Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Zadnji prispevki

Pravična trgovina

26. 9. 2022

»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.

Osvajanje ameriškega Zahoda ... od stvarnosti do mita

19. 9. 2022

Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.

Britanska kraljica: trdni temelj svoje države

12. 9. 2022

Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth.

Evropsko politično ogledalo ob Blejskem jezeru

5. 9. 2022

Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave.

Status quo na ukrajinskih bojiščih

29. 8. 2022

Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani.

Negotova usoda Mednarodne vesoljske postaje odseva spremenjene geopolitične odnose na Zemlji

22. 8. 2022

Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.

Načrt za okrevanje in njegov strateški pomen v Italiji

15. 8. 2022

S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.

Pametna in zelena mesta

8. 8. 2022

Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.

Češko predsedovanje EU v znamenju ukrajinske vojne

1. 8. 2022

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.

Višegrajska skupina pred razpadom?

25. 7. 2022

V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.

Pedofilija v cerkvi

18. 7. 2022

Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače?

Amerika, dežela priseljencev

11. 7. 2022

Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA.

Izrazito širjenje lakote v svetu

4. 7. 2022

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.

NATO - snovanje novega strateškega koncepta

27. 6. 2022

Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.

Kako naša poraba vpliva na staroselska ljudstva v Braziliji, "Gozd je osnova za naš obstoj, njim pa je mar le za denar"

20. 6. 2022

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.

Boj za žito

13. 6. 2022

Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje?

Ali se še lahko izognemo vojni na Tajvanu?

6. 6. 2022

NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj.

Nemška energetska uganka

30. 5. 2022

NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.

Javni mediji v krempljih oblasti

23. 5. 2022

V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji.

Eppur si muove - In vendar se vrti

16. 5. 2022

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Baltik v primežu ruske grožnje

9. 5. 2022

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek.

Hrvaški turizem med pandemijo in ukrajinsko vojno

2. 5. 2022

Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?

Macronova Francija na svetovni politični šahovnici

25. 4. 2022

Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?

Ženska, 21. stoletje in ameriške sanje

18. 4. 2022

Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica. »Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.« (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776) »Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.« (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787) Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA? Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.

BIH - še vedno strah pred vojno

11. 4. 2022

30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni. Oktobra bi morale v državi potekati volitve, a se ne morejo dogovoriti o novem volilnem zakonu, s katerim bi izpolnili sodbe evropskega sodišča za človekove pravice in bi zagotavljal enakovredno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov in manjšin. Medtem ko so politiki vseh narodnosti zaposleni sami s seboj ter z medsebojnim obtoževanjem in nacionalizmom, jim prebivalci obračajo hrbet in zapuščajo državo. O tem v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil beograjski dopisnik Boštjan Anžin.

V čigave roke ključi Elizejske palače?

4. 4. 2022

Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice.

Madžarska pred parlamentarnimi volitvami

28. 3. 2022

Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom.

Avstrijska zelena politika

21. 3. 2022

Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.

Milijoni Ukrajincev na begu

14. 3. 2022

Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem.

Svetovno gospodarstvo v šoku, kakršnega ne pomni, Rusko-ukrajinska kriza premešala karte

7. 3. 2022

Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.

Gozdovi

28. 2. 2022

Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.

»Niti za palec!«

21. 2. 2022

O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz.

Ulična politična retorika

14. 2. 2022

Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?

70. let vladanja Elizabete II.

7. 2. 2022

Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.

Eppur si muove

7. 2. 2022

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Italija v senci Maria Draghija

31. 1. 2022

Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.

Utopija olimpijskega miru in prijateljstva

24. 1. 2022

Približno dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično zamisel o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic, simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v resničnost, žal ostaja utopija. Tudi tokratne olimpijske igre je zaznamovalo merjenje mišic velesil na političnem področju. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.

Optična iluzija Joeja Bidna

17. 1. 2022

Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec. Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod. Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti.

Nova slovenska zunanjepolitična strategija

10. 1. 2022

Slovenija je po šestih letih posodobila svojo zunanjepolitično strategijo. Kako bo po novem pristopala do svojih sosed, se vedla v srednji Evropi, Evropski uniji in svetu? Kaj je drugače in kaj je narekovalo spremembe?

Čas za boljši jutri

3. 1. 2022

NAPOVED. Kateri ključni mednarodni dogodki leta, ki se je izteklo, bodo krojili našo realnost tudi v novem letu, tako v svetu kot v Sloveniji? V ospredju je boj proti podnebnim spremembam, tudi po razočaranju na podnebni konferenci v Glasgowu. Pandemija covida-19 traja drugo leto - zakaj se še ne umirja? Napetosti na evropsko-azijskem prostranstvu so sprožile nov pritisk beguncev na Evropo, ki je prezrla svoja lastna načela. Države zahodnega Balkana pa se po dveh desetletjih trkanja na vrata Unije obračajo drugam. Je čas za novo Evropo? V oddaji Eppur si muove se bomo sprehodili skozi zapise in analize nekaterih lanskih mednarodnih dogodkov, ki jih tudi letos ne bomo spregledali. Izbrala jih je Sandra Krišelj

Eppur si muove - In vendar se vrti

27. 12. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

ZDA v labirintu resnice

20. 12. 2021

NAPOVED: Po 245-ih letih so Združene države Amerike še zmeraj v labirintu iskanja resnice o sebi. Strokovnjaki ponujajo različna razmišljanja; politološko – da nikoli ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kdo je Američan oziroma, kaj je resnično ameriško; sociološko – po dolgem obdobju prepričanja, da so Združene države Amerike svetilnik demokracije, je prišlo spoznanje o lastni krhkosti; in filozofsko - v duhu zmotljivosti in ponižnosti je treba v življenju in mislih govoriti resnico in razkrivati laž, in se nato zaplesti v težave.

Eppur si muove - In vendar se vrti

13. 12. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Nato - od poloma v Afganistanu - do novih izzivov

6. 12. 2021

S padcem Kabula avgusta letos in z zmago talibanov se je za Ameriko in zaveznike v Natu končala dvajsetletna vojna proti terorizmu v Afganistanu. Američani so državo pod Hindukušem zapustili brez posvetovanja z zaveznicami in za seboj pustili kaos. Hkrati so na najnižji točki po koncu hladne vojne tudi Natovi odnosi z Rusko federacijo, ki jo obtožujejo nevarnega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino. O lekcijah afganistanske avanture in o novih izzivih Severnoatlantske zveze, ki je v svojem temelju obrambna organizacija, v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht

Ljudje kot orodje

29. 11. 2021

Na poljsko-beloruski meji smo priča humanitarni krizi, ki jo je sprožil beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Ta želi z zlorabo beguncev in migrantov izsiljevati Evropsko unijo, ki govori o vojni in hibridnih napadih ter Poljski pri zaprtju meje nudi vso podporo, čeprav Varšava zapira območje ter krši konvencijo o beguncih in človekove pravice. Govorili bomo tudi o rešitvi, ki bi bila humana in jo predlagajo strokovnjaki za migracije, vendar zanjo v Uniji v tem trenutku ni interesa…..

Razočaranje po podnebni konferenci

22. 11. 2021

Velika pričakovanja, ki so jih imeli podnebni strokovnjaki od podnebne konference v Glasgowu, se niso uresničila. Konferenca ni prinesla zavez o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki bi omogočilo omejitev dviga povprečne globalne temperature na stopinjo in pol. Končni dokument je sicer – sploh prvič doslej – pozval k opuščanju premoga in "neučinkovitih" subvencij za fosilna goriva, a zelo medlo in brez določitve datumov. Sploh pa: medtem ko okoljske organizacije poudarjajo, da so vse subvencije za fosilna goriva neučinkovite, ta formulacija državam pušča veliko možnosti za nadaljnje ohranjanje teh subvencij. Podnebne spremembe pa so dejstvo, ki že življenjsko ogroža milijone ljudi po svetu.

Evro: nov poskus reforme fiskalnih pravil

15. 11. 2021

V času pandemije covida 19 so spodbude in pomoči v državah z evrom povzročili ogromne proračunske primanjkljaje in javni dolg, ki jih v preteklosti niso smele imeti zaradi strogih fiskalnih pravil. Javni dolg držav namesto dovoljenih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda znaša v povprečju 95 odstotkov. Vendar so ta pravila, čeprav so neživljenjska, trenutno le zamrznjena. Je rešitev njihova sprememba in kakšna? O tem v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, pripravila jo je Sandra Krišelj s sodelavci.

Brexit v praksi

8. 11. 2021

Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga… Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.

Eppur si muove - In vendar se vrti

1. 11. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Veter z vzhoda

25. 10. 2021

Odločitev poljskega ustavnega sodišča, ki je odreklo primat zakonodaji Evropske unije, je zamajala temelje evropske povezave in sprožilo novo krizo v odnosih med vzhodnim in zahodnim delom Unije. Bruselj vzhodnim članicam vztrajno očita kršitve vladavine prava. Poleg tega se populistični voditelji na vzhodu soočajo z vse močnejšo opozicijo v svojih lastnih državah.

Vrtinec energetske krize

18. 10. 2021

Svet se je znašel v vrtincu energetske krize. Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, kaj so vzroki zanjo, kako dolgo bi lahko trajala in kako naj se odzivamo nanjo. So njeni vzroki strukturne ali geopolitične narave? Po drugi strani smo priča visoki gospodarski rasti. Je to samo začasne narave ali pa svet postaja drugačen, kot smo ga poznali?

Severna Irska in njen protokol

11. 10. 2021

Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.

Evropska (ne)perspektiva Zahodnega Balkana

4. 10. 2021

Države Zahodnega Balkana zdaj že desetletja poslušajo, da je njihova prihodnost v Evropski uniji. A širitveni proces zastaja. V Uniji zato, ker si mnogi širitve na revnejši in pogosto težavnejši del celine ne želijo, med kandidatkami in državami, ki bi to rade postale, pa želja po članstvu usiha, pogosto tudi reformna vnema. Na Brdu pri Kranju bosta Slovenija in Evropska unija gostili voditelje Severne Makedonije in Albanije, ki se, zdaj zaradi blokade Bolgarije, ne moreta začeti pogajati, etnično razklanih - najuspešnejše kandidatke Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki je še daleč od začetka pogajanj, ter Kosova in Srbije, ki sta zaradi registrskih tablic na administrativno mejo poslala policijo in vojsko. Prisluhnite, kako trdna in oddaljena je evropska perspektiva Zahodnega Balkana, kjer si – tako kot v preteklosti – želijo svoj vpliv širiti tudi mnogi drugi.

Utrip srca evropskega združevanja

27. 9. 2021

Tudi v Alzaciji je lansko pomlad najprej zastalo, nato pa se upočasnilo življenje. Strasbourg, ki mu mednarodne ustanove dajejo večkulturni značaj, le počasi dobiva staro podobo. Zdaj se tja vrača delo ene izmed osrednjih evropskih institucij - hoteli so polni, restavracije prav tako, na cesti gneča, v ušesa prihaja babilon jezikov. Naj se jim presedanje z bruseljskega na strasbourški sedež Evropskega parlamenta zdi nepotrebno, še vedno je večina meščanov zadovoljna s takšno evropsko podobo Strasbourga. Utrip v mestu je izmeril Luka Robida. Več v oddaji Eppur si muove In vendar se vrti.

Boj za nasledstvo Angele Merkel

20. 9. 2021

V Nemčiji bodo konec tedna parlamentarne volitve, ki pomenijo konec vladavine Angele Merkel in novo smer največjega evropskega gospodarstva. Troboj za nasledstvo Merklove se je med volilno kampanjo sprevrgel v dvoboj med kandidatom Socialdemokratov Olafom Scholzem in Arminom Laschetom iz Krščansko demokratske unije. Kandidatka Zelenih Annalena Baerbock, ki je bila na začetku tudi v igri za kanclerski položaj, je odpadla. Zakaj Nemčija še ni pripravljena na kanclerko iz stranke Zelenih, zakaj je socialdemokratski kandidat sprejemljivejši in kaj vse se bo z njim spremenilo v Nemčiji in Evropi, je v tokratnem Eppur si muove osvetlila dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.

EU skozi francoske oči

13. 9. 2021

Francija, ki je v procesu evropskega povezovanja od samega začetka, se pripravlja na predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta projekt jo čaka v času vrhunca kampanje pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v času, ko se evropske teme izpostavljajo kar same od sebe, naj gre za vprašanje prihodnosti Evrope, spoštovanja temeljnih načel ali pa širjenja družine evropskih držav.

Prihodnost Evrope

6. 9. 2021

Kakšno Evropo si želimo in kaj so naše skupne vrednote in »evropski način življenja«? Medtem ko se po eni strani izpostavljajo razlike med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije, se po drugi strani zastavlja vprašanje o vlogi Evrope v svetu, ki zahteva skupno ukrepanje v boju proti grožnjam, kot so pandemija in podnebne spremembe. Njihove posledice bodo prizadele zlasti mlade, ki jih moramo bolj vključiti v evropsko demokracijo.

Slovenec v Ameriki

30. 8. 2021

Združene države Amerike so s svojim 245-letnim ustavno-pravnim okvirjem, ki se je razmeroma malo spreminjal, edinstveni primer družbe, ki se je znotraj tega okvirja ves čas spreminjala in iskala definicijo same sebe. Kaj pomeni biti Američan? Stalnica ameriške zgodovine je soočanje razlik in njihovo premoščanje. Od kolonialnega obdobja prek državljanske vojne do množičnega priseljevanja. Politika priseljevanja je bila od samih začetkov ZDA ena najbolj občutljivih in razdvajajočih tem. Obenem pa verjetno ni naroda na planetu, katerih pripadniki se ne bi v določenem trenutku izselili v Ameriko. Prinesli so sebe, postali del ameriške nacije in sprejeli njene vrednote. Tudi številni Slovenci, ki so se v Združene države Amerike začeli v večjem številu izseljevati v 80. letih 19. stoletja in nato v valovih do 70. let 20. stoletja, razpršeno pa še danes. Vsi ti rodovi bolj ali manj ohranjajo občutek slovenske identitete, obenem pa so seveda Američani.

