Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura 202.
Letošnji mednarodni festival stripa Tinta v ospredje postavlja moč ženskih glasov na področju stripa. Enajsto leto zapored festival Tinta slavi raznolikost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestro paleto dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter mednarodne konference WOMCOM: Ženska moč v stripu. Osrednji festivalski dogodki bodo potekali med 9. in 13. oktobrom na različnih prizoriščih v Ljubljani, Tinta pa se je pred tem že ''razlila'' tudi v Škofjo Loko.
Letošnji mednarodni festival stripa Tinta v ospredje postavlja moč ženskih glasov na področju stripa. Enajsto leto zapored festival Tinta slavi raznolikost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestro paleto dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter mednarodne konference WOMCOM: Ženska moč v stripu. Osrednji festivalski dogodki bodo potekali med 9. in 13. oktobrom na različnih prizoriščih v Ljubljani, Tinta pa se je pred tem že ''razlila'' tudi v Škofjo Loko.
Letos je bil Dan arhitektov, osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. V podporo prizadevanjem občine za kakovostno urejen prostor je bil letos organiziran v Novem mestu. Lani so namreč projekti, ki jih je naročila novomeška mestna občina, prejeli kar štiri priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, med drugim tudi zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje.
Letos je bil Dan arhitektov, osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. V podporo prizadevanjem občine za kakovostno urejen prostor je bil letos organiziran v Novem mestu. Lani so namreč projekti, ki jih je naročila novomeška mestna občina, prejeli kar štiri priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, med drugim tudi zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017. Pogovarjamo se z avtorjem razstave Jurico Sabolom, ravnateljem Muzejev Hrvaškega Zagorja.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017. Pogovarjamo se z avtorjem razstave Jurico Sabolom, ravnateljem Muzejev Hrvaškega Zagorja.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Knjige, ki raziskujejo številne tematike, spodbujajo razmišljanje in odpirajo vrata v neznane svetove, izdaja mariborska založba Pivec. Med letošnjimi 40 novostmi so avtorska dela domačih avtorjev in prevodi. Predstavljamo izbor novih izdaj iz predpoletnega in popoletnega časa.
Knjige, ki raziskujejo številne tematike, spodbujajo razmišljanje in odpirajo vrata v neznane svetove, izdaja mariborska založba Pivec. Med letošnjimi 40 novostmi so avtorska dela domačih avtorjev in prevodi. Predstavljamo izbor novih izdaj iz predpoletnega in popoletnega časa.
Začetek jeseni je v dunajski galeriji Albertina pospremilo odprtje treh večjih razstav. Ob 70. rojstnem dnevu enega najuspešnejših in najbolj znanih sodobnih umetnikov na svetu Erwina Wurma so pripravili njegovo retrospektivo, pri njih gostujejo velike hiperrealistične risbe Newyorčana Roberta Longa, po 20 letih pa spet na ogled postavljajo skoraj 100 del Marca Chagalla. Tokratna epizoda Kulturnic ponuja barvit sprehod med razstavljenimi umetninami.
Začetek jeseni je v dunajski galeriji Albertina pospremilo odprtje treh večjih razstav. Ob 70. rojstnem dnevu enega najuspešnejših in najbolj znanih sodobnih umetnikov na svetu Erwina Wurma so pripravili njegovo retrospektivo, pri njih gostujejo velike hiperrealistične risbe Newyorčana Roberta Longa, po 20 letih pa spet na ogled postavljajo skoraj 100 del Marca Chagalla. Tokratna epizoda Kulturnic ponuja barvit sprehod med razstavljenimi umetninami.
Na 17. mednarodnem bienalu sodobne lutkovne umetnosti bodo v Ljubljani od srede do sobote na ogled najboljše lutkovne predstave zadnjih dveh let iz tuje in domače produkcije. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij. V Mariboru v septembru poteka deveti festival fotografije, ki se tokrat z naslovom Mrtvi kot ukvarja z velikokrat spregledanimi tematikami in težavami sodobne družbe. V 16 razstaviščih svoja dela predstavljajo novi in uveljavljeni fotografi.
Na 17. mednarodnem bienalu sodobne lutkovne umetnosti bodo v Ljubljani od srede do sobote na ogled najboljše lutkovne predstave zadnjih dveh let iz tuje in domače produkcije. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij. V Mariboru v septembru poteka deveti festival fotografije, ki se tokrat z naslovom Mrtvi kot ukvarja z velikokrat spregledanimi tematikami in težavami sodobne družbe. V 16 razstaviščih svoja dela predstavljajo novi in uveljavljeni fotografi.
