoldne odprtih vrat v izdelovalniškem kontejnerju, ki je bil zasnovan kot pilotni poligon za Center Rog. Letos se je s Petkovškovega nabrežja preselil na končno lokacijo, v Park izbrisanih pred nastajočim Centrom Rog. Preizkušene vsebine, partnerstva in organizacijske modele bodo naslednje leto preselili v občutno večje prostore, še dodaja Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v javnem zavodu Center Rog.

9 min

RogLab je velik le 30 kvadratnih metrov, a ima bogatih 10 let obstoja. Ekipa RogLab-a je ob obletnici pripravila popoldne odprtih vrat v izdelovalniškem kontejnerju, ki je bil zasnovan kot pilotni poligon za Center Rog. Letos se je s Petkovškovega nabrežja preselil na končno lokacijo, v Park izbrisanih pred nastajočim Centrom Rog. Preizkušene vsebine, partnerstva in organizacijske modele bodo naslednje leto preselili v občutno večje prostore, še dodaja Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov v javnem zavodu Center Rog.

Jasmina Cibic

13. 10. 2022

Jasmina Cibic je svetovno priznana slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Prejela je eno najpomembnejših britanskih nagrad za umetnost, Jarmanovo nagrado, ki jo podeljujejo najboljšim inovativnim filmskim ustvarjalcem. Na gigantskem sejmu umetnosti FRIEZE jo v sivi in deževni angleški prestolnici jo pred mikrofon vabi Nina Zagoričnik.

7 min

Jasmina Cibic je svetovno priznana slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Prejela je eno najpomembnejših britanskih nagrad za umetnost, Jarmanovo nagrado, ki jo podeljujejo najboljšim inovativnim filmskim ustvarjalcem. Na gigantskem sejmu umetnosti FRIEZE jo v sivi in deževni angleški prestolnici jo pred mikrofon vabi Nina Zagoričnik.

Fotografska razstava "Moja brazgotina, moje življenje"

11. 10. 2022

V Sloveniji je transplantacijska dejavnost izjemno dobro razvita in na karti svetovnih transplantacijskih centrov smo zelo visoko, prav tako je Slovenija ena od osmih držav, vključenih v organizacijo Eurotransplant. Od leta 2012, z izjemo zadnjih dveh let, imamo na milijon prebivalcev največje število presaditev srca, v zadnjih letih so iz nič razvili program presaditve pljuč, imamo odličen program presaditve ledvic in jeter. Transplantacijske dejavnosti pa ni brez donatorske. V začetku oktobra je bilo na čakalnem sezamu za presaditev organov 155 bolnikov, za srce 61, za ledvico 78, jetra 14. Število čakajočih na organe se povečuje, za srce je čakalna doba 240 dni, za urgentne presaditve 55. Ker je darovanje organov še vedno tabujska tema, je temu, da bi se o tem več govorilo in da bi ljudi spodbudilo k opredelitvi, namenjena fotografska razstava "Moja brazgotina, moje življenje". Ta je za zdaj na ogled v lobiju ljubljanskega Kliničnega centra, a se bo selila po različnih mestih in razstavnih prostorih po Sloveniji.

11 min

V Sloveniji je transplantacijska dejavnost izjemno dobro razvita in na karti svetovnih transplantacijskih centrov smo zelo visoko, prav tako je Slovenija ena od osmih držav, vključenih v organizacijo Eurotransplant. Od leta 2012, z izjemo zadnjih dveh let, imamo na milijon prebivalcev največje število presaditev srca, v zadnjih letih so iz nič razvili program presaditve pljuč, imamo odličen program presaditve ledvic in jeter. Transplantacijske dejavnosti pa ni brez donatorske. V začetku oktobra je bilo na čakalnem sezamu za presaditev organov 155 bolnikov, za srce 61, za ledvico 78, jetra 14. Število čakajočih na organe se povečuje, za srce je čakalna doba 240 dni, za urgentne presaditve 55. Ker je darovanje organov še vedno tabujska tema, je temu, da bi se o tem več govorilo in da bi ljudi spodbudilo k opredelitvi, namenjena fotografska razstava "Moja brazgotina, moje življenje". Ta je za zdaj na ogled v lobiju ljubljanskega Kliničnega centra, a se bo selila po različnih mestih in razstavnih prostorih po Sloveniji.

Priporočilo: Robi Šabec

7. 10. 2022

Robi Šabec je literarni kritik, novinar, pisatelj, pa tudi avtor didaktičnih slikanic za otroke, ki se je s kulturo začel ukvarjati, ko je pod okriljem Kluba idrijskih študentov organiziral različne kulturne dogodke. Pred leti se je kot soavtor podpisal pod dokumentarni film o idrijski punk skupini Kuzle, po njegovi ideji in scenariju pa je nastal tudi novi dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča.

1 min

Robi Šabec je literarni kritik, novinar, pisatelj, pa tudi avtor didaktičnih slikanic za otroke, ki se je s kulturo začel ukvarjati, ko je pod okriljem Kluba idrijskih študentov organiziral različne kulturne dogodke. Pred leti se je kot soavtor podpisal pod dokumentarni film o idrijski punk skupini Kuzle, po njegovi ideji in scenariju pa je nastal tudi novi dokumentarni film Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča.

Prostor: Novi pristopi k oblikovanju prostora

6. 10. 2022

Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije

10 min

Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije

Primeri inšpektorja Vrenka

4. 10. 2022

Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.

8 min

Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.

Knjižni prvenec Mete Hočevar

3. 10. 2022

Meta Hočevar je arhitektka in scenografka, avtorica cele vrste gledaliških predstav v Sloveniji in tujini. Letos je izšel njen literarni prvenec Drobnarije, čudoviti okruški iz njenega življenja in časa.

9 min

Meta Hočevar je arhitektka in scenografka, avtorica cele vrste gledaliških predstav v Sloveniji in tujini. Letos je izšel njen literarni prvenec Drobnarije, čudoviti okruški iz njenega življenja in časa.

Priporočilo: dr. Tanja Roženbergar

30. 9. 2022

Priporoča dr. Tanja Roženbergar, kustosinja za obrt in trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je pred kratkim skupaj z Marijo Mojco Terčelj prejela odlikovanje za vodenje razstavnega projekta La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.

1 min

Priporoča dr. Tanja Roženbergar, kustosinja za obrt in trgovino v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je pred kratkim skupaj z Marijo Mojco Terčelj prejela odlikovanje za vodenje razstavnega projekta La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.

Prostor: Hiše naših dedov

29. 9. 2022

Hiše naših dedov je naslov projekta, ki povezuje 13 starih hiš na Zgornjem Gorenjskem. Predstavitev je včeraj potekala na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni nad Mojstrano. Domačija je prejela nagrado Europa Nostra, ki jo Evropska unija podeluje za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi. O starosti hiše veliko povedo ohranjene listine, najstarejša nosi letnico 1605. Leta 1993 odkupil Triglavski narodni park in jo uredil v muzej, ki je danes odprt za javnost.

7 min

Hiše naših dedov je naslov projekta, ki povezuje 13 starih hiš na Zgornjem Gorenjskem. Predstavitev je včeraj potekala na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni nad Mojstrano. Domačija je prejela nagrado Europa Nostra, ki jo Evropska unija podeluje za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi. O starosti hiše veliko povedo ohranjene listine, najstarejša nosi letnico 1605. Leta 1993 odkupil Triglavski narodni park in jo uredil v muzej, ki je danes odprt za javnost.

Tržaške prikazni: O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča

27. 9. 2022

Dušan Jelinčič, pisatelj, novinar, alpinist in zaveden tržaški Slovenec, za Baško grapo pravi, da je njegov morda tretji ali četrti dom. Njegov oče je mlada leta preživel v Podmelcu pri Kneži, dom na Črni prsti je poimenovan po njem. In tudi zato, ker ko govorimo o Dušanu Jelinčiču, ne moremo mimo njegovega očeta Zorka, je bila ena izmed projekcij dokumentarnega filma Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča v Podbrdu. Film, posnet na pobudo in po scenariju pisatelja in literarnega kritika Robija Šabca, je režiral Dušan Moravec, nastal pa je v produkciji Friendly Production ter v koprodukciji z RTV Slovenija in Zavodom Vesnik.

10 min

Dušan Jelinčič, pisatelj, novinar, alpinist in zaveden tržaški Slovenec, za Baško grapo pravi, da je njegov morda tretji ali četrti dom. Njegov oče je mlada leta preživel v Podmelcu pri Kneži, dom na Črni prsti je poimenovan po njem. In tudi zato, ker ko govorimo o Dušanu Jelinčiču, ne moremo mimo njegovega očeta Zorka, je bila ena izmed projekcij dokumentarnega filma Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča v Podbrdu. Film, posnet na pobudo in po scenariju pisatelja in literarnega kritika Robija Šabca, je režiral Dušan Moravec, nastal pa je v produkciji Friendly Production ter v koprodukciji z RTV Slovenija in Zavodom Vesnik.

Priporočilo: Klara Kuk

23. 9. 2022

Klara Kuk je ena izmed najbolj perspektivnih mladih gledaliških igralk. V letošnji sezoni jo gledamo na treh gledaliških odrih: na Ptuju, v Mini teatru in na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V predstavi Kdo se boji Virginije Woolf, ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, igra skupaj z Benjaminom Krnetičem mlad zaljubljeni par. V predstavi Idiot Fjodora Mihajloviča Dostojevskega pa se je vživela v lik Aglaje, ki je v svojih rosnih dvajsetih do ušes zaljubljena v dobroto in iskrenost Miškina. Vmes, pravi Klara Kuk, pa najraje bere, še posebej, če tisti dan pada dež.

3 min

Klara Kuk je ena izmed najbolj perspektivnih mladih gledaliških igralk. V letošnji sezoni jo gledamo na treh gledaliških odrih: na Ptuju, v Mini teatru in na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. V predstavi Kdo se boji Virginije Woolf, ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, igra skupaj z Benjaminom Krnetičem mlad zaljubljeni par. V predstavi Idiot Fjodora Mihajloviča Dostojevskega pa se je vživela v lik Aglaje, ki je v svojih rosnih dvajsetih do ušes zaljubljena v dobroto in iskrenost Miškina. Vmes, pravi Klara Kuk, pa najraje bere, še posebej, če tisti dan pada dež.

Prostor: Center koliščarjev na Igu

22. 9. 2022

Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Pri tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa.

11 min

Na Igu je zrasel nov arheološki park, ki predstavlja edinstveno kulturno dediščino. Rekonstrukcija naselbine s petimi hišami predstavlja vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ki deluje kot muzej na prostem. Pri tem projektu je šest let intenzivno delalo pet sodelavcev z Inštituta za arheologijo, med njimi tudi Elena Leghissa.

14. Sonica in razstava Max capacity – Mixed reviews

20. 9. 2022

V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.

12 min

V Ljubljani se je danes z umetniškim programom začel letošnji mednarodni festival Sonica. Festival eksperimentalne elektronske glasbe in zvočnih umentnosti s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi oblikami, bo že štirinajstič pretresal sodobne smernice na presečišču umetnosti, tehnologije in glasbe. Na petih festivalskih prizoriščih v Ljubljani se bodo do sobote, 24. septembra, vrstili zvočni dogodki, instalacije, avdio-vizualni performansi, koncerti, DJ-seti in konferenca. Sodelovalo bo več kot 20 tujih in domačih umetnikov.

V spomin Radku Poliču - Racu

19. 9. 2022

S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.

6 min

S svojim velikanskim opusom se je zapisal med največje slovenske igralce. Nastopil je v več kot 100 gledaliških predstavah in prav toliko filmih. Je neizbrisljivo vtkan v slovensko gledališko in filmsko krajino. Star je bil 80 let.

Poletni namig: Nika Pengal

16. 9. 2022

V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.

1 min

V današnjem poletnem namigu se bomo spomnili na čebele. Na letošnji svetovni dan čebel je pri nas namreč izšla knjiga Skrivnosti gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov skozi zgodbo iz vsakdanjega življenja. Avtorica te je Nika Pengal, mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka, ki je knjigo napisala skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom. In prav s čebelami bo povezan današnji knjižni namig Nike Pengal, ki je še vedno ena mlajših apiterapevtk pri nas.

Edino mesto na svetu, do katerega modernizacija ni prišla

15. 9. 2022

Kultura 202.

9 min

Kultura 202.

Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev

15. 9. 2022

Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.

6 min

Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.

Prevzetnost in pristranost narodne noše v Umetnostni galeriji Maribor

13. 9. 2022

Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.

7 min

Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.

Razstava o akademskem kiparju Ivanu Štreklju

12. 9. 2022

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.

6 min

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.

Poletni namig: Andrej Šifrer

9. 9. 2022

Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.

1 min

Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.

Beneški filmski festival predstavlja filme, ki ne bodo le zapolnili kinodvorane po svetu, temveč tudi listo za oskarje

8. 9. 2022

Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.

12 min

Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.

Miran Zupanič: Sarajevo Safari

6. 9. 2022

O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.

19 min

O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.

Alamut, svetovna premiera projekta skupine Laibach

5. 9. 2022

Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.

9 min

Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.

Poletni namig: Tobias Putrih

2. 9. 2022

Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?

1 min

Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?

Prostor: Skriti kotički Benetk

1. 9. 2022

Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.

4 min

Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.

17. Front@

1. 9. 2022

Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti

7 min

Mednarodni festival sodobnega plesa v Murski Soboti

79. mednarodni filmski festival

31. 8. 2022

Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?

6 min

Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?

Festival sodobnega plesa Platforma

31. 8. 2022

Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.

3 min

Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.

8. Hiša na hribu in razstava 0.22

30. 8. 2022

V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …

12 min

V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …

Poletni namig: Hana Čeferin

26. 8. 2022

Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.

2 min

Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.

Prostor: Gozd kot preoblegan ekosistem

25. 8. 2022

Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.