Zloraba krščanstva v politiki desnih populistov

23. 8. 2021

NAPOVED: Metteo Salvini, Viktor Orban, Jair Bolsonaro, Vladimir Putin in Donald Trump – so vsem dobro znana imena politikov iz različnih držav sveta, ki pa imajo eno skupno točko: v svojih nastopih redno uporabljajo krščansko simboliko, citirajo Sveto pismo in vlečejo iz žepov rožne vence, pa čeprav je iz njihovega življenjskega sloga očitno, da sami niso verni. Zakaj torej? Kakšen politični rezultat lahko iztržijo s sklicevanjem na krščanske simbole? In zakaj jim sledi toliko ljudi? O vlogi, pomenu in uspehu populističnih političnih strategij, ki se sklicujejo na krščanske vrednote – v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. .

Eppur si muove – In vendar se vrti

16. 8. 2021

Na Kitajskem že od leta 2014 postopno in prostovoljno uvajajo sistem točkovanja družbenega ugleda, ki naj bi do leta 2025 postal obvezen. Gre za nagrajevanje in kaznovanje podjetij in posameznikov za dejanja, kot so prostovoljno delo v družbi ali pa neplačevanje obveznosti. Kitajska želi tako zagotoviti vladavino prava, saj ji v hitrem razvoju to doslej ni uspelo. Toda kritiki, predvsem z zahoda, trdijo, da gre za obliko vzpostavitve orwellovskega totalitarizma. Več o tem, ali imajo prav in ali smo tudi na zahodu tarče vse bolj obsežnega digitalnega nadzora, v oddaji Eppur si muove.

Negotova prihodnost Afganistana

9. 8. 2021

V Afganistanu se ob umikanju ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje, talibani nadzorujejo vse več ozemlja. Vladne sile se le stežka upirajo njihovemu pohodu na oblast. Je mednarodna skupnost obupala nad to osrednjeazijsko državo? Se Afganistan vrača v temačno prihodnost? Lahko spet postane oporišče islamskega terorizma?

Predvolilna Nemčija: Kakšen uspeh se obeta Zelenim na septembrskih volitvah?

2. 8. 2021

Slaba dva meseca je do nemških parlamentarnih volitev, po katerih se bo po 16 letih vodenja Nemčije in narekovanja tempa Evropski uniji poslovila Angela Merkel. Nekaj časa je kazalo, da bosta stranka Zelenih in mlada, 40-letna Annalena Baerbock tisti, ki bosta nasledili Merklovo, a je po številnih spodrsljajih podpora Zelenim precej upadla. Kljub temu je ostala pri približno 20 odstotkih, kar je največ v zgodovini. Kaj je pripeljalo do tolikšne podpore stranki Zelenim, so to le okoliščine in vse večja skrb za podnebje in okolje ali je stranka Zelenih svoja stališča in delovanje prilagodila in spremenila tako, da je sprejemljiva tudi za volilno telo in da bi lahko postala vladna stranka?

Podnebna kriza

26. 7. 2021

Tudi to poletje poročamo o vročinskih valovih in novih vročinskih rekordih. Kanada je včasih veljala za državo, kjer prevladuje mraz, zdaj pa ni več tako – pred kratkim so na zahodu države izmerili skoraj 50 stopinj Celzija. Podobno velja za Skandinavijo, kjer so temperature sicer za zdaj še nižje in podobne tistim pri nas. Poleg vročine pa so Evropo hudo prizadele poplave, v katerih je v Nemčiji umrlo več kot 160 ljudi. Očitno je, da tudi Evropa ni pripravljena na podnebne spremembe. Predvsem pa je vse očitneje, kako nujen je prehod v brezogljično družbo.

Leto dni po volitvah Belorusija še vedno v političnem krču

19. 7. 2021

Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksander Lukašenko politično ne bo preživel. Toda pokazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa kaže tudi prezir do državljanov. V oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah.

Manjšina v Italiji – leto pozneje

12. 7. 2021

Eno leto po obisku predsednikov Slovenije in Italije Pahorja in Mattarelle v Trstu in Bazovici so predstavniki slovenske manjšine enotnih misli, da se je razpoloženje v obmejnem prostoru še izboljšalo. Postopki vrnitve tržaškega Narodnega doma Slovencem sicer napredujejo počasi, a v pravo smer. Velik šok pa je za manjšino pomenilo zaprtje meje zaradi pandemije covida-19.

Eppur si muove - In vendar se vrti

5. 7. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

30 let slovenske diplomacije

28. 6. 2021

Ob 30-letnici slovenske države se kritično oziramo na nekaj zunanjepolitičnih dejavnosti, dosežkov pa tudi zamujenih priložnosti. Pred mikrofon smo povabili kritične mislece mlajšega rodu.

Populacijska bomba se ni uresničila

21. 6. 2021

Medtem ko so se države po svetu še v prejšnjem stoletju ukvarjale s predvidevanji strokovnjakov o tem, da bo vse hitrejše povečevanje števila prebivalcev pomenilo prehransko katastrofo, politične nestabilnosti in grožnjo zahodnemu kapitalizmu, zdaj politike in gospodarstvenike prevevajo nekoliko drugačni strahovi.  Ti se nanašajo na spoznanje, da se je reprodukcija prebivalstva začela občutno zmanjševati in da lahko do konca stoletja pričakujemo, da se bo rast obrnila navzdol, ko bo umrlo več ljudi, kot se jih bo rodilo. Spreminjanje starostne strukture prinaša številne izzive, kot so obremenjeni zdravstveni, pokojninski in socialni sistem. V oddaji Eppur si muove se bomo osredotočili na primere Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske.

Genocid, najhujši zločin proti človečnosti, različni pogledi

14. 6. 2021

Sodba generalu Ratku Mladiću sproža številne pomisleke tako med tistimi, ki bi želeli prepovedati negiranje genocida v Srebrenici, kot tudi tistimi, ki dvomijo o pravičnosti sodb haaškega sodišča. Glavna sodnica je namreč v večini točk obtožnice izrazila ločeno mnenje. Kaj je genocid, s kakšnimi posledicami se spopadamo po njem in kakšne posledice lahko nosi država, odgovorna za ta najhujši zločin. O tem bomo govorili v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj, z njim pa se bosta pogovarjala strokovnjaka Vasilka Sancin in Damir Josipovič.

Severna Makedonija v čakalnici EU

7. 6. 2021

Severna Makedonija na začetek pogajanj z Evropsko unijo čaka že več kot 16 let. Vlada Zorana Zajeva je končala desetletni spor z Grčijo, a je morala spremeniti ime države in podpisati sporazum o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo. V Skopju so bili prepričani, da ovir ni več, a je nato proces ustavilo več članic, ki so zahtevale novo metodologijo, zdaj pa ga je blokirala še sosednja Bolgarija. Ta zahteva priznanje, da sta makedonski narod in jezik le različici bolgarskega. Čeprav je Severna Makedonija, ki jo tarejo tudi trenja med Makedonci in Albanci, gospodarska kriza in množičen beg mladih, medtem postala članica Nata, je razočaranje veliko, navdušenje nad Evropsko unijo pa tako kot po celotnem Balkanu plahni. A upanje, da bodo v Bruslju zeleno luč prižgali še pred slovenskim predsedovanjem, vsaj za zdaj ostaja.

Vse dražja hrana na naših krožnikih

31. 5. 2021

Koruza, pšenica, soja, rastlinska olja in mlečni proizvodi – omenjene surovine za živilsko industrijo sestavljajo glavni del prehrane večine svetovnega prebivalstva in so se prvič doslej podražile vsak mesec v preteklem letu dni. Za proračune za nakup hrane že zvonijo alarmi. Cene so se v prejšnjih dveh desetletjih zviševale povprečno za 2 do 3 odstotke na leto in so dosegle najvišjo raven od leta 2014. Na rast cen vplivajo različni dejavniki, med njimi podnebne spremembe in pandemija.

Eppur si muove - In vendar se vrti

24. 5. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Neodvisna Škotska

17. 5. 2021

Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem?

Čas za novo Evropo

10. 5. 2021

Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu, po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.

Podnebna pogajanja

3. 5. 2021

Združene države Amerike so se pod predsednikom Bidnom vrnile k državam, ki priznavajo nujnost podnebnega ukrepanja. Nekaj mesecev pred ključno podnebno konferenco v Glasgowu so prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb dobila nov zagon. Politične deklaracije pa nikakor niso dovolj – za omejitev globalnega segrevanja so nujni dejanski ukrepi.

Negotova usoda iranskega jedrskega sporazuma

26. 4. 2021

Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?

Človekove pravice in dvojna merila EU

19. 4. 2021

Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.

Eppur si muove - In vendar se vrti

12. 4. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Je Zahodni Balkan še del zahoda?

5. 4. 2021

Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?

Italijanska politična mavrica

29. 3. 2021

Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?

Nizozemska še naprej z istim kriznim upravljavcem

22. 3. 2021

Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljavec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?

Eppur si muove - In vendar se vrti

15. 3. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

8. 3. 2021

Od doseganja enakopravnosti med spoloma v svetu smo še svetlobna leta daleč. Celo več: pandemija bi lahko izničila ves napredek, narejen v preteklega četrt stoletja. Hkrati grozi, da bo še 47 milijonov žensk in deklic zdrsnilo pod prag revščine. Evropska unija si prizadeva za prednostno reševanje problema povečanja domačega nasilja, skrb pa vzbujajo zlasti retrogresivni trendi v nekaterih članicah EU glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.

Eppur si muove - In vendar se vrti

1. 3. 2021

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Severni tok 2 razdvaja Evropo

22. 2. 2021

Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.

20 let zaščitnega zakona za Slovence v Italiji

15. 2. 2021

Minilo je 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?

Wuhan leto dni po začetku epidemije

8. 2. 2021

Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili več niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni.

Ponovni zagon

1. 2. 2021

Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.

Ameriški kontrapunkt

25. 1. 2021

Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih?

Jullian Assange - človek, ki je zamajal imperij

18. 1. 2021

NAPOVED: Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.

Obletnica arabskih revolucij

11. 1. 2021

Pred desetimi leti se je 26-letni tunizijski prodajalec sadja in zelenjave, obupan nad življenskimi razmerami, polil z bencinom in zažgal. To je bila iskrica, ki je sprožila množične proteste najprej v Tuniziji in nato v drugih državah na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Pričakovanja glede demokratizacije in boljšega življenja so bila visoka, a sanje so se za večino prebivalstva spremenile v moro. Kakšna je ta regija po desetih letih?

Eppur si muove - In vendar se vrti

4. 1. 2021

Januarske oddaje Eppur si muove v lanskem letu smo posvetili okoljskim temam. Okolju – bolj natančno, podnebnim spremembam – posvečamo tudi prvo oddajo letošnjega leta. Podnebne spremembe so namreč dolgoročno največja grožnja človeštvu. Čas za ukrepanje se hitro izteka. Letošnje leto mora biti ključno za sprejetje odločnih ukrepov. Pričakovanja od podnebne konference so zelo velika.

Po nemškem predsedovanju Svetu EU

28. 12. 2020

Nemško predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici iztekajočega se leta so poimenovali tudi koronsko predsedovanje. V drugem valu pandemije je povezava dosegla ogromen napredek za skupno delovanje in s tem morda premagala najglobljo krizo v zgodovini obstoja. Unija gre po poti skupnega reševanja ekonomskih kriz, oblikovanja zdravstvene unije in ambicioznejšega podnebnega dogovora. Ogromno težkih izzivov pa je ostalo nerešenih. Te bosta morali z iskanjem kompromisov streti naslednji predsedujoči, Portugalska in Slovenija.

Eppur si muove - In vendar se vrti

21. 12. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Nobelove nagrade za (ne)mir

14. 12. 2020

Nekaj dni po podelitvi najprestižnejšega mirovniškega priznanja Svetovnemu programu za hrano se bomo ozrli na delček zgodovine Nobelove nagrade za mir. Z njo so nemalokrat ovenčali precej sporne lavreate, tudi take, ki so s svojega mirovniškega poslanstva skrenili na pot nasilja.

Etiopski konflikt

7. 12. 2020

Nobelov nagrajenec za mir, etiopski premier Abiy Ahmed se je odločil za dokončni vojaški obračun z nekdanjimi političnimi partnerji, Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto. Tigrajci napovedujejo, da se ne bodo uklonili. Več deset tisoč Etiopijcev je pred nasiljem zbežalo v sosednji Sudan. O tem, zakaj je razplet tega konflikta pomemben ne le za Etiopijo, temveč za vso Afriko, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Eppur si muove - In vendar se vrti

30. 11. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

23. 11. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Pogodba, ki je usodno zaznamovala Slovence

16. 11. 2020

Pred 100-timi leti sta tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali rapalsko pogodbo, ki je boleče zarezala v naše etnično ozemlje. Več kot 300 tisoč Slovencev se je znašlo na italijanski strani meje. Sledila so leta nasilnega zatiranja slovenske besede in kulture, a rodil se je tudi protifašistični upor.

Radikalizirani islam spet dviga glavo

9. 11. 2020

Svet ni soočen samo s pandemijo koronavirusne bolezni. Kot so pokazali nedavni krvavi dogodki v Parizu in Nici, zlasti pa teroristični napad na Dunaju, smo tudi žrtve islamskega terorizma. Pred napadom na Dunaju je Evropo letos pretreslo dvanajst terorističnih napadov. Vse so izvedli posamezniki. Čeprav je odgovornost za streljanje na Dunaju prevzela Islamska država, pa za zdaj ne kaže, da bi bili napadi med seboj povezani, vodeni ali usklajeni z območja nekdanjega kalifata. V oddaji Eppur si muove iščemo odgovore na vprašanja, zakaj islamski terorizem ni mrtev, kako se mu lahko upre mednarodna skupnost, da zaščiti lastne državljane in prepreči morebitna nova krvava dejanja. Oddajo je pripravil Miha Lampreht

Amerika na razpotju

2. 11. 2020

Covid, Covid, covid, covid ... zdolgočaseno ponavlja Donald Trump, ob tem ko Amerika voli. Predčasno in 3. novembra. Predsednika, kongres in tretjino senata. Del voli za Trumpa, drugi proti njemu. Kakšno bo razmerje moči po preštetih glasovnicah? Bo odtehtala pandemija? Gospodarstvo? Škandali in teorije zarote? Oddajo Eppur si muove je pripravil dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.