Med vsemi gledališkimi hišami Mestno gledališče ljubljansko novo sezono odpira s kar dvema zaporednima premierama. Ena sama noč na Oktoberfestu leta 1932 je prikaz družbe v drami Kazimir in Karolina, ki jo je leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast napisal na Reki rojeni avstrijsko-madžarski dramatik Odon von Horvath, druga uprizoritev, Čas za veselje sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja, pa se ukvarja z vprašanjem, kdo smo drug drugemu v pripadnosti in skupnosti.
Med vsemi gledališkimi hišami Mestno gledališče ljubljansko novo sezono odpira s kar dvema zaporednima premierama. Ena sama noč na Oktoberfestu leta 1932 je prikaz družbe v drami Kazimir in Karolina, ki jo je leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast napisal na Reki rojeni avstrijsko-madžarski dramatik Odon von Horvath, druga uprizoritev, Čas za veselje sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja, pa se ukvarja z vprašanjem, kdo smo drug drugemu v pripadnosti in skupnosti.
V minutah o kulturi tokrat o letošnji Rožančevi nagrajenki Heleni Koder, scenaristki in režiserki, ki je žirijo prepričala z zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži. V njenih esejih se prepletajo film, slikarstvo, literatura, jezik in vedno znova poezija, o kateri sta se po podelitvi nagrade pogovarjala z Vladom Motnikarjem. V nadaljevanju programa pa smo se skupaj s Heleno Kodrič Cizerl oglasili pred vrati festivala Docudoc. Festival se v Lutkovnem gledališču Maribor začenja nocoj s projekcijo filma Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler, o vseh ostalih njegovih poudarkih in čaru dokumentarnega filma pa slišite v prispevku.
V minutah o kulturi tokrat o letošnji Rožančevi nagrajenki Heleni Koder, scenaristki in režiserki, ki je žirijo prepričala z zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži. V njenih esejih se prepletajo film, slikarstvo, literatura, jezik in vedno znova poezija, o kateri sta se po podelitvi nagrade pogovarjala z Vladom Motnikarjem. V nadaljevanju programa pa smo se skupaj s Heleno Kodrič Cizerl oglasili pred vrati festivala Docudoc. Festival se v Lutkovnem gledališču Maribor začenja nocoj s projekcijo filma Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler, o vseh ostalih njegovih poudarkih in čaru dokumentarnega filma pa slišite v prispevku.
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah.
Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah.
V KiBeli v Mariboru Laibach do 5. oktobra predstavlja prostorsko instalacijo Operacija Barbarossa, danes (14. 9.) zvečer pa bo v Avditoriju v Portorožu zadnji koncert poletne turneje skupine Laibach - Opus Dei.
V KiBeli v Mariboru Laibach do 5. oktobra predstavlja prostorsko instalacijo Operacija Barbarossa, danes (14. 9.) zvečer pa bo v Avditoriju v Portorožu zadnji koncert poletne turneje skupine Laibach - Opus Dei.
V svetu, kjer vse bolj postaja norma delo od devetih do petih popoldne, je lepo najti čas za razvijanje talentov ali brisanje prahu s police, kjer imate shranjene pripomočke za slikanje, izdelovanje iz gline, pletenje in podobno. O čem govorimo? Vse več mladih svoj prosti čas namenja razvoju različnih rokodelskih spretnosti in obujanju starih hobijev. Zala Brglez je umetnostna zgodovinarka iz Slovenskih Konjic, ki je, kot pravi sama, vedno za, ko gre za umetnost. Kakršnokoli, pravzaprav. Pred kratkim je na Instagramu odkrila taftanje, ročno izdelovanje unikatnih stenskih preprog in se nad njim navdušila tudi sama.
V svetu, kjer vse bolj postaja norma delo od devetih do petih popoldne, je lepo najti čas za razvijanje talentov ali brisanje prahu s police, kjer imate shranjene pripomočke za slikanje, izdelovanje iz gline, pletenje in podobno. O čem govorimo? Vse več mladih svoj prosti čas namenja razvoju različnih rokodelskih spretnosti in obujanju starih hobijev. Zala Brglez je umetnostna zgodovinarka iz Slovenskih Konjic, ki je, kot pravi sama, vedno za, ko gre za umetnost. Kakršnokoli, pravzaprav. Pred kratkim je na Instagramu odkrila taftanje, ročno izdelovanje unikatnih stenskih preprog in se nad njim navdušila tudi sama.
''Moj dom: begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah'' je evropski projekt zavoda Maska in partnerjev iz več držav. Del tega bo tudi dvodnevna mednarodna konferenca Vojna in gledališče – pogled v preteklost, premiero pa bo dočakala tudi predstava avtorja Damirja Avdića Šivi.
''Moj dom: begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah'' je evropski projekt zavoda Maska in partnerjev iz več držav. Del tega bo tudi dvodnevna mednarodna konferenca Vojna in gledališče – pogled v preteklost, premiero pa bo dočakala tudi predstava avtorja Damirja Avdića Šivi.
