Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
Ugledna francoska komorna zasedba Kvartet Ebène se je pred nekaj tedni predstavila tudi slovenskim ljubiteljem glasbe na koncertu v Mariboru. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 17. januarja letos izveden v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Kvartet Ebène, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je zaigral Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Zadnjega bomo predvajali prihodnjič, najprej pa glasbo Haydna in Bartóka.
Ugledna francoska komorna zasedba Kvartet Ebène se je pred nekaj tedni predstavila tudi slovenskim ljubiteljem glasbe na koncertu v Mariboru. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 17. januarja letos izveden v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Kvartet Ebène, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je zaigral Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Zadnjega bomo predvajali prihodnjič, najprej pa glasbo Haydna in Bartóka.
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bodo nocoj podelili najvišja priznanja zaslužnim ustvarjalcem v kulturi in umetnosti, Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine. Za življenjsko delo v umetnosti mesto nagrajuje slikarko Ido Brišnik Remec. Nagrajence in njihove dosežke smo predstavili v tokratni oddaji.
V Mariboru bodo nocoj podelili najvišja priznanja zaslužnim ustvarjalcem v kulturi in umetnosti, Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine. Za življenjsko delo v umetnosti mesto nagrajuje slikarko Ido Brišnik Remec. Nagrajence in njihove dosežke smo predstavili v tokratni oddaji.
Kaj je ostalo od tukajšnjih nekajdesetletnih poskusov predstavljanja izvenevropskih kultur onstran kolonialnega načina prikazovanja Drugega kot kulturno manjvrednega od "zahodne civilizacije"? Na dan zmage nad nacifašizmom v drugi vojni, 9. maja, so v Slovenskem etnografskem muzeju v glavnem mestu odprli 2 razstavi, ki obujata spomin na te poskuse. Avtorica (poleg soavtorja dr. Marka Freliha) osrednje razstave "Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti", kustosinja dr. Tina Palaić v pogovoru razmišlja in osvetljuje, kaj je SEM ob letošnji 60-letnici ustanovitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah pri Medvodah blizu Ljubljane (1964-2001) s to in bolj osebno zastavljeno razstavo avtorice dr.Nine Zdravič "Popotovanja spominov preko Alžirije v 60-ih letih 20.stoletja", poskusil posredovati v tukajšni javni prostor. FOTO: Ravnatelj muzeja dr. Boris Kuhar in kustosinja dr. Pavla Štrukelj z zakoncema Bebler pregledujeta indonezijsko zbirko, 1964. VIR: Dokumentacija SEM
Kaj je ostalo od tukajšnjih nekajdesetletnih poskusov predstavljanja izvenevropskih kultur onstran kolonialnega načina prikazovanja Drugega kot kulturno manjvrednega od "zahodne civilizacije"? Na dan zmage nad nacifašizmom v drugi vojni, 9. maja, so v Slovenskem etnografskem muzeju v glavnem mestu odprli 2 razstavi, ki obujata spomin na te poskuse. Avtorica (poleg soavtorja dr. Marka Freliha) osrednje razstave "Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti", kustosinja dr. Tina Palaić v pogovoru razmišlja in osvetljuje, kaj je SEM ob letošnji 60-letnici ustanovitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah pri Medvodah blizu Ljubljane (1964-2001) s to in bolj osebno zastavljeno razstavo avtorice dr.Nine Zdravič "Popotovanja spominov preko Alžirije v 60-ih letih 20.stoletja", poskusil posredovati v tukajšni javni prostor. FOTO: Ravnatelj muzeja dr. Boris Kuhar in kustosinja dr. Pavla Štrukelj z zakoncema Bebler pregledujeta indonezijsko zbirko, 1964. VIR: Dokumentacija SEM
Kako zveni slovenska beseda v glasbi Marijana Lipovška, Antona Schwaba in Jakoba Ježa? Odgovore bosta zapela Akademski pevski zbor Tone Tomšič z Uršo Lah in Slovenski komorni zbor z Mirkom Cudermanom.
