Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Marko Mušič je arhitekt in akademik. Za njim je več kot 60-letni ustvarjalni opus. Še vedno vsak dan prihaja v svoj atelje v Stari Ljubljani, v hišo, kjer je nekoč živela pesnica Lili Novy. Z očetom je obiskoval Jožeta Plečnika, učil se je pri kultnih arhitektih. Ustvaril je številne javne zgradbe, kulturne domove in sakralne objekte, v samostojni Sloveniji se je proslavil z novo cerkvijo v ljubljanskih Dravljah in s spominskim parkom na Teharjah. Njegovi brutalistični arhitekturni motivi so bili razstavljeni v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA) in se znašli v eni izmed ameriških TV-serij.
Marko Mušič je arhitekt in akademik. Za njim je več kot 60-letni ustvarjalni opus. Še vedno vsak dan prihaja v svoj atelje v Stari Ljubljani, v hišo, kjer je nekoč živela pesnica Lili Novy. Z očetom je obiskoval Jožeta Plečnika, učil se je pri kultnih arhitektih. Ustvaril je številne javne zgradbe, kulturne domove in sakralne objekte, v samostojni Sloveniji se je proslavil z novo cerkvijo v ljubljanskih Dravljah in s spominskim parkom na Teharjah. Njegovi brutalistični arhitekturni motivi so bili razstavljeni v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA) in se znašli v eni izmed ameriških TV-serij.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.
Ob dnevu upora proti okupatorju je Nedeljski gost kontroverzni slovenski poet, glasbenik in pisatelj, ki je občasno tudi filmski igralec, predvsem pa neuklonljiv upornik in po svojih lastnih besedah nagajivec Zoran Predin. Z njim se pogovarjamo o vzponih in padcih ter uspehih in spodrsljajih v njegovi več kot 40 let trajajoči karieri, ki jo v teh mesecih v slovenskih kinematografih celovito upodablja biografski dokumentarni film Praslovan. Pa tudi o prihodnosti, saj gre Zoranu “kopanje po preteklosti in navduševanje nad zlatimi časi” na živce.
Ob dnevu upora proti okupatorju je Nedeljski gost kontroverzni slovenski poet, glasbenik in pisatelj, ki je občasno tudi filmski igralec, predvsem pa neuklonljiv upornik in po svojih lastnih besedah nagajivec Zoran Predin. Z njim se pogovarjamo o vzponih in padcih ter uspehih in spodrsljajih v njegovi več kot 40 let trajajoči karieri, ki jo v teh mesecih v slovenskih kinematografih celovito upodablja biografski dokumentarni film Praslovan. Pa tudi o prihodnosti, saj gre Zoranu “kopanje po preteklosti in navduševanje nad zlatimi časi” na živce.
Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.
Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.
Je ustanoviteljica in odgovorna urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, ki konec aprila zaznamuje deseti rojstni dan. V tem času se je uveljavila kot aktivna promotorka medijske pismenosti tako za otroke kot za odrasle. Sicer pa je po srcu še vedno novinarka, ki verjame, da lahko novinarke in novinarji spreminjajo svet na bolje.
Je ustanoviteljica in odgovorna urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, ki konec aprila zaznamuje deseti rojstni dan. V tem času se je uveljavila kot aktivna promotorka medijske pismenosti tako za otroke kot za odrasle. Sicer pa je po srcu še vedno novinarka, ki verjame, da lahko novinarke in novinarji spreminjajo svet na bolje.
Zora Stančič spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske umetnice. V Mestni galeriji Ljubljana se z razstavo Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, prvič predstavlja s celovitim izborom svojih grafičnih del. Poleg grafike deluje še na mnogih drugih področjih kot so oblikovanje, arhitektura in film. Njeno poslanstvo pa je tudi delo s študenti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer kot izredna profesorica vodi katedro za grafiko.
Zora Stančič spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske umetnice. V Mestni galeriji Ljubljana se z razstavo Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, prvič predstavlja s celovitim izborom svojih grafičnih del. Poleg grafike deluje še na mnogih drugih področjih kot so oblikovanje, arhitektura in film. Njeno poslanstvo pa je tudi delo s študenti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer kot izredna profesorica vodi katedro za grafiko.
