Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vabimo vas k spremljanju dveh partitur Erkkija-Svena Tüüra: Psalmodije in Raerituala. Z nami so ansambel Hortus musicus, Latvijski radijski zbor, Estonski filharmonični zbor, Estonski komorni orkester, kitarist Lauri-Dag Tüür in dirigent Andres Mustonen.
Vabimo vas k spremljanju dveh partitur Erkkija-Svena Tüüra: Psalmodije in Raerituala. Z nami so ansambel Hortus musicus, Latvijski radijski zbor, Estonski filharmonični zbor, Estonski komorni orkester, kitarist Lauri-Dag Tüür in dirigent Andres Mustonen.
Predvajamo kompoziciji Orfej za bodečo žico Hansa Wernerja Henzeja na poezijo Edwarda Bonda in Friede auf Erden/Mir na zemlji, op. 13 Arnolda Schoenberga na besedilo Conrada Ferdinanda Meyerja. Glasbena zgodba je antičnega Orfeja prestavila v današnji čas – a njegova Evridika ni preživela. Potem, ko sta se zadnjič videla skozi ograjo iz bodeče žice, jo je vagon odpeljal na kraj, kjer je glasba zvenela kot tišina. Zdaj je Orfej sam, igra na liro, a slišimo le odmev glasbe, kajti iz zgodovine se nismo ničesar naučili. Morda pa bodo prihodnji rodovi boljši – kot obljublja vsebina pesnitve Conrada Ferdinanda Meyerja, ki jo boljše poznamo kot uglasbitev z naslovom Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schönberga. Poje Danski radijski zbor pod vodstvom Stefana Parkmana.
Predvajamo kompoziciji Orfej za bodečo žico Hansa Wernerja Henzeja na poezijo Edwarda Bonda in Friede auf Erden/Mir na zemlji, op. 13 Arnolda Schoenberga na besedilo Conrada Ferdinanda Meyerja. Glasbena zgodba je antičnega Orfeja prestavila v današnji čas – a njegova Evridika ni preživela. Potem, ko sta se zadnjič videla skozi ograjo iz bodeče žice, jo je vagon odpeljal na kraj, kjer je glasba zvenela kot tišina. Zdaj je Orfej sam, igra na liro, a slišimo le odmev glasbe, kajti iz zgodovine se nismo ničesar naučili. Morda pa bodo prihodnji rodovi boljši – kot obljublja vsebina pesnitve Conrada Ferdinanda Meyerja, ki jo boljše poznamo kot uglasbitev z naslovom Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schönberga. Poje Danski radijski zbor pod vodstvom Stefana Parkmana.
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
Torkovo zborovsko poslušalnico namenjamo delu duhovnega opusa Jana Dismasa Zelenke – natančneje, njegovi uglasbitvi hvalnice Gloria/Slava. Najpomembnejši češki baročni skladatelj se je učil tako kot večina njegovih sodobnikov pri velikih mojstrih, zato pa je 'obredel' skoraj polovico Evrope: od praškega jezuitskega kolegija Clementinum prek Dunaja in tamkaj nastanjenega Johanna Josepha Fuxa do Benetk in mojstra Antonia Lottija ter vse do Dresdna, kjer je 'podedoval' službi Johanna Davida Heinichena in Johnna Adolfa Hasseja. Na dresdenskem dvoru Avgusta Močnega se mu je ponudila čudovita priložnost ustvarjati »slovesne, a ne predolge maše«, kakor je želel njegov delodajalec. Tako je nastalo približno 30 uglasbitev psalmov in 20 uglasbitev maš.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.
V soboto nas je na Festivalu Radovljica izjemno navdušila Cappella Pratensis, nizozemski ansambel, ki že skoraj štiri desetletja vztraja v samem vrhu izvajalcev historične izvajalske prakse renesančne glasbe. V njegovi izvedbi bomo slišali glasbo enega izmed najpomembnejših mojstrov frankoflamske šole, tistega, za katerega je celo Martin Luther dejal, da "je note naučil ubogljivosti": Josquina Despreza. Zvenela bo njegova Maša LA-SOL-FA-RÉ-MI oziroma Lesse faire a mi/Delo prepustite meni, kot naj bi dejal turški sultan Džem. Ta je v Evropo pribežal pred svojim ambicioznim bratom Bajazidom Drugim. Evropski vladarji so ga hoteli izrabiti za načrtovani križarski pohod oziroma za pregon Turkov iz Evrope. Ampak križarski pohod je ostal v načrtih, sultan Džem pa je 25. februarja leta 1495 umrl v neapeljski ječi. In seveda so okoliščine, ki so privedle do njegove smrti, ostale skrivnostne. O usodi nesrečnega sultana se je ob koncu 15. stoletja precej govorilo po evropskih dvorih in v Vatikanu, zato ni čudno, da je Josquin Desprez sultanove besede prevedel v glasbo.