Kako zveni slovenska beseda v glasbi Marijana Lipovška, Antona Schwaba in Jakoba Ježa? Odgovore bosta zapela Akademski pevski zbor Tone Tomšič z Uršo Lah in Slovenski komorni zbor z Mirkom Cudermanom.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je začela priprave na ligo narodov. Zadnji turnir elitnega tekmovanja bo junija v Ljubljani, po katerem bodo znani vsi udeleženci olimpijskega turnirja v Parizu.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je začela priprave na ligo narodov. Zadnji turnir elitnega tekmovanja bo junija v Ljubljani, po katerem bodo znani vsi udeleženci olimpijskega turnirja v Parizu.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.
Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
Najboljši motokrosisti sveta so se prvič pomerili v Galiciji, na povsem novem prizorišču svetovnega prvenstva. V zgoščenem sporedu spomladanskega dela sezone, bo že to nedeljo sledila nova dirka v Franciji.
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.
Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.
Druga godba – v drugo. Štirikrat petek s preskokom na soboto. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/09/druga-godba-v-drugo/
Druga godba – v drugo. Štirikrat petek s preskokom na soboto. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/09/druga-godba-v-drugo/
Voditelj Anže Bašelj bo v studiu gostil člana zlate nogometne generacije. Strelec enega najpomembnejših golov v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa, udeleženec evropskega prvenstva leta 2000 in svetovnega dve leti kasneje, Miran Pavlin, je zagotovo zanimiv sogovornik. In pravi za pogovor o možnostih Kekove reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji.
Voditelj Anže Bašelj bo v studiu gostil člana zlate nogometne generacije. Strelec enega najpomembnejših golov v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa, udeleženec evropskega prvenstva leta 2000 in svetovnega dve leti kasneje, Miran Pavlin, je zagotovo zanimiv sogovornik. In pravi za pogovor o možnostih Kekove reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji.
Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.
Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči katoličani častijo Jezusa v božjem grobu. V cerkvah bodo nocoj potekale slovesne vigilije, v baziliki svetega Petra v Rimu jo bo čez eno uro ob prisotnosti več tisoč romarjev vodil papež Frančišek. Danes blagoslovljene jedi bodo jutri sestavni del velikonočnega zajtrka, seveda ne smejo manjkati pirhi. Ostali poudarki oddaje: Proti Gazi odplula nova ladja s humanitarno pomočjo Vučić za mandatarja nove srbske vlade predlagal predsednika SNS Vučevića Vipavska dolina razvija turistično ponudbo in računa na povečano število gostov
Na veliko soboto pred praznikom velike noči katoličani častijo Jezusa v božjem grobu. V cerkvah bodo nocoj potekale slovesne vigilije, v baziliki svetega Petra v Rimu jo bo čez eno uro ob prisotnosti več tisoč romarjev vodil papež Frančišek. Danes blagoslovljene jedi bodo jutri sestavni del velikonočnega zajtrka, seveda ne smejo manjkati pirhi. Ostali poudarki oddaje: Proti Gazi odplula nova ladja s humanitarno pomočjo Vučić za mandatarja nove srbske vlade predlagal predsednika SNS Vučevića Vipavska dolina razvija turistično ponudbo in računa na povečano število gostov
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.
15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.
Avtor že v naslovu pokaže, da meri na svetovno znani primer dramatike absurda, znamenito Beckettovo delo Čakajoč na Godota. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Igralci - Dario Varga, Borut Veselko, Bojan Emeršič, Nataša Dolenc, Matej Rus Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Avtor že v naslovu pokaže, da meri na svetovno znani primer dramatike absurda, znamenito Beckettovo delo Čakajoč na Godota. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Igralci - Dario Varga, Borut Veselko, Bojan Emeršič, Nataša Dolenc, Matej Rus Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.
Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.