Zapuščina družine Stupica je izjemna. Gabrijel Stupica je bil modernistični slikar, njegova žena Marlenka Stupica pa slikarka in ilustratorka. Znamenite ilustracije Sneguljčice, deklice s črnimi lasmi in belo poltjo, so poklon njuni hčerki Luciji Mariji, vsi skupaj pa so zaznamovali delo ilustratorke Hane Stupica, ki so jo navdihovale dedkove slike, mamin zasanjani svet domišljije in babičina ustvarjalnost. Njihova dela so prvič združili na razstavi, ki so jo odprli v Galeriji Velenje.
Zapuščina družine Stupica je izjemna. Gabrijel Stupica je bil modernistični slikar, njegova žena Marlenka Stupica pa slikarka in ilustratorka. Znamenite ilustracije Sneguljčice, deklice s črnimi lasmi in belo poltjo, so poklon njuni hčerki Luciji Mariji, vsi skupaj pa so zaznamovali delo ilustratorke Hane Stupica, ki so jo navdihovale dedkove slike, mamin zasanjani svet domišljije in babičina ustvarjalnost. Njihova dela so prvič združili na razstavi, ki so jo odprli v Galeriji Velenje.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock [ríčard uítlok]. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči. Nekaj več kot 80 let je od prvega izida Malega princa, dela francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je zelo aktualno tudi dandanes. Osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, izguba, predvsem pa resnica, za katero moramo gledati z drugačnimi očmi, da bi jo spoznali, so temeljni pojmi te večne zgodbe, ki so vodili tudi ustvarjalce istoimenske baletne predstave, ki bo premiero na odru ljubljanske Opere in baleta ugledala jutri (v petek). O tem, kako so Malega princa v baletni preobleki pripravljali z mislijo na mlado občinstvo in kako nam partitura - podobno kot Mali princ - ob vsakokratnem poslušanju odstira povsem novo zgodbo, smo se pogovarjali s koreografom in avtorjem libreta Lukasom Zuschlagom in skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock [ríčard uítlok]. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči. Nekaj več kot 80 let je od prvega izida Malega princa, dela francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je zelo aktualno tudi dandanes. Osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, izguba, predvsem pa resnica, za katero moramo gledati z drugačnimi očmi, da bi jo spoznali, so temeljni pojmi te večne zgodbe, ki so vodili tudi ustvarjalce istoimenske baletne predstave, ki bo premiero na odru ljubljanske Opere in baleta ugledala jutri (v petek). O tem, kako so Malega princa v baletni preobleki pripravljali z mislijo na mlado občinstvo in kako nam partitura - podobno kot Mali princ - ob vsakokratnem poslušanju odstira povsem novo zgodbo, smo se pogovarjali s koreografom in avtorjem libreta Lukasom Zuschlagom in skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk.
Še do sobote bo v Benetkah filmsko, tam namreč od prejšnje srede poteka 81. mednarodni filmski festival, ki je najstarejši festival te vrste na svetu. Beneški festival, ki je na Lidu zasidran že od leta 1932, je poleg canskega najbolj relevanten za prihajajočo sezono nagrad in naslednjo podelitev oskarjev. Letošnji festival je za razliko od lani, ko je zaradi stavke v Hollywoodu v Benetke pripotovalo precej manj filmskih zvezdnikov kot običajno, obiskalo kar nekaj znanih osebnosti med drugimi tudi George Clooney in Brad Pitt.
Še do sobote bo v Benetkah filmsko, tam namreč od prejšnje srede poteka 81. mednarodni filmski festival, ki je najstarejši festival te vrste na svetu. Beneški festival, ki je na Lidu zasidran že od leta 1932, je poleg canskega najbolj relevanten za prihajajočo sezono nagrad in naslednjo podelitev oskarjev. Letošnji festival je za razliko od lani, ko je zaradi stavke v Hollywoodu v Benetke pripotovalo precej manj filmskih zvezdnikov kot običajno, obiskalo kar nekaj znanih osebnosti med drugimi tudi George Clooney in Brad Pitt.
Amira Medunjanin je sarajevska pevka in umetnica, ki je prepoznavna predvsem po svojih interpretacijah tradicionalne glasbe jugovzhodne evrope. Še posebej se posveča bosansko-hercegovski glasbeni tradiciji sevdaha.
Amira Medunjanin je sarajevska pevka in umetnica, ki je prepoznavna predvsem po svojih interpretacijah tradicionalne glasbe jugovzhodne evrope. Še posebej se posveča bosansko-hercegovski glasbeni tradiciji sevdaha.