Njegov glas gotovo poznate, njegova besedila so vam znana, njegov notranji svet ostaja skrivnosten. Kdo je Tomi Meglič, ko ni pevec in kitarist zasedbe Siddharta? Kako so se njegove najstniške sanje, da bi bil »le« kitarist, spremenile v zvezdniško kariero? Eden redkih rokovskih zvezdnikov pri nas, je zelo iskreno spregovoril o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, o hrepenenju, družini. Zase pravi, da je romantična duša, ki težko koga načrtno prečrta. S Tomijem Megličem se je v tednu, ko je minilo 30 let od prvega koncerta zasedbe Siddharta, pogovarjala Anja Hlača Ferjančič:
Njegov glas gotovo poznate, njegova besedila so vam znana, njegov notranji svet ostaja skrivnosten. Kdo je Tomi Meglič, ko ni pevec in kitarist zasedbe Siddharta? Kako so se njegove najstniške sanje, da bi bil »le« kitarist, spremenile v zvezdniško kariero? Eden redkih rokovskih zvezdnikov pri nas, je zelo iskreno spregovoril o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, o hrepenenju, družini. Zase pravi, da je romantična duša, ki težko koga načrtno prečrta. S Tomijem Megličem se je v tednu, ko je minilo 30 let od prvega koncerta zasedbe Siddharta, pogovarjala Anja Hlača Ferjančič:
Verjetnost, da bi se najstnik brez končane srednje šole, ki je kot vojni specialec služil na bojni fronti, od tam za skoraj leto dni prostovoljno odšel v psihiatrično bolnišnico in kasneje v največje globine heroinske in drugih odvisnosti, kadarkoli lahko nadejal svetovno uspešne kariere, je bila tako rekoč nična.
Verjetnost, da bi se najstnik brez končane srednje šole, ki je kot vojni specialec služil na bojni fronti, od tam za skoraj leto dni prostovoljno odšel v psihiatrično bolnišnico in kasneje v največje globine heroinske in drugih odvisnosti, kadarkoli lahko nadejal svetovno uspešne kariere, je bila tako rekoč nična.
Včeraj je praznovala svoj 85. rojstni dan – 8. marec je naš kolektivni in njen osebni praznik. Ne zameri, če jo kdo naslovi z "doktor" Ada Vidovič Muha, in dodaja, da smo kot družba včasih pretirano zavezani izrazu, pozornost pa bi si medtem bolj zaslužila vsebina.
Včeraj je praznovala svoj 85. rojstni dan – 8. marec je naš kolektivni in njen osebni praznik. Ne zameri, če jo kdo naslovi z "doktor" Ada Vidovič Muha, in dodaja, da smo kot družba včasih pretirano zavezani izrazu, pozornost pa bi si medtem bolj zaslužila vsebina.
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetlila življenske zgodbe znanih Slovencev, kot sta brata Rusjan, svetovno uveljavljena in pozabljena igralka Nora Gregor, pesnik in duhovnik Simon Gregorčič ter naš poet France Prešeren. Je tudi avtorica mednarodnega projekta Zrno soli, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem Tuzla. Svoj režijski debi, zgodbo o Aleksandrinkah, je doživela, ko je prebrala babičina pisma dedku.
Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetlila življenske zgodbe znanih Slovencev, kot sta brata Rusjan, svetovno uveljavljena in pozabljena igralka Nora Gregor, pesnik in duhovnik Simon Gregorčič ter naš poet France Prešeren. Je tudi avtorica mednarodnega projekta Zrno soli, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem Tuzla. Svoj režijski debi, zgodbo o Aleksandrinkah, je doživela, ko je prebrala babičina pisma dedku.
Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnjenimi geologi povezuje v tako imenovano Geobandi, in prekaljen popularizator geologije, v katero ga je zaneslo čisto po naključju.
Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnjenimi geologi povezuje v tako imenovano Geobandi, in prekaljen popularizator geologije, v katero ga je zaneslo čisto po naključju.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek je redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Posebej se je specializirala na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih, poudarja, da je govorni razvoj otroka treba gojiti že od rojstva, pri tem igrata ključno vlogo skupno branje in pogovor. Izpostavlja pomen navezanosti otroka na starše in to, da morajo biti starši avtoriteta in ne prijatelji. Poleg tega se ji zdi pri razvoju domišljije ključno tudi to, da se otrok dolgočasi. Govorila je še o pomenu intuicije pri vzgoji, o pasteh digitalnih naprav ter o tem, koliko je upoštevala teorijo pri vzgoji hčerke.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek je redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Posebej se je specializirala na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih, poudarja, da je govorni razvoj otroka treba gojiti že od rojstva, pri tem igrata ključno vlogo skupno branje in pogovor. Izpostavlja pomen navezanosti otroka na starše in to, da morajo biti starši avtoriteta in ne prijatelji. Poleg tega se ji zdi pri razvoju domišljije ključno tudi to, da se otrok dolgočasi. Govorila je še o pomenu intuicije pri vzgoji, o pasteh digitalnih naprav ter o tem, koliko je upoštevala teorijo pri vzgoji hčerke.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).
V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.
V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.
"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.
Pred dnevi je praznoval stoletnico! Ne svoje, temveč športa, ki mu je predan vse življenje. Metod Ropret, dolgoletni predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, je z drznimi odločitvami, jasno vizijo in občasno tudi s tveganjem slovensko odbojko postavil na svetovni zemljevid. Kako mu izkušnje iz vodenja občine pridejo prav na svetovnem parketu, kaj je v ozadju lobiranja za funkcije v mednarodnih športnih zvezah in kaj najbolj ceni pri svojih sodelavcih?
Pred dnevi je praznoval stoletnico! Ne svoje, temveč športa, ki mu je predan vse življenje. Metod Ropret, dolgoletni predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, je z drznimi odločitvami, jasno vizijo in občasno tudi s tveganjem slovensko odbojko postavil na svetovni zemljevid. Kako mu izkušnje iz vodenja občine pridejo prav na svetovnem parketu, kaj je v ozadju lobiranja za funkcije v mednarodnih športnih zvezah in kaj najbolj ceni pri svojih sodelavcih?
Tržaški profesor in filozof Jernej Šček se je v zadnjih nekaj letih v našem prostoru uveljavil kot izvrsten mislec, ki svoja razmišljanja najraje predstavlja skozi druge, sogovornice in sogovornike, ki jih domiselno sprašuje v svojih obsežnih intervjujih in načeloma objavlja v Sobotni prilogi časnika Delo. Zdaj pa je pri Založništvu tržaškega tiska izšla že njegova druga zbirka intervjujev z naslovom Kavarna odprta.
Tržaški profesor in filozof Jernej Šček se je v zadnjih nekaj letih v našem prostoru uveljavil kot izvrsten mislec, ki svoja razmišljanja najraje predstavlja skozi druge, sogovornice in sogovornike, ki jih domiselno sprašuje v svojih obsežnih intervjujih in načeloma objavlja v Sobotni prilogi časnika Delo. Zdaj pa je pri Založništvu tržaškega tiska izšla že njegova druga zbirka intervjujev z naslovom Kavarna odprta.
Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in pomoči žrtvam pri nas od leta 2001 deluje Društvo Ključ. Soustanoviteljica Katjuša Popović se je s to problematiko srečevala že kot kriminalistka. Če je bila večina primerov, s katerimi se je Društvo Ključ ukvarjalo pred 23 leti, povezna z izkoriščanjem žensk in prisilno prostitucijo, je z leti več tudi drugih oblik izkoriščanja. Za zdaj so v varni hiši društva nastanjeni izkoriščani delavci iz tujine. Katjušo Popović še vedno najbolj prizadenejo primeri, v katere so vpleteni zlorabljeni otroci, za katere se nihče ne pobriga, na cedilu pa jih pusti tudi sistem. O trgovini z ljudmi, o zlorabi otrok za prostitucijo, pa tudi o tem, zakaj se je vedno počutila kot doma ob morju, čeprav je rojena Ljubljančanka.
Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in pomoči žrtvam pri nas od leta 2001 deluje Društvo Ključ. Soustanoviteljica Katjuša Popović se je s to problematiko srečevala že kot kriminalistka. Če je bila večina primerov, s katerimi se je Društvo Ključ ukvarjalo pred 23 leti, povezna z izkoriščanjem žensk in prisilno prostitucijo, je z leti več tudi drugih oblik izkoriščanja. Za zdaj so v varni hiši društva nastanjeni izkoriščani delavci iz tujine. Katjušo Popović še vedno najbolj prizadenejo primeri, v katere so vpleteni zlorabljeni otroci, za katere se nihče ne pobriga, na cedilu pa jih pusti tudi sistem. O trgovini z ljudmi, o zlorabi otrok za prostitucijo, pa tudi o tem, zakaj se je vedno počutila kot doma ob morju, čeprav je rojena Ljubljančanka.