V oddaji ponujamo najnovejšo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. Ekipa ustvarjalcev se je v Grčiji oglasila pri reprezentantu Adamu Gnezdi Čerinu, igralcu atenskega Panathinaikosa. Idrijčan je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo edini odigral vse minute slovenske reprezentance. Z Luko Petričem in Markom Cirmanom se je pogovarjal o prihajajočem Euru v Nemčiji, kjer je igral pred leti, a mu okolje ni ustrezalo tako dobro kot grško.
V oddaji ponujamo najnovejšo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. Ekipa ustvarjalcev se je v Grčiji oglasila pri reprezentantu Adamu Gnezdi Čerinu, igralcu atenskega Panathinaikosa. Idrijčan je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo edini odigral vse minute slovenske reprezentance. Z Luko Petričem in Markom Cirmanom se je pogovarjal o prihajajočem Euru v Nemčiji, kjer je igral pred leti, a mu okolje ni ustrezalo tako dobro kot grško.
Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu. FOTO: Ena od najbolj razširjenih vrst fitoplanktona so diatomeje - na sliki pod mikroskopom VIT: https://en.wikipedia.org/wiki/Phytoplankton#/media/File:Diatoms_through_the_microscope.jpg
Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu. FOTO: Ena od najbolj razširjenih vrst fitoplanktona so diatomeje - na sliki pod mikroskopom VIT: https://en.wikipedia.org/wiki/Phytoplankton#/media/File:Diatoms_through_the_microscope.jpg
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
Sodobni francoski dramatik in pisatelj, prejemnik Goncourteve nagrade Laurent Gaudé (1972) v svojih romanih ne opisuje samo izmišljenih svetov, temveč tudi tragične dogodke iz naše sedanjosti. Na vprašanja, zakaj so njegova dela pogosto temačna, odgovarja, da ga privlačijo dogodki, ki človeka iztrgajo iz vsakdanjika, obveznosti in družinskega konteksta. Šele v takih okoliščinah si lahko zastavimo temeljna eksistencialna vprašanja. Avtorica scenarija Urša Jernejc je izbrala odlomke iz romanov Sonce Scortovih (prevod: Tjaša Mohar) in Eldorado (prevod: Tjaša Mohar). Avtorica scenarija Urša Jernejc, prevajalki Urša Jernejc in Tjaša Mohar, režiser Jože Valentič, bralka Barbara Zupan, interpreti Pavle Ravnohrib in Iva Krajnc Bagola, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2018.
Sodobni francoski dramatik in pisatelj, prejemnik Goncourteve nagrade Laurent Gaudé (1972) v svojih romanih ne opisuje samo izmišljenih svetov, temveč tudi tragične dogodke iz naše sedanjosti. Na vprašanja, zakaj so njegova dela pogosto temačna, odgovarja, da ga privlačijo dogodki, ki človeka iztrgajo iz vsakdanjika, obveznosti in družinskega konteksta. Šele v takih okoliščinah si lahko zastavimo temeljna eksistencialna vprašanja. Avtorica scenarija Urša Jernejc je izbrala odlomke iz romanov Sonce Scortovih (prevod: Tjaša Mohar) in Eldorado (prevod: Tjaša Mohar). Avtorica scenarija Urša Jernejc, prevajalki Urša Jernejc in Tjaša Mohar, režiser Jože Valentič, bralka Barbara Zupan, interpreti Pavle Ravnohrib in Iva Krajnc Bagola, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2018.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Teme tokratne oddaje so razstava Manca Juvan: Istanbul - obrazi svobode v Moderni galeriji v Ljubljani, razstava Tomislava Gotovca v MSU Zagreb ter razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju v Vili Zlatica. Pozornost namenjamo tudi Fotohiši Pelikan v Celju in 30-letnici Teatra Trotamora na Koroškem. Odprt pa je tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars za nagrado lastovka. Avtorji prispevkov Gregor Podlogar, Aleksandra Saška Gruden, Vlado Motnikar, Matija Mastnak, Mateja Železnikar in Matej Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Blaž Kumše, redaktor Vlado Motnikar.
Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.
Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
Predvajamo posnetke s klavirskega recitala priznanega argentinskega virtuoza črno-belih tipk Nelsona Goernerja, ki je 25. marca letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na recitalu v sklopu BBC-jevega cikla »The Lunchtime Concerts« je tam najprej izvedel Chaconno v G-duru Georga Friedricha Händla. Sledili so Plesi Davidove zveze, op. 6 (Davidsbündlertänze) Roberta Schumanna, koncertni spored pa je zaokrožilo delo, ki še danes velja za eno izvedbeno najzahtevnejših – Islamej, orientalska fantazija za klavir, op. 18 Milija Balakireva.
Predvajamo posnetke s klavirskega recitala priznanega argentinskega virtuoza črno-belih tipk Nelsona Goernerja, ki je 25. marca letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na recitalu v sklopu BBC-jevega cikla »The Lunchtime Concerts« je tam najprej izvedel Chaconno v G-duru Georga Friedricha Händla. Sledili so Plesi Davidove zveze, op. 6 (Davidsbündlertänze) Roberta Schumanna, koncertni spored pa je zaokrožilo delo, ki še danes velja za eno izvedbeno najzahtevnejših – Islamej, orientalska fantazija za klavir, op. 18 Milija Balakireva.
Kitajski predsednik Xi Jinping je včeraj zvečer svojo evropsko turnejo nadaljeval v Srbiji, kjer ga danes čaka srečanje s kolegom Aleksandrom Vučićem.
Kitajski predsednik Xi Jinping je včeraj zvečer svojo evropsko turnejo nadaljeval v Srbiji, kjer ga danes čaka srečanje s kolegom Aleksandrom Vučićem.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
Slovenski nogometaši odštevajo dneve do začetka evropskega prvenstva v Nemčiji. Med njimi je tudi trojica reprezentantov, ki igra za grškega velikana Panathinaikosa. Ekipa Vala 202 je v Atenah obiskala Andraža Šporarja, Adama Gnezdo Čerina in Benjamina Verbiča.
7. simfonija Sergeja Prokofjeva in 6. simfonija, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega sta zapolnili program koncerta, ki je bil 25. junija lani v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa je nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, vodil pa ga je glasbeni direktor te slovite operne hiše Riccardo Chailly.
7. simfonija Sergeja Prokofjeva in 6. simfonija, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega sta zapolnili program koncerta, ki je bil 25. junija lani v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa je nastopil Filharmonični orkester milanske Scale, vodil pa ga je glasbeni direktor te slovite operne hiše Riccardo Chailly.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
Na Lojtrci novih smo razglasili aprilske zmagovalce in predstavili tri sveže predloge v tem tednu. O novih skladbah smo klepetali z Ansamblom Andreja Bajuka in skupino Chicas. Obiskali pa smo tudi Andreja Topliška, ki pripravlja prihodnji teden kar tri koncerte. Ob tem je predstavil še svoj zadnji projekt.
Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Večina ljudi, ki gredo študirat arheologijo, v študij poleg časa in truda vloži tudi precej strasti. Tudi pozneje ne gre le za osemurno profesionalno službo, temveč arheologija postane način življenja. Tako tudi zunaj delovnega časa razmišljaš o stvareh, ki jih odkrivaš, izkopavaš, ter iščeš medsebojne povezave z različnimi področji, v prostem času pa prebiraš knjige in drugo literaturo, ki je tako ali drugače povezana z arheologijo. Zato je arheologija več kot le poklic, pravi dr. Jure Krajšek, diplomirani arheolog, višji kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, ki je gost oddaje Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.