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
19. mednarodni plesni festival Front@ v Murski Soboti bo odprl Gran bolero španskega koreografa Jesusa Rubia Gama v izvedbi plesalcev En – Knap Group iz Ljubljane in Zagrebškega plesnega ansambla. Letošnja Front@ bo med 28. in 31. avgustom na različnih prizoriščih v Murski Soboti ponudila 18 plesnih del, dve delavnici in pogovore z gostujočimi umetniki in umetnicami.
19. mednarodni plesni festival Front@ v Murski Soboti bo odprl Gran bolero španskega koreografa Jesusa Rubia Gama v izvedbi plesalcev En – Knap Group iz Ljubljane in Zagrebškega plesnega ansambla. Letošnja Front@ bo med 28. in 31. avgustom na različnih prizoriščih v Murski Soboti ponudila 18 plesnih del, dve delavnici in pogovore z gostujočimi umetniki in umetnicami.
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Združenih državah in Angliji začela razvijati nova zvrst odrske umetnosti, ki je izvirala iz varietejske umetnosti, kjer so nastopajoči na odru to, kar so v zakulisju, brez pripomočkov ali soigralcev. Njihova komunikacija je neposredna, njihov namen pa občinstvo nasmejati do solz in pri tem dodati kakšno moralno lekcijo. Govorimo o standupu. Sinoči se je na Ljubljanskem gradu začel že 17. Festival slovenske komedije - Panč. Z nastopajočimi in organizatorji smo se pogovarjali o začetkih, izkušnjah in tudi o tem, kaj pomeni standup v našem prostoru.
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Združenih državah in Angliji začela razvijati nova zvrst odrske umetnosti, ki je izvirala iz varietejske umetnosti, kjer so nastopajoči na odru to, kar so v zakulisju, brez pripomočkov ali soigralcev. Njihova komunikacija je neposredna, njihov namen pa občinstvo nasmejati do solz in pri tem dodati kakšno moralno lekcijo. Govorimo o standupu. Sinoči se je na Ljubljanskem gradu začel že 17. Festival slovenske komedije - Panč. Z nastopajočimi in organizatorji smo se pogovarjali o začetkih, izkušnjah in tudi o tem, kaj pomeni standup v našem prostoru.
V četrtek se bo v Ljubljani začel 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi. Z mednarodnim projektom Skupne krajine bo najprej povabil v naravo ob Koseškem bajerju, preden se bodo zadnji teden avgusta zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni.
V četrtek se bo v Ljubljani začel 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi. Z mednarodnim projektom Skupne krajine bo najprej povabil v naravo ob Koseškem bajerju, preden se bodo zadnji teden avgusta zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni.
Na Ptuju in v drugih mestih po Sloveniji in čez mejo se začenja eden od največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov, že 28. festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in otroškega programa do 24. avgusta ponudil številne novosti in drobna glasbena, gledališka, filmska in fotografska presenečenja. Začenja pa se tudi jubilejna deseta izdaja festivala FeKK. Mednarodni festival kratkega filma bo v prazničnem razpoloženju predstavil pester program s podnaslovom To ni faza / It’s Not a Phase.
Na Ptuju in v drugih mestih po Sloveniji in čez mejo se začenja eden od največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov, že 28. festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in otroškega programa do 24. avgusta ponudil številne novosti in drobna glasbena, gledališka, filmska in fotografska presenečenja. Začenja pa se tudi jubilejna deseta izdaja festivala FeKK. Mednarodni festival kratkega filma bo v prazničnem razpoloženju predstavil pester program s podnaslovom To ni faza / It’s Not a Phase.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Poletje je čas filmskih festivalov, ko eden ugasne, se že prižge novi, seveda če se le da pod vedrim nebom. V Ljubljani prav te dni poteka festival "Poletje na platnu in med platnicami, podoba poezije", v sodelovanju Slovenske kinoteke in Ljubljane, Unescovega mesta literature. Šest brezplačnih projekcij, skupaj s pogovori na temo poezije in filma, na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi. V času projekcij je pod Muzejsko ploščadjo odprta tudi festivalska knjigarna z izborom poezije in filmske publicistike.
Poletje je čas filmskih festivalov, ko eden ugasne, se že prižge novi, seveda če se le da pod vedrim nebom. V Ljubljani prav te dni poteka festival "Poletje na platnu in med platnicami, podoba poezije", v sodelovanju Slovenske kinoteke in Ljubljane, Unescovega mesta literature. Šest brezplačnih projekcij, skupaj s pogovori na temo poezije in filma, na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi. V času projekcij je pod Muzejsko ploščadjo odprta tudi festivalska knjigarna z izborom poezije in filmske publicistike.
V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom vnovič mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja, že 24. izdaja bo izpostavila povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov. Pestrost kultur ter žanrska fluidnost sta dve glavni vodili Jazzintyja, ki tako že vrsto let skrbi za ustvarjanje trendov in graditev mostov med umetniki in občinstvom. Poezijo modernejšega časa nam predstavlja zbirka Nova lirika, ki od leta 2006 izhaja pri Mladinski knjigi. Njene novosti so: izbor poljske pesnice Anne Swirszczyinske v knjigi Džingiskan v kopalnici, Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, in zbirka italijanskega pesnika Franca Arminia Prepusti pot drevesom.