Diplomacija pred svežimi izzivi

26. 10. 2020

Naša država svoje interese lahko uresničuje tudi v okviru Evropske službe za zunanje-politično delovanje, ki je prisotna v 150-ih državah in kjer ima svoje predstavnike na visokih položajih. Za uspeh so potrebni kakovost kandidata, lobiranje države, pa tudi slednje ženski kvoti. Več o izzivih slovenske diplomatske mreže v oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Krišelj.

Nemoč argumenta

19. 10. 2020

45-i predsednik Združenih držav Amerike razume moč neposredne komunikacije. Zna se otresti posrednikov, stopiti na pot enosmerne komunikacije, zasejati zrno zanimanja, ki se nato razraste v tradicionalnih medijih, vse to pa storiti z nekaj besedami, kolikor jih v enkratnem zapisu dovoljuje njemu najljubše družbeno omrežje. Da se bo potegoval za ponovno izvolitev, je napovedal tik po inavguraciji, temu primerno odtlej tudi nastopa. Koliko je izkoristil medijski ekosistem in ošibil moč argumentirane razprave?

Je rešitev spora v Gorskem Karabahu novo etnično čiščenje?

12. 10. 2020

Na območju Gorskega Karabaha so po šestindvajsetih letih relativnega miru vnovič izbruhnili spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom. Ni povsem jasno, katera stran je prva prekršila krhko premirje, po mnenju analitikov je imel več razlogov za to Azerbajdžan. Na njegovo stran se je postavila Turčija, imel pa naj bi tudi podporo Izraela, Pakistana in še nekaterih držav. Velike sile se, vsaj za zdaj, še ne želijo postaviti na katero koli stran in pozivajo k ustavitvi spopadov. Vprašanje pa je, kako dolgo še. Zdi se, da je za zdaj na strani Armenije predvsem svetovno javno mnenje. V oddaji Eppur si muove se bomo v pogovorih s profesorjem Antonom Beblerjem in nekdanjim veleposlanikom v Turčiji Igorjem Lukičem dotaknili vzrokov konflikta v Gorskem Karabahu in skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za njegovo mirno rešitev.

100-ta obletnica koroškega plebiscita

5. 10. 2020

Bliža se 100-ta obletnica koroškega plebiscita, po katerem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si želi, da bi ob tej priložnosti rešili nekatera odprta manjšinska vprašanja. Zahtevajo, da se učenje slovenskega jezika omogoči otrokom od vrtca do univerze. Finančna sredstva za manjšino se niso dvignila že več kot 20 let, na robu preživetja je njihov časnik Novice. Več o tem, v kakšni kondiciji je slovenstvo na avstrijskem Koroškem v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Slovenske zunanjepolitične identitete

28. 9. 2020

V hitro spreminjajočem se svetovnem okolju je slovenska zunanjepolitična strategija zastarela. Ob posodabljanju tega temeljnega dokumenta bo še posebej zanimivo opazovati, koliko bo diplomacija z novim političnim vodstvom spremenila kažipot, ki bo zunanjopolitično aktivnost usmerjal k ustvarjanju novega položaja države v današnjem svetu.

Krize Unijo delijo, a obenem poglabljajo

21. 9. 2020

Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednjeevropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet spopada s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. Nekatera vprašanja, povezana z delitvijo na vzhod in zahod v Evropski uniji, o kateri se vse bolj glasno govori, bomo skušali osvetliti v oddaji Eppur si muove.

Komu povzroča skrbi srednja Evropa?

14. 9. 2020

Se še spomnimo, ko smo svojo pot v samostojnost utemeljevali s srednjeevropsko identiteto? Ali nas ni pri tem v resnici vodila želja biti na Zahodu, podobno kot je vodila tudi narode nekdanjega vzhodnega bloka? Zdaj, ko smo vsi spoznali, da smo še najbolj odvisni od samih sebe in je zahodni blišč nekoliko popustil, se spet sprašujemo, kje je naše mesto, v srednji Evropi ali na Zahodu? In še, ali je to res naša izbira? V oddaji »Eppur si muove – in vendar se vrti« bomo skušali odgovoriti na nekatera podobna vprašanja, ki so v slovenskem političnem prostoru dobila izrazito politični in ideološki predznak.

Eppur si muove - In vendar se vrti

7. 9. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Usoda spomenikov

31. 8. 2020

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?

Vroče poletje, vroče podnebje

24. 8. 2020

Na severu Rusije se v preteklih mesecih soočajo z rekordno visokimi temperaturami. Pomladanske temperature so bile v povprečju kar za 10 stopinj višje od običajnih v tem času. Konec junija so v sibirskem mestecu Verhojansk, 700 kilometrov severno od Jakutska, izmerili celo 38 stopinj Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura v celotnem arktičnem krogu v zgodovini. Podnebne spremembe so dolgoročno ena največjih groženj človeštva. O njih smo v naših oddajah sicer že večkrat govorili, a zavedanje, kako nujni so ukrepi, je še vedno premajhno. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno posvarila, da obstaja velika možnost, da mejo zvišanje povprečne globalne temperature za stopinjo in pol – v primerjavi s predindustrijskim obdobjem – dosežemo že v prihodnjih petih letih. Več v oddaji Eppur si muove avtorice Špele Novak.

Eppur si muove - In vendar se vrti

17. 8. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

10. 8. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

45 let Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi

3. 8. 2020

Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala k spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi k spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se sooča Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji »Eppur si muove – In vendar se vrti« nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.

Eppur si muove - In vendar se vrti

27. 7. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Melania Trump

20. 7. 2020

Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina - Še ne povedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče, in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.

Putinova ustava

13. 7. 2020

Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo številni imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je mogoča le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.

Trdovratni rasizem v 21.stoletju

6. 7. 2020

Dan neodvisnosti v Združenih državah Amerike, ki ga obeležujejo 4.julija, mineva povsem v znamenju pandemije novega korona virusa in vztrajnih množičnih protestov proti trdovratnemu rasizmu, ki je globoko zakoreninjen v ameriški družbi tudi več kot stoletje in pol po odpravi suženjstva. A v resnici je rasizem razširjen po vsem svetu, v Združene države Amerike pa ga je s kolonialističnimi praksami izvozila Evropa.

Nemško predsedovanje Svetu EU

29. 6. 2020

Pandemija korona je v veliko, morda eksistencialno krizo pahnila tudi Evropsko unijo. Prvi refleksi posameznih članic so pokazali, da nacionalni interesi še vedno prevladajo nad skupnimi, evropskimi. A predsedovanje Svetu Evropske unije s 1. julijem prevzema Nemčija, država, ki se je napake nacionalnih interesov prva zavedela in jih skuša vse od takrat odpraviti. O načrtih, nalogah, razmišljanjih nemške politike glede predsedovanja v tokratnem Eppur si muove.

Latinska Amerika novo žarišče koronavirusa

22. 6. 2020

Po hitrem širjenju okužb s koronavirusom v Aziji, Evropi in Združenih državah Amerike je novo žarišče postala Latinska Amerika z več kot 1,6 milijona okuženih. V resnici pa je tam število okuženih in tudi smrtnih žrtev veliko višje, kot kažejo uradni podatki. Epidemiologi pa zaradi bližajoče se zime na južni polobli opozarjajo, da bo epidemija vrh dosegla šele v prihodnjih tednih. Številne države v regiji pa se že tako soočajo s težavami.

Eppur si muove - In vendar se vrti

15. 6. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Šport po koroni

8. 6. 2020

Športni dogodki se po nekaj mesecih vračajo na televizijske zaslone in na radijske valove, gledalcev na tekmah in dirkah pa še nekaj časa ne bo. Kaj se dogaja s tekmovanji in kaj prinaša prihodnost prvenstev, ki se lahko po finančni moči primerjajo z največjimi in najbogatejšimi podjetji in korporacijami, v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Aljaž Golčer.

Tržaški Narodni dom naj bi vrnili Slovencem

1. 6. 2020

13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.

Eppur si muove - In vendar se vrti

25. 5. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Reševanje turistične sezone

18. 5. 2020

Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Več z dopisniki v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti.

Vatikanski tajni arhivi odprti

11. 5. 2020

Omemba Vatikanskega tajnega arhiva ne navdihuje samo zgodovinarjev. S svojimi edinstvenimi zbirkami dokumentov in zaupnih poročil je namreč neizčrpna zakladnica virov o svetovni zgodovini. V začetku marca je Vatikan odprl arhiv o pontifikatu papeža Pija XII., ki zadeva obdobje od leta 1939 do leta 1958. Odprtje arhiva je naročil papež Frančišek, tudi zaradi nasprotujočih si ocen vloge Pija XII. med II. svetovno vojno.

Posledice požiga Narodnega doma v Trstu, 2.del

4. 5. 2020

V drugi od treh oddaj ob 100-ti obletnici požiga tržaškega Narodnega doma bomo govorili o usodnih posledicah požiga za Slovence na Primorskem ter o fašističnem nasilju, ki je sledilo. Lahko potegnemo vzporednice med dogajanjem leta 1920 z zdajšnjimi časi? Več o obdobju, ki je močno zaznamovalo slovensko-italijanske odnose, v oddaji Eppur si muove. Avtor je Blaž Ermenc.

Mafija v času pandemije koronavirusa

27. 4. 2020

Epidemija novega koronavirusa je za italijansko mafijo prišla kot naročena, saj nesreča prebivalstva in gospodarska kriza zanjo predstavljata izjemno priložnost. Ne gre le za državno in evropsko pomoč, do katere želi priti prek svojih slamnatih podjetij, ampak tudi za ponovno rast vpliva med prebivalci italijanskega juga, ki se v stiski zaradi izpada dohodkov zadolžujejo pri mafijskih organizacijah. Gre za podjetnike, ki jih bodo državna pomoč in bančni krediti morda obšli; gre za tisoče nezakonitih delavcev, brez katerih bodo trpela italijanska polja. Mafijske lovke lahko sežejo daleč - nevarnosti, da se bo njena moč znova okrepila, pa se zavedajo tudi v državnem vrhu. Mafija v času koronavirusa - v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil rimski dopisnik Janko Petrovec .

Poročanje od doma

20. 4. 2020

Karantena zaradi koronavirusa se je v številnih državah prevesila v drugi mesec. Novinarji dopisniki, ki poročajo o razmerah, pa se pri svojem delu srečujejo s številnimi omejitvami, ovirami in tudi zapleti. Kako so se prilagodili na nove razmere, več o tem v drugem delu oddaje

Mogoče je živeti z manj

13. 4. 2020

Zaradi izbruha koronavirusa smo v le nekaj dneh sprejeli veliko bolj radikalne ukrepe od tistih, h katerim za blaženje podnebnih sprememb pozivajo znanstveniki. Marsikaj je torej mogoče storiti – če le je volja. Se bomo iz te lekcije česa naučili? Bodo vendarle tudi politiki zmogli sprejeti ukrepe za reševanje podnebne krize, ki je dolgoročno največja grožnja človeštvu?

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

6. 4. 2020

Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini.

Schengensko območje – 25 let padanja evropskih meja

30. 3. 2020

Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico. Na 25 let odpiranja evropskega prostora se oziramo v tokratni oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti.

Kako poročati s terena, ko vidiš le lasten zid?

23. 3. 2020

V času epidemije novega koronavirusa in vse strožjih ukrepov glede gibanja v javnosti se tudi novinarji soočajo s številnimi omejitvami, ki so lahko velike ovire pri njihovem delu. Med drugim potrebujejo posebna dovoljenja za snemanja na javnih krajih in tako kot drugi morajo upoštevati varnostno razdaljo med ljudmi. Tudi zanje velja delo na domu, pa je to sploh mogoče? Naši dopisniki iz različnih držav bodo v oddaji Eppur si muove predstavili svoj vsakdan v času karantene.

Zunanja meja EU na preizkušnji

16. 3. 2020

Odnosi med Turčijo in Evropsko unijo so se precej zaostrili, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan odprl meje in zagrozil, da bo spustil več milijonov migrantov proti Evropi. V Grčiji pri nezakonitem prestopu meja vsak dan primejo tisoč migratov, ki se že tako spopadajo s težkimi razmerami v begunskih centrih – tako na celini kot na otokih. Bruselj in Ankara sta začela rešitev iskati na pogovorih. Kaj se zares dogaja na grško-turški meji ter na najbolj obremenjenem grškem otoku Lesbos in koliko migrantov je skozi Grčijo že prišlo v Unijo, bomo preverili z dopisniki na terenu.

Frančiškove reforme, Bergoglia kritizirajo z leve in desne

9. 3. 2020

Papež Frančišek si je za letos zastavil tri naloge, ki dvigujejo prah: svetovni dogovor o izobraževanju, zagovor pravičnejše porazdelitve sadov svetovnega gospodarstva in reformo ustave vatikanske države. Ob tem ga zasledujeta še najmanj dve lanski zgodbi: problem boja proti pedofilom v cerkvi in vprašanje preseganja duhovniškega celibata. Bergoglia ob temeljnem spreminjanju cerkve kritizirajo z vseh strani.

Razkol v pravoslavnem svetu

2. 3. 2020

Črna gora je veljala za najmanj problematično državo Zahodnega Balkana in najbolj pripravljeno kandidatko za vstop v Evropsko unijo. Vendar so množični shodi, ki so sledili spremembi zakona o verskih skupnostih, spomnili na večplastno identiteto Črnogorcev, in sicer vezano na srbski nacionalizem in tisto, ki stremi k neodvisnosti. Dogajanje v Črni gori se ujema tudi z vse bolj odkrito razdvojenostjo v pravoslavnem svetu in tako dobiva svojo mednarodno naravo.