Večina ljudi, ki gredo študirat arheologijo, v študij poleg časa in truda vloži tudi precej strasti. Tudi pozneje ne gre le za osemurno profesionalno službo, temveč arheologija postane način življenja. Tako tudi zunaj delovnega časa razmišljaš o stvareh, ki jih odkrivaš, izkopavaš, ter iščeš medsebojne povezave z različnimi področji, v prostem času pa prebiraš knjige in drugo literaturo, ki je tako ali drugače povezana z arheologijo. Zato je arheologija več kot le poklic, pravi dr. Jure Krajšek, diplomirani arheolog, višji kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, ki je gost oddaje Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.
Zgodovina človeštva je prepletena z lepimi pa tudi težkimi dogodki. Vedno se je tako dogajalo. Ob vsem kar se zgodi, se človek lahko uči. Včasih morda malo pozabimo na to. In v najtežjih trenutkih življenja se pokaže kakšni smo v resnici ljudje. Včasih imamo občutek, da se je obrnilo proti nam. Vse vidimo temno, nikjer ne vidimo izhoda. Veličina človeka pa se pokaže ravno v takih temnih, težkih trenutkih. Tako kot s menjavata dan in noč, tako je tudi v našem življenju. Ko je tema ohranjamo v sebi upanje, da bo spet luč, da bo spet svetlo. Ni enostavno ohranjati to upanje. Jasen nam mora biti cilj h kateremu gremo. Če je cilj moja sreča, potem se vrtim sam okoli sebe in ne vidim nobenega izhoda. Vse se nam zdi temno, ker nisem nikoli zadovoljen. Viktor Frankl, ki je preživel nacistično taborišče smrti Auschwitz, je zapisal, da se VRATA SREČE ODPIRAJO NAVZVEN. Iz vrtinca osamljenosti je edina pot rešitve, pot k drugemu človeku. Nevarno je razmišljanje, da je v današnjih družbah in državah poskrbljeno za solidarnost. Če smo iskreni moramo priznati, da se danes veliko govori o solidarnosti, število revežev, osamljenih, odrinjenih po svetu pa se povečuje. Zgodi se tudi, da si določena skupina prilasti solidarnost. Nekateri bi si celo želeli, da se solidarnost zapiše v zakon. To je najlažje storiti. Težja pot je spodbujati ne samo k solidarnosti, ampak poglabljati v vsakem človeku čut za drugega človeka. Ko v sebi začutimo željo, da bi moral nekaj narediti za drugega, nas to ne pusti pri miru. V nas je nemir, nemir, ki gradi drugačno družbo. Ta nemir pa nas vseeno pomirja. Vemo, da lahko nekaj naredimo. Ne čakamo na druge, ne čakamo na državo ali razne organizacije. V sebi imamo cilj. In če je cilj jasen, bomo vse svoje življenje usmerjal k temu. V zgodovini človeštva se je pokazalo, da je dobrota, čut za drugega človeka, razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost nekaj, ga ohranja ta naš svet pri življenju. Potrebna je vztrajnost in zvestoba. V vsakdanjem življenju je treba vztrajati v prizadevanju za pravico in dostojanstvo na tisoče družin. Kot pravi Peter Opeka, treba je vztrajati, čeprav še ne vidimo svetlobe na koncu predora. Vemo, da je to prava pot, čeprav včasih težka, naporna, morda celo čudna v očeh nekaterih ljudi. Trenutno se zdi, da je vse brezizhodno v Evropi, pa tudi na Madagaskarju, zaradi bolezni, ki razsaja vsepovsod. In v takih trenutkih je še posebej potrebno ohranjati človečnost, dobroto. Tudi v današnji dan, v današnji čas, ki se nam zdi temen, lahko prinašamo luč upanja. Imam v sebi pogum prinašati mir v nemirni čas?