13 min

Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.

Črnfest in Kranj Foto Fest

24. 8. 2022

Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.

9 min

Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.

Muzikal Povodni mož in festival Zmaj 'ma mlade

23. 8. 2022

70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni

10 min

70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni

26. Dnevi poezije in vina in 8. Letni Kinodvor

22. 8. 2022

Kulturna dogajanja na Ptuju in v Ljubljani

7 min

Kulturna dogajanja na Ptuju in v Ljubljani

Poletni namig: Lea Kukovičič

19. 8. 2022

Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?

2 min

Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?

Prostor: Palme so najbolj trpežne tam, kjer so doma

18. 8. 2022

Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.

10 min

Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.

25. festival Mladi levi

17. 8. 2022

Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.

12 min

Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.

22. Jazzinty z geslom "zvok mladosti in prihodnosti"

16. 8. 2022

Kultura 202.

9 min

Kultura 202.

8. FeKK - Skrivno življenje

15. 8. 2022

V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.

11 min

V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.

Mednarodna razstava v Galeriji ŠKUC

15. 8. 2022

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.

6 min

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.

Dubrovnik in Dubravka (Tomšič Srebotnjak)

13. 8. 2022

Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.

7 min

Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.

Poletni namig: Barbara Rajgelj

12. 8. 2022

Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....

1 min

Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....

Zgodba o Savi

11. 8. 2022

Slovenski dokumentarni film

22 min

Slovenski dokumentarni film

Sonate na Soči

10. 8. 2022

Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi

5 min

Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi

Razstava Vladimir Makuc: Retrospektiva

9. 8. 2022

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

10 min

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

Tri dni glasbe, druženj in tudi smeti

8. 8. 2022

Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu

12 min

Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu

Poletni namig: Žigan Krajnčan

5. 8. 2022

Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?

3 min

Žigan Krajnčan je glasbenik, plesalec, koreograf, igralec in performer, ki razvija idejo integralnega ustvarjanja. Trenutno pripravlja glasbeni album Fusion Reactor, na katerem z avtorsko glasbo in plesom potuje med številnimi žanri. Kaj pa Žigan Kranjčan priporoča za poletje?

Prostor: Prenovljeno otroško igrišče Tivoli

4. 8. 2022

Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.

11 min

Prenovljeno otroško igrišče Tivoli je eno najsodobnejših otroških igrišč v Evropi. Otroke vseh starosti čakajo premišljeno izbrana, sodobna in kakovostna igrala, s katerimi zagotavljamo še zabavnejšo, a hkrati varno igro.

Premiera slovenskega filma Orkester

3. 8. 2022

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.

8 min

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli.

Poletni glasbeni večeri na Largu pri špini v Izoli

2. 8. 2022

Kako so slišati četrtkovi večeri v izolski Ljubljanski ulici, ko lahko obiskovalci prisluhnejo slovenskim izvajalcem in avtorjem?

13 min

Kako so slišati četrtkovi večeri v izolski Ljubljanski ulici, ko lahko obiskovalci prisluhnejo slovenskim izvajalcem in avtorjem?

Motovun, 277 metrov nad realnostjo

1. 8. 2022

Motovunski filmski festival je prostor, kjer nastaja umetnost, je prepričana 20-letna prostovoljka na festivalu Klara Jovanov. Na enem mestu so zbrani filmi, ki premikajo kritično razmišljanje in meje filmske industrije. Festival obiskujejo predvsem ljubitelji filma, ki se ne ženejo za kredibilnostjo ali družbenim statusom. Filmski festival v Motovunu je bil vedno poseben predvsem zaradi lokacije. Selektorka glavnega programa Milena Zajović pravi, da za motovunski festival velja, da je 277 metrov nad realnostjo. “To je nadmorska višina tega griča. Mi se trudimo, da v letih, kakršno je letos, ko okoliščine niso idealne, ko je prisotna tudi negotovost, ustvarimo majhen odmik, kjer se lahko ljudje mentalno in čustveno odpočijejo. Želimo jim prinesti nekaj filmske magije, ki je na tem festivalu res posebna, saj tukaj ljudje ostanejo po 5 dni. In vse, kar se zgodi na Motovunu, tukaj ostane. Obenem pa to ostane v srcu celo leto.” Včasih je bil festival popularna in obvezna poletna destinacija tako tistih, ki so bili povezani s filmsko umetnostjo, kot drugih, ki so si samo želeli drugačnega poletnega odklopa. A tako kot preostali podobni dogodki tudi motovunski ni imun na težke razmere, ki so zajele kulturni sektor. Naslednje leto je na sporedu 25 edicija festivala, nato pa organizatorje čaka veliko odprtih vprašanj, med njimi je tudi o lokaciji - o mestu Motovun, ki je v letih delovanja filmskega festivala postal ena glavnih turističnih destinacij osrčja Istre.

8 min

Motovunski filmski festival je prostor, kjer nastaja umetnost, je prepričana 20-letna prostovoljka na festivalu Klara Jovanov. Na enem mestu so zbrani filmi, ki premikajo kritično razmišljanje in meje filmske industrije. Festival obiskujejo predvsem ljubitelji filma, ki se ne ženejo za kredibilnostjo ali družbenim statusom. Filmski festival v Motovunu je bil vedno poseben predvsem zaradi lokacije. Selektorka glavnega programa Milena Zajović pravi, da za motovunski festival velja, da je 277 metrov nad realnostjo. “To je nadmorska višina tega griča. Mi se trudimo, da v letih, kakršno je letos, ko okoliščine niso idealne, ko je prisotna tudi negotovost, ustvarimo majhen odmik, kjer se lahko ljudje mentalno in čustveno odpočijejo. Želimo jim prinesti nekaj filmske magije, ki je na tem festivalu res posebna, saj tukaj ljudje ostanejo po 5 dni. In vse, kar se zgodi na Motovunu, tukaj ostane. Obenem pa to ostane v srcu celo leto.” Včasih je bil festival popularna in obvezna poletna destinacija tako tistih, ki so bili povezani s filmsko umetnostjo, kot drugih, ki so si samo želeli drugačnega poletnega odklopa. A tako kot preostali podobni dogodki tudi motovunski ni imun na težke razmere, ki so zajele kulturni sektor. Naslednje leto je na sporedu 25 edicija festivala, nato pa organizatorje čaka veliko odprtih vprašanj, med njimi je tudi o lokaciji - o mestu Motovun, ki je v letih delovanja filmskega festivala postal ena glavnih turističnih destinacij osrčja Istre.

Poletni namig: Katja Preša

29. 7. 2022

Kaj priporoča v poletno branje?

1 min

Kaj priporoča v poletno branje?

Prostor: Kako revitalizirati soline?

28. 7. 2022

Šola solinarstva kot evropsko središče za nova delovna mesta

6 min

Šola solinarstva kot evropsko središče za nova delovna mesta

Glasbe sveta 2022

27. 7. 2022

Glasbe sveta je festival, ki že več kot desetletje povezuje Gorico, Novo Gorico in širši obmejni prostor. Osredotoča se na predstavljanje različnih glasb z vseh koncev sveta, od antičnih ljudskih tradicij do sodobnih mutacij starih in novih zvokov iz urbanih metropol.

5 min

Glasbe sveta je festival, ki že več kot desetletje povezuje Gorico, Novo Gorico in širši obmejni prostor. Osredotoča se na predstavljanje različnih glasb z vseh koncev sveta, od antičnih ljudskih tradicij do sodobnih mutacij starih in novih zvokov iz urbanih metropol.

Priporočilo: Beti Žerovc

22. 7. 2022

Poletje je čas za obisk razstav, prav gotovo je priporočen ogled fotografij kontroverzne italijanske fotoreporterke Letizie Battaglia, znane tudi kot fotografinje mafije, v Galeriji Jakopič. Še eno priporočilo, ki je lahko tudi poletni namig, povezan s fotografijo, pa nam daje doktorica Beti Žerovc, izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.

2 min

Poletje je čas za obisk razstav, prav gotovo je priporočen ogled fotografij kontroverzne italijanske fotoreporterke Letizie Battaglia, znane tudi kot fotografinje mafije, v Galeriji Jakopič. Še eno priporočilo, ki je lahko tudi poletni namig, povezan s fotografijo, pa nam daje doktorica Beti Žerovc, izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Dubrovnik postaja zabaviščni park

21. 7. 2022

Nina Zagoričnik se oglaša iz zgodovinskega Dubrovnika, ki v svojem večnem kamnu deluje kot pravljično mesto. Tam potekajo legendarne 73. Dubrovniške poletne igre, nekoč prava meka svetovne glasbene in gledališke elite, zadnji dve desetletji pa zaradi drastičnega pomanjkanja finančnih sredstev, ohranjajo skromno, a še vedno zanimivo podobo nekdanjega mediteranskega festivala. O festivalu ter mestu, ki se mu zdi, da postaja pravi zabaviščni park, pa spregovori tudi režiser Karpo Godina.

13 min

Nina Zagoričnik se oglaša iz zgodovinskega Dubrovnika, ki v svojem večnem kamnu deluje kot pravljično mesto. Tam potekajo legendarne 73. Dubrovniške poletne igre, nekoč prava meka svetovne glasbene in gledališke elite, zadnji dve desetletji pa zaradi drastičnega pomanjkanja finančnih sredstev, ohranjajo skromno, a še vedno zanimivo podobo nekdanjega mediteranskega festivala. O festivalu ter mestu, ki se mu zdi, da postaja pravi zabaviščni park, pa spregovori tudi režiser Karpo Godina.

Koncertna razglednica: Rolling Stones je največji bend na svetu. Pika.

18. 7. 2022

"Kot so piramide v Egiptu, kot je Mona Lisa v Louvru, to so Rolling Stonesi v glasbi. Ni ga benda, ki bi se lahko primerjal z njimi." - Tadej Košmerl, Koncerti.net Angleška zasedba The Rolling Stones velja za eno najbolj uspešnih skupin vseh časov. Po svetu je prodala več kot 240 milijonov izvodov albumov, osvojila več prestižnih glasbenih nagrad ter dobila tudi svoje mesto v Dvorani slavnih rokenrola. Klara Zupančič se je v petek odpravila na Dunaj, kjer je zasedba The Rolling Stones v sklopu koncertne turneje Sixty nastopila na največjem avstrijskem stadionu. Več sogovornikov, ki sem jih ujela med čakanjem na koncert, je člane zasedbe označilo za legende, ki vedno pripravijo spektakel. Že v uvodu koncerta se je skupina poklonila pokojnemu Charlieju Wattsu, s čimer so izzvali bučen aplavz, ki ni pojenjal niti v nadaljevanju. Obiskovalci smo lahko slišali nekatere najbolj prepoznavne skladbe skupine, ki so skozi koncert sicer nihale v kvaliteti izvedbe, a je treba poudariti, da Rolling Stones prav letos slavi 60. obletnico skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti so k sodelovanju povabili tudi ukrajinski pevski zbor, ki se jim je pridružil pri izvedbi skladbe You Can’t Always Get What You Want, na svoji spletni strani pa so pripravili tudi spletno glasovanje, na katerem so lahko oboževalci označili skladbo, ki si jo na posameznem koncertu želijo slišati v živo. Na Dunaju so na tak način izbrali skladbo Wild Horses.

5 min

"Kot so piramide v Egiptu, kot je Mona Lisa v Louvru, to so Rolling Stonesi v glasbi. Ni ga benda, ki bi se lahko primerjal z njimi." - Tadej Košmerl, Koncerti.net Angleška zasedba The Rolling Stones velja za eno najbolj uspešnih skupin vseh časov. Po svetu je prodala več kot 240 milijonov izvodov albumov, osvojila več prestižnih glasbenih nagrad ter dobila tudi svoje mesto v Dvorani slavnih rokenrola. Klara Zupančič se je v petek odpravila na Dunaj, kjer je zasedba The Rolling Stones v sklopu koncertne turneje Sixty nastopila na največjem avstrijskem stadionu. Več sogovornikov, ki sem jih ujela med čakanjem na koncert, je člane zasedbe označilo za legende, ki vedno pripravijo spektakel. Že v uvodu koncerta se je skupina poklonila pokojnemu Charlieju Wattsu, s čimer so izzvali bučen aplavz, ki ni pojenjal niti v nadaljevanju. Obiskovalci smo lahko slišali nekatere najbolj prepoznavne skladbe skupine, ki so skozi koncert sicer nihale v kvaliteti izvedbe, a je treba poudariti, da Rolling Stones prav letos slavi 60. obletnico skupnega ustvarjanja. Ob tej priložnosti so k sodelovanju povabili tudi ukrajinski pevski zbor, ki se jim je pridružil pri izvedbi skladbe You Can’t Always Get What You Want, na svoji spletni strani pa so pripravili tudi spletno glasovanje, na katerem so lahko oboževalci označili skladbo, ki si jo na posameznem koncertu želijo slišati v živo. Na Dunaju so na tak način izbrali skladbo Wild Horses.

Poletni namig: Igor Štromajer

15. 7. 2022

Igor Štromajer je internetni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegova umetniška dela v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije v različnih državah. V njegovem opusu je dobrih sto del in projektov, predstavljenih na več kot 250 razstavah, bienalih in festivalih v 60 državah. Kot gostujoči umetnik predava in vodi praktične seminarje ter delavnice na različnih univerzah in inštitutih za sodobno umetnost. Novi projekt naslovljen s kubično funkcijo, ki je nastal s sodelovanjem umetnostnega zgodovinarja in kustosa Sakrowskega, je do 22. julija postavil na ogled v Aksiomi v Ljubljani.