Eppur si muove - In vendar se vrti

24. 2. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Putinova tranzicija

17. 2. 2020

Predsednik Rusije Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem letnem nagovoru narodu sredi januarja napovedal ustavne spremembe. To je presenetilo tako rusko kot mednarodno javnost. Napovedal je novo razmerje politične moči med nosilci ruske izvršilne in zakonodajne veje oblasti, hkrati je odstopila vlada premierja Medvedjeva, dolžnosti premierja pa je prevzel 53-letni Mihail Misuškin. V oddaji Eppur sui muove Miha Lampreht z nekdanjima diplomatoma in dopisnikoma iz Moskve Antonom Rupnikom in Bogoljubom Lacmanovičem razgrinja politične motive in cilje Putinove tranzicije oblasti po letu 2024, ko se mu izteče predsedniški mandat.

Eppur si muove - In vendar se vrti

10. 2. 2020

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Libijski konflikt

3. 2. 2020

Libijski konflikt vstopa v 10-to leto. V tamkajšnje razmere se vpleta več tujih sil, vsaka s svojo računico in interesi. Nedavna berlinska konferenca, na kateri so poleg sprtih libijskih strani sodelovali številni tuji voditelji, ni prinesla preboja. Libijci, naveličani negotovih razmer in spopadov, pogrešajo izgubljeno stabilnost.

Zeleni januar (4)

27. 1. 2020

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu in prav človek je eden pomembnejših dejavnikov na podnebne spremembe. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, da moramo ukrepati takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Ukrepi bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. V tokratni oddaji se osredotočamo na rabo naravnih virov in na njihov čim daljše zadrževanje v proizvodnem ter potrošniškem ciklu.

Zeleni januar – ukrepi za blaženje podnebnih sprememb

20. 1. 2020

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu namenjamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Znanstveniki v okviru Medvladne skupine za podnebne spremembe so prvo poročilo, ki izpostavlja podnebne spremembe kot problem, s katerim se mora spopasti mednarodna skupnost, objavili že pred tridesetimi leti. Najpomembnejši mednarodni podnebni dogovor, znan kot pariški sporazum, je bil dosežen leta 2015, v njem pa so se države zavezale, da bodo do konca stoletja dvig povprečne globalne temperature omejile na največ dve stopinji Celzija, a ob cilju, da bi dvig temperature omejili še bolj, na stopinjo in pol. A eno so zaveze, drugo pa resničnost. In glede na dosedanja gibanja se bo temperatura do konca stoletja dvignila za več kot tri stopinje. V tretji oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pod skupnim naslovom »Zeleni januar« bomo govorili o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb.

Zeleni januar - podnebne spremembe, kaj nas čaka v Sloveniji?

13. 1. 2020

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Ukrepi so nujni. Pri blaženju podnebnih sprememb mora svoj del naloge opraviti tudi Slovenija. Predvsem pa se mora pripraviti na njihove posledice. Naša država se segreva hitreje od svetovnega povprečja in tudi pri nas se že srečujemo s pogostejšimi vročinskimi valovi, več pa bo tudi suš in poplav. Imeti moramo načrt, kako v teh razmerah zagotoviti oskrbo s hrano. Kako se bo na vročinske valove in nove bolezni prilagodil zdravstveni sistem? Tudi smučišča bodo imela velike težave. O tem torej v drugi oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti. Pripravili smo jih s skupnim naslovom »Zeleni januar«.

Eppur si muove

9. 1. 2020

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Zeleni januar: podnebne spremembe, vzroki in posledice

6. 1. 2020

NAPOVED: Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, kaj se nam obeta, če ne ukrepamo takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Podnebna konferenca v Madridu se je končala brez konkretnih dogovorov. Nekaj upanja prinaša zeleni načrt Evropske komisije, v okviru katerega pa na konkretne ukrepe še čakamo. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb ne bodo enostavni in bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. Prve oddaje Eppur si muove v tem letu zato posvečamo našemu okolju. Tematiki in tudi vremenu primerno smo jim dali skupni naslov »Zeleni januar«. Danes bomo govorili o vzrokih za podnebne spremembe in napovedih znanstvenikov. Ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa za prilagajanje nanje, moramo sprejeti tudi v Sloveniji. Današnjo oddajo je pripravila Špela Novak.

Eppur si muove - In vendar se vrti

30. 12. 2019

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Socialno vrenje v Latinski Ameriki

23. 12. 2019

Latinsko Ameriko je v preteklih mesecih zajel val množičnih protestov. Prebivalci zahtevajo boljše življenje in zmanjšanje socialnih razlik, odtujenim političnim elitam ne zaupajo več. So protesti povezani? Kakšni so skupni imenovalci tega socialnega vrenja? Nekateri analitiki že govorijo o latinskoameriški pomladi. Več o aktualnem dogajanju v državah Latinske Amerike v oddaji Eppur si muove.

Razmere pred krizo so že dolgo pozabljene sanje, Kakšne so razmere v Grčiji 10 let po strogih varčevalnih ukrepih?

16. 12. 2019

Grčija si še vedno ni opomogla po veliki finančni in gospodarski krizi, čeprav so številke in projekcije spodbudne. Še vedno jo razjeda družbena kriza, ki se po desetih letih ostrih varčevalnih ukrepov še povečuje. Več o razmerah v Grčiji, ki jo pesti tudi begunsko vprašanje, v oddaji Eppur si muove.

Eppur si muove - In vendar se vrti

9. 12. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

NATO pri sedemdesetih

2. 12. 2019

Kako vitalno Severnoatlantsko zavezništvo 70 let po ustanovitvi še kljubuje obrambno-varnostnim izzivom današnjih dni? H kateremu cilju je usmerjeno in kaj na tej poti razjeda njegovo enotnost? Kako naj se loteva zunanjih groženj? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bodo ob izteku jubilejnega leta ukvarjali tudi politični voditelji članic v Londonu.

Tehnološki napredek Kitajske

25. 11. 2019

Kitajska pomeni ne le drugo največje gospodarstvo na svetu, ampak vse bolj pridobiva tudi tehnološko moč in postaja velika tekmica zahoda. Mesti Šjan in Čangša v notranjosti države sta postali sinonim za njen hitri gospodarski razvoj. Kitajske tovarne na področju avtomobilske industrije izdelujejo predvsem električna vozila z lastno tehnologijo, inštituti pa se posvečajo razvoju tako imenovanih pametnih avtomobilov.

Eppur si muove - In vendar se vrti

18. 11. 2019

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Prihodnost Bližnjega vzhoda s Kurdi

11. 11. 2019

Z vojno v Siriji se mednarodna javnost spet bolj zanima za položaj Kurdov. Še vedno veljajo za največjo narodno skupnost brez države, vendar se zdi, da so po vsaki vojni močnejši. Brez njih trajni mir na Bližnjem vzhodu verjetno ni mogoč. Kdo so Kurdi, kaj jih dela posebne, kdo so njihovi nasprotniki in kdo zavezniki? Več o tem bo v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pojasnil Marjan Vešligaj.

Eppur si muove - In vendar se vrti

4. 11. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Na argentinskih predsedniških volitvah prepričljiva zmaga peronista Fernandeza

28. 10. 2019

Na predsedniških volitvah v Argentini je že v prvem krogu slavil levosredinski kandidat Alberto Fernandez, ki je zbral približno 48 odstotkov glasov. Skupaj z njim se v predsedniško palačo, tokrat kot podpredsednica, vrača tudi nekdanja predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Novo peronistično vodstvo bo moralo takoj zavihati rokave, saj je Argentina spet v hudih finančnih in gospodarskih težavah.

Kosovski politični preobrat

21. 10. 2019

Kosovo je na predčasnih parlamentarnih volitvah doživelo politični preobrat. Zmagovalci, pripadniki gibanja Samoodločba Albina Kurtija, napovedujejo, da bodo končno stopili na prste korupciji in kriminalu ter se začeli ukvarjati s potrebami in željami državljanov. Visoka pričakovanja imajo tudi v mednarodni skupnosti, predvsem glede obnovitve pogajanj med Prištino in Beogradom. To ne bo lahko. Kurti – četudi to določa ustava – noče sodelovati s Srbsko listo, ki je osvojila vseh 10 srbskih sedežev in je po njegovem le podaljšek Beograda. Prihodnost v tujini je našla že tretjina državljanov Kosova.

Eppur si muove - In vendar se vrti

14. 10. 2019

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove

7. 10. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Netanjahu, Ganc ali pat položaj?

30. 9. 2019

V Izraelu so volitve, že druge v šestih mesecih, le še potrdile, kako globo razklana je judovska država. Razdeljena je na levi in desni politični pol ter hkrati na sekularne in verske politične sile. Levosredinska Modro-Bela zaveza bo kljub zmagi težko sestavila vlado, saj se država na vsakih volitvah pomakne še za ped proti skrajni desnici. Vendar tudi premieru z najdaljšim stažem Benjaminu Netanjahuju verjetno ne bo uspelo oblikovati desne vlade. Bosta morali levica in desnica kljub razdoru tokrat združiti moči v vladi narodne enotnosti ali bodo sledile še tretje predčasne volitve?

Eppur si muove - In vendar se vrti

23. 9. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

16. 9. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Eppur si muove - In vendar se vrti

9. 9. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Slovensko-hrvaški odnosi

2. 9. 2019

V Piranskem zalivu je policija to poletje kljub drugačnemu vtisu naštela veliko ribiških incidentov. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v slepi ulici, lahko celo rečemo, da jih niti ni. O spornih vprašanjih se državi ne pogovarjata, saj imata nezdružljive poglede in čakata na odločitve mednarodnih sodišč. Začetek dela novega hrvaškega zunanjega ministra je prinesel le nov konflikt.

Eppur si muove - In vendar se vrti

26. 8. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

19. 8. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Eppur si muove - In vendar se vrti

12. 8. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Tegobe hrvaškega turizma

5. 8. 2019

Hrvaška je na vrhuncu turistične sezone, a je že zdaj jasno, da bodo po letih izrazitega povečevanja števila gostov letošnjo sezono ponekod končali z izgubo. Temu pa se ne gre čuditi, saj Hrvaška ni znala izkoristiti obdobja, ko so turisti zaradi političnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov namesto v Grčijo, Turčijo in Tunizijo raje prihajali tja. Problem hrvaškega turizma je bil in ostaja enak: dogaja se stihijsko, brez načrtne odločitve države, kakšen turizem si sploh želi; cenejši in množičen ali dražji in kakovosten.

Španija pred novimi volitvami?

29. 7. 2019

Potem ko vodja španskih socialistov Pedro Sanchez tudi na drugem glasovanju v parlamentu ni dobil zadostne podpore za mandatarja za sestavo nove španske vlade, je Španija vse bliže novim volitvam. Te bi bile že četrte volitve v zadnjih štirih letih. Španija je politično zelo razdeljena, vse bolj žgoče pa je katalonsko vprašanje, ki ga politika v Madridu ne bo več mogla dolgo ignorirati.

Zasedba predsedniškega stolčka Evropske komisije

22. 7. 2019

Po mescu in pol burnih pogajanj je novoizvoljeni Evropski parlament izglasoval podporo kandidatki za novo predsednico Evropske komisije. Sistem, po katerem naj bi ta položaj prevzel eden od volilnih kandidatov političnih skupin, se ni obnesel. Je sistem Spitzenkandidatov klinično mrtev, se ga da obuditi in kakšna je vizija Evrope, kot jo razgrinja najverjetnejša prva dama Evropske komisije?

Grki po prihodnost k tradiciji

15. 7. 2019

Grčija je v letih dolžniške in finančne krize postala sinonim gospodarske in finančne krize, stomilijardnih posojil in strogih varčevalnih ukrepov. Pred dnevi je dobila novo vlado. Vodja Nove demokracije Kiriakos Micotakis obljublja gospodarski preporod, hitrejšo rast in boljše življenje. Na oblast se tako vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi. Aleksis Cipras in njegova levičarska Siriza, ki sta na oblast prišla z nasprotovanjem strogim ukrepom, a sta jih bila nato prisiljena izvajati, nista dobila vnovične priložnosti. Analitiki pravijo, da državljani po desetletju slabih novic le vidijo luč na koncu predora, a da ostajajo globoko v njem. Avtor oddaje Eppur si muove je Boštjan Anžin.

Neznosna lahkost obstoja mej

8. 7. 2019

Pred stotimi leti se je končalo »dolgo« 19. stoletje, kot je trdil znameniti britanski zgodovinar Eric Hobsbawm. Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Leta 1919 se je začela Pariška mirovna konferenca, na kateri so z mukotrpnimi pogajanji oblikovali mirovne pogodbe s poraženimi državami. Imperiji so padli, nastale so nove države, z njimi pa nove meje. Pred dnevi smo se spomnili prve pogodbe, ki je takrat ukrojila podobo Evrope, Versajske mirovne pogodbe z Nemčijo, podpisane 28. junija 1919. Čeprav je »kratko« 20. stoletje vsaj tako korenito poseglo na evropski politični zemljevid in v zgodovinski spomin Stare celine, seveda tudi Slovencev, se leta 2019 očitno znova sprašujemo, ali morda komu ne ustrezajo meje, začrtane pred približno stotimi leti. Razumljivo je, da se narod, ki je tako težko prišel do lastne države, kot Slovenci, z občutljivostjo odziva na mejna vprašanja. Obenem pa ukvarjanje z mejami v času, ko naj bi bile v Evropski uniji to le administrativne ločnice in ne ovire, v sodobni razmislek vnaša noto paradoksalnosti.

Državni zaščitni zakon za Slovence v Italiji na prepihu

1. 7. 2019

Slovenski rojaki v sosednji Furlaniji Julijski krajini v vroče poletje vstopajo z afero registra društev na Videmskem, ki gojijo krajevna slovenska narečja, vendar se njihovi člani ne počutijo Slovence in delujejo celo Slovencem nenaklonjeno ali že kar sovražno. Počitniško brezskrbnost pa zmanjšuje tudi predlog trojice desničarskih poslancev obmejne dežele v rimskem parlamentu o spremembi državnega zaščitnega zakona za italijanske državljane slovenske narodne skupnosti. Prva preizkušnja rojakom ponuja tri pomembna spoznanja, ki bi jih bilo smiselno udejanjiti takrat, ko bo na dnevnem redu tudi drugi poskus poseganja v pravni položaj in narodnostno zaščito.