Aleš Berger je francist in komparativist. Bil je novinar v kulturni redakciji takrat še ljubljanskega radia, med letoma 1978 in 2008 pa urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Uveljavil se je tudi kot gledališki kritik, predvsem pa kot prevajalec iz francoščine in španščine in nekoliko pozneje kot pisatelj in pesnik.
Aleš Berger je francist in komparativist. Bil je novinar v kulturni redakciji takrat še ljubljanskega radia, med letoma 1978 in 2008 pa urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Uveljavil se je tudi kot gledališki kritik, predvsem pa kot prevajalec iz francoščine in španščine in nekoliko pozneje kot pisatelj in pesnik.
Ljudmil Dimitrov je bil dva mandata lektor bolgarskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Je profesor ruske književnosti na univerzi v Sofiji in prevajalec slovenskega leposlovja v bolgarski jezik. Najbolj je ponosen na prevod Prešernove Zdravljice, prevajal pa je tudi Ivana Cankarja, Zofko Kveder, Evalda Flisarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Draga Jančarja ... Z ženo sta odkrila, da se v Jančarjevem romanu To noč sem jo videl pojavi tudi največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana, ki je imela tesne stike s Slovenijo. Kako je s kulturno izmenjavo med dvema slovanskima narodoma, o primerjavi življenja v Ljubljani in Sofiji, zakaj v Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša. Tudi o filmu Sreča na vrvici, ki ga je Ljudmil Dimitrov gledal že kot najstnik.
Ljudmil Dimitrov je bil dva mandata lektor bolgarskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Je profesor ruske književnosti na univerzi v Sofiji in prevajalec slovenskega leposlovja v bolgarski jezik. Najbolj je ponosen na prevod Prešernove Zdravljice, prevajal pa je tudi Ivana Cankarja, Zofko Kveder, Evalda Flisarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Draga Jančarja ... Z ženo sta odkrila, da se v Jančarjevem romanu To noč sem jo videl pojavi tudi največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana, ki je imela tesne stike s Slovenijo. Kako je s kulturno izmenjavo med dvema slovanskima narodoma, o primerjavi življenja v Ljubljani in Sofiji, zakaj v Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša. Tudi o filmu Sreča na vrvici, ki ga je Ljudmil Dimitrov gledal že kot najstnik.
Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.
Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.
Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.
Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.
Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.
Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.
Pred dvanajstimi leti je z atletskih stez odtekel v zobozdravniško ordinacijo, a Matic Osovnikar še vedno ostaja najhitrejši Slovenec. Vrhunski atlet, sprinter, tudi finalist svetovnega prvenstva v kraljevski disciplini – teku na 100 metrov – danes doktor dentalne medicine, obuja spomine na uspešno športno pot, razmišlja o pasteh vrhunskega športa, o prehodu iz ene v drugo kariero, o adrenalinu, ki ga je treba najti nekje drugje, pa tudi o belih zalivkah, katerih cena dviguje prah. Na dan Ljubljanskega maratona se je v nedeljskem terenskem studiu Vala 202 Maticem Osovnikarjem pogovarjal Aleš Smrekar.
Pred dvanajstimi leti je z atletskih stez odtekel v zobozdravniško ordinacijo, a Matic Osovnikar še vedno ostaja najhitrejši Slovenec. Vrhunski atlet, sprinter, tudi finalist svetovnega prvenstva v kraljevski disciplini – teku na 100 metrov – danes doktor dentalne medicine, obuja spomine na uspešno športno pot, razmišlja o pasteh vrhunskega športa, o prehodu iz ene v drugo kariero, o adrenalinu, ki ga je treba najti nekje drugje, pa tudi o belih zalivkah, katerih cena dviguje prah. Na dan Ljubljanskega maratona se je v nedeljskem terenskem studiu Vala 202 Maticem Osovnikarjem pogovarjal Aleš Smrekar.
