Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Avtor: Polona Kovačič, Anamarija Štukelj Cusma, Tjaša Krajnc, Brigita Rovšek, Primož Trdan, Tina Ogrin, Anuša Volovšek
Predvajamo dela različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo dela različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na sporedu: Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-molu, op.63 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Na sporedu: Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-molu, op.63 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 8. maja ob 17.05.
Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 8. maja ob 17.05.
Oddajo posvečamo glasbi nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki se je rodil 7. maja 1833. Brahms, čigar glasba je trdno zasidrana v strukturah in kompozicijski tehniki baročnih in klasičnih mojstrov, je bil mojster kontrapunkta in čeprav je bil za sodobnike preveč tradicionalističen, danes velja za enega najpomembnejših skladateljev zahodne klasične glasbe.
Oddajo posvečamo glasbi nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki se je rodil 7. maja 1833. Brahms, čigar glasba je trdno zasidrana v strukturah in kompozicijski tehniki baročnih in klasičnih mojstrov, je bil mojster kontrapunkta in čeprav je bil za sodobnike preveč tradicionalističen, danes velja za enega najpomembnejših skladateljev zahodne klasične glasbe.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na sporedu: 1. Slavko Osterc: Simfonija v C-duru – Ideali Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Simon Robinson 2. Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 2 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Samo Hubad
Na sporedu: 1. Slavko Osterc: Simfonija v C-duru – Ideali Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Simon Robinson 2. Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 2 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Samo Hubad
Poslušajte pianista Acija Bertonclja v izvajanju komornih skladb in kot solista z orkestrom v skladbah Beethovna, Schuberta, Schumanna, Ravela in Bartoka. V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladbe s pianistom Acijem Bertoncljem, ki je bil redni član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1968/1969 do sezone 1978/1979, ko ga je vodil dirigent Samo Hubad. Kot solist je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeloval tudi pozneje, do leta 1982 je igral z Ansamblom Slavka Osterca, bil je član Tria Tartini, solistično je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Pianista Acija Bertonclja bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 1, Ludwiga van Beethovna, 1. stavka Sonate za violino in klavir v A-duru, D574, Franza Schuberta, Fantazijskih skladb op. 73 v različici za violončelo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavka Koncerta za klavir in orkester v G-duru, Mauricea Ravela ter 2. in 3. stavka Koncerta za klavir in orkester št. 3 v E-duru, BB 127, Béle Bartóka. Ponovitev bo v četrtek, 1. maja, ob 5.05.
Poslušajte pianista Acija Bertonclja v izvajanju komornih skladb in kot solista z orkestrom v skladbah Beethovna, Schuberta, Schumanna, Ravela in Bartoka. V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladbe s pianistom Acijem Bertoncljem, ki je bil redni član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1968/1969 do sezone 1978/1979, ko ga je vodil dirigent Samo Hubad. Kot solist je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeloval tudi pozneje, do leta 1982 je igral z Ansamblom Slavka Osterca, bil je član Tria Tartini, solistično je nastopil tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije. Pianista Acija Bertonclja bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 1, Ludwiga van Beethovna, 1. stavka Sonate za violino in klavir v A-duru, D574, Franza Schuberta, Fantazijskih skladb op. 73 v različici za violončelo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavka Koncerta za klavir in orkester v G-duru, Mauricea Ravela ter 2. in 3. stavka Koncerta za klavir in orkester št. 3 v E-duru, BB 127, Béle Bartóka. Ponovitev bo v četrtek, 1. maja, ob 5.05.
Oddajo danes namenjamo izvedbam slovenskega klarinetista in glasbenega pedagoga Mihaela Gunzka, ki je kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo vzgojil številne generacije klarinetistov, nekaj let je bil tudi dekan te ustanove. Rodil se je v Trbovljah, kjer je več kot 25 let, do svojega sedemdeseta rojstnega dneva, zavzeto, z mnogimi gostovanji v tujini in uspehi na mednarodnih tekmovanjih, vodil Delavsko godbo Trbovlje.
Oddajo danes namenjamo izvedbam slovenskega klarinetista in glasbenega pedagoga Mihaela Gunzka, ki je kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo vzgojil številne generacije klarinetistov, nekaj let je bil tudi dekan te ustanove. Rodil se je v Trbovljah, kjer je več kot 25 let, do svojega sedemdeseta rojstnega dneva, zavzeto, z mnogimi gostovanji v tujini in uspehi na mednarodnih tekmovanjih, vodil Delavsko godbo Trbovlje.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Za uvod bomo slišali Simfonijo v F-duru Amandusa Ivančiča, ko bo Simfonični orkester RTV Slovenija vodil Stanislav Macura. Kot druga bo zazvenela Jugoslovanska sonata za klavir, op. 315 Franja Serafina Vilharja v izvedbi Acija Bertoncelja, sledil bo Godalni kvartet št. 1 Franja Delaka. Tega bo izvedel ljubljanski godalni kvartet s člani: violinistoma Moniko Skalar in Karlom Žužkom, violistom Francem Avsenekom ter violončelistom Stanetom Demšarjem.
Za uvod bomo slišali Simfonijo v F-duru Amandusa Ivančiča, ko bo Simfonični orkester RTV Slovenija vodil Stanislav Macura. Kot druga bo zazvenela Jugoslovanska sonata za klavir, op. 315 Franja Serafina Vilharja v izvedbi Acija Bertoncelja, sledil bo Godalni kvartet št. 1 Franja Delaka. Tega bo izvedel ljubljanski godalni kvartet s člani: violinistoma Moniko Skalar in Karlom Žužkom, violistom Francem Avsenekom ter violončelistom Stanetom Demšarjem.