V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom vnovič mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja, že 24. izdaja bo izpostavila povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov. Pestrost kultur ter žanrska fluidnost sta dve glavni vodili Jazzintyja, ki tako že vrsto let skrbi za ustvarjanje trendov in graditev mostov med umetniki in občinstvom. Poezijo modernejšega časa nam predstavlja zbirka Nova lirika, ki od leta 2006 izhaja pri Mladinski knjigi. Njene novosti so: izbor poljske pesnice Anne Swirszczyinske v knjigi Džingiskan v kopalnici, Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, in zbirka italijanskega pesnika Franca Arminia Prepusti pot drevesom.
Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!
Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!
13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih umetniških produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.
13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih umetniških produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.
Na ogromni ročno spleteni preprogi se tokrat pogovarjamo s tremi tekstilnimi umetnicami in oblikovalkami iz kolektiva Oloop, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja. Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček govorijo o tem, kako je ustvarjati z ženskami iz ranljivih skupin, denimo migrantkami, prosilkami za azil in starostnicami, kje in kako shranjujejo ogromne količine tekstilnih izdelkov, ter o pozitivnih fizičnih in duševnih učinkih dela z naravnimi materiali.
Na ogromni ročno spleteni preprogi se tokrat pogovarjamo s tremi tekstilnimi umetnicami in oblikovalkami iz kolektiva Oloop, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja. Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček govorijo o tem, kako je ustvarjati z ženskami iz ranljivih skupin, denimo migrantkami, prosilkami za azil in starostnicami, kje in kako shranjujejo ogromne količine tekstilnih izdelkov, ter o pozitivnih fizičnih in duševnih učinkih dela z naravnimi materiali.
71. filmski festival v Pulju se je v četrtek začel s svetovno premiero romantičnega trilerja Svemu dođe kraj (Vse se enkrat konča) Rajka Grlića, v katerem v glavnih vlogah nastopata Živko Anočić in Jelena Đokić. V različne programske kategorije festivala so se uvrstili tudi slovenski filmi. Na ogled bodo koprodukcijski filmi Poslednji heroj, Živi in zdravi ter Mož, ki ni mogel molčati, ter kratka filma Domčani in Zadnji dan pomladi. Petčlanska žirija bo v tekmovalnem programu ocenjevala skupno 22 filmov in izbrala dobitnike 20 zlatih aren.
71. filmski festival v Pulju se je v četrtek začel s svetovno premiero romantičnega trilerja Svemu dođe kraj (Vse se enkrat konča) Rajka Grlića, v katerem v glavnih vlogah nastopata Živko Anočić in Jelena Đokić. V različne programske kategorije festivala so se uvrstili tudi slovenski filmi. Na ogled bodo koprodukcijski filmi Poslednji heroj, Živi in zdravi ter Mož, ki ni mogel molčati, ter kratka filma Domčani in Zadnji dan pomladi. Petčlanska žirija bo v tekmovalnem programu ocenjevala skupno 22 filmov in izbrala dobitnike 20 zlatih aren.
Letošnji Film pod zvezdami, ki bo v prihodnjih 24 večerih na Ljubljanski grad pripeljal kinematografske vrhunce preteklega leta, pa tudi šest čisto svežih filmov, bo odprl letošnji dobitnik zlate palme za najboljši kratkometražec. Gre za slovensko koprodukcijo hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića z naslovom Mož, ki ni mogel molčati. Med predpremierami pa si bomo lahko ogledali tudi novi celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike, ki je pred slabim mesecem doživel premiero na prestižnem newyorškem festivalu Tribeca.
Letošnji Film pod zvezdami, ki bo v prihodnjih 24 večerih na Ljubljanski grad pripeljal kinematografske vrhunce preteklega leta, pa tudi šest čisto svežih filmov, bo odprl letošnji dobitnik zlate palme za najboljši kratkometražec. Gre za slovensko koprodukcijo hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića z naslovom Mož, ki ni mogel molčati. Med predpremierami pa si bomo lahko ogledali tudi novi celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike, ki je pred slabim mesecem doživel premiero na prestižnem newyorškem festivalu Tribeca.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
Na Mestnem trgu v Ljubljani se bo pričela poletna različica mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Festival sicer poteka vsako leto prvi teden decembra, tridnevna poletna edicija pa bo potekala v duhu praznovanja 20. jubileja, s projekcijami pa bodo opozarjali tudi na položaj žensk v filmski industriji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali selekcijo najboljših animiranih del zadnjih 20. let festivala in jagodni izbor filmov, ki so jih ustvarile tuje in domače režiserke.