1 min

Igor Štromajer je internetni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel več nagrad, njegova umetniška dela v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije v različnih državah. V njegovem opusu je dobrih sto del in projektov, predstavljenih na več kot 250 razstavah, bienalih in festivalih v 60 državah. Kot gostujoči umetnik predava in vodi praktične seminarje ter delavnice na različnih univerzah in inštitutih za sodobno umetnost. Novi projekt naslovljen s kubično funkcijo, ki je nastal s sodelovanjem umetnostnega zgodovinarja in kustosa Sakrowskega, je do 22. julija postavil na ogled v Aksiomi v Ljubljani.

Graška fotografija v Mariboru

13. 7. 2022

V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.

7 min

V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.

Pregledna razstava Metoda Frlica Blazina, bla, bla, bla, blato v Mestni galeriji Ljubljana

12. 7. 2022

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.

8 min

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno premislil prostor in dela temu tudi prilagodil.

Meta Grgurevič - Praskanje za zlatom

11. 7. 2022

Umetnica Meta Grgurevič združuje sodobno umetnost in znanje s področij mehanike in elektrotehnike. V središču njenega novega projekta z naslovom "Praskanje za zlatom", ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Cukrarna, je pol milimetra veliko zrno zlata.

6 min

Umetnica Meta Grgurevič združuje sodobno umetnost in znanje s področij mehanike in elektrotehnike. V središču njenega novega projekta z naslovom "Praskanje za zlatom", ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Cukrarna, je pol milimetra veliko zrno zlata.

Prostor: Od Pirana do Ankarana

7. 7. 2022

Tokrat gremo v oddaji Prostor pogledat, kje in kako se spreminja slovenski obalni pas od Ankarana do Pirana. V Žusterni so z uradno otvoritvijo kopalne sezone odprli nov obmorski park, arhitekti biroja APR iz Ljubljane razvijajo projekt nove mestne plaže Kopra, nekdanje skladišče soli Libertas, ki leži tik ob Koprski ladjedelnici, pa bo prenovljen v nov sodobni kulturni center. O slovenski obali, o njenem ravnovesju med naravo, morjem in urbanim razmišljajo osebno in profesionalno arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec ter arhitekta Matjaž Bolčina in Andraž Keršič.

11 min

Tokrat gremo v oddaji Prostor pogledat, kje in kako se spreminja slovenski obalni pas od Ankarana do Pirana. V Žusterni so z uradno otvoritvijo kopalne sezone odprli nov obmorski park, arhitekti biroja APR iz Ljubljane razvijajo projekt nove mestne plaže Kopra, nekdanje skladišče soli Libertas, ki leži tik ob Koprski ladjedelnici, pa bo prenovljen v nov sodobni kulturni center. O slovenski obali, o njenem ravnovesju med naravo, morjem in urbanim razmišljajo osebno in profesionalno arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec ter arhitekta Matjaž Bolčina in Andraž Keršič.

Odtisi in vtisi 2 & Poletje v Tivoliju 2022

6. 7. 2022

Razstava sodobne grafične produkcije v Gradu Tivoli in poletni festival

7 min

Razstava sodobne grafične produkcije v Gradu Tivoli in poletni festival

Srečanje s tržaško pisateljico Evelino Umek

5. 7. 2022

Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.

9 min

Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.

Lent pod črto

4. 7. 2022

V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent.

8 min

V Mariboru se je končal 30. Festival Lent. Ta njegova jubilejna izvedba je bogatila mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in spremljevalnim programom od 24. junija do 2. julija. V devetih dneh je sodelovalo več kot tisoč nastopajočih – folkloristi so obarvali mestne ulice, odmevna imena pa so razprodala koncerte. Nastopajoči iz 29 držav in 29 prizorišč; nekateri deli festivala so vsebinsko in organizacijsko že kar festival sami zase, kot na primer Folkart, letos že 34., Ana Desetnica in Jazz Lent.

Poletni namig: Tina Konec

1. 7. 2022

Tina Konec je umetnica, ki je v vsakem pomenu besede povezana z naravo, to odslikavajo tudi njena umetniška dela. Pred kratkim se je vrnila z rezidenčnega bivanja v Londonu, kjer so jo navdihovali mladi umetniki, predvsem umetnice, ter vse zelene površine britanske prestolnice.

2 min

Tina Konec je umetnica, ki je v vsakem pomenu besede povezana z naravo, to odslikavajo tudi njena umetniška dela. Pred kratkim se je vrnila z rezidenčnega bivanja v Londonu, kjer so jo navdihovali mladi umetniki, predvsem umetnice, ter vse zelene površine britanske prestolnice.

Prostori vztrajanja

30. 6. 2022

Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.

11 min

Mnoge stavbe med nami določajo naš vsakdan. V svojih osnovnih družbenih funkcijah, kot so zdravstvo, šolstvo, bivalni prostori, parki ter druge javne vsebine, vežejo skupaj celotno družbo. V pasaži Name in Kino Komuna je v izložbenih oknih na ogled razstava Prostori vztrajanja, dveh slovenskih raziskovalnih fotografov Petra Žargija in Tadeja Zupančiča. Vsak od njiju v okviru okolja, v katerem živi in ga odlično pozna, skozi svoj objektiv beleži in hkrati dokumentira - Peter slovenski in Tadej londonski modernizem. Zupančič raziskuje in dokumentira dediščino nekdanje slavne britanske socialne države, Žargi pa modernizem tudi onkraj njegove pojavnosti v najbolj vsakdanjem smislu. Kurator razstave je Miloš Kosec, oblikoval pa jo je Dan Adlešič.

25. Ana Desetnica

29. 6. 2022

Jubillejni 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica med 23. junijem in 3. julijem z žanrsko različnimi predstavami in intervencijami gostuje v 13-ih mestih.

5 min

Jubillejni 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica med 23. junijem in 3. julijem z žanrsko različnimi predstavami in intervencijami gostuje v 13-ih mestih.

25. SAXGO in projekt f(x)=ax3+bx2+cx+d

28. 6. 2022

Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.

11 min

Nova Gorica bo med 28. junijem in 8. julijem 2021 znova v znamenju saksofona, v različnih kontekstih klasičnih skladb, džeza in raznovrstnih drugih sodobnih slogov. 25. Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO22 v mesto in bližnjo okolico prinaša festival z najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. f(x)=ax3+bx2+cx+d pa je naslov novega projekta, ki ga bo v Aksiomi v Ljubljani med 28. junijem in 22. julijem na ogled postavil spletni umetnik z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih po svetu Igor Štromajer.

30. Festival Lent

27. 6. 2022

Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.

12 min

Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.

Poletni namig: Nipke

24. 6. 2022

Boštjan Nipič - Nipke, draveljski raper, je član kolektiva Dravle Records, tako kot njegov prijatelj in producent Damjan Jović. Skupaj sta ustvarila tako prvenec Nipke z vrsto že dobro znanih uspešnic kot drugi album z naslovom Retro, ki je ob 15-letnici njunega sodelovanja izšel 28. maja letos. Kakšen je njegov namig za poletne dni?

1 min

Boštjan Nipič - Nipke, draveljski raper, je član kolektiva Dravle Records, tako kot njegov prijatelj in producent Damjan Jović. Skupaj sta ustvarila tako prvenec Nipke z vrsto že dobro znanih uspešnic kot drugi album z naslovom Retro, ki je ob 15-letnici njunega sodelovanja izšel 28. maja letos. Kakšen je njegov namig za poletne dni?

Prostor: Hiša dvokapnica

23. 6. 2022

V oddaji Prostor nekaj premislekov o sodobnem slovenskem podeželju, kaj ga definira in kakšno ima prihodnost. Nekatere dobro premišljene umestitve v prostor kaže tudi razstava: 11x ena podeželska dvokapnica 2014-2022, v Galeriji DESSA na Židovski, v Ljubljani. Tam je bila Nina Zagoricnik;

9 min

V oddaji Prostor nekaj premislekov o sodobnem slovenskem podeželju, kaj ga definira in kakšno ima prihodnost. Nekatere dobro premišljene umestitve v prostor kaže tudi razstava: 11x ena podeželska dvokapnica 2014-2022, v Galeriji DESSA na Židovski, v Ljubljani. Tam je bila Nina Zagoricnik;

21. Festival Sanje

23. 6. 2022

Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.

5 min

Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.

Začetek jubilejnega 70. Ljubljana Festivala

21. 6. 2022

Že tradicionalno s Poletno nočjo, tokrat s sloganom Besedam moč!

6 min

Že tradicionalno s Poletno nočjo, tokrat s sloganom Besedam moč!

Letizia Battaglia

20. 6. 2022

Fotografska pot Letizie Battaglia, ki je rada poudarjala, da "ni fotografinja, temveč oseba, ki fotografira", se je začela, ko je pri 40-ih letih zapustila moža, se prvič počutila svobodno in opolnomočeno ter začel sebe in hčere preživljati sama. Rodila se je v Palermu, za katerega je vedno govorila, da ga ljubi in sovraži hkrati. Bila je ena prvih italijanskih fotoreporterk, znana predvsem po neposrednih, nazornih in pogosto strašljivih prizorih posledic dejanj in okrutnosti sicilijanske mafije. Letizii sami njene lastne fotografije tragedij, ki jih je za seboj puščala sicilijanska mafija, nikakor niso bile pri srcu, priljubljen motiv so bili otroci, predvsem deklice, v katerih je videla sebe. Razstava njenih fotografij v Galeriji Jakopič predstavlja celoten opus njenega dela, med po večini črno-belimi fotografijami je kar nekaj takih, ki so na ogled prvič. Razstavo fotografij zaokrožajo dokumentarna filma z naslovom La Mia Battaglia in Amore Amaro, ter obsežen razstavni katalog. Letizia Battaglia je umrla v Palermu prav med pripravo razstave, ki bo na ogled do 2. oktobra.

12 min

Fotografska pot Letizie Battaglia, ki je rada poudarjala, da "ni fotografinja, temveč oseba, ki fotografira", se je začela, ko je pri 40-ih letih zapustila moža, se prvič počutila svobodno in opolnomočeno ter začel sebe in hčere preživljati sama. Rodila se je v Palermu, za katerega je vedno govorila, da ga ljubi in sovraži hkrati. Bila je ena prvih italijanskih fotoreporterk, znana predvsem po neposrednih, nazornih in pogosto strašljivih prizorih posledic dejanj in okrutnosti sicilijanske mafije. Letizii sami njene lastne fotografije tragedij, ki jih je za seboj puščala sicilijanska mafija, nikakor niso bile pri srcu, priljubljen motiv so bili otroci, predvsem deklice, v katerih je videla sebe. Razstava njenih fotografij v Galeriji Jakopič predstavlja celoten opus njenega dela, med po večini črno-belimi fotografijami je kar nekaj takih, ki so na ogled prvič. Razstavo fotografij zaokrožajo dokumentarna filma z naslovom La Mia Battaglia in Amore Amaro, ter obsežen razstavni katalog. Letizia Battaglia je umrla v Palermu prav med pripravo razstave, ki bo na ogled do 2. oktobra.

Krafft in Živa književnost

14. 6. 2022

Filmski festival v Kranju in literarno-glasbeni festival v Ljubljani

12 min

Filmski festival v Kranju in literarno-glasbeni festival v Ljubljani

Cirkus je avantura, ki traja celo življenje

13. 6. 2022

Cirkus je v mestu in vse do 20. junija si lahko ogledate predstave slovenskih in tujih cirkuških izvajalcev, ki gostujejo na letošnjem mednarodnem festivalu sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Da je cirkus za vsakogar, pravijo pri združenju Cirkokrog, ki je v soboto na igrišči Športnega društva Tabor pripravilo dan skupnostnega cirkusa Človek na loncu. Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvijajo cirkus kot medij dela z ljudmi.

11 min

Cirkus je v mestu in vse do 20. junija si lahko ogledate predstave slovenskih in tujih cirkuških izvajalcev, ki gostujejo na letošnjem mednarodnem festivalu sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Da je cirkus za vsakogar, pravijo pri združenju Cirkokrog, ki je v soboto na igrišči Športnega društva Tabor pripravilo dan skupnostnega cirkusa Človek na loncu. Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvijajo cirkus kot medij dela z ljudmi.

Priporočilo: Aljoša Mislej

10. 6. 2022

“Bolje ispasti budala nego iz voza.” Tudi to je lahko dobro priporočilo, sicer pa smo vas s tem citatom spomnili na strip o Alanu Fordu, ob branju katerega je najbrž kar nekaj generacij osvojilo osnove nekdanje srbohrvaščine. Za prve slovenske izvode stripa je v 90-ih letih poskrbel Branko Gradišnik, pred časom pa je pri založbi Graffit izšla nova, slovenska izdaja legendarnega stripa, ki ga je iz italijanščine prevedel naš današnji sogovornik v knjižnem priporočilu.

1 min

“Bolje ispasti budala nego iz voza.” Tudi to je lahko dobro priporočilo, sicer pa smo vas s tem citatom spomnili na strip o Alanu Fordu, ob branju katerega je najbrž kar nekaj generacij osvojilo osnove nekdanje srbohrvaščine. Za prve slovenske izvode stripa je v 90-ih letih poskrbel Branko Gradišnik, pred časom pa je pri založbi Graffit izšla nova, slovenska izdaja legendarnega stripa, ki ga je iz italijanščine prevedel naš današnji sogovornik v knjižnem priporočilu.

Prostor: Prostor je naš

9. 6. 2022

Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabijo na ogled letošnje pregledne razstave projektov fakultete. Kot pravijo, je prostor naš in vsakokratno vsakogaršnji.

11 min

Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabijo na ogled letošnje pregledne razstave projektov fakultete. Kot pravijo, je prostor naš in vsakokratno vsakogaršnji.

Kamerat: Filmi v rudarskem rovu

9. 6. 2022

Pred dvema dnevoma so v Hrastniku predstavili program drugega festivala delavskega filma Kamerat. Tudi letos bodo projekcije filmov v izjemnih ambientih industrijske dediščine. Tam je bil tudi Gorazd Rečnik, ki se je ogledal tudi eno od prizorišč, kjer bodo letos prikazovali filme – rudarski rov.

