Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura 202.
Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Na različnih, tudi nenavadnih prizoriščih, bo gostil tako mednarodno uveljavljene umetnike kot tudi mlade talente. V Medano, v osrčje Goriških Brd, za katere je značilna povezava med slovensko, furlansko in italijansko kulturo, pa se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Na različnih, tudi nenavadnih prizoriščih, bo gostil tako mednarodno uveljavljene umetnike kot tudi mlade talente. V Medano, v osrčje Goriških Brd, za katere je značilna povezava med slovensko, furlansko in italijansko kulturo, pa se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?
Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?
Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.
Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.
V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.
V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage.
V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage.
Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah. Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan
Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah. Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan
Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.
Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.
Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!
Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu. O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.
10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu. O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.
V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.
V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.
Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.
Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.
V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.
V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.
O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.
O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž Lauko
Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.
Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.
Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.
Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.
Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.
Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.
Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljo
Že peti festival delavskega filma Kamerat bo konec tega tedna v Hrastniku skozi film kot sredstvo družbene kritike odpiral vprašanja o položaju delavcev ter spreminjanju dela in pravic v sodobnem svetu. V ritmu stroja, srca in skupnosti ponovno tudi v rudniškem rovu, 40 metrov pod zemljo
V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.
V razprodanih Križankah se je v soboto, 10 let od premiere, spet združila ekipa slovenskega muzikala Mamma Mia!* Val 202 jo je obiskal že med generalko. Med igralci, plesalci in tehnično ekipi smo preverili, kakšni so občutki pred jubilejno uprizoritvijo, kako to, da še vedno vztrajajo, ter kateri lepi in zabavni spomini jih vežejo na muzikal. Srečali pa smo tudi gledalca, ki si je muzikal ogledal že 33-krat.
Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca.
Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca.
Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.
Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.
Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.
Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.
V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.
V galeriji KIBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec. Slikarska razstava z naslovom Sipanke, osemnajst slik v tehniki olja na platnu, živi od barve in opazovalca pripravi na čarobni trenutek, ko stopi v prostor, v katerem je ambientalna postavitev oziroma svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Umetnica v svojem delu raziskuje barve, oblike in svetlobo in tudi tokrat je tako: številni in različno veliki filigranski objekti, ki visijo s stropa na nevidnih nitkah in sestavljajo tridimenzionalno sliko, v katero je mogoče stopiti, zaživijo pod UV-osvetlitvijo in omogočijo skoraj nezemeljsko izkušnjo.
Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.
Mednarodni festival Druga godba je eden od najpomembnejših festivalov osrednje Evrope. Predstavlja tradicionalne in popularne godbe z vsega sveta. Letošnja, 41. Druga godba bo od 29. do 31. maja na različnih koncertnih prizoriščih v Ljubljani gostila izvajalce s štirih celin. Večina od njih bo na Drugi godbi nastopila prvič.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.
Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov 20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.
Mednarodni festival svetlobe, ki ga je pripravil Strip Core/Forum Ljubljana, še vedno ohranja temeljno poslanstvo: poudarjati vlogo umetnosti pri oblikovanju javnega prostora in s tem tudi javnega, svobodnega diskurza, ob tem pa krepiti kakovost in pestrost mestnega življenja. Na festivalu sodeluje 35 umetnic in umetnikov, 10 mentorjev, 35 dijakov, 19 študentov 20 kulturnih in izobraževalnih organizacij. Tema letošnjega festivala je motnje.
Festival Rdeči revirji, ki ga organizira Zavod Vitkar pod umetniškim vodstvom Branka Potočana, vsako leto poteka v Zasavju, natančneje v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Glavna ideja festivala so povezovanje domačih umetnikov, društev in zavodov z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi izvajalci, ohranjanje prepleta tradicionalnih in sodobnih vsebin ter povezovanje in sodelovanje ljudi. Za štiri dni bo 23. festival oživil hrastniške ulice in prostore kulturnih ustanov ter popestril vsakdanje življenje s številnimi prireditvami različnih zvrsti. Nato se bo preselil v Zagorje ob Savi, kjer bo festivalsko dogajanje potekalo od 5. do 7. junija, v Trbovljah pa od 19. do 21. junija. Vse podrobnosti programa najdete na spletni strani festivala.