Eppur si muove - In vendar se vrti

24. 6. 2019

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Kosovo – spreminjanje meja

17. 6. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Podnebna strategija EU

10. 6. 2019

Evropska unija pripravlja strategijo razogljičenja družbe do leta 2050. To pomeni obsežne spremembe v prometu, energetiki, kmetijstvu in industriji. Na ta cilj se pripravlja tudi Slovenija. Začetek je bil slab, saj je naša država v primerjavi z drugimi članicami v Bruselj poslala najslabši osnutek energetsko-podnebnega načrta. Izboljšati ga bo morala do konca tega leta, ko bo Državni zbor moral sprejeti podnebni zakon. Potem pa bo sledilo oblikovanje konkretne strategije in novih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih dejanj, ki bodo do srede stoletja pripeljali do ogljično nevtralne družbe.

Neusojena kitajska pomlad

3. 6. 2019

Sredi aprila leta 1989, ko so množične demonstracije pretresale komunistične sisteme v Evropi, so se tudi v Pekingu začeli pro-demokratični protesti. Zahteve študentov po političnih in socialnih reformah so razdelile komunistično partijo, vendar je zmagala njena trda politika, ki se je na miroljubne protestnike na Trgu nebeškega miru spravila s tanki in brzostrelkami. 30 let pozneje je ta tema na Kitajskem še vedno precejšen tabu, o številu žrtev pa le ugibamo.

Zaostrovanje na osi Washington – Teheran

27. 5. 2019

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Ukrajina z novim predsednikom

20. 5. 2019

41-letni ukrajinski komik in igralec Volodimir Zelenski je prisegel kot šesti predsednik samostojne Ukrajine. Simpatični igralec je doslej predsednika države igral le v priljubljeni televizijski seriji Služabnik ljudstva. Zelenski obljublja, da se bo boril proti korupciji, ustavil prelivanje krvi na vzhodu države in da ne bo dovolil, da bi se oligarhi vmešavali v politiko. Kritiki pa opozarjajo, da je tesno povezan z vplivnim oligarhom Igorjem Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci in kako si bodo zapomnili Petra Porošenka, ki se poslavlja po petih letih predsednikovanja?Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci?

Quo vadis, Evropa?

13. 5. 2019

Tokratne evropske volitve, ki bodo v Evropski uniji potekale od 23. do 26. maja, naj bi bile prelomne za prihodnost Evropske unije. Ta edinstveni projekt miru in blaginje je zaradi pohoda razdiralnih političnih skrajnih in nacionalističnih političnih sil ogrožen. Kampanja v vseh državah članicah je že v polnem razmahu. S pomočjo dopisnikov bomo v oddaji Eppur si muove pogledali, katere so osrednje predvolilne teme in kolikšno je sploh zanimanje državljanov za volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.

Katalonija - kako naprej

6. 5. 2019

Z aretacijo katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, proti katerim zdaj v Madridu poteka sodni proces, so španske oblasti katalonskemu osamosvojitvenemu gibanju zadale močan udarec. A želja po samoodločbi ostaja in z njo prepričanje večine Kataloncev, da je konflikt mogoče rešiti le z referendumom, ki bi ga kot zakonitega priznal tudi Madrid. Glede na politične razmere v Španiji pa je to v tem hipu neizvedljivo.

Plinovod Severni tok 2

29. 4. 2019

Redkokateri nacionalni projekt je povzročil toliko razburjenja in groženj ter poskrbel za toliko užaljenosti med nekaterimi članicami Unije kot plinovod Severni tok 2. Tisoč 230 kilometrov dolg plinovod, ki bo iz Rusije, pod baltskim morjem, priskrbel energetsko varnost Nemčiji, je njen energetski projekt, pri graditvi katerega se ni veliko ozirala na pomisleke evropskih partneric. Poskrbela je celo za to, da te prek evropskih institucij nimajo veliko besede pri soodločanju. V projektu, vrednem približno 8 milijard evrov, so udeležena zahodnoevropska podjetja, Nemčija pa naj bi si, kot največja porabnica zemeljskega plina v Evropi, s plinovodom povečala energetsko varnost. Kritiki pravijo, da bo postala evropski energetski hegemon. V tokratnem Eppur si muove o enem največjih projektov v Evropi.

Zahodni Balkan pred vrati Evropske unije

22. 4. 2019

Medtem ko se v državah članicah Evropske unije pripravljajo na volitve, dogajanje pozorno spremljajo tudi na Zahodnem Balkanu. Širitev Unije že dolgo ni prednostna naloga Bruslja, z novo Evropsko komisijo, ki se bo ukvarjala z brexitom in napetostmi znotraj povezave, pa bi bila lahko evropska pot kandidatk in tistih držav, ki bi to rade postale, še bolj negotova. Kakšni so odnos do Unije, pričakovanja in spremembe, ki jih s pomočjo osemindvajseterice doživljajo na Balkanu, kako se počutijo ob številnih predsodkih in odmikanju datuma, ko bi Unija lahko prve od njih sprejela medse?

Bo po Rimu padel še Bruselj?

15. 4. 2019

Matteo Salvini je 46-letni vodja najstarejše od aktualnih političnih strank Italije. V šestih letih, odkar jo je prevzel, je glasno in zaletavo politično formacijo, ki je svoj uspeh utemeljila na razpihovanju avtonomističnih čustev severa države, povsem preoblikoval. Nič več »severna« Liga si je našla nove nasprotnike – migrante, Rome, elite in bruseljsko birokracijo. Zdaj je Salvini pred svojo največjo preizkušnjo: evropskimi volitvami. Njegova ambicija je jasna: uničiti koalicijo med evropsko ljudsko stranko in socialisti ter prevzeti mesto predsednika Evropske komisije. Mu bo uspelo?

Alžirija na pragu sprememb

8. 4. 2019

Množični protesti v Alžiriji tudi po odstopu predsednika Abdelaziza Buteflike ne pojenjajo. Protestniki zahtevajo odstop celotnega režima. 82-letnemu predsedniku, ki je bil na oblasti kar dve desetletji, starejša generacija pripisuje zasluge za končanje krvave državljanske vojne, mlajša generacija pa mu očita, da je dopustil razrast korupcije in tajkunov ter pozabil na razvoj države. Alžirija se kljub naftnemu bogastvu sooča z gospodarskimi težavami in visoko brezposelnostjo mladih. Avtorica: Karmen Švegl

Ni Planeta B

1. 4. 2019

Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic. Avtorica: Špela Novak

Združeno kraljestvo pred končno odločitvijo

25. 3. 2019

Britanska politika, ki je bila v zadnjih tednih sposobna sporočiti le to, česa si ne želi, bo morala ta teden brez dvoma določiti prihodnost svoje države. Premierka Theresa May je Evropsko unijo zaradi političnega zastoja v britanskem parlamentu zaprosila za trimesečno preložitev brexita, a evropski voditelji so ji jasno povedali, da si zdajšnje agonije z brexitom ne želijo spremljati dlje kot do evropskih volitev. Bodo Britanci v zadnjem trenutku vendarle podprli ločitveni dogovor? Je britanska premierka morda pripravljena preklicati brexit? Se lahko zgodi izstop brez dogovora? Vsa Evropa pričakuje odgovore. Jasno pa je že, da je brexit povzročil politični kaos na Otoku, v britansko družbo pa vnesel delitve, kakršnih ni bilo že desetletja. Avtor: Adrijan Bakič

Peking za enake pogoje za domača in tuja podjetja

18. 3. 2019

Kitajska je v luči grožnje dodatnega zvišanja carin v okviru trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike končala redno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski glasovalni stroj je potrdil številne Washingtonu všečne zakone, vendar ali bo to dovolj za končanje ameriško-kitajske trgovinske vojne? Več pa z Rajko Pervanje v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Rusi bodo na Madžarskem gradili jedrska reaktorja

11. 3. 2019

Madžarska naj bi letos začela graditi jedrsko elektrarno Paks 2, ki bo kar trikrat zmogljivejša od Jedrske elektrarne Krško. Ko so Američani v Sloveniji leta 1983 zgradili krško nuklearko, je približno sto kilometrov južno od Budimpešte že leto dni obratovala prva jedrska elektrarna Paks 1, ki jo je zgradila Rusija. Za zdaj obratujejo štirje reaktorji, ki skupaj proizvedejo 2000 megavatov električne energije. Rusko podjetje Rosatom pa naj bi letos začelo graditi kompleks dveh 1200-megavatnih reaktorjev, ki bosta proizvedla trikrat več elektrike, kot je proizvedejo v Krškem. Objekt Paks je od Ljubljane oddaljen 340 kilometrov. Razen javne obravnave projekta na ministrstvu za okolje leta 2015 v Sloveniji o novi megaelektrarni ni bilo mogoče zaslediti novic. Madžarske nevladne organizacije opozarjajo, da je projekt netransparenten, neekonomičen in zavit v tančico skrivnosti, država pa z njim odkrito vzpostavlja še močnejše energetske vezi z Rusijo. Oddajo je pripravil dr. Blaž Mazi.

Malta, sence gospodarskega buma

4. 3. 2019

Malta je v preteklih desetletjih svoje gospodarstvo usmerila v storitvene dejavnosti. Če je bilo načrtovanje pod konservativnimi vladami Nacionalistične stranke, ki je državi vladala do leta 2014, še zmerno, je v zadnji petih letih postalo divje. Malta bliskovito spreminja svojo zakonodajo in ponuja zanimivo okolje za raznolične finančne in spletne storitve. Država zdaj orje ledino pri reguliranju tehnologij veriženja blokov in kripto valut – medtem ko 14 odstotkov njenega gospodarstva temelji na spletnem igralništvu in prodaji potnih listov. Malta sodi med najbolj onesnažene države Unije, in to ne samo zaradi prometa: pranje denarja in politična korupcija sta vrgla zloveščo senco čez lepote tega sredozemskega otoka, ki jih uničuje podivjani gradbeniški bum. Nenazadnje – eno ime: Daphne Caruana Galizia. Brez afer, ki jih je sprožila, bi mednarodna javnost o Malti še vedno razmišljala kot o letoviški destinaciji radoživih Britancev. Malto je obiskal Janko Petrovec.

Padec Islamske države

25. 2. 2019

Medtem ko Islamska država na vzhodu Sirije bije zadnjo bitko proti kurdskimi borci za svoj obstoj, pri tem pa še zadnje civiliste uporablja za živi ščit, mednarodno javnost razburja vprašanje, kaj storiti s tujimi borci, s prestopniki in njihovimi družinami, dekleti, ki so se podala v kalifat? Evropske države bi jim nerade znova odprle vrata, ameriški predsednik Donald Trump pa grozi, da bodo Američani pred umikom iz Sirije borce preprosto morali izpustiti na prostost, če jih evropske države ne bodo sprejele in postavile pred svoja sodišča. Oddajo je pripravila Karmen Švegl.

Eden od 5 milijonov - protesti v Srbiji

18. 2. 2019

Ulice Beograda in še 40 srbskih mest vsako soboto že skoraj tri mesece preplavijo protestniki. »Eden od petih milijonov« je njihovo geslo, saj je predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da se lahko na ulice zgrne pet milijonov protestnikov, vendar ne bo izpolnil nobene od njihovih zahtev. Protestniki zahtevajo konec, kot pravijo, avtoritarnega režima Vučića, ki naj bi si podredil večino medijev in vladal z ustrahovanjem drugače mislečih. Ali protesti lahko ogrozijo vladanje Vučića, ki bi na morebitnih volitvah prepričljivo zmagal, za svojo politiko, predvsem približevanje Evropski uniji in reševanje vprašanja Kosova, pa ima tudi podporo Unije? Po odgovore se je podal Boštjan Anžin.

Filipine pretresajo napadi skrajnežev, vojna proti drogam in pešanje gospodarstva

11. 2. 2019

Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Avtorica oddaje je Rajka Pervanje.

Saha Jakutija – hitro razvijajoča se ruska regija

4. 2. 2019

Ruska republika Saha Jakutija je največja ruska regija z več kot tremi milijoni kvadratnih kilometrov, najbolj mrzla ruska regija in zaradi svojih naravnih bogastev nafte, plina, premoga, diamantov, zlata in srebra ena najbogatejših regij. V tej republiki so našli največ ostankov mamutov, ki so nekoč živeli v severni Ameriki, Aziji in severni Evropi. V deželi rek in jezer živi kar 120 različnih narodnosti – največ je Jakutov in Rusov. Tam je bila Vlasta Jeseničnik.

V Davosu o globalni povezanosti

28. 1. 2019

Z dolinskega dna v Davosu se ne odpira širok panoramski pogled, a pod vršaci vzhodnih švicarskih Alp vsako leto nastaja vizija sveta. Davos leži proč od obljudenega sveta, kako daleč od ljudi pa je tamkajšnji Svetovni gospodarski forum? Kako vidijo svet vodilni svetovni politiki, gospodarstveniki in drugi pomembneži? Toda nimajo vsi časa za klepet o prihodnosti planeta, saj se spopadajo s težavami doma, francoski predsednik Macron z rumenimi jopiči, britanska premierka Mayeva z brexitom, ameriški predsednik Trump pa ima težave z vsem svetom. Oddajo je pripravil Luka Robida.

Demografsko izumiranje Hrvaške

21. 1. 2019

Iz Hrvaške se je v preteklih petih letih izselilo kar 14 odstotkov državljanov, kažejo podatki Eurostata. Ob negativnem naravnem prirastu v vseh županijah je tako demografska katastrofa ta hip največja težava, s katero se spopada naša južna soseda. Skrb vzbujajoč je podatek, da se množično izseljujejo mladi, predvsem družine z otroki, torej delovno sposobna generacija. Od njih pa je odvisen tudi zdravstveni in pokojninski sistem države. Demografi, ki opozarjajo na problem izumiranja hrvaškega naroda, menijo, da oblast nima dovolj politične moči za ukrepe, s katerimi bi ustavila ta negativen trend. Več pa Tanja Borčič Bernard.