6 min

Pred dvema dnevoma so v Hrastniku predstavili program drugega festivala delavskega filma Kamerat. Tudi letos bodo projekcije filmov v izjemnih ambientih industrijske dediščine. Tam je bil tudi Gorazd Rečnik, ki se je ogledal tudi eno od prizorišč, kjer bodo letos prikazovali filme – rudarski rov.

Filozofija se je rodila v vrtovih

6. 6. 2022

Ne le, da se je filozofija zahodnega sveta rodila na vrtovih, po katerih so hodili starogrški filozofi, vrt je tudi prostor za mitološke zgodbe. Za peteršilj so nekoč verjeli, da uspeva le dobremu človeku in da gre seme, preden vzklije, kar devetkrat k hudiču in tisto, ki ni vzklilo, je gotovo vzel sam vrag. Še več takih zgodb o zanimivih rastlinah, zelenjavi in ljudeh, ki so jo imel radi, je zbranih v knjigi, ki je izšla pri Mladinski knjigi, Fižolozofija, dramaturginje, novinarke in odlične zapisovalke besed Irene Štaudohar. Eno prvih semen, ki ga je posadila sama, je bilo seme boba, rastline, ki so jo Pitagorejci zaradi oblike zrna, ki spominja na moška moda, sovražili.

12 min

Ne le, da se je filozofija zahodnega sveta rodila na vrtovih, po katerih so hodili starogrški filozofi, vrt je tudi prostor za mitološke zgodbe. Za peteršilj so nekoč verjeli, da uspeva le dobremu človeku in da gre seme, preden vzklije, kar devetkrat k hudiču in tisto, ki ni vzklilo, je gotovo vzel sam vrag. Še več takih zgodb o zanimivih rastlinah, zelenjavi in ljudeh, ki so jo imel radi, je zbranih v knjigi, ki je izšla pri Mladinski knjigi, Fižolozofija, dramaturginje, novinarke in odlične zapisovalke besed Irene Štaudohar. Eno prvih semen, ki ga je posadila sama, je bilo seme boba, rastline, ki so jo Pitagorejci zaradi oblike zrna, ki spominja na moška moda, sovražili.

Priporočilo: Boris Kopitar

3. 6. 2022

V dnevih, ko odštevamo do 16. junija, do 50-letnice vala 202, se spominjamo tudi nekdanjih sodelavcev, novinarjev in voditeljev, ki so v 50 letni zgodovini sooblikovali program Vala 202. Eden takih je tudi voditelj, pevec in scenarist Boris Kopitar, ki je prav na Valu 202 začel svojo voditeljsko pot. Kot se spomni, je bil eden izmed več kot tristotih, ki so takrat, sredi sedemdesetih let, poslali prošnjo za delo na Valu 202. Bil je voditelj in novinar, ki si je izmislil rubriko Kaj bom bil, ko bom velik. Katero knjigo pa si je domislil za knjižno priporočilo?

2 min

V dnevih, ko odštevamo do 16. junija, do 50-letnice vala 202, se spominjamo tudi nekdanjih sodelavcev, novinarjev in voditeljev, ki so v 50 letni zgodovini sooblikovali program Vala 202. Eden takih je tudi voditelj, pevec in scenarist Boris Kopitar, ki je prav na Valu 202 začel svojo voditeljsko pot. Kot se spomni, je bil eden izmed več kot tristotih, ki so takrat, sredi sedemdesetih let, poslali prošnjo za delo na Valu 202. Bil je voditelj in novinar, ki si je izmislil rubriko Kaj bom bil, ko bom velik. Katero knjigo pa si je domislil za knjižno priporočilo?

Pesem za Laro: Ujetnica časa

1. 6. 2022

V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.

7 min

V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.

18. Kino Otok in Levitan

31. 5. 2022

Mednarodni filmski festival v Izoli in premiera v novomeškem Anton Podbevšek Teatru.

12 min

Mednarodni filmski festival v Izoli in premiera v novomeškem Anton Podbevšek Teatru.

Pogovor z umetniškim direktorjem festivala 57. Borštnikovo srečanje Alešem Novakom

30. 5. 2022

V Mariboru se je ob 14. uri s programom Mlado gledališče začel 57. festival Borštnikovo srečanje, ki bo potekal vse do 12. junija. Tekmovalni del festivala, ki ponuja pregled najboljše slovenske gledališke produkcije, se bo začel v četrtek, slovesno ga bodo odprli v petek. Borštnikovo srečanje, ki ponuja tudi pester spremljevalni program, poleg domačih in tujih predstav več strokovnih dogodkov, pogovore z ustvarjalci, koncerte, razstave, bodo sklenili 12. junija s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Borštnikov prstan bodo letos nadeli igralcu Ivu Barišiču, dolgoletnemu članu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.

12 min

V Mariboru se je ob 14. uri s programom Mlado gledališče začel 57. festival Borštnikovo srečanje, ki bo potekal vse do 12. junija. Tekmovalni del festivala, ki ponuja pregled najboljše slovenske gledališke produkcije, se bo začel v četrtek, slovesno ga bodo odprli v petek. Borštnikovo srečanje, ki ponuja tudi pester spremljevalni program, poleg domačih in tujih predstav več strokovnih dogodkov, pogovore z ustvarjalci, koncerte, razstave, bodo sklenili 12. junija s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Borštnikov prstan bodo letos nadeli igralcu Ivu Barišiču, dolgoletnemu članu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.

BIO27: Supervernakularno

26. 5. 2022

V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.

6 min

V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.

Sejem Liber.ac predstavlja bogastvo slovenskega znanstvenega založništva

25. 5. 2022

Sejem akademske knjige Liber.ac se je po dveh letih spletnih različic vrnil v Foersterjev vrt v Ljubljani. Tokrat prinaša tudi bogat spremljevalni program in se uveljvalja kot specializiran tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja kulturno-komunikacijsko središče, ki povezuje vse akterje s področja akademske knjige. Pri nas letno izide več kot 1000 znanstvenih publikacij, ki najdejo mesto tudi na policah najuglednejših svetovnih knjižnic, medtem ko v domači javnosti mnogokrat ostajajo prezrte.

3 min

Sejem akademske knjige Liber.ac se je po dveh letih spletnih različic vrnil v Foersterjev vrt v Ljubljani. Tokrat prinaša tudi bogat spremljevalni program in se uveljvalja kot specializiran tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja kulturno-komunikacijsko središče, ki povezuje vse akterje s področja akademske knjige. Pri nas letno izide več kot 1000 znanstvenih publikacij, ki najdejo mesto tudi na policah najuglednejših svetovnih knjižnic, medtem ko v domači javnosti mnogokrat ostajajo prezrte.

16. Svetovna gverila

24. 5. 2022

Letošnji 16. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila osvetljuje različne prostore v središču Ljubljane, pa tudi v nekaterih bolj oddaljenih predelih mesta. Osrednje prizorišče dogajanja je tudi tokrat galerija Vžigalica, kjer je na ogled osrednja festivalska razstava.

10 min

Letošnji 16. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila osvetljuje različne prostore v središču Ljubljane, pa tudi v nekaterih bolj oddaljenih predelih mesta. Osrednje prizorišče dogajanja je tudi tokrat galerija Vžigalica, kjer je na ogled osrednja festivalska razstava.

Priporočilo: Matej Povše

20. 5. 2022

Fotoreporter je avtor razstave To je vojna! Razstavljene fotografije so nastale med tritedenskim snemanjem dogodkov v Kijevu in njegovi okolici ter mestu Lvov. Nahajajo se v osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše, kjer je avtor predstavil 9 fotografij. Na zapisovanje dogodkov v Ukrajini se je odpravil takoj po začetku vojne. Njegovo knjižno priporočilo je kakopak v znamenju Ukrajine, filmsko pa … v znamenju današnjega svetovnega dneva čebel. In še pozor: razstavo To je vojna! v atriju ljubljanske Mestne hiše si lahko ogledate le še do nedelje, 22. maja.

1 min

Fotoreporter je avtor razstave To je vojna! Razstavljene fotografije so nastale med tritedenskim snemanjem dogodkov v Kijevu in njegovi okolici ter mestu Lvov. Nahajajo se v osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše, kjer je avtor predstavil 9 fotografij. Na zapisovanje dogodkov v Ukrajini se je odpravil takoj po začetku vojne. Njegovo knjižno priporočilo je kakopak v znamenju Ukrajine, filmsko pa … v znamenju današnjega svetovnega dneva čebel. In še pozor: razstavo To je vojna! v atriju ljubljanske Mestne hiše si lahko ogledate le še do nedelje, 22. maja.

Majski salon 2022

17. 5. 2022

Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo, pripravljajo jo namreč že od leta 1909 in predstavlja tradicionalno letno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so doslej le dvakrat pripravili izven Ljubljane, in sicer v Ajdovščini in lani v Kopru, letos pa so predstavitev sodobne likovne umetnosti umestili v veliko razstavišče Kibla Portal v Mariboru. Tam je na letošnji razstavi Majski salon, ki tokrat nosi naslov MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev, razstavljenih skoraj 700 likovnih del 220 sodelujočih umetnikov in umetnic.

6 min

Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo, pripravljajo jo namreč že od leta 1909 in predstavlja tradicionalno letno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so doslej le dvakrat pripravili izven Ljubljane, in sicer v Ajdovščini in lani v Kopru, letos pa so predstavitev sodobne likovne umetnosti umestili v veliko razstavišče Kibla Portal v Mariboru. Tam je na letošnji razstavi Majski salon, ki tokrat nosi naslov MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev, razstavljenih skoraj 700 likovnih del 220 sodelujočih umetnikov in umetnic.

Vodnik po transverzali

16. 5. 2022

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.

12 min

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.

Življenje je sen - premiera v Drami SNG Maribor

14. 5. 2022

Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.

3 min

Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.

Priporočilo: Luka Kropivnik

13. 5. 2022

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.

2 min

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.

Prostor: Nova avtobusna postaja

12. 5. 2022

V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.

6 min

V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.

Razstava Back to Black

11. 5. 2022

Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.

5 min

Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.

France Marolt, poklon

10. 5. 2022

France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.

11 min

France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.

Na Radiu Študent je že 10 let na sporedu edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji »Kontrola leta«

9. 5. 2022

9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.

11 min

9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.

Ilustracije Hane Stupica in slike Tine Dobrajc

7. 6. 2022

V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.

10 min

V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.

Priporočilo: Dragan Barbutovski

6. 5. 2022

Letos zaznamujemo 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Na ti dve obletnici bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb.", katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Nekatere zgodbe so že objavljene na spletnem portalu rtvslo.si. Vodja projekta je Dragan Barbutovski, sicer direktor British Councila v Sloveniji.

2 min

Letos zaznamujemo 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Na ti dve obletnici bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb.", katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Nekatere zgodbe so že objavljene na spletnem portalu rtvslo.si. Vodja projekta je Dragan Barbutovski, sicer direktor British Councila v Sloveniji.

Prostor: 20 let Zbornice za arhitekturo in prostor

5. 5. 2022

Kultura 202.

6 min

Kultura 202.

Radijska igra o usodi Marine Melhiorce

5. 5. 2022

Danes ob 22.05 bo na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS premiera radijske igre »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce, o usodi Marine Melhiorce, ki ni le tihotapila živega srebra, pač pa je za zdaj tudi najstarejša poimensko znana prekupčevalka s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega. Radijska igra je nastala na podlagi monodrame, v kateri v vlogi Melhiorce nastopa idrijska igralka Metka Pavšič.

8 min

Danes ob 22.05 bo na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS premiera radijske igre »Ne bojim se ne hudiča ne biriča!« Pregon tihotapke Melhiorce, o usodi Marine Melhiorce, ki ni le tihotapila živega srebra, pač pa je za zdaj tudi najstarejša poimensko znana prekupčevalka s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega. Radijska igra je nastala na podlagi monodrame, v kateri v vlogi Melhiorce nastopa idrijska igralka Metka Pavšič.

Ob slikanicah se učim marsikaj o svetu

4. 5. 2022

Manica Musil že vrsto let ustvarja avtorske slikanice in z njimi osvaja tuje založbe, mednarodni trg in mlade bralce. V večini slikanic nastopajo živali, saj ji to omogoča več ustvarjalne svobode. Trinajst slikanic, med njimi so Koza Cilka, Pobalinska pujsa, Čarobna školjka, Komar Janez in novejše Lev Robi, Slon Stane, Mravljinčar Franc ter Midva sva pujsa, so izšle v 13 prevodih. Avtorica sicer ne šteje držav, v katerih so že izdali njene slikanice, a jih imajo poleg mnogih evropskih držav tudi na Kitajskem, v Turčiji, Pakistanu, Indiji, Braziliji in še kje. Posneti risanke po slikanicah Manice Musil je najnovejši projekt, na to pa uspešna mariborska avtorica še vedno čaka, a naj bi ga slovenski ustvarjalci uresničili, in to v sodelovanju s tujimi koproducenti.

6 min

Manica Musil že vrsto let ustvarja avtorske slikanice in z njimi osvaja tuje založbe, mednarodni trg in mlade bralce. V večini slikanic nastopajo živali, saj ji to omogoča več ustvarjalne svobode. Trinajst slikanic, med njimi so Koza Cilka, Pobalinska pujsa, Čarobna školjka, Komar Janez in novejše Lev Robi, Slon Stane, Mravljinčar Franc ter Midva sva pujsa, so izšle v 13 prevodih. Avtorica sicer ne šteje držav, v katerih so že izdali njene slikanice, a jih imajo poleg mnogih evropskih držav tudi na Kitajskem, v Turčiji, Pakistanu, Indiji, Braziliji in še kje. Posneti risanke po slikanicah Manice Musil je najnovejši projekt, na to pa uspešna mariborska avtorica še vedno čaka, a naj bi ga slovenski ustvarjalci uresničili, in to v sodelovanju s tujimi koproducenti.

