Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Avtor: Polona Kovačič, Anamarija Štukelj Cusma, Tjaša Krajnc, Brigita Rovšek, Primož Trdan, Tina Ogrin, Anuša Volovšek
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.