Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.
Odšla je ikona britanskega 20. stoletja, Združeno kraljestvo in skupnost narodov pod britansko krono je dobila novega kralja. Medtem se na južni strani Rokavskega preliva vrh evropske politike ukvarja z vprašanji lastne usode v času, ko pričakovanje zime terja odzivnost na posledice vojne v Ukrajini. Ta prinaša spremembe na bojnem polju, ko obrambne sile vzpostavljajo nadzor nad delom vnovič pridobljenega ozemlja.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.
Teden mineva v znamenju priprav na zimo, cene energentov rastejo. Številne države po Evropi skušajo čim bolj zamejiti vplive naraščajočih cen, inflacije, ki je v evrskem območju na leti ravni presegla 9 odstotkov, kar je nova rekorda raven. V noči na sredo je umrl zadnji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne.
Uresničile so se napovedi, da bo Rusija na obletnico ukrajinske samostojnosti pripravila neprijetno presenečenje. Hkrati je v sredo minilo tudi pol leta od začetka vojne, za katero postaja jasno, da bo trajala še dolgo. Donald Trump ima znova vse večji vpliv na politično dogajanje v ZDA, zaenkrat prek kandidatov na vmesnih volitvah. Ob političnih krizah na vseh koncih sveta (Italija, Finska, Pakistan, Kenija, Avstralija) pa velik del svetovnega prebivalstva močno skrbijo suša ter grozeči energetska in prehranska kriza. Kljub vsemu pa se sem in tja najdejo tudi dobre novice, ki nas spomnijo, da vse le ni tako brezupno.
Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.
Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.
Vsak pogled v vesolje bi v nas moral sprožiti misel, kako majhen je v resnici naš planet. Ki pa je kljub temu edini dom, ki ga imamo in ki nam omogoča preživetje – če le ne bomo vsega pokvarili mi sami. Podnebna kriza je namreč dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in v okviru katerega sta nov vročinski val in huda suša v Evropi le delček njegovih posledic. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako hude bodo te posledice. Ob tem zavedanju so dnevnopolitična vprašanja v resnici nepomembna.
Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.
Kako so se Američanke morale vrniti v razmere, ki so jih doživljale njihove babice, prababice? Iščemo Arhimedovo točko in najdemo jo sprva na Bavarskem, kjer je smer gibanja sveta določala sedmerica voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav, in sledimo njenemu premiku v središče Pirenejskega polotoka, kjer so sestankovali šefi članic globalno najmočnejše obrambne združbe.
Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
NAPOVED: Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju. Politična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Več v Labirintih sveta, pripravila jih je Sandra Krišelj
NAPOVED: Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa ne ogroža neposredno Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Tak je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila ter še bolj polarizirala svet. Ta pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, podnebnim spremembam.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Več kot pet milijonov in pol ljudi je doslej zapustilo Ukrajino, kjer so se v zadnjih dneh napadi ruske vojske skoraj povsem osredotočili na jug in vzhod države. Evropska komisija je pri iskanju ustreznega odziva članic EU na rusko invazijo v tem tednu stopila na spolzko področje naftnih sankcij proti Rusiji. Ta država je sicer ena od treh največjih svetovnih izvoznic nafte. V Evropi se ob tem soočamo z vse večjo draginjo, v Združenih državah Amerike pa se krepi razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.
Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Rusija je okrepila svoje napade na vzhodu in jih razširila tudi na jug države. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. V ukrajinski prestolnici sta bila tudi ameriška zunanji in obrambni minister in Ukrajini obljubila pomoč v vojaški opremi. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Teden v mednarodni politiki pa je močno zaznamovala zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah, s čimer si je zagotovil nov petletni mandat. Čeprav poražena, je Marine Le Pen vseeno dosegla najboljši rezultat v zgodovini svoje stranke.
Potem, ko vojna v Ukrajini traja že malone dva meseca, se pojavljajo tako mednarodni pozivi k miru kot tudi ukrajinske zahteve za še več zahodnega težkega orožja za obrambo države. Hkrati je Rusija začela drugo fazo ofenzive na širšem območju Donbasa. Čeprav je slišati, da utegne vojna, kljub ostrim zahodnim sankcijam proti Rusiji, trajati še več mesecev, pa nekateri ugibajo, da bi lahko Moskva vojno operacijo zaključila do devetega maja, ko je največji državni praznik, ob Dnevu zmage nad fašizmom. Več v Labirintih sveta na Prvem.