Postprodukcija: Iz likovne zbirke festivala Art Stays in Vegetacije

3. 5. 2022

Razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

9 min

Razstavi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

"Slovenci, Slovenke! Takoj na delo za obnovo domovine!"

2. 5. 2022

"Nema odmora, dok traje obnova!" je eden izmed stavkov, ki je v besednjaku ostal iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko je obnovo takratne države zaznamovalo udarniško delo. Temu je posvečena tudi razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, ki jo je z dokumenti iz arhivov in časopisnimi poročili pripravila zgodovinarka Gorenjskega muzeja Marija Kos. Kot pravi, so to bili časi, ki so bili prežeti z evforijo, graditvijo nove države izjemno delovne generacije, novo politično ideologijo in velikimi pričakovanji, ki pa so na koncu marsikomu prinesla lahko tudi velika razočaranja. Razstava bo na ogled do 11. junija 2022.

9 min

"Nema odmora, dok traje obnova!" je eden izmed stavkov, ki je v besednjaku ostal iz prvih let po drugi svetovni vojni, ko je obnovo takratne države zaznamovalo udarniško delo. Temu je posvečena tudi razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, ki jo je z dokumenti iz arhivov in časopisnimi poročili pripravila zgodovinarka Gorenjskega muzeja Marija Kos. Kot pravi, so to bili časi, ki so bili prežeti z evforijo, graditvijo nove države izjemno delovne generacije, novo politično ideologijo in velikimi pričakovanji, ki pa so na koncu marsikomu prinesla lahko tudi velika razočaranja. Razstava bo na ogled do 11. junija 2022.

Priporočilo: Mojca Volkar Trobevšek

29. 4. 2022

Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.

1 min

Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.

Priporočilo: Mojca Volkar Trobevšek

29. 4. 2022

Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.

1 min

Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.

Umetniki so nekoč razstavljali v izložbah trgovin

28. 4. 2022

V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.

12 min

V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.

Prostor: Iščem stanovanje… sto let organizirane stanovanjske gradnje

28. 4. 2022

Od Hutterjevega bloka v centru do pravkar dograjene soseske Pod Pekrsko gorco na drugi strani mesta v kontekstu razstave Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki se v prilagojeni različici seli v Maribor.

8 min

Od Hutterjevega bloka v centru do pravkar dograjene soseske Pod Pekrsko gorco na drugi strani mesta v kontekstu razstave Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki se v prilagojeni različici seli v Maribor.

Nove pridobitve 2010–2022 v Slovenj Gradcu in 30 let založbe Kulturni center Maribor

26. 4. 2022

Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.

12 min

Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.

Mednarodna virtualna razstava Zgodbe iz davnine v Narodnem muzeju Slovenije

25. 4. 2022

V Narodnem muzeju Slovenije so odprli virtualno razstavo Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine, ki je nastala v okviru evropskega projekta Arheološke eKrajine Podonavja in bo odslej del stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov. Na njej predstavljajo najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi. Tako je mogoče ob pomoči posebnih oča ali računalniških tablic doživeti železnodobna in rimska naselja. V železnodobnem gradišču Ulaka lahko obiskovalci muzeja virtualno obiščejo kovačijo in si ogledajo kovaško orodje, ognjišče in talilnico. V avstrijski višinski naselbini vstopijo v gomilo, si ogledajo ritualne predmete in se udeležijo pogrebnega rituala.

8 min

V Narodnem muzeju Slovenije so odprli virtualno razstavo Zgodbe iz davnine. Potovanje v nekdanje pokrajine, ki je nastala v okviru evropskega projekta Arheološke eKrajine Podonavja in bo odslej del stalne arheološke razstave Zgodbe s stičišča svetov. Na njej predstavljajo najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi. Tako je mogoče ob pomoči posebnih oča ali računalniških tablic doživeti železnodobna in rimska naselja. V železnodobnem gradišču Ulaka lahko obiskovalci muzeja virtualno obiščejo kovačijo in si ogledajo kovaško orodje, ognjišče in talilnico. V avstrijski višinski naselbini vstopijo v gomilo, si ogledajo ritualne predmete in se udeležijo pogrebnega rituala.

Priporočilo: Renata Zamida

22. 4. 2022

Na spletnem portalu rtvslo.si si lahko preberete prvo zgodbo projekta "30 let. 30 zgodb.", v katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Letos namreč obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Uredništvo nad tem literarnim projektom je prevzela Renata Zamida, sicer vršilka direktorice Centra Rog in naša današnja sogovornica v rubriki Knjižno priporočilo.

1 min

Na spletnem portalu rtvslo.si si lahko preberete prvo zgodbo projekta "30 let. 30 zgodb.", v katerem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Letos namreč obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji. Uredništvo nad tem literarnim projektom je prevzela Renata Zamida, sicer vršilka direktorice Centra Rog in naša današnja sogovornica v rubriki Knjižno priporočilo.

To je meka umetnosti

21. 4. 2022

V oddaji Prostor smo se odpravili v predverje beneškega Arzenala, velikega, morda celo največjega razstavnega prostora sodobne umetnosti na svetu, ki pa je del gigantske likovne manifestacije 59. nebeškega bienala.

8 min

V oddaji Prostor smo se odpravili v predverje beneškega Arzenala, velikega, morda celo največjega razstavnega prostora sodobne umetnosti na svetu, ki pa je del gigantske likovne manifestacije 59. nebeškega bienala.

"30 let. 30 zgodb."

21. 4. 2022

"London sem prvič obiskal leta 1982. Star sem bil sedemnajst let. Ne, ni bilo tako imenitno, kot sem si predstavljal, da bo: resda sem odkril National Theatre, ki je še vedno moje najljubše poslopje na svetu, vendar pa sem se bolj ukvarjal s tem, kako bi se lahko kljub železničarski stavki nekako prebil v Pariz, ki je bil naslednja postaja na mojem prvem velikem potovanju." Tako svojo prvo izkušnjo z Združenim kraljestvom v kratki zgodbi opiše esejist in prevajalec Tadej Zupančič, ki od leta 1991 živi v Londonu. Na letošnjo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb." V njem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Zgodbe bodo vsak teden objavljene na spletnem portalu RTVSLO.si, prva, ki jo je napisala Valentina Smej Novak, že danes.

10 min

"London sem prvič obiskal leta 1982. Star sem bil sedemnajst let. Ne, ni bilo tako imenitno, kot sem si predstavljal, da bo: resda sem odkril National Theatre, ki je še vedno moje najljubše poslopje na svetu, vendar pa sem se bolj ukvarjal s tem, kako bi se lahko kljub železničarski stavki nekako prebil v Pariz, ki je bil naslednja postaja na mojem prvem velikem potovanju." Tako svojo prvo izkušnjo z Združenim kraljestvom v kratki zgodbi opiše esejist in prevajalec Tadej Zupančič, ki od leta 1991 živi v Londonu. Na letošnjo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ter 30-letnico delovanja British Councila v Sloveniji bo spomnil projekt "30 let. 30 zgodb." V njem bo 30 slovenskih pisateljev in publicistov v kratkih zgodbah opisalo njihovo izkušnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Združenim kraljestvom. Zgodbe bodo vsak teden objavljene na spletnem portalu RTVSLO.si, prva, ki jo je napisala Valentina Smej Novak, že danes.

TV-mreža premierno v Slovenskem mladinskem gledališču

20. 4. 2022

Po istoimenskem filmu bodo nocoj v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani premierno uprizorili predstavo TV-mreža. Satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo, je po scenariju Paddyja Chayefskega leta 1976 režiral Sidney Lumet. Film je na 49. podelitvi oskarjev dobil 4 nagrade: oskarja za izvirni scenarij in tri za igralske stvaritve.

3 min

Po istoimenskem filmu bodo nocoj v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani premierno uprizorili predstavo TV-mreža. Satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo, je po scenariju Paddyja Chayefskega leta 1976 režiral Sidney Lumet. Film je na 49. podelitvi oskarjev dobil 4 nagrade: oskarja za izvirni scenarij in tri za igralske stvaritve.

9. Kurja polt

19. 4. 2022

V Ljubljani se bo začel mednarodni festival žanrskega filma Kurja polt 2022. Odprtje festivala bo ob 20.30 uri v Kinodvoru s projekcijo filma Slab dan v Black Rocku Johna Sturgesa. Letošnji, deveti festival se po lanski hibridni različici vrača v kino: v dvorani Kinodvora in Slovenske kinoteke, z izborom filmov različnih zvrsti in s spremljevalnim programom. Potekal bo do nedelje, 24. aprila.

11 min

V Ljubljani se bo začel mednarodni festival žanrskega filma Kurja polt 2022. Odprtje festivala bo ob 20.30 uri v Kinodvoru s projekcijo filma Slab dan v Black Rocku Johna Sturgesa. Letošnji, deveti festival se po lanski hibridni različici vrača v kino: v dvorani Kinodvora in Slovenske kinoteke, z izborom filmov različnih zvrsti in s spremljevalnim programom. Potekal bo do nedelje, 24. aprila.

Britanski krajinski fotograf Simon Norfolk

18. 4. 2022

"Verjamem, da se ljudje za stvari ne bomo bojevali in nam zanje ne bo mar, če jih ne bomo imeli radi." Tako pravi britanski fotograf Simon Norfolk. Čeprav je več kot 20 let delal na vojnih območjih od Afganistana do Severne Irske, se nima ne za fotoreporterja niti za vojnega fotografa. Zanimajo ga posledice spopadov, kaj so ti pustili na nekem območju in kaj je v nekdanjih britanskih kolonijah ostalo od Britanskega imperija. Rad reče, da je bolj kot fotograf arheolog. Zadnja leta se ukvarja s fotografiranjem posledic podnebnih sprememb, predvsem ledenikov. Ljudi želi prepričati, da bi se ob pogledu na njegove fotografije v ledenike zaljubili in tako spremenili svoj odnos do narave. Fotografije iz dveh serij Simona Norfolka so na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani na razstavi TALJENJE Podobe podnebnih sprememb.

16 min

"Verjamem, da se ljudje za stvari ne bomo bojevali in nam zanje ne bo mar, če jih ne bomo imeli radi." Tako pravi britanski fotograf Simon Norfolk. Čeprav je več kot 20 let delal na vojnih območjih od Afganistana do Severne Irske, se nima ne za fotoreporterja niti za vojnega fotografa. Zanimajo ga posledice spopadov, kaj so ti pustili na nekem območju in kaj je v nekdanjih britanskih kolonijah ostalo od Britanskega imperija. Rad reče, da je bolj kot fotograf arheolog. Zadnja leta se ukvarja s fotografiranjem posledic podnebnih sprememb, predvsem ledenikov. Ljudi želi prepričati, da bi se ob pogledu na njegove fotografije v ledenike zaljubili in tako spremenili svoj odnos do narave. Fotografije iz dveh serij Simona Norfolka so na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani na razstavi TALJENJE Podobe podnebnih sprememb.

Priporočilo: Peter Baroš

15. 4. 2022

Peter Baroš je vodja SIGIC – Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki se ukvarja s predstavljanjem in promocijo slovenske glasbe doma in na tujem. Je koordinator iniciative za glasbeni izvoz slovenske glasbe Music Slovenia, v imenu SIGIC-a sodeluje tudi pri snovanju konferenčnega programa showcase festivala MENT Ljubljana. Na mednarodni ravni je dejaven v zvezi HEMI, ki združuje 9 držav vzhodne, centralne in jugovzhodne Evrope in si prizadeva za uravnotežen razvoj in enake možnosti za evropski glasbeni sektor. Je podpredsednik svetovnega združenja glasbenoinformacijskih centrov IAMIC in je tudi osrednji producent prireditve Praznik glasbe, slovenske različice Fete de la Musique, ki vsako leto 21. junija po vsem svetu zaznamuje svetovni dan glasbe. Po izobrazbi je diplomirani filozof in sociolog kulture. Več let je deloval kot svetovalec za glasbo na Ministrstvu za kulturo, širši javnosti pa je poznan tudi kot saksofonist in klaviaturist skupine Zaklonišče prepeva. Kakšno je njegovo priporočilo za poslušalce in poslušalke Vala 202?

2 min

Peter Baroš je vodja SIGIC – Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki se ukvarja s predstavljanjem in promocijo slovenske glasbe doma in na tujem. Je koordinator iniciative za glasbeni izvoz slovenske glasbe Music Slovenia, v imenu SIGIC-a sodeluje tudi pri snovanju konferenčnega programa showcase festivala MENT Ljubljana. Na mednarodni ravni je dejaven v zvezi HEMI, ki združuje 9 držav vzhodne, centralne in jugovzhodne Evrope in si prizadeva za uravnotežen razvoj in enake možnosti za evropski glasbeni sektor. Je podpredsednik svetovnega združenja glasbenoinformacijskih centrov IAMIC in je tudi osrednji producent prireditve Praznik glasbe, slovenske različice Fete de la Musique, ki vsako leto 21. junija po vsem svetu zaznamuje svetovni dan glasbe. Po izobrazbi je diplomirani filozof in sociolog kulture. Več let je deloval kot svetovalec za glasbo na Ministrstvu za kulturo, širši javnosti pa je poznan tudi kot saksofonist in klaviaturist skupine Zaklonišče prepeva. Kakšno je njegovo priporočilo za poslušalce in poslušalke Vala 202?

Drago Jančar: Vsak nov roman je nastanek novega sveta

13. 4. 2022

V Mariboru je bila včeraj prva javna predstavitev najnovejšega, že 12. romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom Ob nastanku sveta. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto. V zgodbi se prepletajo zgodovinski dogodki, sanjski prizori, biblijske zgodbe in otroški spomini protagonista Danijela.