O znoju in solzah. Tistih v fitnesu in na nogometu, pa hkrati o onih, ki jih je komaj zadržal, ko je v tresočih rokah držal prvo slovensko knjigo. Zakaj je bil Koseski v svojem času veliko bolj kul od poštirkanega Prešerna in ali bi si nekoč želel biti omenjen v istem stavku z Ramovšem in Toporišičem. Pa seveda Fran, Franček in prihajajoča Franja, kakšen učitelj latinščine je bil, zakaj se je učil umetnih jezikov in - nenazadnje - o jecljanju, ki je del njegove javne podobe. Doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, če omenimo samo njegov trenutno najvišji čin, je tokratni nedeljski gost.
O znoju in solzah. Tistih v fitnesu in na nogometu, pa hkrati o onih, ki jih je komaj zadržal, ko je v tresočih rokah držal prvo slovensko knjigo. Zakaj je bil Koseski v svojem času veliko bolj kul od poštirkanega Prešerna in ali bi si nekoč želel biti omenjen v istem stavku z Ramovšem in Toporišičem. Pa seveda Fran, Franček in prihajajoča Franja, kakšen učitelj latinščine je bil, zakaj se je učil umetnih jezikov in - nenazadnje - o jecljanju, ki je del njegove javne podobe. Doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, če omenimo samo njegov trenutno najvišji čin, je tokratni nedeljski gost.
Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo, raziskovalka na področju ekstremofilnih gliv. Te rastejo pri nas doma - na marmeladi, na pršutu, njo pa je zanimalo, ali uspevajo tudi v naravi. Je vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti, razlaga o vse bolj prijateljskem odnosu s študenti, spominja se svojih začetkov in tudi otroštva, del katerega je preživela v Libiji. Spregovori o seksizmu v znanosti, frustracijah pri raziskovanju, estetiki gliv, njihovi uporabnosti v kmetijstvu in pri boju z mikroplastiko.
Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo, raziskovalka na področju ekstremofilnih gliv. Te rastejo pri nas doma - na marmeladi, na pršutu, njo pa je zanimalo, ali uspevajo tudi v naravi. Je vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti, razlaga o vse bolj prijateljskem odnosu s študenti, spominja se svojih začetkov in tudi otroštva, del katerega je preživela v Libiji. Spregovori o seksizmu v znanosti, frustracijah pri raziskovanju, estetiki gliv, njihovi uporabnosti v kmetijstvu in pri boju z mikroplastiko.
Samo še en mesec bo aktualni prejemnik Ježkove nagrade 2023 eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Tomaž Domicelj je že skoraj 60 let na odrih in približno pol stoletja v naših zvočnikih. Vprašanje je samo, ali je bolj popularen ali bolj razvpit?
Samo še en mesec bo aktualni prejemnik Ježkove nagrade 2023 eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Tomaž Domicelj je že skoraj 60 let na odrih in približno pol stoletja v naših zvočnikih. Vprašanje je samo, ali je bolj popularen ali bolj razvpit?
Najbrž knjige "Primer Anhovo", ki jo je Boštjan Videmšek označil za "eno najboljših domačih stvarnih knjig v zadnjih desetletjih" ne bi bilo, če ne bi Jasmina Jerant doživela tragične izgube brata, ene številnih žrtev bolezni, nastalih zaradi uporabe azbesta.
Najbrž knjige "Primer Anhovo", ki jo je Boštjan Videmšek označil za "eno najboljših domačih stvarnih knjig v zadnjih desetletjih" ne bi bilo, če ne bi Jasmina Jerant doživela tragične izgube brata, ene številnih žrtev bolezni, nastalih zaradi uporabe azbesta.
Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.
Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.
Esejistka, kolumnistka in novinarka Mojca Pišek v svojih delih večkrat samokritično posega v teme, ki v slovenski kolektivni zavesti zbujajo najrazličnejša čustva. Od osamosvojitvenega mita do jugoslovanskega socializma. Zadnja leta je preživela v Latinski Ameriki, kjer je odkrivala neslutene podobnosti z Jugovzhodno Evropo. O vsem tem, pa tudi o morju in domnevni mistiki Dravskega polja.