Festival Rdeči revirji, ki ga organizira Zavod Vitkar pod umetniškim vodstvom Branka Potočana, vsako leto poteka v Zasavju, natančneje v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Glavna ideja festivala so povezovanje domačih umetnikov, društev in zavodov z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi izvajalci, ohranjanje prepleta tradicionalnih in sodobnih vsebin ter povezovanje in sodelovanje ljudi. Za štiri dni bo 23. festival oživil hrastniške ulice in prostore kulturnih ustanov ter popestril vsakdanje življenje s številnimi prireditvami različnih zvrsti. Nato se bo preselil v Zagorje ob Savi, kjer bo festivalsko dogajanje potekalo od 5. do 7. junija, v Trbovljah pa od 19. do 21. junija. Vse podrobnosti programa najdete na spletni strani festivala.
Na canskem filmskem festivalu že zelo dolgo časa nismo imeli celovečernega filma, nazadnje se je za eno od nagrad za kratki film potegoval reziser Martin Turk, slovenski Tržačan. Iz tržaške sredine prihaja tudi mlada režiserka Vida Skerk, ki je s svojim kratkim 15-minutnim filmom Ether uvrščena v študentski canski program La Cinef. Njen film se je uvrstil med 16 izbranih filmov od 2.700 poslanih z vsega sveta.
Na canskem filmskem festivalu že zelo dolgo časa nismo imeli celovečernega filma, nazadnje se je za eno od nagrad za kratki film potegoval reziser Martin Turk, slovenski Tržačan. Iz tržaške sredine prihaja tudi mlada režiserka Vida Skerk, ki je s svojim kratkim 15-minutnim filmom Ether uvrščena v študentski canski program La Cinef. Njen film se je uvrstil med 16 izbranih filmov od 2.700 poslanih z vsega sveta.
Živimo v kvadratni vasi, kjer so kvadratni predmeti in kvadratni ljudje. Gre za vas, ki na prvo mesto postavlja pragmatizem in zavrača vse oziroma vsakogar, ki izstopa po videzu in se ne ravna po strogih pravilih meščanov. Ko se v kvadratni vasi pojavi krog, ta hitro postane problem. Krog v kvadratnem mestu je igriva in ganljiva predstava o drugačnosti in drznosti biti to, kar si. Klovna Rose in Marjeta Cveta skozi humor, pantomimo in stik z občinstvom pripovedujeta zgodbo o krogu, ki se rodi v popolni kvadratni vasi. Predstava KUD Globus Hystericus je predstava za otroke – in tudi odrasle.
Živimo v kvadratni vasi, kjer so kvadratni predmeti in kvadratni ljudje. Gre za vas, ki na prvo mesto postavlja pragmatizem in zavrača vse oziroma vsakogar, ki izstopa po videzu in se ne ravna po strogih pravilih meščanov. Ko se v kvadratni vasi pojavi krog, ta hitro postane problem. Krog v kvadratnem mestu je igriva in ganljiva predstava o drugačnosti in drznosti biti to, kar si. Klovna Rose in Marjeta Cveta skozi humor, pantomimo in stik z občinstvom pripovedujeta zgodbo o krogu, ki se rodi v popolni kvadratni vasi. Predstava KUD Globus Hystericus je predstava za otroke – in tudi odrasle.
Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.
Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.
V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.
V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.
Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja razkriva korespondenco med eno najpomembnejših političnih teoretičark dvajsetega stoletja in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem, ki je za rektorski položaj med drugim aktivno sodeloval z nacizmom in se od njega tudi ni zares nikoli distanciral. Pisma, za katera sta bila najprej dogovorjena, da jih bosta sežgala, vendar Hannah Arendt tega ni storila, razkrivajo zapleteno osebno, intelektualno in na začetku tudi erotično razmerje dveh izjemnih mislecev ter edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja.