4 min

V Mariboru je bila včeraj prva javna predstavitev najnovejšega, že 12. romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom Ob nastanku sveta. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto. V zgodbi se prepletajo zgodovinski dogodki, sanjski prizori, biblijske zgodbe in otroški spomini protagonista Danijela.

Prijatelji bodo prijatelji

12. 4. 2022

Prijatelji bodo prijatelji je naslov razstave v Centru in Galeriji P 74 v Ljubljani, ki je tudi uvod novega raziskovalnega projekta o področjih vizualne umetnosti in kulture v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v Sloveniji. Do konca aprila je na ogled izbor del predstavnikov kontrakulture šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let Aleša Kermaunerja, Matjaža Hanžka, Vojina Kovača Chubbyja, Ivana Volariča-Fea, Draga Dellabernardine in Daliborja Borija Zupančiča ter predstavitev ljubljanskega društva Forum.

10 min

Prijatelji bodo prijatelji je naslov razstave v Centru in Galeriji P 74 v Ljubljani, ki je tudi uvod novega raziskovalnega projekta o področjih vizualne umetnosti in kulture v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v Sloveniji. Do konca aprila je na ogled izbor del predstavnikov kontrakulture šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let Aleša Kermaunerja, Matjaža Hanžka, Vojina Kovača Chubbyja, Ivana Volariča-Fea, Draga Dellabernardine in Daliborja Borija Zupančiča ter predstavitev ljubljanskega društva Forum.

Zgodilo se je čisto blizu nas

11. 4. 2022

Pretekli teden je minilo 30 let od začetka obleganja Sarajeva, to se je začelo 5. aprila 1992 in je trajalo 1.425 dni. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so se z razstavo z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, na ogled bo do 8. maja, spomnili na takratne dogodke z osebnimi spomini pregnancev iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred tremi desetletji zatekli v Slovenijo. Gre za prvi del razstave, drugi del bo na ogled v Galeriji Vodnikove domačije, ki je pred tremi desetletji, podobno kot KUD Franceta Prešerna, pregnancem ponudila  prostor za umetniško ustvarjanje, ljudje namreč takrat niso imeli prav veliko možnosti za vključevanje v družbo. Razstava v Galeriji Vodnikove domačije bo na ogled od 14. aprila do 5. junija.

13 min

Pretekli teden je minilo 30 let od začetka obleganja Sarajeva, to se je začelo 5. aprila 1992 in je trajalo 1.425 dni. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so se z razstavo z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, na ogled bo do 8. maja, spomnili na takratne dogodke z osebnimi spomini pregnancev iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred tremi desetletji zatekli v Slovenijo. Gre za prvi del razstave, drugi del bo na ogled v Galeriji Vodnikove domačije, ki je pred tremi desetletji, podobno kot KUD Franceta Prešerna, pregnancem ponudila  prostor za umetniško ustvarjanje, ljudje namreč takrat niso imeli prav veliko možnosti za vključevanje v družbo. Razstava v Galeriji Vodnikove domačije bo na ogled od 14. aprila do 5. junija.

Priporočilo: Maja Žunič Fabjančič

8. 4. 2022

Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta, Maja Žunič Fabjančič, nam danes v branje priporoča tole.

1 min

Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta, v katerem so začeli opozarjati na vse pozabljene ženske, ki pa so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki spomni tudi na štiri ženske, po katerih bodo v Novem mestu poimenovane nove ulice. Do zdaj sta bili po ženski tam poimenovani le dve. In vodja projekta Pozabljena polovica Novega mesta, Maja Žunič Fabjančič, nam danes v branje priporoča tole.

Krater za Bežigradom, začasni produkcijski prostor

7. 4. 2022

Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Deluje kot prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove.

11 min

Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Deluje kot prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove.

Laibach: Razstava Apokalipsa in ostale zgodbe ter muzikal Wir sind das Volk – Mi smo narod

6. 4. 2022

V prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart na Trubarjevi v Ljubljani je od 1. aprila na ogled razstava Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Lahko pa se odpravite tudi na ogled muzikala. Laibach bo ta petek v Cankarjevem domu še zadnjič v Ljubljani nastopil v muzikalu po motivih in besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja Wir sind das Volk – Mi smo narod.

4 min

V prodajni galeriji in dražbeni hiši Sloart na Trubarjevi v Ljubljani je od 1. aprila na ogled razstava Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Lahko pa se odpravite tudi na ogled muzikala. Laibach bo ta petek v Cankarjevem domu še zadnjič v Ljubljani nastopil v muzikalu po motivih in besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja Wir sind das Volk – Mi smo narod.

Leposlovne novosti novomeške Goge

5. 4. 2022

V svežnju leposlovnih novosti novomeške založbe Goga so izvirna dela slovenskih avtorjev in dva prevoda: zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, zbirka esejev Gorana Vojnovića Zbiralec strahov, roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta, prva evropska zbirka pravljic Giambattiste Basileja Zgodba zgodb in osrednje delo Franceska Petrarce Canzoniere.

10 min

V svežnju leposlovnih novosti novomeške založbe Goga so izvirna dela slovenskih avtorjev in dva prevoda: zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, zbirka esejev Gorana Vojnovića Zbiralec strahov, roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta, prva evropska zbirka pravljic Giambattiste Basileja Zgodba zgodb in osrednje delo Franceska Petrarce Canzoniere.

Lutke dveh prijateljev

4. 4. 2022

"Ko enkrat lutkarija zleze pod kožo, si izgubljen, ne moreš več iz tega in konec," se glasi eden izmed citatov Saše Kumpa. Slikar po izobrazbi je v začetku 50. let prejšnjega stoletja postal član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je služboval kot scenograf, tehnični vodja in vodja lutkovnega odra vse do upokojitve ter v tem času oblikoval več kot 200 scenografij. Zapisal pa se je tudi lutkam. Pravzaprav velja za začetnika lutkarije v Kranju. V prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine na Tomšičevi ulici številka 7 je zdaj na ogled razstava Lutke dveh prijateljev z lutkami, ki jih je Saša Kump ustvaril za Cveta Severja in za vse druge, ki so se nekoč ukvarjali z lutkami.

8 min

"Ko enkrat lutkarija zleze pod kožo, si izgubljen, ne moreš več iz tega in konec," se glasi eden izmed citatov Saše Kumpa. Slikar po izobrazbi je v začetku 50. let prejšnjega stoletja postal član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, kjer je služboval kot scenograf, tehnični vodja in vodja lutkovnega odra vse do upokojitve ter v tem času oblikoval več kot 200 scenografij. Zapisal pa se je tudi lutkam. Pravzaprav velja za začetnika lutkarije v Kranju. V prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine na Tomšičevi ulici številka 7 je zdaj na ogled razstava Lutke dveh prijateljev z lutkami, ki jih je Saša Kump ustvaril za Cveta Severja in za vse druge, ki so se nekoč ukvarjali z lutkami.

Priporočilo: Haidy Kancler

1. 4. 2022

Haidy Kancler je v prvi vrsti filmska režiserka. Na zadnjem Festivalu dokumentarnega filma smo lahko gledali njen film Smučarske sanje o puncah iz Afganistana, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in priložnost dobijo v Evropi. Je pa tudi velika ljubiteljica kolesarstva, na specialki in kot navijačica. Že nekaj let, vsako leto tudi na Giru, oblikuje tudi ženske kolesarske drese. Kaj pa Haidy Kancler priporoča v branje? Če ste za dobro kriminalko bo njeno priporočilo pravo za vas..

1 min

Haidy Kancler je v prvi vrsti filmska režiserka. Na zadnjem Festivalu dokumentarnega filma smo lahko gledali njen film Smučarske sanje o puncah iz Afganistana, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in priložnost dobijo v Evropi. Je pa tudi velika ljubiteljica kolesarstva, na specialki in kot navijačica. Že nekaj let, vsako leto tudi na Giru, oblikuje tudi ženske kolesarske drese. Kaj pa Haidy Kancler priporoča v branje? Če ste za dobro kriminalko bo njeno priporočilo pravo za vas..

Gradimo z ljudmi in ne za ljudi

31. 3. 2022

Francis Kere je Pritzkerjev nagrajenec za leto 2022, prvi arhitekt iz kakšne od afriških držav, ki je kadarkoli prejel najprestižnejšo nagrado v svetu arhitekture. Primerjajo jo celo z Nobelovo nagrado. Rojen v Burkina Fasu, danes pa živi in ustvarja v Berlinu.

8 min

Francis Kere je Pritzkerjev nagrajenec za leto 2022, prvi arhitekt iz kakšne od afriških držav, ki je kadarkoli prejel najprestižnejšo nagrado v svetu arhitekture. Primerjajo jo celo z Nobelovo nagrado. Rojen v Burkina Fasu, danes pa živi in ustvarja v Berlinu.

Razstavi Pošasti so ljudje in Nosimo naš prostor

29. 3. 2022

Kuratorska razstava v Mestni galeriji Nova Gorica in uvodna razstava sezone 2022/2023 v Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani.

10 min

Kuratorska razstava v Mestni galeriji Nova Gorica in uvodna razstava sezone 2022/2023 v Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani.

(P)ostati ženska, razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje, je razstava o ženskah, o vsaki izmed nas

28. 3. 2022

V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled občasna razstava o ženskah, ki ne govori o znanih posameznicah, ki so pisale zgodovino, ampak o vseh ženskah danes. Avtorica razstave Urška Repar je izbrala teme, ki ženske zadevajo v različnih obdobjih življenja in na različnih področjih. Od odraščanja in bremena, ki ga to prinaša, do dela, tudi tistega neplačanega, poudari tudi zgodovino molka o nasilju nad ženskami. Obiskovalke razstave so po večini ženske, ki se ob ogledu spomnijo svojih izkušenj, posamezni obiskovalci pa na marsikatero temo iz sveta žensk začnejo gledati drugače.

12 min

V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled občasna razstava o ženskah, ki ne govori o znanih posameznicah, ki so pisale zgodovino, ampak o vseh ženskah danes. Avtorica razstave Urška Repar je izbrala teme, ki ženske zadevajo v različnih obdobjih življenja in na različnih področjih. Od odraščanja in bremena, ki ga to prinaša, do dela, tudi tistega neplačanega, poudari tudi zgodovino molka o nasilju nad ženskami. Obiskovalke razstave so po večini ženske, ki se ob ogledu spomnijo svojih izkušenj, posamezni obiskovalci pa na marsikatero temo iz sveta žensk začnejo gledati drugače.

Prostor: arhitekturna platforma LINA

24. 3. 2022

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je postala koordinator nove evropske arhitekturne platforme LINA. Osrednja slovenska visokošolska ustanova za arhitekturo je v platformo, ki bo podpirala mlade strokovnjake, povezala 28 evropskih in sredozemskih organizacij.

6 min

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je postala koordinator nove evropske arhitekturne platforme LINA. Osrednja slovenska visokošolska ustanova za arhitekturo je v platformo, ki bo podpirala mlade strokovnjake, povezala 28 evropskih in sredozemskih organizacij.

Fotografska razstava Onkraj objektiva

23. 3. 2022

Bi si mislili, da obstaja fotografija brez fotoaparata? V Mali galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo mladi umetniki in umetnice, ki z drznimi eksperimenti v sicer klasične fotografske tehnike vnašajo sveže slikarske ali pa celo kiparske koncepte in še kaj. Na skupinski razstavi Onkraj objektiva, ki se odpre danes, se srečamo z deli Anje Seníčar, Blaža Rojsa, Tilyen Mucik [tíljen múcik], Andreja Lamuta, Jošta Dolinška in Sare Rman.

3 min

Bi si mislili, da obstaja fotografija brez fotoaparata? V Mali galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo mladi umetniki in umetnice, ki z drznimi eksperimenti v sicer klasične fotografske tehnike vnašajo sveže slikarske ali pa celo kiparske koncepte in še kaj. Na skupinski razstavi Onkraj objektiva, ki se odpre danes, se srečamo z deli Anje Seníčar, Blaža Rojsa, Tilyen Mucik [tíljen múcik], Andreja Lamuta, Jošta Dolinška in Sare Rman.

Lestev in NE BO ter Vračanje pogleda

22. 3. 2022

Mariborski slikar Oto Rimele razstavlja svoja dela v Galeriji mesta Ptuj, v galeriji Cukrarna v Ljubljani pa osrednja letošnja razstava predstavlja izbor del generacijsko različnih umetnic.

12 min

Mariborski slikar Oto Rimele razstavlja svoja dela v Galeriji mesta Ptuj, v galeriji Cukrarna v Ljubljani pa osrednja letošnja razstava predstavlja izbor del generacijsko različnih umetnic.

Bralci več čutimo

21. 3. 2022

O knjižnih novostih Cankarjeve založbe, med njimi tudi avtofikcijski in esejističen roman Dijane Matković Zakaj ne pišem, roman Praznovanje Toneta Peršaka, Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik ter delo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi Alenke Kepic Mohar.

10 min

O knjižnih novostih Cankarjeve založbe, med njimi tudi avtofikcijski in esejističen roman Dijane Matković Zakaj ne pišem, roman Praznovanje Toneta Peršaka, Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik ter delo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi Alenke Kepic Mohar.

Priporočilo: Tomaž Domicelj

18. 3. 2022

Avtor niza uspešnic zadnja leta živi in ustvarja med Slovenijo in Kanarskimi otoki. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, prek klasičnih popevk, do rocka in bluesa. Za svoje skladbe je prejel številne nagrade na festivalih doma in v tujini. Šest jih je na novo posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Sveži posnetki so v pripravi in jih čakamo…

2 min

Avtor niza uspešnic zadnja leta živi in ustvarja med Slovenijo in Kanarskimi otoki. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, prek klasičnih popevk, do rocka in bluesa. Za svoje skladbe je prejel številne nagrade na festivalih doma in v tujini. Šest jih je na novo posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Sveži posnetki so v pripravi in jih čakamo…

Od bleščeče vizije do brezosebne mestne četrti

17. 3. 2022

Sloviti berlinski Potsdamer Platz, eden najbolj znanih zgodovinskih nemških prostorov, danes brezosebna mestna četrt, ki je še pred nedavnim imela vizijo, da bi postala novo središče velemesta, zdaj sameva izpraznjena in brez mestnih luči.