Esejistka, kolumnistka in novinarka Mojca Pišek v svojih delih večkrat samokritično posega v teme, ki v slovenski kolektivni zavesti zbujajo najrazličnejša čustva. Od osamosvojitvenega mita do jugoslovanskega socializma. Zadnja leta je preživela v Latinski Ameriki, kjer je odkrivala neslutene podobnosti z Jugovzhodno Evropo. O vsem tem, pa tudi o morju in domnevni mistiki Dravskega polja.
Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.
Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.
Kolesarji so zadnja leta v Sloveniji največji asi, sodijo med najbolj znane in prepoznavne javne osebnosti. Andrej Velkavrh je zagrizen kolesar. Širša javnost pa ga pozna po predpogoju za uživanje na kolesu, torej vremenu. In kaj je lahko na svetu hujšega kot to, da se meteorolog zmoti? Vreme napoveduje že štiri desetletja.
Kolesarji so zadnja leta v Sloveniji največji asi, sodijo med najbolj znane in prepoznavne javne osebnosti. Andrej Velkavrh je zagrizen kolesar. Širša javnost pa ga pozna po predpogoju za uživanje na kolesu, torej vremenu. In kaj je lahko na svetu hujšega kot to, da se meteorolog zmoti? Vreme napoveduje že štiri desetletja.
Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.
Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.
Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.
Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.
Tik pred prvo obletnico zgodovinske naravne katastrofe, ki je lani v začetku avgusta opustošila velik del Slovenije, je nedeljska gostja Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. Spregovori o tem, kako poteka sanacija in obnova? Zakaj so od tehnične pisarne na terenu pričakovali več? Kako razume politiko? Jo kdaj, potem ko je na čelu občine že četrti mandat, prevzame tudi moč? Kako gredo skupaj nogomet, karate in poezija? Se boji prihodnosti in podnebnih sprememb? Jo je strah naslednjih mesecev? In zakaj še ne misli odnehati?
Tik pred prvo obletnico zgodovinske naravne katastrofe, ki je lani v začetku avgusta opustošila velik del Slovenije, je nedeljska gostja Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. Spregovori o tem, kako poteka sanacija in obnova? Zakaj so od tehnične pisarne na terenu pričakovali več? Kako razume politiko? Jo kdaj, potem ko je na čelu občine že četrti mandat, prevzame tudi moč? Kako gredo skupaj nogomet, karate in poezija? Se boji prihodnosti in podnebnih sprememb? Jo je strah naslednjih mesecev? In zakaj še ne misli odnehati?
Nedeljski gost je Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja vozil prestižne avtomobilske znamke Mercedes-Benz. Pri nemškem avtomobilskem gigantu je sodeloval pri oblikovanju mnogih pomembnih, tudi kultnih avtomobilov. Z oblikovanjem avtomobilov se je želel ukvarjati že v mladosti, zato se je odpravil na študij v Nemčijo. Kot oblikovalec avtomobilov vedno razmišlja o naslednji generaciji vozil. Zdaj vozi električne avtomobile, ki lahko zvenijo kot vesoljske ladje. Verjame, da imajo avtomobili lepo prihodnost, ki pa naj bi bila v veliki meri električna.
Nedeljski gost je Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja vozil prestižne avtomobilske znamke Mercedes-Benz. Pri nemškem avtomobilskem gigantu je sodeloval pri oblikovanju mnogih pomembnih, tudi kultnih avtomobilov. Z oblikovanjem avtomobilov se je želel ukvarjati že v mladosti, zato se je odpravil na študij v Nemčijo. Kot oblikovalec avtomobilov vedno razmišlja o naslednji generaciji vozil. Zdaj vozi električne avtomobile, ki lahko zvenijo kot vesoljske ladje. Verjame, da imajo avtomobili lepo prihodnost, ki pa naj bi bila v veliki meri električna.
Mohamed Jodeh je v prvi vrsti podjetnik. Že vse življenje se ukvarja s prodajo, uvozom in izvozom. Na nekaterih področjih je bil pionir in tako med prvimi začel z uvozom konzol za igranje videoiger ter kasneje toplotnih črpalk. Sicer pa je Mohamed Jodeh uglajen gospod, ki mirno pripoveduje svojo zgodbo ter predvsem skuša razložiti dojemanje položaja Palestincev. Rodil se je v Gazi. Tam preživel otroštvo, kot mladenič je prišel v Jugoslavijo, kjer se je šolal, zaljubil in ostal. Živel na Hrvaškem, ustalil se v Sloveniji. Večji del njegove ožje družine pa je še vedno v Gazi. Kljub temu, da jim je Mohamed Jodeh vedno na vsak način pomagal, jim zdaj ne more več, saj je to praktično nemogoče. Nedeljski gost Mohamed Jodeh odkrito spregovori o razmerah v Gazi, zakaj se zgodovina ponavlja, zakaj je “nikoli več” samo farsa in zakaj na območju, kjer živijo Palestinci, miru še dolgo ne bo.