V njuni izvedbi poslušajte skladbe Johanna Christiana Bacha, Alojza Srebotnjaka in Milana Ferleža. V Arsovih spominčicah predstavljamo skladbe z violistom Miletom Kosijem in harfistko Rudo Ravnik Kosi. Mile Kosi je postal violist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v letu 1963/1964, do sezone 1980/1981 je bil solist orkestra in vodja viol. Sodeloval je tudi v Ansamblu Slavko Osterc, ki se je posvečal izvajanju sodobne in slovenske glasbe. V njegovi izvedbi bomo najprej predvajali posnetek Koncerta za violo in orkester Johanna Christiana Bacha. Harfistka Ruda Ravnik Kosi je bila članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 1964/65 do sezone 1997/98. V orkestru je igrala 34 let, vmes pa se je leto in pol kot štipendistka francoske vlade specializirala v igranju na harfo v Parizu. Od leta 1969 do 1982 je bila članica in solistka ansambla za sodobno glasbo ”Slavko Osterc”. Kot solistka bo izvedla Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka. Zakonca Ruda Ravnik Kosi in Mile Kosi sta z oboistom Božem Rogeljo posnela še Tri miniature za oboo, violo in harfo Milana Ferleža. Ponovitev bo v četrtek, 24. aprila, ob 5.05
V njuni izvedbi poslušajte skladbe Johanna Christiana Bacha, Alojza Srebotnjaka in Milana Ferleža. V Arsovih spominčicah predstavljamo skladbe z violistom Miletom Kosijem in harfistko Rudo Ravnik Kosi. Mile Kosi je postal violist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v letu 1963/1964, do sezone 1980/1981 je bil solist orkestra in vodja viol. Sodeloval je tudi v Ansamblu Slavko Osterc, ki se je posvečal izvajanju sodobne in slovenske glasbe. V njegovi izvedbi bomo najprej predvajali posnetek Koncerta za violo in orkester Johanna Christiana Bacha. Harfistka Ruda Ravnik Kosi je bila članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 1964/65 do sezone 1997/98. V orkestru je igrala 34 let, vmes pa se je leto in pol kot štipendistka francoske vlade specializirala v igranju na harfo v Parizu. Od leta 1969 do 1982 je bila članica in solistka ansambla za sodobno glasbo ”Slavko Osterc”. Kot solistka bo izvedla Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka. Zakonca Ruda Ravnik Kosi in Mile Kosi sta z oboistom Božem Rogeljo posnela še Tri miniature za oboo, violo in harfo Milana Ferleža. Ponovitev bo v četrtek, 24. aprila, ob 5.05
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Predstavljamo njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80, ki jo je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela slovenska violinistka Lalita Svete, in Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Predstavljamo njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80, ki jo je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela slovenska violinistka Lalita Svete, in Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokrat ... »Uvertura k operi Vilinsko dete« Jurija Mihevca, »Koncert za rog in godalni orkester« Jurija Gregorca, »Prebujenje« Demetrija Žebreta in »Adagio lamentoso« Alojza Ajdiča.
Tokrat ... »Uvertura k operi Vilinsko dete« Jurija Mihevca, »Koncert za rog in godalni orkester« Jurija Gregorca, »Prebujenje« Demetrija Žebreta in »Adagio lamentoso« Alojza Ajdiča.
Oddajo namenjamo glasbi dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, kjer je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. Skladatelj Pietro Nardini, rojen leta 1722, pa je bil eden najljubših učencev Giuseppa Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja jje med drugimi visoko cenil Leopold Mozart.
Oddajo namenjamo glasbi dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, kjer je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. Skladatelj Pietro Nardini, rojen leta 1722, pa je bil eden najljubših učencev Giuseppa Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja jje med drugimi visoko cenil Leopold Mozart.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Vatikanski radio je 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine zaznamoval s koncertom zbora Sikstinske kapele, ki je nastopil v vatikanski dvorani Vnebovzetja, koncertni posnetek pa posredoval v letošnjo ponudbo posebnega Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden. Palestrinove polifonske mojstrovine se v sporedu prepletajo z gregorijanskimi napevi, ki zrcalijo liturgično prakso tega obdobja cerkvenega leta. Palestrinova dela so nastala za od štiri do osem glasov v dvojnem zboru. Medtem ko so vsa polifonska dela na programu brez sence dvoma Palestrinova, sta dve, Ingrediente Domino in Pueri Hebraeorum vestimenta prosternabat, vprašljivega avtorstva. Partituri hrani arhiv lateranske kapele, na njiju pa je podpisan Praenestinus, ime, ki so ga pogosto povezovali s Palestrino, nikoli pa tega zares potrdili.
Vatikanski radio je 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine zaznamoval s koncertom zbora Sikstinske kapele, ki je nastopil v vatikanski dvorani Vnebovzetja, koncertni posnetek pa posredoval v letošnjo ponudbo posebnega Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden. Palestrinove polifonske mojstrovine se v sporedu prepletajo z gregorijanskimi napevi, ki zrcalijo liturgično prakso tega obdobja cerkvenega leta. Palestrinova dela so nastala za od štiri do osem glasov v dvojnem zboru. Medtem ko so vsa polifonska dela na programu brez sence dvoma Palestrinova, sta dve, Ingrediente Domino in Pueri Hebraeorum vestimenta prosternabat, vprašljivega avtorstva. Partituri hrani arhiv lateranske kapele, na njiju pa je podpisan Praenestinus, ime, ki so ga pogosto povezovali s Palestrino, nikoli pa tega zares potrdili.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.