7 min

Sloviti berlinski Potsdamer Platz, eden najbolj znanih zgodovinskih nemških prostorov, danes brezosebna mestna četrt, ki je še pred nedavnim imela vizijo, da bi postala novo središče velemesta, zdaj sameva izpraznjena in brez mestnih luči.

7. Kavč festival

16. 3. 2022

Z geslom ''Odprite okna, odprite duri umetnosti in kulturi'' letos poteka 7. Kavč festival – mednarodni festival intimnih sobnih dogodkov. Iz Maribora, kjer se je začel v soboto, se je razširil še v Ljubljano in druge kraje po vsej Sloveniji. Do konca tedna bo zavzel 120 prizorišč ter na domove in v nekonvencionalne prostore pripeljal 105 skupin iz Slovenije in tujine.

3 min

Z geslom ''Odprite okna, odprite duri umetnosti in kulturi'' letos poteka 7. Kavč festival – mednarodni festival intimnih sobnih dogodkov. Iz Maribora, kjer se je začel v soboto, se je razširil še v Ljubljano in druge kraje po vsej Sloveniji. Do konca tedna bo zavzel 120 prizorišč ter na domove in v nekonvencionalne prostore pripeljal 105 skupin iz Slovenije in tujine.

Premiera Skrito v Novem mestu in 30. Dnevi komedije v Celju

15. 3. 2022

Mednarodni plesno-gledališki projekt v Anton Podbevšek Teatru odpira sezono Vključeni in Izključeni; v celjskem gledališču pa festival Dnevi komedije predstavlja izbor komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon.

9 min

Mednarodni plesno-gledališki projekt v Anton Podbevšek Teatru odpira sezono Vključeni in Izključeni; v celjskem gledališču pa festival Dnevi komedije predstavlja izbor komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon.

Dokumentarni film Smučarske sanje

14. 3. 2022

Smučarske sanje, nov dokumentarni film režiserke Haidy Kancler, se začne v mestu Bamjan. V prestolnici province, ki velja za eno lepših in liberalnejših v Afganistanu, kjer živijo Hazari in kjer radi smučajo tako fantje kot dekleta, kar bi se za večino v Afganistanu zdelo nekaj nepredstavljivega. V filmu spremljamo tri dekleta Faribo, Fatimo in Zakio, navdušene smučarke, ki priložnost, da postanejo učiteljice smučanja, dobijo v Evropi na avstrijskih smučiščih. A s prihodom v Evropo se zgodijo nepredvideni dogodki, kar je filmsko ekipo po eni strani pretreslo, po drugi pa so dogodki scenarij filma popolnoma obrnili. Producent filma, ki je nastajal štiri leta in je bil tako birokratsko kot logistično zelo zahteven, je Boštjan Virc iz produkcijske hiše Studio Virc. Svetovno premiero je film doživel na Festivalu dokumentarnega filma v Solunu, v sredo pa bo sklenil letošnji Festival Dokumentarnega filma v Ljubljani.

12 min

Smučarske sanje, nov dokumentarni film režiserke Haidy Kancler, se začne v mestu Bamjan. V prestolnici province, ki velja za eno lepših in liberalnejših v Afganistanu, kjer živijo Hazari in kjer radi smučajo tako fantje kot dekleta, kar bi se za večino v Afganistanu zdelo nekaj nepredstavljivega. V filmu spremljamo tri dekleta Faribo, Fatimo in Zakio, navdušene smučarke, ki priložnost, da postanejo učiteljice smučanja, dobijo v Evropi na avstrijskih smučiščih. A s prihodom v Evropo se zgodijo nepredvideni dogodki, kar je filmsko ekipo po eni strani pretreslo, po drugi pa so dogodki scenarij filma popolnoma obrnili. Producent filma, ki je nastajal štiri leta in je bil tako birokratsko kot logistično zelo zahteven, je Boštjan Virc iz produkcijske hiše Studio Virc. Svetovno premiero je film doživel na Festivalu dokumentarnega filma v Solunu, v sredo pa bo sklenil letošnji Festival Dokumentarnega filma v Ljubljani.

Stena je tretja človeška koža

10. 3. 2022

Vojno rušenje mest ni samo bombardiranje sten stanovanjskih blokov, uničenje mesta pomeni tudi željo po uničenju družbe. O tem so razmišljali arhitekti Tomaž Krušec, Katarina Čakš, Boris Podrecca in Miloš Kosec.

11 min

Vojno rušenje mest ni samo bombardiranje sten stanovanjskih blokov, uničenje mesta pomeni tudi željo po uničenju družbe. O tem so razmišljali arhitekti Tomaž Krušec, Katarina Čakš, Boris Podrecca in Miloš Kosec.

24. Festival dokumentarnega filma

9. 3. 2022

Letošnji Festival dokumentarnega filma bo po lanski spletni izdaji spet odprl vrata kinodvoran, ob tem pa so za vse, ki filme raje gledate doma, obdržali tudi možnost ogleda nekaterih filmov na spletu.

7 min

Letošnji Festival dokumentarnega filma bo po lanski spletni izdaji spet odprl vrata kinodvoran, ob tem pa so za vse, ki filme raje gledate doma, obdržali tudi možnost ogleda nekaterih filmov na spletu.

Čudoviti obraz umetne inteligence

8. 3. 2022

Valerie Wolf Gang prikazuje večletno umetniško raziskovanje umetne inteligence v povezavi z novimi mediji na razstavi v Galeriji Tobačna 001.

8 min

Valerie Wolf Gang prikazuje večletno umetniško raziskovanje umetne inteligence v povezavi z novimi mediji na razstavi v Galeriji Tobačna 001.

Pozabljena polovica Novega mesta

7. 3. 2022

Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta. Tega so leta 2016 začele različne novomeške ustanove, ki so si zadale pomembno nalogo odkriti zgodovinska dejstva o ženskah, ki so delovale v turbulentnem obdobju konec 19. in v začetku 20. stoletja in ki so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki obudi spomin nanje in na njihovo spregledano vlogo.

12 min

Koliko ulic je v vašem kraju poimenovanih po ženskah? Ko so se v Novem mestu začeli spraševati o tem, je nastal projekt Pozabljena polovica Novega mesta. Tega so leta 2016 začele različne novomeške ustanove, ki so si zadale pomembno nalogo odkriti zgodovinska dejstva o ženskah, ki so delovale v turbulentnem obdobju konec 19. in v začetku 20. stoletja in ki so pomembno sooblikovale družbo in kulturo Novega mesta. Njihove življenjske zgodbe lahko spoznate tudi na tematski pešpoti Pozabljena polovica, ki obudi spomin nanje in na njihovo spregledano vlogo.

Priporočilo: Mila Peršin

4. 3. 2022

Mila Peršin je študentka Akademije za vizualne umetnost, smer konceptualizacija prostora, zanima jo vse, kar je povezano s filmom, od igre in režije do produkcije. Trenutno jo kot mlado igralko spremljamo v televizijski seriji Sekirca v med, z gledališkim režiserjem Matjažem Bergerjem pa bo letos sodelovala pri dveh uprizoritvah Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu.

2 min

Mila Peršin je študentka Akademije za vizualne umetnost, smer konceptualizacija prostora, zanima jo vse, kar je povezano s filmom, od igre in režije do produkcije. Trenutno jo kot mlado igralko spremljamo v televizijski seriji Sekirca v med, z gledališkim režiserjem Matjažem Bergerjem pa bo letos sodelovala pri dveh uprizoritvah Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu.

Prostor: Kultni kiosk K67

3. 3. 2022

Kultni kiosk K67 arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga od včeraj stoji v vhodni avli kultne stavbe iz 30 let, Palais de Tokyo, ki se nahaja na vrhu popularne ploščadi Trocadero. Gre za prvi kiosk iz obnovljene in tehnološko popolnoma posodobljene proizvodnje. V njem bodo razstavljene publikacije in revije razupite milanske modne znamke Bottega Veneta, ki bo kiosk za svoje promocijske namene postavila še v drugih italijanskih mestih. Številna naročila iz tujine so sprožila izziv za popolnoma novo proizvodnjo kioska, ki pa ohranja prvoten volumenski prostor. "Ohranila ga ni toliko tehnologija, kot človekovo merilo, geometrija in odprta celična struktura."

6 min

Kultni kiosk K67 arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga od včeraj stoji v vhodni avli kultne stavbe iz 30 let, Palais de Tokyo, ki se nahaja na vrhu popularne ploščadi Trocadero. Gre za prvi kiosk iz obnovljene in tehnološko popolnoma posodobljene proizvodnje. V njem bodo razstavljene publikacije in revije razupite milanske modne znamke Bottega Veneta, ki bo kiosk za svoje promocijske namene postavila še v drugih italijanskih mestih. Številna naročila iz tujine so sprožila izziv za popolnoma novo proizvodnjo kioska, ki pa ohranja prvoten volumenski prostor. "Ohranila ga ni toliko tehnologija, kot človekovo merilo, geometrija in odprta celična struktura."

70 let zbirke Mladinske knjige Sinji galeb

1. 3. 2022

Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. Knjižna zbirka, namenjena mladim bralcem od 10. leta naprej, je pri Mladinski knjigi začela izhajati pred 70 leti. Zasnoval jo je njen prvi urednik, pesnik Ivan Minatti. Od takrat je izšlo več kot 350 del slovenske in svetovne mladinske književnosti. V jubilejnem letu zbirka Sinji galeb nadaljuje tako z objavljanjem del slovenskih avtorjev in avtoric kot s posredovanjem knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.

9 min

Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. Knjižna zbirka, namenjena mladim bralcem od 10. leta naprej, je pri Mladinski knjigi začela izhajati pred 70 leti. Zasnoval jo je njen prvi urednik, pesnik Ivan Minatti. Od takrat je izšlo več kot 350 del slovenske in svetovne mladinske književnosti. V jubilejnem letu zbirka Sinji galeb nadaljuje tako z objavljanjem del slovenskih avtorjev in avtoric kot s posredovanjem knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.

Liški pustjé v Slovenskem etnografskem muzeju

28. 2. 2022

V Slovenskem etnografskem muzeju letos že četrto leto predstavljajo pustne šege naših pokrajin. Gre za maske in like, ki jih je v preteklem letu muzej odkupil za svojo zbirko in da teh takoj ne pospravijo v depo, jih predstavijo in ob tem ozaveščajo o pestrosti pustnih šeg v Sloveniji. Letos so tam do 13. marca na ogled Liški pustjé, ki so od leta 2020 vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine. O ta grdih, ta lepih in bakrenih maskah, pa tudi o pustu, nam je več povedala avtorica in kustosinja razstave, magistrica Adela Pukl.

6 min

V Slovenskem etnografskem muzeju letos že četrto leto predstavljajo pustne šege naših pokrajin. Gre za maske in like, ki jih je v preteklem letu muzej odkupil za svojo zbirko in da teh takoj ne pospravijo v depo, jih predstavijo in ob tem ozaveščajo o pestrosti pustnih šeg v Sloveniji. Letos so tam do 13. marca na ogled Liški pustjé, ki so od leta 2020 vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine. O ta grdih, ta lepih in bakrenih maskah, pa tudi o pustu, nam je več povedala avtorica in kustosinja razstave, magistrica Adela Pukl.

Priporočilo Uroš Weinberger

25. 2. 2022

Magister umetnosti, akademski slikar Uroš Weinberger ustvarja na področju sodobnega figuralnega slikarstva, muralov in intermedijskih instalacij. Poleg delovanja na področju vizualne umetnosti ustvarja tudi avtorsko glasbo. Je član novomeškega kolektiva Moveknowledgement, ki bo aprila izdal šesti album Lying Cobra. Kaj ga pri ustvarjanju navdihuje in kaj priporoča?

2 min

Magister umetnosti, akademski slikar Uroš Weinberger ustvarja na področju sodobnega figuralnega slikarstva, muralov in intermedijskih instalacij. Poleg delovanja na področju vizualne umetnosti ustvarja tudi avtorsko glasbo. Je član novomeškega kolektiva Moveknowledgement, ki bo aprila izdal šesti album Lying Cobra. Kaj ga pri ustvarjanju navdihuje in kaj priporoča?

Prostor: Nova revija Cukr

24. 2. 2022

Te dni je izšla nova revija CUKR, ki se je rodila z novim prostorom, Cukrarno. V  prvi številki  v svoje tematsko središče postavlja prostor. Namenjena je umetnosti in življenju kot načinu komunikacije in stičišču svetov, ki jih ni mogoče združiti drugače kot skozi umetniški proces.  Njeni ustanovitelji upajo, da revija CUKR ne bo samo  odpirala novih prostorov, temveč, da bo tudi sam postala nov prostor.

5 min

Te dni je izšla nova revija CUKR, ki se je rodila z novim prostorom, Cukrarno. V  prvi številki  v svoje tematsko središče postavlja prostor. Namenjena je umetnosti in življenju kot načinu komunikacije in stičišču svetov, ki jih ni mogoče združiti drugače kot skozi umetniški proces.  Njeni ustanovitelji upajo, da revija CUKR ne bo samo  odpirala novih prostorov, temveč, da bo tudi sam postala nov prostor.

500 GB

23. 2. 2022

Katja Felle je koroška vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Parizu in Slovenj Gradcu, deluje na področjih slikarstva, umetnostnega izobraževanja ter umetniškega dela z družbenimi skupinami in institucijami. Razstava 500 GB je njeno nadaljevanje razvijanja sodobnega slikarskega medija, saj se že nekaj let ukvarja z digitalnimi mediji, povezanimi s slikarsko prezentacijo.