Na Mestnem trgu v Ljubljani se bo pričela poletna različica mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Festival sicer poteka vsako leto prvi teden decembra, tridnevna poletna edicija pa bo potekala v duhu praznovanja 20. jubileja, s projekcijami pa bodo opozarjali tudi na položaj žensk v filmski industriji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali selekcijo najboljših animiranih del zadnjih 20. let festivala in jagodni izbor filmov, ki so jih ustvarile tuje in domače režiserke.
V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled razstava Gledališče Möderndorfer, ki je nastala kot nadaljevanje istoimenske zelo obsežne monografije, v kateri se Vinko Moderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Gre za potujočo razstavo 46 fotografij, ki je že gostovala v različnih gledališčih po Sloveniji, tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled razstava Gledališče Möderndorfer, ki je nastala kot nadaljevanje istoimenske zelo obsežne monografije, v kateri se Vinko Moderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Gre za potujočo razstavo 46 fotografij, ki je že gostovala v različnih gledališčih po Sloveniji, tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V Ljubljani bo še do sredine julija na ogled posebna fotografska razstava, ki z najnovejšo tehnologijo reliefnega tiska, z zvočnim opisom in z obširnim opisom v brajici slepim in slabovidnim omogoča posebno doživetje 11 fotografskih umetnin, hkrati pa videčim s pomočjo simulacijskih očal omogoča, da svet okoli sebe, s tem pa tudi fotografije, vidijo tako, kot jih vidijo ljudje z različnimi okvarami vida: od glavkoma do diabetične retinopatije, sive mrene in drugih. Taka simulacija lahko pomaga razumeti izzive, s katerimi se soočajo ljudje z okvaro vida. Zvočno razglednico z razstave pošljemo v Kulturnicah s pomočjo enega izmed avtorjev in obiskovalca, ki ne vidi že od rojstva.
V Ljubljani bo še do sredine julija na ogled posebna fotografska razstava, ki z najnovejšo tehnologijo reliefnega tiska, z zvočnim opisom in z obširnim opisom v brajici slepim in slabovidnim omogoča posebno doživetje 11 fotografskih umetnin, hkrati pa videčim s pomočjo simulacijskih očal omogoča, da svet okoli sebe, s tem pa tudi fotografije, vidijo tako, kot jih vidijo ljudje z različnimi okvarami vida: od glavkoma do diabetične retinopatije, sive mrene in drugih. Taka simulacija lahko pomaga razumeti izzive, s katerimi se soočajo ljudje z okvaro vida. Zvočno razglednico z razstave pošljemo v Kulturnicah s pomočjo enega izmed avtorjev in obiskovalca, ki ne vidi že od rojstva.
V Mariboru se je končal 32. Festival Lent in ponovno dokazal, zakaj je največji poletni festival na prostem v Sloveniji. Na več kot 200 dogodkih so gostili nastopajoče iz 30-ih držav, ki so v štajersko prestolnico prinesli pestro paleto umetnosti, glasbe, gledališča in filma. 36. mednarodni festival folklore Folkart je povezal preteklost s sedanjostjo, dogajanje pa se je delno vrnilo h koreninam – na prenovljeni Lent. V sklepni razglednici se pogovarjamo z nastopajočimi, organizatorji, sodelujočimi in obiskovalci.
V Mariboru se je končal 32. Festival Lent in ponovno dokazal, zakaj je največji poletni festival na prostem v Sloveniji. Na več kot 200 dogodkih so gostili nastopajoče iz 30-ih držav, ki so v štajersko prestolnico prinesli pestro paleto umetnosti, glasbe, gledališča in filma. 36. mednarodni festival folklore Folkart je povezal preteklost s sedanjostjo, dogajanje pa se je delno vrnilo h koreninam – na prenovljeni Lent. V sklepni razglednici se pogovarjamo z nastopajočimi, organizatorji, sodelujočimi in obiskovalci.
V Mariboru se je s povorko in velikim odprtjem na osrednjem prizorišču sinoči začel največji mednarodni festival folklore v državi – 36. Folkart. Predhodnik Festivala Lent, ki je v letošnji izvedbi že vstopil v drugo festivalsko polovico, je v Maribor pripeljal pisano bero svetovne nesnovne kulturne dediščine Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske in Črne Gore. Slovenske barve zastopa mariborska Akademsko folklorna skupina Študent.
V Mariboru se je s povorko in velikim odprtjem na osrednjem prizorišču sinoči začel največji mednarodni festival folklore v državi – 36. Folkart. Predhodnik Festivala Lent, ki je v letošnji izvedbi že vstopil v drugo festivalsko polovico, je v Maribor pripeljal pisano bero svetovne nesnovne kulturne dediščine Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske in Črne Gore. Slovenske barve zastopa mariborska Akademsko folklorna skupina Študent.