Zgodovina človeštva je prepletena z lepimi pa tudi težkimi dogodki. Vedno se je tako dogajalo. Ob vsem kar se zgodi, se človek lahko uči. Včasih morda malo pozabimo na to. In v najtežjih trenutkih življenja se pokaže kakšni smo v resnici ljudje. Včasih imamo občutek, da se je obrnilo proti nam. Vse vidimo temno, nikjer ne vidimo izhoda. Veličina človeka pa se pokaže ravno v takih temnih, težkih trenutkih. Tako kot s menjavata dan in noč, tako je tudi v našem življenju. Ko je tema ohranjamo v sebi upanje, da bo spet luč, da bo spet svetlo. Ni enostavno ohranjati to upanje. Jasen nam mora biti cilj h kateremu gremo. Če je cilj moja sreča, potem se vrtim sam okoli sebe in ne vidim nobenega izhoda. Vse se nam zdi temno, ker nisem nikoli zadovoljen. Viktor Frankl, ki je preživel nacistično taborišče smrti Auschwitz, je zapisal, da se VRATA SREČE ODPIRAJO NAVZVEN. Iz vrtinca osamljenosti je edina pot rešitve, pot k drugemu človeku. Nevarno je razmišljanje, da je v današnjih družbah in državah poskrbljeno za solidarnost. Če smo iskreni moramo priznati, da se danes veliko govori o solidarnosti, število revežev, osamljenih, odrinjenih po svetu pa se povečuje. Zgodi se tudi, da si določena skupina prilasti solidarnost. Nekateri bi si celo želeli, da se solidarnost zapiše v zakon. To je najlažje storiti. Težja pot je spodbujati ne samo k solidarnosti, ampak poglabljati v vsakem človeku čut za drugega človeka. Ko v sebi začutimo željo, da bi moral nekaj narediti za drugega, nas to ne pusti pri miru. V nas je nemir, nemir, ki gradi drugačno družbo. Ta nemir pa nas vseeno pomirja. Vemo, da lahko nekaj naredimo. Ne čakamo na druge, ne čakamo na državo ali razne organizacije. V sebi imamo cilj. In če je cilj jasen, bomo vse svoje življenje usmerjal k temu. V zgodovini človeštva se je pokazalo, da je dobrota, čut za drugega človeka, razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost nekaj, ga ohranja ta naš svet pri življenju. Potrebna je vztrajnost in zvestoba. V vsakdanjem življenju je treba vztrajati v prizadevanju za pravico in dostojanstvo na tisoče družin. Kot pravi Peter Opeka, treba je vztrajati, čeprav še ne vidimo svetlobe na koncu predora. Vemo, da je to prava pot, čeprav včasih težka, naporna, morda celo čudna v očeh nekaterih ljudi. Trenutno se zdi, da je vse brezizhodno v Evropi, pa tudi na Madagaskarju, zaradi bolezni, ki razsaja vsepovsod. In v takih trenutkih je še posebej potrebno ohranjati človečnost, dobroto. Tudi v današnji dan, v današnji čas, ki se nam zdi temen, lahko prinašamo luč upanja. Imam v sebi pogum prinašati mir v nemirni čas?
Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.
Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.
Kleni, robati in utrujeni lovci v povesti V Zali ob počitku med lovom razkrijejo svoje najnežnejše in najbolj skrite misli o ljubezni. Njihove izpovedi se končajo z uspešnim lovom, ko ustrelijo kar dva divja petelina, pojoča pesem ljubezni, s čimer se vnovič potrdi misel, da je ljubezen pogubna za vse. V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi, tri so prirejene za radio. V prvem izmed dveh delov v torkovem terminu bo na vrsti prva izpoved. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023.
Kleni, robati in utrujeni lovci v povesti V Zali ob počitku med lovom razkrijejo svoje najnežnejše in najbolj skrite misli o ljubezni. Njihove izpovedi se končajo z uspešnim lovom, ko ustrelijo kar dva divja petelina, pojoča pesem ljubezni, s čimer se vnovič potrdi misel, da je ljubezen pogubna za vse. V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi, tri so prirejene za radio. V prvem izmed dveh delov v torkovem terminu bo na vrsti prva izpoved. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
V Zagrebu se je začelo evropsko prvenstvo judoistov, na katerem bo nastopilo deset slovenskih predstavnikov. Glavna adutinja slovenske reprezentance je Andreja Leški, ki bo evropski naslov branila v kategoriji do 63 kilogramov.
