Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo posnetke zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertne ali arhivske, vedno pa – kakovostne.
Avtor: Brigita Rovšek
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.
Za uvod v zborovski mozaik zveni le petit motet/mali motet Laudate pueri Jeana–Baptista Lullyja v izvedbi ansambla Les arts florissants pod vodstvom Villiama Christieja. Ansambel je imenovan po operi Marca–Antoinea Charpentierja in njegovo uglasbitev hvalnice Te Deum smo izbrali za nadaljevanje oddaje. To pa ni edina povezava s prvo točko: na Charpentierjevo ustvarjanje je namreč vplival tudi Lullyjev opus, predvsem njegove opere. Ne nazadnje so jezuitsko cerkev St. Paul–St. Luis, v kateri je deloval Charpentier, imenovali kar “operna cerkev”, saj so za razliko od večine francoskih cerkva v njej lahko pele tudi operne zvezde – torej ženske.
Za uvod v zborovski mozaik zveni le petit motet/mali motet Laudate pueri Jeana–Baptista Lullyja v izvedbi ansambla Les arts florissants pod vodstvom Villiama Christieja. Ansambel je imenovan po operi Marca–Antoinea Charpentierja in njegovo uglasbitev hvalnice Te Deum smo izbrali za nadaljevanje oddaje. To pa ni edina povezava s prvo točko: na Charpentierjevo ustvarjanje je namreč vplival tudi Lullyjev opus, predvsem njegove opere. Ne nazadnje so jezuitsko cerkev St. Paul–St. Luis, v kateri je deloval Charpentier, imenovali kar “operna cerkev”, saj so za razliko od večine francoskih cerkva v njej lahko pele tudi operne zvezde – torej ženske.
Posnetki v tokratnem zborovskem mozaiku so rezultat skupnega dela vokalne skupine ČarniCe in dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Pevkam so se pridružili harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina, in nastal je niz posnetkov – prerez del za ženski zbor iz tuje in domače zakladnice. V oddaji bomo vztrajali med skladbami iz obdobja romantike spod peres Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa in Josefa Rheinbergerja.
Posnetki v tokratnem zborovskem mozaiku so rezultat skupnega dela vokalne skupine ČarniCe in dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Pevkam so se pridružili harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina, in nastal je niz posnetkov – prerez del za ženski zbor iz tuje in domače zakladnice. V oddaji bomo vztrajali med skladbami iz obdobja romantike spod peres Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa in Josefa Rheinbergerja.