Mohamed Jodeh je v prvi vrsti podjetnik. Že vse življenje se ukvarja s prodajo, uvozom in izvozom. Na nekaterih področjih je bil pionir in tako med prvimi začel z uvozom konzol za igranje videoiger ter kasneje toplotnih črpalk. Sicer pa je Mohamed Jodeh uglajen gospod, ki mirno pripoveduje svojo zgodbo ter predvsem skuša razložiti dojemanje položaja Palestincev. Rodil se je v Gazi. Tam preživel otroštvo, kot mladenič je prišel v Jugoslavijo, kjer se je šolal, zaljubil in ostal. Živel na Hrvaškem, ustalil se v Sloveniji. Večji del njegove ožje družine pa je še vedno v Gazi. Kljub temu, da jim je Mohamed Jodeh vedno na vsak način pomagal, jim zdaj ne more več, saj je to praktično nemogoče. Nedeljski gost Mohamed Jodeh odkrito spregovori o razmerah v Gazi, zakaj se zgodovina ponavlja, zakaj je “nikoli več” samo farsa in zakaj na območju, kjer živijo Palestinci, miru še dolgo ne bo.
Čeprav že dolgo živi na Danskem, je Zlatko Burić - Kićo prvi hrvaški igralec, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljšega evropskega igralca za vlogo v filmu Rubena Östlunda Trikotnik žalosti. Odraščal je v Osijeku, v času, ko so vsi poslušali punk in v kinematografih gledali filme z Jean-Paulom Belmondojem.
Čeprav že dolgo živi na Danskem, je Zlatko Burić - Kićo prvi hrvaški igralec, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljšega evropskega igralca za vlogo v filmu Rubena Östlunda Trikotnik žalosti. Odraščal je v Osijeku, v času, ko so vsi poslušali punk in v kinematografih gledali filme z Jean-Paulom Belmondojem.
Branko Šturbej, prvak ljubljanske Drame, je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Je eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ, devetnajst, jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem.
Branko Šturbej, prvak ljubljanske Drame, je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Je eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ, devetnajst, jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem.
Na dan prve "slovenske" tekme evropskega prvenstva v Nemčiji bomo gostili nekdanjega televizijskega komentatorja in športnega novinarja, ki je bil dolgo časa sinonim za spremljanje nogometa. Pa ne samo nogometa, čeprav je bil v mladosti tudi sam dokaj uspešen nogometaš. V 46 letih dela na Televiziji Slovenija je naštel kar 2335 prenosov, v času olimpijskih iger v Sarajevu je bil urednik športnega programa, oglašal se je s 6 poletnih olimpijskih iger. Bil je tudi vodja televizijske programske enote, svetovalec direktorja in vodja službe za trženje TV-programov.
Na dan prve "slovenske" tekme evropskega prvenstva v Nemčiji bomo gostili nekdanjega televizijskega komentatorja in športnega novinarja, ki je bil dolgo časa sinonim za spremljanje nogometa. Pa ne samo nogometa, čeprav je bil v mladosti tudi sam dokaj uspešen nogometaš. V 46 letih dela na Televiziji Slovenija je naštel kar 2335 prenosov, v času olimpijskih iger v Sarajevu je bil urednik športnega programa, oglašal se je s 6 poletnih olimpijskih iger. Bil je tudi vodja televizijske programske enote, svetovalec direktorja in vodja službe za trženje TV-programov.