Novi brazilski predsednik

14. 1. 2019

Prvega januarja je kot novi brazilski predsednik zaprisegel skrajni desničar Jair Bolsonaro, znanega po svojih homofobnih ter do žensk in temnopoltih žaljivih izjavah. Tako v volilni kampanji kot po zaprisegi je med prednostnimi nalogami svoje vlade izpostavil predvsem boj proti kriminalu in korupciji. Napovedal je tudi izstop Brazilije iz pariškega podnebnega sporazuma in nakazal večje posege v brazilski pragozd. Med svojimi zavezniki izpostavlja ameriškega predsednika Trumpa, pa tudi madžarskega premiera Orbana. Avtorica oddaje je Špela Novak.

Romunija prvič prevzema predsedovanje Evropski uniji

7. 1. 2019

V času, ko je Evropska unija pred velikimi izzivi – od brexita, pogajanj o novem proračunu do evropskih volitev – predsedovanje Svetu Evropske unije prvič prevzema Romunija. Zaradi poskusov vlade, da razrahlja boj proti korupciji, predvsem zato, ker so vanjo vpleteni tudi številni najvišji politični predstavniki, je Bukarešta že zdaj v sporu z Brusljem. Ta ji očita teptanje vladavine prava, doma pa se spopada s protesti. V Romuniji se krepi nacionalistična retorika, očitajo ji tudi, da je morda na predsedovanje pripravljena tehnično, da je država globoko razdeljena ter da ji grozita politična in gospodarska nestabilnost. Priložnost, ki jo ima kot predsedujoča, bi se tako lahko spremenila v razočaranje in obračunavanja znotraj države in z Brusljem. Prislunite oddaji Boštjana Anžina.

Globalni dogovor o beguncih

31. 12. 2018

Generalna skupščina Združenih narodov je ta mesec sprejela Globalni dogovor o beguncih. Dogovor, ki bo okrepil pomoč in zaščito 25 milijonov beguncev po svetu, je podprlo 181 držav, Združene države Amerike in Madžarska sta glasovali proti, tri države so se vzdržale. Medtem, ko je sprejemanje Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah precej odmevalo v javnosti, je sprejetje dogovora o beguncih minilo skoraj neopaženo. Oddaja Rajke Pervanje.

Slovenska pot za Katalonijo?

24. 12. 2018

Od katalonskih regionalnih volitev, ki jih je razpisal Madrid, potem ko je suspendiral avtonomijo regije, je minilo eno leto. Katalonija je dobila novo vlado pod vodstvom Quima Torre, ki se je nedavno mudil na obisku v Ljubljani. Novo vlado pa je po izglasovani nezaupnici prejšnjemu premieru Marianu Rajoyu dobila tudi Španija. Socialistični premier Pedro Sanchez je napovedoval dialog s katalonskimi oblastmi, ki pa ne poteka najbolje. Madrid in Barcelona se zdaj vsaj pogovarjata, kar je določen napredek v primerjavi z obdobjem Rajoya, a Katalonci pričakujejo več, predvsem kar zadeva katalonske politične voditelje, ki so že leto dni zaporti zaradi organizacije referenduma in za katere špansko tožilstvo zahteva skupno več kot 200 let zapora. Oddaj je pripravila Špela Novak.

Jemen – ena največjih humanitarnih kriz vseh časov

17. 12. 2018

V Jemnu življenje že v mirnih časih ni bilo najlažje, saj je primanjkovalo pitne vode, krepil se je ekstremizem, država pa je veljala za eno izmed trdnjav Al Kaide, ki so jo ameriške sile obstreljevale z brezpilotnimi letali. Vendar je zdaj najhuje, saj se po petih letih državljanske vojne Jemen spopada z eno najhujših humanitarnih kriz. Več kot tri četrtine jemenskega prebivalstva strada, med njimi kar 11 milijonov otrok. Z vstopom Savdske Arabije in zaveznic v jemensko vojno in iransko podporo hutijskim upornikom je ta najrevnejša država na arabskem polotoku postala tudi poligon za merjenje mišic regijskih sil. Doslej za sklenitev miru posluha ni bilo, zdaj pa je morda nastopil pravi čas za pogajanja. Iran se je znašel pod pritiskom sankcij, Savdska Arabija pa pod ostrimi kritikami mednarodne skupnosti. Bosta oslabljeni regijski velesili vendarle pripravljeni na umik z jemenskega bojišča? Podrobneje pa s Karmen Švegl.

Ob globalnem dogovoru o migracijah v Marakešu

10. 12. 2018

Mednarodna skupnost skuša izzive, povezane z vse bolj globalnimi migracijami, reševati tudi z Marakeško deklaracijo. Po podatkih Organizacije Združenih narodov več kot polovica beguncev na svetu prihaja iz treh držav, iz Sirije kar 5,5 milijona, iz Afganistana 2 milijona in pol in iz Južnega Sudana 1,4 milijona. Bežijo predvsem zaradi oboroženih spopadov in zloma sistema. Evropska unija med drugim namenja iz skrbniškega sklada za Afriko več kot štiri milijarde evrov pomoči za upravljanje migracijskih tokov. Večina pomoči pa gre za zadrževanje migrantov in beguncev na afriških tleh in manj za razvojne projekte. Najgostoljubnejši model sprejemanja beguncev predstavlja Uganda, ena najmanj razvitih držav na svetu, ki ta hip gosti več kot 1,3 milijona beguncev. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.

Konferenca OZN o podnebju in njeni cilji

3. 12. 2018

V Katowicah se bo v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.

Konferenca OZN o podnebju in njeni cilji

3. 12. 2018

V Katowicah se je v nedeljo začela 24. redna letna konferenca Združenih narodov o podnebju. Na njenem začetku bodo državniki, potem pa strokovne delegacije in na koncu še ministri za okolje iz vseh članic OZN razpravljali o uresničevanju sklepov Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati že novembra leta 2020, države pa zelo zaostajajo z uresničevanjem svojih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in drugih ukrepih proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Tako bo zelo težko ohraniti zviševanje globalnih temperatur pod dvema stopinjama. Tudi v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov naraščajo že tretje leto zapored. Zato so nujni bolj koreniti ukrepi na tem področju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu.

Italija v bitko z Brusljem namesto s strukturnimi problemi

26. 11. 2018

Italija ima drugi najvišji javni dolg v Evropski uniji in velike strukturne težave, ki so jih reševale, ne pa tudi rešile, že številne vlade. Rast gospodarstva je skoraj neopazna, njegov obseg pa še vedno pod ravnjo izpred desetih let. Občutek frustriranosti se je tako opazno razširil v vse plasti italijanske družbe. Politično prizorišče je zaznamovalo nenehno iskanje novih alternativ, ki je letos privedlo do oblikovanja protislovne desne populistične vlade Giuseppeja Conteja. A kako je mogoče, da sta stranki s skoraj nezdružljivima političnima programoma oblikovali vlado, ki uživa več kot 60-odstotno podporo? Je volilna podpora postala politični cilj in kaj imajo od tega državljani?

Ukrajina v iskanju lastne identitete

19. 11. 2018

Ukrajina se ob konfliktu na vzhodu države le počasi postavlja na lastne noge. Skuša se posodobiti in izviti iz dolgotrajne ruske sence ter zgraditi temelje lastne državnosti, pri čemer jo razjedajo notranja nasprotja ukrajinske družbe in razširjena korupcija.

Dva obraza Poljske

12. 11. 2018

Po več kot 123 letih delitev, tlačanstva, sovjetizacije in germanizacije so Poljaki leta 1918 znova dobili svojo državo. 100 let pozneje so razmere vsaj na papirju odlične, saj država napreduje, življenjski standard raste, brezposelnost je nizka. V državi živi 95 odstotkov katolikov, okoli milijon občasnih ukrajinskih priseljencev in peščica manjšin, kar je zelo homogena družba. Kljub temu so Poljaki razdeljeni kot še nikoli prej. Odkar je oblast z večino v parlamentu prevzela Stranka zakon in pravičnost v Bruslju na Poljsko zaradi reforme sodstva in medijske zakonodaje gledajo postrani. Poljska se znova spreminja, vendar ne v smeri združevanja in evropskosti, ampak s poudarkom na veliki državi in nacionalizmu. Oddajo je pripravila Polona Fijavž.

Eksplozivno politično ozračje pred kongresnimi volitvami

5. 11. 2018

V ZDA volijo vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino od 100 senatorjev kongresa. V primerjavi z minulimi volitvami je zanimanje Američanov tokrat izjemno veliko. Glavno prašanje je, ali bo Demokratom prvič po letu 2010 spet uspelo pridobiti večino v predstavniškem domu. Kot kažejo raziskave javnega mnenja naj bi Američane najbolj zanimale gospodarske razmere in zdravstvo. Ameriški predsednik Donald Trump pa skuša pritegniti volilce na volišča z grožnjami o invaziji migrantov iz Južne Amerike. Več pa s Sandro Brankovič.

Nafta kot dovoljenje za ubijanje?

29. 10. 2018

Savdska Arabija, naftno bogata kraljevina, za nekatere tudi kraljestvo zla, je v središču mednarodne javnosti zaradi brutalnega umora savdskega novinarja in kritika režima Džamala Kašogija. Ubili so ga savdski operativci, sodelavci prestolonaslednika Mohameda Bin Salmana na savdskem konzulatu v Carigradu. Njegov uboj je kraljevina dolgo prikrivala, na koncu pa priznala umor – celo to, da je bil ta načrtovan. Bo incident moči željnega prestolonaslednika oslabil in spremenil Savdsko Arabijo? Oddajo je pripravila Karmen Švegl.

Čakakoč brexit

22. 10. 2018

Velika večina besedila sporazuma med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo o brexitu je sicer dogovorjena, težave pa ostajajo pri ustvarjanju tako imenovane mehke meje na irskem otoku ter glede prihodnjih trgovinskih odnosov. Čeprav so za oktober poudarjali, da bo odločilen mesec v pogajanjih, pa bo to očitno lahko šele december ali celo januar. Na Otoku zdaj iščejo pravo formulo za brexit, v preostali Evropski uniji pa je čutiti vse večje olajšanje ob spoznanjih razprav o brexitu, ki nakazujejo, da je izstop iz Evropske unije skorajda nemogoč. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.

BiH v krempljih političnih sil

15. 10. 2018

Za Bosno in Hercegovino so volitve, od katerih številni prebivalci niso pričakovali veliko. Politiki so v volilni kampanji stavili na nacionalizem, sovražni govor, manj pa na vprašanja, ki se dotikajo prebivalcev. Novoizvoljeno predsedstvo ne obeta hitrih sprememb, ampak nadaljevanje prepirov. Srbskega predstavnika Milorada Dodika bolj kot Bosna in Hercegovina zanima Republika Srbska, škodili mu niso niti množični protesti za pravno državo in proti skorumpiranim političnim elitam “Pravica za Davida”, ki jih sprožil še vedno nepojasnjeni umor 21-letnega Davida Dragičevića. Medtem komaj delujočo državo zapušča na 10 tisoče ljudi, ki v Bosni že dolgo ne vidijo perspektive. Avtor oddaje: Boštjan Anžin

Bo katoliška cerkev (do)končno obračunala s pedofilijo v svojih vrstah?

8. 10. 2018

Vatikan se je s spolnimi zlorabami mladoletnih začel ukvarjati pozno, v devetdesetih, predvsem zaradi strahu pred odškodninami in ne toliko zaradi skrbi za nedolžne otroke. Dolgo je veljalo, da so spolne zlorabe duhovnikov nad mladoletnimi problemi zahodnega, zlasti angleško jezičnega sveta. Toda vatikansko časovnico zamejujeta dva latinsko ameriška škandala, mehiški in čilski. Pred papežem Frančiškom je odločna prelomnica: februarsko srečanje s predsedniki škofovskih konferenc vsega sveta, s katerim naj bi se obdobje priznavanja zločinov izteklo v obdobje dokončnega izkoreninjenja pedofilije v cerkvi. Avtor oddaje: Janko Petrovec

Trgovinska vojna

1. 10. 2018

Ameriško-kitajska trgovinska vojna je po oceni Mednarodnega denarnega sklada največja kratkoročna nevarnost svetovnemu gospodarstvu. Protekcionistični ukrepi, ki jih uvaja ameriška administracija in katere tarča ni le Kitajska, pač pa tudi druge države, med njimi članice Evropske unije, imajo negativne učinke na vse, tudi na ameriška podjetja in ameriške potrošnike. Kako pojasniti uvajanje carin? Kakšne bodo posledice trgovinske vojne in ali se bo ta še stopnjevala? In kakšna je v teh razmerah sploh še vloga Svetovne trgovinske organizacije? Avtorica oddaje: Špela Novak

Referendum o novem imenu Makedonije

24. 9. 2018

Politično in etnično razklana Makedonija je pred zgodovinsko odločitvijo. Njeni prebivalci bodo 30. septembra odločali o dogovoru z Grčijo in novem imenu Severna Makedonija. Dogovor bi končal več kot četrt stoletja star spor z Atenami, Skopju pa bi omogočil pogajanja za članstvo v Natu in Evropski Uniji. Ovir pa s tem še ne bo konec. Potrebna bo še sprememba makedonske ustave, dogovor pa morajo podpreti tudi v Grčiji, kjer protestirajo, da je Makedonija grška pokrajina in da si severni sosedi skušajo prilastiti dediščino Aleksandra Velikega. Avtor oddaje: Boštjan Anžin

Enotnost Evropske unije na preizkušnji

17. 9. 2018

V Evropski uniji se vse bolj povečujejo razlike, ne le v interesih, ampak tudi v vrednotah. Stanje demokracije in vladavine prava je v nekaterih državah članicah zaskrbljujoče. Enotnost povezave je na preizkušnji zaradi številnih izzivov. Kako bo Evropska unija premostila številne delitve, predvsem v luči volitev v Evropski parlament? Kako premagati naraščajoče populizem, etno-nacionalizem in ksenofobijo, ki zastrupljajo javni diskurz? Avtorja oddaje: Sandra Brankovič in Luka Robida

Grčija po finančni krizi

10. 9. 2018

Grčija - osem let radikalnih in bolečih reform, nenehna grožnja bankrota prezadolžene države. Grčija je uradno končala program finančne pomoči, vendar prebivalci nimajo občutka, da bi bilo krize konec. Za finančni potop krivijo politike vseh barv, v času obilja pa je večina trošila več, kot je imela. Brezposelnost ostaja visoka, mladi doma ne vidijo perspektive. Več pa v oddaji Boštjana Anžina.