V četrtek se bo v Hrastniku začel edini festival delavskega filma v Sloveniji in eden redkih tovrstnih na svetu Kamerat. Kot poklon zasavskemu uporništvu bo letošnji festival odprla skupina Laibach. Prvo industrializirano območje Slovenije in zibelka slovenskega proletariata bo do nedelje v znamenju delavskih filmov, ki si jih bo mogoče ogledati tudi v nekdanji kompresorski postaji in rudniškem rovu.
V četrtek se bo v Hrastniku začel edini festival delavskega filma v Sloveniji in eden redkih tovrstnih na svetu Kamerat. Kot poklon zasavskemu uporništvu bo letošnji festival odprla skupina Laibach. Prvo industrializirano območje Slovenije in zibelka slovenskega proletariata bo do nedelje v znamenju delavskih filmov, ki si jih bo mogoče ogledati tudi v nekdanji kompresorski postaji in rudniškem rovu.
V Moderni galeriji v Ljubljani se je začel 10. trienale sodobne umetnosti U3. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa.
V Moderni galeriji v Ljubljani se je začel 10. trienale sodobne umetnosti U3. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa.
Vprašanje arhitekturne identitete na primerih prostorskih intervencij v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je enoletni študijski projekt, ki ga je študentom vseh petih letnikov Fakultete za arhitekturo zastavila docentka Mojca Gregorski. Svoje ideje so predstavili na tradicionalni vsakoletni odprti razstavi za javnost.
Vprašanje arhitekturne identitete na primerih prostorskih intervencij v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je enoletni študijski projekt, ki ga je študentom vseh petih letnikov Fakultete za arhitekturo zastavila docentka Mojca Gregorski. Svoje ideje so predstavili na tradicionalni vsakoletni odprti razstavi za javnost.
V Ljutomeru, kjer je Karl Grossmann leta 1905 posnel prvi slovenski film Odhod od maše v Ljutomeru, se je že 20. leto zapored sklenil Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Poleg pestrega nabora grozljivk so se obiskovalci lahko udeležili raznih delavnic in koncertov ter se razvajali ob pestri kulinarični ponudbi. Kaj je najbolj navdušilo letošnje obiskovalce, kdo so bili slavnostni gostje in kdo je dobil "hudega mačka"?
V Ljutomeru, kjer je Karl Grossmann leta 1905 posnel prvi slovenski film Odhod od maše v Ljutomeru, se je že 20. leto zapored sklenil Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Poleg pestrega nabora grozljivk so se obiskovalci lahko udeležili raznih delavnic in koncertov ter se razvajali ob pestri kulinarični ponudbi. Kaj je najbolj navdušilo letošnje obiskovalce, kdo so bili slavnostni gostje in kdo je dobil "hudega mačka"?
Cyrano de Bergerac je naslov predstave, ki se je v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana pred njegovo prenovo zapisala kot zadnja predstava, ki so jo igrali na starem odru. Kolektiv se bo zdaj s kostumi, reflektorji in drugimi odrskimi pripomočki za nekaj časa preselil v Šiško, na Litostrojsko cesto 56 oziroma v halo L56, kjer bodo vse službe Drame ostale do konca celovite prenove, ki je gledališče ni doživelo vse od začetka leta 1911. Takrat je bilo to nemško gledališče poimenovano kot Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa. O motivih za njegovo graditev pa nam je več povedala kustosinja, pedagoginja in teatrologinja na Slovenskem gledališkem inštitutu Sandra Jenko, ki v svoji znanstveni monografiji prikazuje razvoj nemškega gledališča v Ljubljani.
Cyrano de Bergerac je naslov predstave, ki se je v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana pred njegovo prenovo zapisala kot zadnja predstava, ki so jo igrali na starem odru. Kolektiv se bo zdaj s kostumi, reflektorji in drugimi odrskimi pripomočki za nekaj časa preselil v Šiško, na Litostrojsko cesto 56 oziroma v halo L56, kjer bodo vse službe Drame ostale do konca celovite prenove, ki je gledališče ni doživelo vse od začetka leta 1911. Takrat je bilo to nemško gledališče poimenovano kot Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa. O motivih za njegovo graditev pa nam je več povedala kustosinja, pedagoginja in teatrologinja na Slovenskem gledališkem inštitutu Sandra Jenko, ki v svoji znanstveni monografiji prikazuje razvoj nemškega gledališča v Ljubljani.
Živimo v prostoru, za katerega bi lahko rekli, da je izgubil svoje poslanstvo poslušanja drug drugega. Po večini izginja tudi neki pristen stik z naravo. Na to skozi gib in zvočnost na odru opozarjata koreografinja in plesalka Urška Centa in dramski igralec Domen Novak, ki v sklopu cikla Noches de Tablao v Štihovi dvorani Cankarjevega doma predstavljata zvočno-gibalno predstavo Tam, v vrtu.