4 min

Katja Felle je koroška vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Parizu in Slovenj Gradcu, deluje na področjih slikarstva, umetnostnega izobraževanja ter umetniškega dela z družbenimi skupinami in institucijami. Razstava 500 GB je njeno nadaljevanje razvijanja sodobnega slikarskega medija, saj se že nekaj let ukvarja z digitalnimi mediji, povezanimi s slikarsko prezentacijo.

Vsi me kličejo Tona

23. 2. 2022

Pri Beletrini je včeraj uradno izšla avtobiografija Toneta Vogrinca z naslovom Vsi me kličejo Tona, njen izid pa sovpada z njegovim 80 rojstnim dnem, ki ga bo praznoval jutri. Na predstavitvi knjige v ljubljanskem BTC-ju so bili skorajda vsi ključni igralci ‘zlatega obdobja slovenskega smučanja’ od Bojana Križaja do vražjih slovenk, ključni funkcionarji smučarske zveze 80’ in 90’ih let kot tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Zanimivo življensko pot je Tonetu Vogrincu na papir in v biografijo Vsi me kličejo Tona pomagal spraviti naš kolega, radijski novinar, kolumnist, dokumentarist, romanopisec in navdušen smučar Marko Radmilovič. Nastanku te knjige je, kot je pogosto v takih primerih, botrovalo usodno srečanje na neki prireditvi in morda nepremišljena Markova izjava, ‘to bi moralo biti v knjigi’.

7 min

Pri Beletrini je včeraj uradno izšla avtobiografija Toneta Vogrinca z naslovom Vsi me kličejo Tona, njen izid pa sovpada z njegovim 80 rojstnim dnem, ki ga bo praznoval jutri. Na predstavitvi knjige v ljubljanskem BTC-ju so bili skorajda vsi ključni igralci ‘zlatega obdobja slovenskega smučanja’ od Bojana Križaja do vražjih slovenk, ključni funkcionarji smučarske zveze 80’ in 90’ih let kot tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Zanimivo življensko pot je Tonetu Vogrincu na papir in v biografijo Vsi me kličejo Tona pomagal spraviti naš kolega, radijski novinar, kolumnist, dokumentarist, romanopisec in navdušen smučar Marko Radmilovič. Nastanku te knjige je, kot je pogosto v takih primerih, botrovalo usodno srečanje na neki prireditvi in morda nepremišljena Markova izjava, ‘to bi moralo biti v knjigi’.

Živimo v globoki prihodnosti

22. 2. 2022

Vizualni umetnik, magister slikarstva Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...

11 min

Vizualni umetnik, magister slikarstva Uroš Weinberger je svoja dela predstavil na številnih razstavah doma in v tujini. Z različnimi likovnimi ciklusi je naznanjal dogodke, ki so postali del resničnosti. V mariborski galeriji KiBela do 26. februarja na razstavi Projectories predstavlja izbor velikoformatnih slik zadnjih treh let. Tudi tokratna dela neposredno odsevajo sedanje družbene transformacije, ki jih povzročajo gospodarsko-politični motivi, razvoj novih tehnoloških orodij, globalna pandemija ...

Dokumentarni film o Iskri Delti: Pogovor z režiserjem Jurijem Grudnom

21. 2. 2022

Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane so razvijali začetek kitajskega interneta, avtomatizirali tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. V Kinodvoru bodo v ponedeljek popoldne predstavili dokumentarni film o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

10 min

Podjetje Iskra Delta je bilo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij. Sredi Ljubljane so razvijali začetek kitajskega interneta, avtomatizirali tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli čisto pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. V Kinodvoru bodo v ponedeljek popoldne predstavili dokumentarni film o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta, ki si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Z znanjem do zvezd

17. 2. 2022

V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.

7 min

V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.

16. Festival gorniškega filma

14. 2. 2022

Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.

5 min

Prvi Festival gorniškega filma je pri nas potekal leta 2002 na Bledu, a štejemo jih od leta 2007, ko se je festival preselil v Ljubljano, in tako bo letošnji, ki ga bo v danes ob 20-ih v Ljubljani in Radovljici slovesno odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret, že 16. po vrsti.

Prostor: Plečnikovo leto 2022

3. 2. 2022

Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."

11 min

Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."

Umetnost brez spola in 7. modra ptica

1. 2. 2022

Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle

11 min

Razstava na Ptuju in nagrada za najboljše še neobjavljeno književno delo v zvrsti roman za odrasle

Ddr. Nataša Golob odpira vrata v srednji vek

31. 1. 2022

Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.

12 min

Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.

Priporočilo: Tanja Verboten

28. 1. 2022

Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.

2 min

Višja kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten večkrat vzame v roke knjigo Z avtom do Afrike in nikoli nazaj Irene Foit, soproge češkega kiparja in raziskovalca Františka Foita, čigar zbirka afriških predmetov je na ogled na velenjskem gradu. Knjigo, ki je napisana v češčini, boste pri nas težko našli, morda pa nekoč le dobimo slovenski prevod.

Prostor: Tomšičeva vila med ustvarjalno in intimno atmosfero

27. 1. 2022

Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.

12 min

Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.

Predmeti in podobe, razstava Dušana Kirbiša

25. 1. 2022

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje, pa četudi ne gre za pregledno razstavo.

9 min

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje, pa četudi ne gre za pregledno razstavo.

Partizanske smučine Cerkno '45

24. 1. 2022

Po kapitulaciji Italije se je na Cerkljanskem razmahnilo narodno osvobodilno gibanje, tam je nastalo osvobojeno ozemlje in razvijati so se začele mnogokatere dejavnosti. Ob koncu januarja leta 1945 so tam pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado. Te se je udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih, tekmovanje pa si je ogledalo več kot 1.000 gledalcev.

9 min

Po kapitulaciji Italije se je na Cerkljanskem razmahnilo narodno osvobodilno gibanje, tam je nastalo osvobojeno ozemlje in razvijati so se začele mnogokatere dejavnosti. Ob koncu januarja leta 1945 so tam pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado. Te se je udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih, tekmovanje pa si je ogledalo več kot 1.000 gledalcev.

33. Tržaški filmski festival

24. 1. 2022

Tržaški filmski festival nastal ob padcu berlinskega zida. Do danes pa je prerasel v pravi evropski festival. Med enajsterico igranih celovečercev v tekmovalnem programu je tudi najnovejši film režiserja Matevža Luzarja Orkester, ki je bil mednarodnemu občinstvu premierno predstavljen lani na nemškem filmskem festivalu Cottbus. Slovenijo poleg Luzarjevega Orkestra zastopajo še dokumentarni film Odpuščanja Marije Zidar in manjšinski koprodukcijski film Kazenski strel Roka Bička. V sklopu festivala poteka tudi koprodukcijsko srečanje Ko vzhod sreča zahod. To je priložnost za uresničitev marsikatere filmske zgodbe, kakršen je letos tudi projekt Fantasy Katarine Rešek - Kukle.

13 min

Tržaški filmski festival nastal ob padcu berlinskega zida. Do danes pa je prerasel v pravi evropski festival. Med enajsterico igranih celovečercev v tekmovalnem programu je tudi najnovejši film režiserja Matevža Luzarja Orkester, ki je bil mednarodnemu občinstvu premierno predstavljen lani na nemškem filmskem festivalu Cottbus. Slovenijo poleg Luzarjevega Orkestra zastopajo še dokumentarni film Odpuščanja Marije Zidar in manjšinski koprodukcijski film Kazenski strel Roka Bička. V sklopu festivala poteka tudi koprodukcijsko srečanje Ko vzhod sreča zahod. To je priložnost za uresničitev marsikatere filmske zgodbe, kakršen je letos tudi projekt Fantasy Katarine Rešek - Kukle.

Otroška glasbena predstava Ana in Froga

23. 1. 2022

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste namesto čigumija žvečili nogavico deževnika Sandija, da ste se na morju žogali s tunom in ga tako izkoriščali, da vas je na koncu pustil na samotnem otoku? Ne? Ampak gotovo ste pa hlinili likovno nadarjenost, ko ste prijatelju za rojstni dan podarili najlepši portret ljubkega kužka, v resnici pa ste le barvali po predlogi s številkami? Takšne so dogodivščine Ane in Froge stripovskih junakinj, ki bosta skupaj s prijatelji oživeli na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pri založbi VigeVageKnjige so se v sodelovanju z igralcema Mio Skrbinac in Vorancem Bohom odločili, da svojemu najmlajšemu občinstvu pripravijo glasbeno predstavo.

10 min

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste namesto čigumija žvečili nogavico deževnika Sandija, da ste se na morju žogali s tunom in ga tako izkoriščali, da vas je na koncu pustil na samotnem otoku? Ne? Ampak gotovo ste pa hlinili likovno nadarjenost, ko ste prijatelju za rojstni dan podarili najlepši portret ljubkega kužka, v resnici pa ste le barvali po predlogi s številkami? Takšne so dogodivščine Ane in Froge stripovskih junakinj, ki bosta skupaj s prijatelji oživeli na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pri založbi VigeVageKnjige so se v sodelovanju z igralcema Mio Skrbinac in Vorancem Bohom odločili, da svojemu najmlajšemu občinstvu pripravijo glasbeno predstavo.

Priporočilo: Igor Plohl

21. 1. 2022

Igor Plohl je prototip človeka, ki zmore marsikaj. Po nesrečnem padcu z lestve je postal paraplegik in v življenju najprej ni videl prav nobenega smisla več. A sta ga vztrajnost in trma gnali naprej, da tako rekoč vse, kar je počel pred nesrečo, počne tudi danes. Tudi poučuje. Tega, da ne bo nikoli več učil, se je profesor geografije in sociologije, magister znanosti po nesreči namreč zelo bal. Dogodek pa ga je zaznamoval tudi v literarnem smislu, začel je pisati pravljice o Levu Rogiju, s katerimi otroke ozavešča o invalidnosti. Kaj pa Igor Plohl priporoča v branje?

2 min

Igor Plohl je prototip človeka, ki zmore marsikaj. Po nesrečnem padcu z lestve je postal paraplegik in v življenju najprej ni videl prav nobenega smisla več. A sta ga vztrajnost in trma gnali naprej, da tako rekoč vse, kar je počel pred nesrečo, počne tudi danes. Tudi poučuje. Tega, da ne bo nikoli več učil, se je profesor geografije in sociologije, magister znanosti po nesreči namreč zelo bal. Dogodek pa ga je zaznamoval tudi v literarnem smislu, začel je pisati pravljice o Levu Rogiju, s katerimi otroke ozavešča o invalidnosti. Kaj pa Igor Plohl priporoča v branje?

Lene Lekše: Serendipitously

20. 1. 2022

V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani je do 2. februarja na ogled samostojna razstava Lene Lekše, aktualne dobitnice nagrade skupine OHO za vizualne umetnike do 40. leta starosti. Lene Lekše se predstavlja z novim delom, interaktivno instalacijo Serendipitously, za katero je bilo ključno njeno bivanje v rezidenci v New Yorku.

5 min

V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani je do 2. februarja na ogled samostojna razstava Lene Lekše, aktualne dobitnice nagrade skupine OHO za vizualne umetnike do 40. leta starosti. Lene Lekše se predstavlja z novim delom, interaktivno instalacijo Serendipitously, za katero je bilo ključno njeno bivanje v rezidenci v New Yorku.

Ženske zgodbe in Evergreen

18. 1. 2022

Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.

10 min

Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.

Matija Jama: Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja

17. 1. 2022

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.

10 min

Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.

Priporočilo: Stajka Skrbinšek

14. 1. 2022

Današnje knjižno priporočilo nam bo povedala Stajka Skrbinšek, ki je tudi sama napisala knjigo nekako podobnega žanra življenjskih zgodb, kot bo priporočena. V svoji knjigi NOVA JAZ (Ko je rak samo še morska žival), je opisala izkušnjo, kako je premagala raka in s svojo zgodbo daje upanje in pogum tudi drugim bolnikom in bolnicam, ki se spoprijemajo z boleznijo. Stajka Skrbinšek pa v branje priporoča knjigo, Kako izgoreti, kreativnega direktorja, predavatelja in knjižnega avtorja Aljoše Bagole.

1 min

Današnje knjižno priporočilo nam bo povedala Stajka Skrbinšek, ki je tudi sama napisala knjigo nekako podobnega žanra življenjskih zgodb, kot bo priporočena. V svoji knjigi NOVA JAZ (Ko je rak samo še morska žival), je opisala izkušnjo, kako je premagala raka in s svojo zgodbo daje upanje in pogum tudi drugim bolnikom in bolnicam, ki se spoprijemajo z boleznijo. Stajka Skrbinšek pa v branje priporoča knjigo, Kako izgoreti, kreativnega direktorja, predavatelja in knjižnega avtorja Aljoše Bagole.

Prostor: Potres

13. 1. 2022

Ali je lahko neka katastrofa kot je potres, hkrati priložnost za mesto? To temo so skupaj s svojimi mentorji obravnavali študentje Fakultete za arhitekturo v sodelovanju treh seminarjev: Roka Žnideršiča, Vasje Peroviča in Tadeja Glažarja. Nastale študije in vizije so izjemno zanimive, pravi Nina Zagoričnik, ki se je srečala z nekaterimi študenti in mentorji.

9 min

Ali je lahko neka katastrofa kot je potres, hkrati priložnost za mesto? To temo so skupaj s svojimi mentorji obravnavali študentje Fakultete za arhitekturo v sodelovanju treh seminarjev: Roka Žnideršiča, Vasje Peroviča in Tadeja Glažarja. Nastale študije in vizije so izjemno zanimive, pravi Nina Zagoričnik, ki se je srečala z nekaterimi študenti in mentorji.