Italija krepi nadzor na meji s Slovenijo

3. 9. 2018

Italijanske oblasti v Furlaniji Julijski krajini kljub enakemu številu nezakonitih prihodov tujcev v državo kot minulo leto te dni uvajajo poostren nadzor na 54 kilometrov dolgi meji na Tržaškem Krasu. S tem želijo zmanjšati prihode tujcev po balkanski begunski poti, poleg tega pa zmanjšujejo tudi sredstva, namenjena integraciji priseljencev v italijansko družbo. Odločitev je del nove, manj prijazne deželne in državne politike do priseljencev, ki vključuje tudi odprtje centrov za začasni sprejem. Avtorica oddaje: Mirjam Muženič

Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem

27. 8. 2018

Na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da se odnosi med večino in slovensko manjšino izboljšujejo. A kot vse kaže, imajo v dvojezičnih občinah s tem še veliko težav. Ali nemško govoreči prebivalci sploh vedo, katere pravice imajo v dvojezičnih občinah koroški Slovenci? Lahko Slovenci brez zadržkov govorijo slovensko? Katere manjšinske pravice so še kratene in kaj manjšinci pričakujejo od zvezne vlade? Kako med slovensko manjšino sploh zagotoviti ohranitev slovenskega jezika?

Vroče poletje in podnebne spremembe

20. 8. 2018

Letošnje poletje je nadpovprečno vroče. Številne države v Evropi in tudi drugje so prizadeli hudi gozdni požari in suše. Vse to je spet navedlo na razmišljanja o podnebnih spremembah. Znanstveniki opozarjajo na preveliko segrevanje ozračja, številni, še posebej okoljevarstveniki, pa da se večina držav premalo pripravlja na izvajanje Pariškega sporazuma. Ta bo začel veljati leta 2020, torej časa ni veliko. Tomaž Gerden.

Cvetoči italijanski turizem

13. 8. 2018

Italijanski hotelirji napovedujejo izredno dobro turistično sezono. Čeprav so jim domači gostje spet začeli uhajati na tuje, v Italijo prihaja vse več gostov od drugod. Pritožujejo se nad oblastmi, ki z obračunanimi turističnimi taksami naredijo premalo dobrega. Okoli šestdeset milijonov tujcev bo skupaj z domačimi gosti tudi letos poskrbelo za desetino bruto domačega proizvoda. Rast turističnega kolača pa v Italiji mnogim ni po godu: mnoga zgodovinska mesta se praznijo – stanovanja domačinov, ki bežijo v predmestja, pa prevzemajo vse bolj drzni in mnogokrat nezakoniti b&b-ji. Avtor: Janko Petrovec.

Na robu trgovinskih vojn z ZDA

6. 8. 2018

Predsednik Združenih držav Donald Trump je dodobra razburkal mednarodno gospodarstvo. Ali gre le za branjenje ameriških gospodarskih interesov (stanje ameriškega gospodarstva je zelo dobro) ali pa že za čisti protekcionizem in začetek trgovinskih vojn? Gospodarski spopad med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo sta konec prejšnjega meseca preprečila ali vsaj – z ustanovitvijo posebne, štiri mesece delujoče komisije – odložila predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in njegov gostitelj Donald Trump. Odnosi na gospodarskem področju so še vedno slabi, saj še veljajo ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij. Še bolj napeto je v trgovinskih odnosih med Združenimi državami in Kitajsko, saj tej državi predsednik Trump grozi z novimi uvoznimi dajatvami za kitajske proizvode. Avtorica: Erika Štular.

Politične spremembe v Turčiji

30. 7. 2018

Turškemu predsedniku Redžepu Tajipu Erdoganu je uspelo tisto, o čemer je vedno sanjal. V rokah ima vse vzvode oblasti. Dobro je izkoristil spodleteli vojaški udar pred dvema letoma, izredne razmere še vedno trajajo. Za zapahi je več deset tisoč njegovih nasprotnikov in kritikov, službe je izgubilo več kot sto dvajset tisoč ljudi. To je nova Turčija, ki se vse bolj oddaljuje od Evrope.

Hrvaška skoraj svetovni nogometni prvak

23. 7. 2018

Na že končano svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji so se uvrstili šele po dodatnih kvalifikacijah. Selektorja so dobili tako rekoč čez noč. Nekateri igralci so obremenjeni s sodnimi procesi, češ da so sodelovali v finančnih malverzacijah pri svojem transferju v tuje klube. Prihajajo iz države, ki nima nobene športne strategije za mlade, in z nogometne zveze, ki deluje kot zasebni klub pohlepnih posameznikov. Njihov uspeh torej ni nastal ob pomoči države. Nasprotno, uspelo jim je kljub vsem obremenilnim okoliščinam. Hrvaška nogometna reprezentanca je pred dnevi postala druga najboljša na svetu. Kljub porazu v finalu se je v domovino vrnila kot prvakinja, na ulicah in trgih hrvaških mest pa jo je pričakalo več sto tisoč ljudi. Hvaležni, ker so jim nogometaši v zadnjem mesecu in pol omogočili, da so se lahko čutili ponosne na svojo državo. O neverjetnem uspehu reprezentance, njegovih posledicah za hrvaško družbo in o stanju v hrvaškem nogometu pa več v oddaji s Tanjo Borčič Bernard.

Trump nezadovoljen z Natom

16. 7. 2018

Zavezništvo med evropskimi članicami Severnoatlantske zveze in Kanado ter Združenimi državami Amerike na drugi strani se zdi trenutno zelo krhko. Vodilni evropski politični predstavniki so pred obiskom Stare celine ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu razlagali, naj vendarle razmisli o tem, kdo in zakaj so zavezniške države ZDA in zakaj nekatere to niso. Poudarili so, da je Evropska unija trenutno ključna zaveznica Združenih držav Amerike. Spraševanja o trdnosti vezi med evropskimi zaveznicami in ZDA pa kljub vrhu Severnoatlantske zveze ostajajo še naprej. Avtor: Matjaž Trošt.

Španija po Rajoyu

9. 7. 2018

Potem ko je zaradi korupcije odneslo prejšnjega španskega premiera Mariana Rajoya, je Španija prejšnji mesec dobila novo vlado pod vodstvom Socialista Pedra Sancheza. Prvi vtisi so pozitivni: poudarjanje politike enakopravnosti spolov, human odnos do beguncev, ki so ostali sredi Sredozemskega morja, začetek dialoga s katalonskimi oblastmi in pa obsodba frankističnega režima. Sanchez naj bi na čelu vlade ostal do leta 2020, ko se izteče mandat sedanjemu parlamentu. A njegova Socialistična stranka ima v 350-članskem parlamentu le 84 sedežev. Avtorica: Špela Novak.

Med begunci v Bihaću in Veliki Kladuši

2. 7. 2018

Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.

Združeno kraljestvo do izstopa iz EU čaka trnova pot

25. 6. 2018

Britanci bodo 29. marca 2019 prekinili članstvo v Evropski Uniji, dogovor o tem pa naj bi bil sklenjen do okrobra letos. Kaj to pomeni, za zdaj ne ve nihče, še najmanj pa volivci, ki so na referendumu pred dvema letoma podprli izstop iz Unije. Nerešeno ostaja vprašanje meje s Severno Irsko in Irsko, carinskega sistema in drugih. Preverili smo, kako potekajo priprave na izstop in tudi, kakšno je vzdušje v britanskem vstopnem pristanišču Dover. Avtorica oddaje: Nina Kojima.

Žalostne zgodbe beguncev

18. 6. 2018

Begunci v Grčiji so pozabljena zgodba, še posebej na otoku Lezbos, kjer jih životari več kot devet tisoč. Nihče se zanje ne zmeni kaj dosti. Atene so daleč, zahod in sever Evrope še dlje. Samo letos je iz Turčije na grško stran pribežalo pet tisoč ljudi. Suhoparna in nepopolna statistika beleži, da je samo v ožini med turško obalo in Lezbosom v zadnjih treh letih utonilo najmanj 500 beguncev. Pred nekaj tedni so v največjem kraju na otoku izbruhnili spopadi med afganistanskimi begunci in neofašističnimi hordami. Matej Šurc je obiskal največje begunsko taborišče na Lezbosu, v katerem sta slovenska človekoljubna delavca najbolj ranljivim družinam podarila otroške vozičke.

Skrhani odnosi med EU in ZDA

11. 6. 2018

Bodo ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij sprožile trgovinsko vojno? Sta Evropska unija in Združene države Amerike še zaveznici in partnerici, čeprav se razhajata na vse več področjih – pri trgovinskih vprašanjih, spoštovanju iranskega jedrskega sporazuma, boju proti podnebnim spremembam? Kaj Evropo skrbi bolj – spodkopavanje na pravilih utemeljene svetovne gospodarske ureditve ali konkretne posledice odločitev ameriškega predsednika Trumpa na evropsko gospodarstvo? Ali Evropska unija sploh ima orodje, s katerim se lahko učinkovito upre Trumpovim potezam? In ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega: je Evropska unija zaradi vsega tega res strnila vrste in utrdila enotnost? Avtorica: Erika Štular.

Načrt za ameriško severnokorejski vrh za zdaj ostaja

4. 6. 2018

Kljub stalnim pretresom v načrtovanju srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong unom 12. junija v Singapurju, in njunem pogostem ustvarjanju vtisa, da srečanje visi na nitki, obstaja velika verjetnost, da se bosta nenavadna voditelja teh dveh držav vendarle srečala. Večje vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo po tem, skoraj zagotovo pa kratkoročno – jedrske razorožitve ni pričakovati. Pričakovanja obeh voditeljev, še posebej ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so velika, prav tako je veliko razlogov, ki vzbujajo dvom v to, da se je Pjongjang v resnici pripravljen odpovedati jedrskemu orožju. Rajka Pervanje.

70 let izraelske države in nerešenega palestinskega vprašanja

28. 5. 2018

Izrael praznuje 70 let. A z rojstvom judovske države se je rodil tudi spor, ki je globoko zaznamoval ves Bližnji vzhod. V vojnah z Arabci, ki so sledile razglasitvi države, si je Izrael vsakič pridobil več ozemlja. Za palestinsko državo ga je tako ostalo bore malo, po mnenju številnih Palestincev, je rešitev v obliki dveh držav že dolgo mrtva. Številni zdaj verjamejo, da bi pravična rešitev bila ena država, kjer bi vsi državljani Palestinci in Izraelci bili enakovredni, imeli bi enake pravice in priložnosti. V tokratni oddaji se bomo sprehodili skozi zgodovino Izraela, okupacije palestinskih ozemelj in vse do odprtja ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu, s katerim je predsednik Trump zgolj dal olja na ogenj. In morda dolgoletnemu sporu tudi novo dinamiko. Karmen Švegl.

Vrh EU in Zahodnega Balkana

21. 5. 2018

Evropska unija je v Sofiji po desetletju in pol na posebnem vrhu gostila politična vodstva držav Zahodnega Balkana. Njihova želje za članstvo v Evropski uniji so v zadnjem času zbledele, ne samo zaradi njihovih notranjih težav, ampak tudi zaradi neodločne in medle politike EU do tega dela sveta. Zdaj naj bi se to spremenilo, ne samo z gospodarsko pomočjo, ampak tudi z bolj aktivnim delovanjem Evropske unije pri reševanju različnih sporov med balkanskimi državami. Zahodni Balkan je zaradi številnih nerešenih vprašanj, denimo v Bosni in Hercegovini, zdaj bolj krizno žarišče kot območje, ki se v miru in dejavno pripravlja na vstop v Evropsko unijo. Avtor: Boštjan Anžin.

Italijanska politična kriza

14. 5. 2018

Italija se že dobra dva meseca, odkar na volitvah nobeden od treh strankarskih blokov ni dobil potrebne večine za samostojno vladanje, spopada s hudo politično krizo. Zadnji dnevi so prinesli pogajalski napredek med populističnim Gibanjem petih zvezd in evroskeptično Ligo, toda kam bo državo peljala njuna vlada, če bo do nje res prišlo? V senci političnih razprtij ostaja italijansko gospodarstvo, ki – kot politika – ni pripravljeno na nujne strukturne reforme, pesti pa ga še najmanj demografski primanjkljaj. Italija ima trenutno najnižjo rast gospodarstva v Evropi. Kakšne so torej njene perspektive? Več: Janko Petrovec.

Francoski maj 2018 le bleda senca maja ’68

7. 5. 2018

Leto dni po vselitvi Emmanuela Macrona v Elizejsko palačo je državo, ki jo vodi mladi predsednik, preplavil val nezadovoljstva. Stavke delavcev in študentske zasedbe univerz so skupni imenovalec Macronove Francije in tiste pred natanko 50-imi leti, ko so majski dogodki začasno iztirili De Gaulov režim, a poskrbeli za trajno preobrazbo družbe. Kaj je ostalo od dediščine maja ’68? Je obveljala za zakladnico, iz katere Francozi vlečejo navdih v trenutkih družbenega obupa, ali pa je za kičasto dekoracijo vstajnikov, ob kateri vsakokratni oblastnik zgolj zamahne z roko in izpelje začrtano reformo? Avtor: Luka Robida.