Živimo v prostoru, za katerega bi lahko rekli, da je izgubil svoje poslanstvo poslušanja drug drugega. Po večini izginja tudi neki pristen stik z naravo. Na to skozi gib in zvočnost na odru opozarjata koreografinja in plesalka Urška Centa in dramski igralec Domen Novak, ki v sklopu cikla Noches de Tablao v Štihovi dvorani Cankarjevega doma predstavljata zvočno-gibalno predstavo Tam, v vrtu.
Kje bi sredi Ljubljane našli del Azije? Najbrž ni edina lokacija, je pa odličen namig za obisk Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Ta ne predstavlja samo zbirke predmetov, ampak tudi neverjetno zgodbo Ivana in Tsuneko oziroma Marije Skušek. Spoznala sta se na Kitajskem, pozneje prišla v Ljubljano, za njima pa je prišlo tudi 75 zabojev z izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Želela sta si vzpostaviti Azijski muzej, v katerem bi tudi javnost lahko občudovala predmete, od rezljanih kosov pohištva, porcelana do takrat povsem vsakdanjih predmetov. To se ni zgodilo in vse do smrti sta živela z zbirko, ki je zdaj na ogled na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju.
Kje bi sredi Ljubljane našli del Azije? Najbrž ni edina lokacija, je pa odličen namig za obisk Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Ta ne predstavlja samo zbirke predmetov, ampak tudi neverjetno zgodbo Ivana in Tsuneko oziroma Marije Skušek. Spoznala sta se na Kitajskem, pozneje prišla v Ljubljano, za njima pa je prišlo tudi 75 zabojev z izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Želela sta si vzpostaviti Azijski muzej, v katerem bi tudi javnost lahko občudovala predmete, od rezljanih kosov pohištva, porcelana do takrat povsem vsakdanjih predmetov. To se ni zgodilo in vse do smrti sta živela z zbirko, ki je zdaj na ogled na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju.
Majhna in zatohla podstrešna soba, cimra v sosednji sobi, mrzla kava in neplačane položnice na mizi, zjutraj študentska služba številka ena, po kosilu študentska služba številka dve, ob vikendih in nekaterih drugih priložnostih študentska služba številka tri. Razmišljanje o lastnih sanjah in prihodnosti zamenjajo skrbi za naslednjo najemnino in reševanje težavnih človeških odnosov.
Majhna in zatohla podstrešna soba, cimra v sosednji sobi, mrzla kava in neplačane položnice na mizi, zjutraj študentska služba številka ena, po kosilu študentska služba številka dve, ob vikendih in nekaterih drugih priložnostih študentska služba številka tri. Razmišljanje o lastnih sanjah in prihodnosti zamenjajo skrbi za naslednjo najemnino in reševanje težavnih človeških odnosov.
Danes, včeraj in jutri zgodovina piše, je pisala in bo pisala manjše in večje zgodbe. Nekaj tistih spregledanih, morda z obrobja, morda pa s prepiha, bomo lahko ob torkih ob 20.00 na prvem sporedu TV Slovenija spremljali v šestdelni dokumentarni seriji Zgodbe s prepiha. Gre za zahteven, delno animiran projekt šestih zgodb iz zgodovine Ljubljane, od zadnje čarovnice Anice Gorjup, ki je bila sežgana na grmadi, pa do razburljivega življenja velikega umetnika karikatur Hinka Smrekarja.
Danes, včeraj in jutri zgodovina piše, je pisala in bo pisala manjše in večje zgodbe. Nekaj tistih spregledanih, morda z obrobja, morda pa s prepiha, bomo lahko ob torkih ob 20.00 na prvem sporedu TV Slovenija spremljali v šestdelni dokumentarni seriji Zgodbe s prepiha. Gre za zahteven, delno animiran projekt šestih zgodb iz zgodovine Ljubljane, od zadnje čarovnice Anice Gorjup, ki je bila sežgana na grmadi, pa do razburljivega življenja velikega umetnika karikatur Hinka Smrekarja.
Nina Zagoričnik se javlja iz 77. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Za zlato palmo se letos poteguje 22 filmov, ki jih ocenjuje žirija pod vodstvom režiserke Grete Gerwig. Dobitnika in preostale nagrajence bodo razglasili v soboto. Kakšno je dogajanje v francoski meki filmov?
Nina Zagoričnik se javlja iz 77. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Za zlato palmo se letos poteguje 22 filmov, ki jih ocenjuje žirija pod vodstvom režiserke Grete Gerwig. Dobitnika in preostale nagrajence bodo razglasili v soboto. Kakšno je dogajanje v francoski meki filmov?
Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.
Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.