Ddr. Hans Zollner, jezuit, psiholog in psihoterapevt, vodi Inštitut za antropologijo na rimski Papeški univerzi Gregoriana. Mednarodno priznani strokovnjak za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, ki je med drugim izstopil iz papeške komisije za zaščito otrok in mladih, ker ni dobil pojasnil glede pristojnosti, odgovornosti in finančnega poslovanja. Je človek s karizmo, ki zna prisluhniti, pa tudi slišati. Tudi žrtvam spolnih zlorab v cerkvi, s katerimi se je nedavno srečal v Sloveniji. Pri tem ne prodaja lažnega upanja, da se da to bolečino pozdraviti, je pa rano mogoče zaceliti. Spregovori tudi o tem, koliko je pedofilov med duhovniki, kakšni so finančni tokovi v Vatikanu, o papežu in razkoraku med načeli in resničnostjo.
Ddr. Hans Zollner, jezuit, psiholog in psihoterapevt, vodi Inštitut za antropologijo na rimski Papeški univerzi Gregoriana. Mednarodno priznani strokovnjak za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, ki je med drugim izstopil iz papeške komisije za zaščito otrok in mladih, ker ni dobil pojasnil glede pristojnosti, odgovornosti in finančnega poslovanja. Je človek s karizmo, ki zna prisluhniti, pa tudi slišati. Tudi žrtvam spolnih zlorab v cerkvi, s katerimi se je nedavno srečal v Sloveniji. Pri tem ne prodaja lažnega upanja, da se da to bolečino pozdraviti, je pa rano mogoče zaceliti. Spregovori tudi o tem, koliko je pedofilov med duhovniki, kakšni so finančni tokovi v Vatikanu, o papežu in razkoraku med načeli in resničnostjo.
Nevrologinja izr. prof dr. Saša Šega Jazbec, nekdanja vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je po desetletjih spremljanja tudi neozdravljivo bolnih nevroloških bolnikov pred petimi leti sama postala onkološka bolnica.
Nevrologinja izr. prof dr. Saša Šega Jazbec, nekdanja vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je po desetletjih spremljanja tudi neozdravljivo bolnih nevroloških bolnikov pred petimi leti sama postala onkološka bolnica.
Tadej Zupančič je novinar, publicist, fotograf in avtor fotografske monografije London Estates, v kateri so izbrane fotografije občinskih neprofitnih stanovanjskih blokov, ki so jih v britanski prestolnici zgradili med letoma 1946–1981. Tadej Zupančič jih je objavljal na svojem Instagramu. Knjiga, ki je izšla pri britanski založbi Fuel je požela veliko zanimanje, saj avtor poskuša pokazati, kako izjemno pomembna je neprofitna stanovanjska gradnja.
Tadej Zupančič je novinar, publicist, fotograf in avtor fotografske monografije London Estates, v kateri so izbrane fotografije občinskih neprofitnih stanovanjskih blokov, ki so jih v britanski prestolnici zgradili med letoma 1946–1981. Tadej Zupančič jih je objavljal na svojem Instagramu. Knjiga, ki je izšla pri britanski založbi Fuel je požela veliko zanimanje, saj avtor poskuša pokazati, kako izjemno pomembna je neprofitna stanovanjska gradnja.
Bogdan Benigar je vodja festivala Druga godba. Po izobrazbi je diplomirani pravnik in je že od otroštva povezan z glasbo. Bil je dolgoletni vodja Jazz Festivala Ljubljana in koncertnih serij Cankarjevi torki ter Glasbe sveta, pa glasbeni urednik na Radiu Študent, skratka, Benigar je človek, ki je močno zaznamoval glasbeno, predvsem koncertno dogajanje pri nas.
Bogdan Benigar je vodja festivala Druga godba. Po izobrazbi je diplomirani pravnik in je že od otroštva povezan z glasbo. Bil je dolgoletni vodja Jazz Festivala Ljubljana in koncertnih serij Cankarjevi torki ter Glasbe sveta, pa glasbeni urednik na Radiu Študent, skratka, Benigar je človek, ki je močno zaznamoval glasbeno, predvsem koncertno dogajanje pri nas.
Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.
Dušan Hren, glasbenik, režiser, vsestranski ustvarjalec, legenda slovenske radiotelevizije, je 5. maja praznoval 95. rojstni dan. V pogovoru se spominja svojega otroštva, očeta, ki je bil ožji sodelavec generala Maistra, vojne, predvsem pa zelo rad pripoveduje o glasbi in delu na RTV Slovenija. Na Radiu Ljubljana se je zaposlil leta 1956, dve leti kasneje pa ga je prevzela televizija, njegova velika ljubezen.
V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.
V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.