Prihodnost Evropske unije

30. 4. 2018

Kakšna bo preobrazba? Po večmesečnem čakanju na novo nemško vlado se v Evropski uniji zdaj začenjajo razprave o tem, kakšen obraz naj si po britanskem izstopu ter pred novimi volitvami v Evropski parlament nadene najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini. Preobrazba je ključna beseda tako rekoč vseh političnih nastopov vodilnih predstavnikov članic Unije in evropskih ustanov. Obstajajo različni predlogi, še najbolj znano in pomembno je dogovarjanje Nemčije in Francije. Avtor: Matjaž Trošt.

Sirija po napadu

23. 4. 2018

Napad ZDA, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Francije na sirske cilje, povezane z izdelavo kemičnega orožja, je izzval ostre kritike sirskega režima, Rusije in Irana. Hkrati pa so se okrepili tudi diplomatski napori za končanje vojne v Siriji. Ta je v sedmih letih zahtevala več kot pol milijona življenj, 11 milijonov ljudi je postalo beguncev. Kljub tej veliki človeški tragediji v Siriji še vedno potekajo spopadi in je še daleč od miru in politične rešitve krize. Avtorji oddaje: Edvard Žitnik, Karmen Švegl, Vlasta Jeseničnik.

Agrokor leto potem

16. 4. 2018

Izredna uprava Agrokorja je z upniki in dobavitelji dosegla dogovor o poravnavi, s katerim je postalo jasno, da bo prešla v roke ruskih bank in ameriških finančnih skladov. Pred letom dni je hrvaško gospodarstvo doživelo najhujši pretres. Postalo je jasno, da prezadolženi koncern Agrokor v lasti Ivice Todorića strmoglavo drvi v stečaj. Dolgovi dobaviteljem so rasli, domače banke ga niso smele več kreditirati, tuje banke pa niso več želele. Nevarnost stečaja koncerna, ki združuje več kot 60 podjetij, zaposluje pa kar 60 tisoč ljudi na Hrvaškem in v regiji, je vlado premierja Andreja Plenkovića prisilila, da je skoraj čez noč napisala poseben zakon, t. i. „Lex Agrokor“. Upravo nad podjetjem je prevzel izredni vladni pooblaščenec, Todorić in nekdaj vodilni ljudje v podjetju pa so se znašli v kriminalističnih preiskavah zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju. Zaradi krize Agrokorja je razpadla vladna koalicija med HDZ-jem in Mostom. Izredna uprava Agrokorja je te dni z upniki in dobavitelji dosegla dogovor o poravnavi, s katerim je postalo jasno, da bo nekoč perjanica hrvaškega gospodarstva prešla v roke ruskih bank in ameriških finančnih skladov. Ti pa bodo tudi odločali o prihodnosti koncerna. Avtorica: Tanja Borčić Bernard.

Nova hladna vojna?

9. 4. 2018

Odnosi med Rusijo in zahodnimi državami so že nekaj časa v krizi. Po ruski aneksiji Krima pred štirimi leti so se znova zaostrili v zadnjih tednih, ko so številne zahodne države izgnale na desetine ruskih diplomatov, kar naj bi bila posledica domnevne ruske vpletenosti v zastrupitev nekdanjega vohuna Sergeja Skripala v britanskem Salisburyju. Avtorica oddaje je Špela Novak.

Po svetu razsejanih skoraj 100 milijonov min

2. 4. 2018

ITF želi pomagati pri razminiranju tudi v Iraku in Siriji. Mine nimajo roka trajanja. Grožnja ostane prisotna, dokler je ne odstranijo, zato vsako leto zahteva več tisoč žrtev v različnih delih sveta. Humanitarno razminiranje je odvisno predvsem od donacij, vendar v zadnjem obdobju vlada nekakšna utrujenost donatorjev na tem področju. Velik del pozornosti mednarodne skupnosti se je preusmeril na druge globalne izzive. Na področju razminiranja v povojnem obdobju in rehabilitacije žrtev uspešno deluje ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti, ki letos zaznamuje 20-letnico delovanja in ob mednarodnem dnevu min 4. aprila opozarja na to perečo problematiko. Oddajo je pripravila Sandra Brankovič.

Makedonija na pragu EU in Nata z novim imenom?

26. 3. 2018

Politično in etnično razdeljena država pod vodstvom premiera Zorana Zajeva upa na rešitev spora Grčijo in hitro pot v Nato in Evropsko unijo. Slabo leto po tem, ko je v Makedoniji oblast po več kot desetletju prevzela socialdemokratska stranka v koaliciji z albanskimi strankami, premier pa je postal Zoran Zajev, se država na vse pretege trudi postaviti trdno na evroatlanstko pot. Glavna ovira na tej poti je Grčija oziroma spor o imenu, ki ga poskušata državi po več kot 25 letih zgladiti. Nova, Severna, Gornja, Vardarska Makedonija, Makedonija Skopje … so nekatere od predlaganih rešitev, odprta pa so vprašanja, ali naj se ime zapiše skupaj, torej npr. Gornjamakedonija, naj se prevaja v angleščino. Na makedonski strani je namreč ogromno tistih, ki se bojijo za identiteto, imena ne dajo, Grke pa obtožujejo izsiljevanja. Na drugi, grški strani pa so številni prepričani, da je kot Makedonija lahko poimenovana le severnogrška pokrajina. V Skopju so sklenili sporazum o prijateljstvu z Bolgarijo, ki je po mnenju nekaterih v škodo Makedoncev. Ob tem je država razdeljena politično in etnično. Parlament je potrdil nov zakon, ki širi uporabo albanskega jezika, čeprav je dal predsednik nanj veto, v parlamentu je spet skoraj prišlo do fizičnega obračunavanja. Medtem pa se država prazni, mladi doma ne vidijo perspektive, Makedonci in Albanci. To poletje bi bilo lahko za Makedonijo pomembno, saj upa na vabilo v Nato in začetek pogajanj z Evropsko unijo, če bo seveda Skopju in Atenam uspelo najti kompromis o imenu, s katerim bi lahko živeli obe strani. Več pa Boštjan Anžin.

Ameriški pogled na delitev zavezniškega obrambnega bremena

19. 3. 2018

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.

Nova nemška vlada

12. 3. 2018

Najmočnejša in najpomembnejša država Evropske unije bo po skoraj šestih mesecih vendarle dobila vlado. Trajalo je bistveno dlje kot kadar koli doslej v nemški povojni zgodovini. Na koncu se je izšlo tako, kot so si želeli Angela Merkel in Krščanski demokrati – z veliko koalicijo s Socialdemokratsko stranko. Največja in najstarejša nemška stranka, Socialdemokrati, so v procesu nastajanja vlade prelomili obljube, da gredo v opozicijo, podpora jim je z rekordno nizke zdrsnila še za nekaj odstotkov niže in je zdaj tam nekje pri skrajno desni Alternativi za Nemčijo, pri 15 odstotkih, po poti so izgubili prvega moža Martina Schulza, stranka je skoraj razpadla na polovico. Štiri leta imajo časa, da se poberejo – na preizkusu ni le njihov ugled, ampak obstoj celotne socialne demokracije v Evropi. V oddaji tudi o tem, kaj je Nemčija doživljala v zadnje pol leta, kako omajana je moč države in prve dame Merklove zaradi tega in katera je pot, ki jo po tej izkušnji lahko izberejo za prihodnje. Avtorca oddaje je Polona Fijavž.

Boj za evropske stolčke

5. 3. 2018

Dobro leto je še do evropskih volitev, na katerih ne bodo več sodelovali britanski državljani. Na podlagi zadnjih volitev v Evropski parlament se je na vrh Evropske komisije zavihtel Jean-Claude Juncker. Tako postopek izbiranja predsednika kot sama oseba, ki trenutno vodi Berlaymont, sta za več držav članic vprašljiva. Boj za pravilno razlago evropskih pravil in za vpliv se je na evropskem parketu že začel, v parlamentu svarijo, da predsednika Komisije ne more biti brez njihove zelene luči. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.

Italija pred parlamentarnimi volitvami

26. 2. 2018

Zadnja italijanska vlada, ki je bila dejanski odraz volje volivcev, je bila Berlusconijeva iz leta 2008. Tej so sledile še štiri druge, ki so bile plod medstranskarskih kompromisov. V sosednji državi bodo vnovič volili 4. marca, in kot kaže, bo država tudi tokrat ostala brez jasnega zmagovalca. Katera stranka uspešneje nagovarja svoje privržence in s kakšnimi poudarki? Kakšna je Italija po letih levo sredinskih vlad in v kakšnem ozračju se bodo odvijale volitve? Kolikšno vlogo še vedno igra stoletni ideološki razcep med neofašisti in protifašisti v Italiji? Kdo bo, nenazadnje, po novem zavladal drugi najpomembnejši trgovski partnerici Slovenije? Avtor oddaje: Janko Petrovec.

Kosovo je deset let neodvisna država

19. 2. 2018

Po vojni na Kosovu leta 1999 in kasnejših neuspešnih pogajanjih, je 17. februarja 2008 takratna prehodna vlada razglasila samostojnost Kosova. Desetletje obstoja države so v večini države bučno proslavili. Kosovo je obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala kosovsko neodvisnost, podpira jo pri njenih prizadevanjih, a pričakuje tudi, da bo opravila domače naloge. Domači politiki so vzneseno govorili o uspehih, o tem, da jo je do danes priznalo 115 držav, da želi proti Evropski uniji in Natu, pri mnogih prebivalcih pa imajo slovesnosti tudi grenak priokus. Kosovo ostaja ena najbolj izoliranih držav, saj z Evropsko unijo nima brezviznega režima. Parlament namreč do danes ni potrdil dogovora s Črno goro o meji, ki je za Bruselj eden od pogojev. Številni ljudje životarijo, ni dela, veliko je korupcije, mladi množično odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive – Albanci in Srbi. Medetnična trenja so danes bistveno manjša, čeprav je za Srbijo Kosovo še vedno del njene države, v Prištini pa se ne nameravajo pogajati in še letos pričakujejo zgodovinski dogovor, ki bi Kosovu prinesel sedež v Združenih narodih, priznanje (tudi preostalih petih članic Evropske unije) obema sosedama pa tudi evropsko perspektivo. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.

Sedem let po arabski pomladi

12. 2. 2018

Ostali so bridki spomini, sprememb na bolje ni. Arabska pomlad je skorajda že polpretekla zgodovina. Čeprav je od protestov, ki so se prelevili v vstaje, te pa v revolucije, minilo komajda sedem let, je zanos, ki je zaznamoval leto 2011, popolnoma zbledel. Ostali so le bridki spomini, spoznanje, da so spremembe skorajda nemogoče. Regija se danes sooča s starimi in novimi krizami. V Tuniziji, ki velja za edino zgodbo o uspehu nesrečne Arabske pomladi, se soočajo s hudo gospodarsko krizo. Ljudje množično protestirajo proti zategovanju pasu. V Egiptu bodo kmalu potekale predsedniške volitve. Zmagovalec je že znan, to je vojaški poveljnik, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika. V Jemnu vihra krvava državljanska vojna. V Siriji pol miljona žrtev ni bilo dovolj, da bi režim padel. Predsednik Bašar Al Asada se je obdržal in znova utrdil na oblasti. Po sedmih letih se bomo znova sprehodili skozi nemirno regijo in pogledali kaj je ostalo od ovele Arabske pomladi. Avtorica oddaje Karmen Švegl.

Severna in Južna Koreja pod isto zastavo na OI

5. 2. 2018

Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger? Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington. Avtorica: Rajka Pervanje.

Boj proti lažnim novicam

29. 1. 2018

Kako se zoperstaviti na svetovnem spletu vse bolj razširjenim lažnim novicam, je vprašanje, s katerim v zadnjem času ukvarjajo javnost, politične stranke in tradicionalni mediji. Je sploh mogoče nadzirati nekakšen informacijski razvrat na informacijskih omrežjih? Kakšne pasti prinašajo samoregulacija zasebnih spletnih podjetij in nove zakonodaje držav proti širjenju lažnih novic na medmrežju? Evropska komisija išče odgovore za skupno pot s posebno skupino strokovnjakov, v kateri sodeluje tudi nekdanji slovenski minister, pristojen za uresničevanje strategije razvoja Slovenije dr. Žiga Turk. Avtorica: Sandra Brankovič.

Zahodna Sahara

22. 1. 2018

Vprašanje Zahodne Sahare že dolgo ni rešeno. Številni njeni prebivalci – Sahravijci še vedno živijo v begunskih taboriščih na jugozahodu Alžirije. V teh taboriščih okoli 150.000 Sahravijcev v zelo težkih razmerah životari in desetletja čaka na politično rešitev maroške zasedbe Zahodne Sahare. Življenje beguncev in njihova stališča glede razmer, v katerih živijo, smo preverili med obiskom taborišč konec prejšnjega leta. Avtor: Boris Vasev.

Slovenska narodna manjšina na Madžarskem in madžarska narodna skupnost v Sloveniji

15. 1. 2018

6. novembra leta 1992 sta zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in Geza Jeszenszky v Ljubljani podpisala sporazum med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Na podlagi tega sporazuma sta podpisnici ustanovili posebno medvladno komisijo, ki na svojih zasedanjih – doslej jih je bilo 17 – obravnava aktualna vprašanja obeh manjšin in pripravlja ter sprejema priporočila za svoji vladi. Kot menijo pripadniki obeh narodnih manjšin je omenjeni sporazum vplival na izboljšanje njihovega položaja.

Eppur si muove - In vendar se vrti

8. 1. 2018

Vojska je izvedla zamenjavo oblasti v Zimbabveju brez prelivanja krvi in na položaju predsednika države ustoličila nekdanjega podpredsednika, generala Emersona Mnangagwo, imenovanega krokodil. Obljubil je nove volitve, ki naj bi bile še letos. Bo sprememba na čelu nekdaj najbolj obetavne afriške demokracije res prinesla nujno potrebne reforme in pripomogla k oživitvi povsem zlomljenega gospodarskega in socialnega sistema ali se bo nadaljevala dosedanja politika vladajoče stranke, ki podobno kot marsikateri afriški režim skrbi zgolj za elite? Več pa s Sandro Brankovič.