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Šport že dolgo ni več samo igra. V zadnjih letih ekipe in športne organizacije veliko vlagajo v računalniško analizo – tako opravljenega treninga kot tudi priprav za neko tekmovanje. Ob razmahu tehnoloških zmogljivosti se tudi v športu vse več zanašajo na pomoč umetne inteligence. Kako računalnik (podprt s sodobnimi aplikacijami in velikim bazami podatkov) pomaga sodobnemu športu, nam bo razkril dr. Miha Mlakar, ki se poslovno ukvarja z iskanjem takih rešitev. Pogovor bo vodil Miha Mišič.
Bil je maj in vrnili so nas v zlata leta slovenskega punka. Ob praznovanju četrtega desetletja ustvarjanja so v studiu 26 tokrat budnico pripravili legendarni Nieti.
Bil je maj in vrnili so nas v zlata leta slovenskega punka. Ob praznovanju četrtega desetletja ustvarjanja so v studiu 26 tokrat budnico pripravili legendarni Nieti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Umetnico bomo poslušali v samospevih Frana Venturinija ob klavirski spremljavi ter Slavka Osterca in Demetrija Žebreta s simfoničnim orkestrom.
Umetnico bomo poslušali v samospevih Frana Venturinija ob klavirski spremljavi ter Slavka Osterca in Demetrija Žebreta s simfoničnim orkestrom.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
V Riminiju se končuje evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za telovadce. V Italiji se je solidno odrezala slovenska članska reprezentanca, nase pa opozorila predvsem številčna mladinska vrsta. Prihodnji teden se bodo v mestu ob obali Jadranskega morja za evropske naslove pomerile še telovadke.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.
S kulturno prireditvijo v prostorih koprskega gledališča so danes odprli 29. Tedne vseživljenjskega učenja, katerih slogan je Učenje je življenje, naj krepi in radosti. Vseslovenski festival je najvidnejša promocija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki bogati znanja posameznikom in celotni skupnosti. V oddaji tudi o tem: - Država in občina Bovec dobili ponudbo za rešitev smučišča Kanin. - V projektu Smart Agro Grape tri leta iskali rešitve za napredno vinogradništvo. - Tadej Pogačar najhitrejši na kronometru sedme etape Gira.
S kulturno prireditvijo v prostorih koprskega gledališča so danes odprli 29. Tedne vseživljenjskega učenja, katerih slogan je Učenje je življenje, naj krepi in radosti. Vseslovenski festival je najvidnejša promocija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki bogati znanja posameznikom in celotni skupnosti. V oddaji tudi o tem: - Država in občina Bovec dobili ponudbo za rešitev smučišča Kanin. - V projektu Smart Agro Grape tri leta iskali rešitve za napredno vinogradništvo. - Tadej Pogačar najhitrejši na kronometru sedme etape Gira.
Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).
Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).
V tokratnem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o gledališkem festivalu Polis Teatro v italijanski Raveni, ki letos v središče postavlja gledališče z geografskega področja nemškogovorečih držav. V oddaji poročamo tudi, kdo so nominiranci za nagrado kritiško sito 2024 za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Danes mineva tudi 200 let od prve izvedbe Beethovnove znamenite Simfonije št. 9, znane tudi kot Oda radosti.
V tokratnem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o gledališkem festivalu Polis Teatro v italijanski Raveni, ki letos v središče postavlja gledališče z geografskega področja nemškogovorečih držav. V oddaji poročamo tudi, kdo so nominiranci za nagrado kritiško sito 2024 za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Danes mineva tudi 200 let od prve izvedbe Beethovnove znamenite Simfonije št. 9, znane tudi kot Oda radosti.