Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.
Avtor: Brigita Rovšek
Iz bogate zakladnice posnetkov, pod katere se je podpisal kot dirigent, pozneje pa tudi kot glavni urednik Glasbenega programa Radia Slovenija, smo izbrali kantato Z vlakom, op. 48 Blaža Arniča.
Iz bogate zakladnice posnetkov, pod katere se je podpisal kot dirigent, pozneje pa tudi kot glavni urednik Glasbenega programa Radia Slovenija, smo izbrali kantato Z vlakom, op. 48 Blaža Arniča.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, zveni v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, zveni v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Glasbena os današnjega zborovskega mozaika je Risto Savin: zato na začetku predvajamo zbore njegovega vzornika, Bedřicha Smetane. Po Savinovi vokalni suiti nadaljujemo s še dvema njegovima vzornikoma: Johannesom Brahmsom in Richardom Straussom.
Glasbena os današnjega zborovskega mozaika je Risto Savin: zato na začetku predvajamo zbore njegovega vzornika, Bedřicha Smetane. Po Savinovi vokalni suiti nadaljujemo s še dvema njegovima vzornikoma: Johannesom Brahmsom in Richardom Straussom.
V opusu Richarda Straussa so a cappella zborovska dela menda najmanj znana. Vzroka ni težko najti: še vedno so tako zahtevna, da le malokateri izvajalec lahko poseže po njih. Nasprotno pa Straussova glasba poslušalca navdaja s posebnim zadovoljstvom: v njej se namreč skrivata neizmerno emocionalno bogastvo in množica tonskih barv, ki jih sicer lahko slišimo le v simfoničnih pesnitvah.
V opusu Richarda Straussa so a cappella zborovska dela menda najmanj znana. Vzroka ni težko najti: še vedno so tako zahtevna, da le malokateri izvajalec lahko poseže po njih. Nasprotno pa Straussova glasba poslušalca navdaja s posebnim zadovoljstvom: v njej se namreč skrivata neizmerno emocionalno bogastvo in množica tonskih barv, ki jih sicer lahko slišimo le v simfoničnih pesnitvah.