Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura 202.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.
Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava.
Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava.
''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno.
Na Velikem odru SNG Drama bodo premierno uprizorili igro Voranc, poetično dramo Daneta Zajca, ki se odvija na slovenski gorski kmetiji v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno.
Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026?
Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026?
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.
V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.
Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.
Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih.
CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.
V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov.
V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov.
Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.
Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.
Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.
Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.
Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.
Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.
Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.
V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.
Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.
Na kakovostno žanrsko kriminalno branje opozarja nov festival Krimifest, ki v središče postavlja vrhunske slovenske avtorje tega žanra in njihove najnovejše kriminalke oziroma načrte zanje. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo literarni festival Krimifest med 6. in 9. novembrom združil napetost kriminalk s strokovnim in družabnim dogajanjem. Podelili bodo tudi nagrado pila za najboljšo kriminalko in nagrado za najboljšo kratko krimi zgodbo.
Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan.
Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan.
Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
Letošnji Festival slovenskega filma se odvija tudi v znamenju 120-letnice slovenskega filma. Ob tem so pripravili projekcijo filma Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča iz leta 1965, ki je bil tudi prvi film, v katerem je igrala Miranda Caharija. Nastopala je v vlogi Lenke.
Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.
Skriti ljudje je pravljična dramedija o novih začetkih in nepričakovanih prijateljstvih, ki nam lahko pomagajo najti svoje mesto pod soncem – tudi če moramo za to prepotovati 4.000 kilometrov. Gostimo režiserja Miho Hočevarja ter igralca Blaža Šefa ter Luko Marčetiča.
Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.
Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.
Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.
Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.
Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani.
Če ste za dobro kriminalko so pri založbi Pivec obogatili ponudbo knjig za odrasle s tremi kriminalnimi romani.
Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture.
Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture.
Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.
Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.
Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta.
Dvanajsto leto zapored mednarodni festival Tinta slavi raznovrstnost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestrim razponom dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter podelitve nagrad zlatirepec za najboljše stripe leta.
Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico. Foto: Peter Kuntarič
Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico. Foto: Peter Kuntarič
Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti.
Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti.
Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.
Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.
V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.
V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.
Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.
Slovenska filantropija že od leta 2010 organizira festival migrantskega filma, ki predstavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Na 16. festivalu, ki bo do petka, 26. septembra, gostoval na različnih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru, Žalcu, Metliki, Kopru in na Ptuju, bo prikazanih 24 žanrsko raznovrstnih filmov iz 21 držav. Letos so v središču genocid v Palestini, ženske v migracijah, prisilna vračanja in pohlep korporacij.
Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.
Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.
Pod geslom Zdaj ali nikoli bo v Mariboru med 11. in 21. septembrom potekal Festival Maribor. Ponudba koncertov bo vse od tradicionalnih mojstrovin do sodobnih interpretacij in izzivov pa tja do »Vštekanih, odštekanih«. Festival ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival se med 11. in 13. septembrom že petnajstič vrača v Medano. Festival, na katerem se glasba srečuje tudi z drugimi umetniškimi zvrstmi, ustvarja stičišče italijansko-slovenske in mednarodne scene z udeležbo mladih glasbenikov in gostovanji mednarodno uveljavljenih glasbenikov in glasbenic.