Knjiga Pisma 1925–1975 in druga pričevanja razkriva korespondenco med eno najpomembnejših političnih teoretičark dvajsetega stoletja in filozofinjo judovskega porekla Hannah Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem, ki je za rektorski položaj med drugim aktivno sodeloval z nacizmom in se od njega tudi ni zares nikoli distanciral. Pisma, za katera sta bila najprej dogovorjena, da jih bosta sežgala, vendar Hannah Arendt tega ni storila, razkrivajo zapleteno osebno, intelektualno in na začetku tudi erotično razmerje dveh izjemnih mislecev ter edinstven vpogled v njune misli, čustva ter odzive na ključne dogodke 20. stoletja.
Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.
Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.
Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.
Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 15. in 18. aprilom potekal 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, kjer se bodo predstavili domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Na potovanje v čas po prvi svetovni vojni, ko je razpadlo večjezično in večkulturno avstro-ogrsko cesarstvo, nas bo premierno na prvem programu Radia Slovenija popeljala radijska igra Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista Josepha Rotha. Radijska igra je v dveh delih nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica kot del programa Nezmožni umreti.
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 15. in 18. aprilom potekal 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, kjer se bodo predstavili domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Na potovanje v čas po prvi svetovni vojni, ko je razpadlo večjezično in večkulturno avstro-ogrsko cesarstvo, nas bo premierno na prvem programu Radia Slovenija popeljala radijska igra Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista Josepha Rotha. Radijska igra je v dveh delih nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica kot del programa Nezmožni umreti.
V Narodni galeriji v Ljubljani bo vse do novembra na ogled obsežna razstava Barok v Sloveniji: slikarstvo in kiparstvo. Gre za težko pričakovano razstavo, za katero direktorica galerije Barbara Jaki pove, da gre "za enega večjih projektov galerije v zadnjih letih, zlasti po logistični plati". Kaj vse so uvrstili na to obsežno razstavo, kaj vse je barok in zakaj bi nas danes še moral zanimati? O tem v pogovoru s soavtorico razstave dr. Katro Meke.
V Narodni galeriji v Ljubljani bo vse do novembra na ogled obsežna razstava Barok v Sloveniji: slikarstvo in kiparstvo. Gre za težko pričakovano razstavo, za katero direktorica galerije Barbara Jaki pove, da gre "za enega večjih projektov galerije v zadnjih letih, zlasti po logistični plati". Kaj vse so uvrstili na to obsežno razstavo, kaj vse je barok in zakaj bi nas danes še moral zanimati? O tem v pogovoru s soavtorico razstave dr. Katro Meke.
Spomnimo na 80-letnico revije Ciciban ter 80-letnico Pike Nogavičke, kar pri Mladinski knjigi obeležujejo tudi z novima izdajama. Pri Cankarjevi založbi pa sta izšli prvi knjigi druge sezone zbirke Razmerja.
Spomnimo na 80-letnico revije Ciciban ter 80-letnico Pike Nogavičke, kar pri Mladinski knjigi obeležujejo tudi z novima izdajama. Pri Cankarjevi založbi pa sta izšli prvi knjigi druge sezone zbirke Razmerja.
Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.
Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledamo prvo slovensko uprizoritev komične drame Vila blok Evropa nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga imajo številni za sodobnega Molierja. V igri nastopa dvanajst ljudi z različnimi poklici, ki se odločijo, da bodo skupaj gradili nepremičnino, v kateri naj bi pozneje tudi sobivali. Kdor ima več kapitala, ima tudi več besede; a začetne fraze o sodelovanju, skupnosti ter solidarnosti se hitro razblinijo.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledamo prvo slovensko uprizoritev komične drame Vila blok Evropa nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga imajo številni za sodobnega Molierja. V igri nastopa dvanajst ljudi z različnimi poklici, ki se odločijo, da bodo skupaj gradili nepremičnino, v kateri naj bi pozneje tudi sobivali. Kdor ima več kapitala, ima tudi več besede; a začetne fraze o sodelovanju, skupnosti ter solidarnosti se hitro razblinijo.
Od danes je v Ljubljani tudi za obiskovalce odprta nova galerija MUZA, ki so jo v družbi povabljenih gostov uradno odprli včeraj. V novih galerijskih prostorih je kot prva na ogled občasna razstava, poimenovana Eho – sodobna umetnostna zbirka v dialogu. Na razstavi je predstavljenih 70 umetnin iz umetniške zbirke NLB, med katerimi so tako na novo odkupljena dela in dve naročeni deli ter starejša dela iz zbirke slovenske umetnosti 20 stoletja.
Od danes je v Ljubljani tudi za obiskovalce odprta nova galerija MUZA, ki so jo v družbi povabljenih gostov uradno odprli včeraj. V novih galerijskih prostorih je kot prva na ogled občasna razstava, poimenovana Eho – sodobna umetnostna zbirka v dialogu. Na razstavi je predstavljenih 70 umetnin iz umetniške zbirke NLB, med katerimi so tako na novo odkupljena dela in dve naročeni deli ter starejša dela iz zbirke slovenske umetnosti 20 stoletja.
Leo Mujić je mednarodno uveljavljen baletnik in koreograf, ki je to sezono na oder SNG Opera in balet Ljubljana postavil balet Hamlet. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o njegovi 20-letni zgodbi z ljubljansko Opero in o tem, kako je nastala najnovejša predstava po Shakespearjevi predlogi.
Leo Mujić je mednarodno uveljavljen baletnik in koreograf, ki je to sezono na oder SNG Opera in balet Ljubljana postavil balet Hamlet. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o njegovi 20-letni zgodbi z ljubljansko Opero in o tem, kako je nastala najnovejša predstava po Shakespearjevi predlogi.
V Ljubljanski operi bo nocoj premiera predstave Opera za tri groše v režiji Mateje Koležnik, ki bo prvič v zgodovini povezala dve osrednji gledališki hiši, ljubljansko Dramo in Opero. Gre za eno izmed slikovitejših odrskih del 20. stoletja dramatika Bertolta Brechta in skladatelja Kurta Weilla, edinstven spoj dramskega in glasbenega gledališča. Režiserka Mateja Koležnik je za glasbeni del uprizoritve povabila dirigenta Marka Letonjo. Skupaj sta zasnovala uprizoritev dveh nacionalnih gledališč hiš z igralskim ansamblom, opernim zborom in orkestrom.
V Ljubljanski operi bo nocoj premiera predstave Opera za tri groše v režiji Mateje Koležnik, ki bo prvič v zgodovini povezala dve osrednji gledališki hiši, ljubljansko Dramo in Opero. Gre za eno izmed slikovitejših odrskih del 20. stoletja dramatika Bertolta Brechta in skladatelja Kurta Weilla, edinstven spoj dramskega in glasbenega gledališča. Režiserka Mateja Koležnik je za glasbeni del uprizoritve povabila dirigenta Marka Letonjo. Skupaj sta zasnovala uprizoritev dveh nacionalnih gledališč hiš z igralskim ansamblom, opernim zborom in orkestrom.
Odpotovanja je prvenec Tomaža Pengova z edinstvenim zvenom in zvokom, enkraten po načinu igranja in besedilih. Na ovitku velike plošče, izdane leta 1973, piše: ''Posneto v nekem stranišču na Prešernovi 1''. Tomaž Pengov in Aco Razbornik sta jo z improvizirano opremo posnela pri Pengovu doma. Zgodbo Odpotovanj predstavlja novi dokumentarni film avtorja Matevža Breclja z naslovom V odmevu nekega stranišča.
Odpotovanja je prvenec Tomaža Pengova z edinstvenim zvenom in zvokom, enkraten po načinu igranja in besedilih. Na ovitku velike plošče, izdane leta 1973, piše: ''Posneto v nekem stranišču na Prešernovi 1''. Tomaž Pengov in Aco Razbornik sta jo z improvizirano opremo posnela pri Pengovu doma. Zgodbo Odpotovanj predstavlja novi dokumentarni film avtorja Matevža Breclja z naslovom V odmevu nekega stranišča.
Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.
Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.
"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.
"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.
V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.
V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.