Minilo je 50 dni vojne v Ukrajini. V ruske roke je padel Mariupolj. Svet gleda ruševine pristaniškega mesta ob Azovskem morju in se sprašuje, kakšna usoda čaka njegove branilce. Je v ukrajinski vojni storjen genocid? Glede tega si niso edini niti voditelji zahodnega sveta. Na veliki petek je svet razdeljen, kot že dolgo ni bil. Bi pomagalo, če bi se spet srečala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Kljub majhnemu napredku v pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo se vojna v Ukrajini nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Iz države je zbežalo že več kot 4 milijone ljudi. Evropske države si medtem belijo glavo, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina. Spopad v Ukrajini pa je tudi v ospredju volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.
V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope.
Na mednarodnem prizorišču potek živahna diplomacija za rešitev ukrajinske krize, medtem ko vojna v tej državi postaja vse bolj krvava. Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil rusko zamisel o nevtralnem statusu Ukrajine. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nevarnost, da bo svet zaradi Ukrajine pozabil na druge pereče humanitarne krize po svetu.
Po nekaj letih miru v Evropi se znova dogaja nepredstavljivo. Vojna v Ukrajini ima - kot vse vojne - najhujše posledice za civilno prebivalstvo. Žrtev v obkoljenih mestih je vse več, tudi med otroki. Tisti, ki lahko, državo množično zapuščajo – doslej je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Vojno pa z uvozom ruskega plina financiramo tudi Evropejci. Kar je še ena tragična posledica prevelike odvisnosti od fosilnih goriv.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Diplomacija je najboljše sredstvo za ohranitev miru, je svojčas govoril Winston Churchill. Ampak niti diplomacija ne more jamčiti, da ne bo prišlo do vojne. Je pa metoda diplomacije najboljša možnost, da iz vojne pridemo živi, je še dejal. Francoski predsednik Macron se je pohvalil, da mu je ruski kolega Putin med peturnimi pogovori v Moskvi zagotovil, da ne bo stopnjeval napetosti na meji z Ukrajino. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da vojna ni izključena, vendar pa mlinski kamni diplomacije meljejo naprej. Medtem »konvoj svobode« in protesti tovornjakarjev hromijo javno življenje v Kanadi…
Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa vnovem, tigrovem letu, v katerem bo treba, tako pravijo, pokazati odločnost.
V Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.
Minilo je prvo leto mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena. Številni se sprašujejo, ali je danes svet v boljšem ali v slabšem stanju, kot je bil ob njegovi zaprisegi. Ob tem so vse glasnejši vojaški bobni na vzhodu. Ukrajina je že lep čas igrišče velikih, zdaj se njeno ime pojavlja s pripisom, da je vojaški vdor ruske vojske vse bliže. Britanski premier Boris Johnson se sooča s pozivi, naj pospravi kovčke. Kako dolgo bo uspel kljubovati nasprotnikom v lastni stranki ni jasno. Po koncu enega bolj nenavadnih predsedovanj Evropski uniji, med katerim je razburil kar nekaj evropskih prestolnic, je predsednik vlade Janez Janša tokrat razburil še Peking.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Svet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Če nam je všeč ali ne, svet je zaradi covida 19 danes enotnejši kot prej. Zdi se, da si vsi postavljamo podobna vprašanja in se ravnamo po istih navodilih. Dogajanja, povezana z Ukrajino, nas opominjajo, da se še vedno soočamo tudi z nevarnostjo jedrskega spopada. A dokler se o tem pogovarjamo z maskami na obrazu, je boj proti epidemiji na prvem mestu. Dobili ga verjetno ne bomo na Zahodu ne na Vzhodu, ampak na svetovnem Jugu.
Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije, ki jo bo vodil Olaf Scholz. Nova nemška vlada naj bi bila tudi bolj jasna glede neprimernosti madžarskih ali poljskih vladnih pristopov glede vladavine prava in demokratičnih meril. O teh so sredi tedna v Strasbourgu govorili tudi evropski poslanci, ki so se tokrat osredotočili na Slovenijo. Poslance je sicer nagovorila tudi nesojena beloruska predsednica Svetlana Tihanovska, ki je evropsko javnost opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Na delu belorusko-poljske meje spremljamo humanitarno dramo migrantov, ki so nasedli beloruskim obljubam o varnem dostopu v EU. Poljska vlada je odgovorila z več kot deset tisoč vojaki in rezilno žico. Varšava zavračo humanitarno pomoč in trdi, da ščiti skupno evropsko mejo. Sklepni dokumenti podnebnega vrha v Glasgowu ponujajo upanje za rešitev globalne okoljske krize. A sveta ne ogrožajo samo humanitarne in podnebne krize; kot opozarja živžgačka Francis Haugen, je omrežje Facebook škodljivo za zdravje in varnost naših družb in demokracij.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vse višje cene energentov pred zimo so navadno znak za alarm. O tem, kako ublažiti posledice strme rasti cen energije za ljudi in podjetja, v teh dneh govorijo v najvišjih mednarodnih forumih, tako v okviru Evropske unije kot skupine G20. Število revnih se je sicer v času pandemije koronavirusa povečalo za več kot 100 milijonov. Razlike med bogatimi in revnimi pa se še povečujejo. Evropska unija se ob tem loteva tudi razprave o vladavini prava, čeprav bi si nekateri najraje zatisnili oči in ušesa pred krnenjem pravne države in svoboščin v posamičnih članicah.
Nek vpliven diplomat je nekoč dejal, da je zgolj ena zadeva slajša od seksa - to je oblast. Politiki se je držijo kot odvisniki. Pa vendar pridejo trenutki, ko morajo s političnega prizorišča. Avstrijski kancler je odstopil zaradi obtožb o nečednih poslih in zavajanju. Češki premier je izgubil zaupanje volivcev. S tem pa med drugim tudi slovenski premier izgublja zaveznike na ravni osebnih in političnih povezav. V Rusiji je oblast nekaterih dosmrtna, v Kremlju pa med drugim zavračajo aktualne obtožbe, da energente izkoriščajo kot orožje in poudarjajo, da so to zgolj politično motivirane govorice Zahoda.
Protestniki proti vladi in proti ukrepom so tako močno zmotili načrte slovenskega vodstva ob vrhuncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, vrhu Evropska unija – Zahodni Balkan, da je vlada proti množici prvič v zgodovini Slovenije uporabila deveti člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, proti protestnikom pa uporabila vodni top in veliko solzivca. Iz Francije prihaja najnovejše razkritje dolgoletnih, množičnih in sistematičnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi. Skozi – za Američane sporen – plinovod Severni tok 2 je ta teden prvič stekel plin, ki bo oskrboval kar 26 milijonov gospodinjstev. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril nove sporne finančne posle politikov in poslovnežev.
V Evropi so močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je bilo tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.
Letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je po navadi nekakšen sejem svetovne politike, kjer si voditelji bolj ali manj vplivnih držav na newyorški Vzhodni reki izmenjajo stališča o tem in onem. Za letošnje zasedanje se zdi, da je takih res veliko in da želijo izkoristiti trenutek, da morda še zadnjič opozorijo svet na težo svojih problemov. Evropa na to, da se krha njeno zavezništvo z Ameriko, talibani pa na to, naj se jih v svetovni skupnosti končno začne jemati kot legalno oblast v Afganistanu. Voditelji balkanskih držav opozarjajo, da se napetosti krepijo na severu Kosova, kjer se Srbi in Albanci gledajo skozi daljnoglede ne ostrostrelnih puškah, v Bosni in Hercegovini, kjer zaradi blokad sistema javnim uslužbencem grozi, da bodo ostali brez plač. Seveda pa je trimesečno zasedanje priložnost tudi za lepe trenutke, na primer za izmenjavo državnih odlikovanj med predsednikom Slovenije in Republike Koreje.
Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.
Tudi v teh dneh smo poročali o katastrofalnih poplavah, tokrat v osrednji Mehiki, kjer je v mestu Tula voda – kot posledica zelo močlnih padavin – poplavila bolnišnico, ki je nato ostala brez električne energije. Umrlo je najmanj 17 pacientov, med njimi več covidnih bolnikov, priključenih na kisik. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih tudi novinarji, specializirani za zdravstvena vprašanja, svetovne voditelje pozivajo k sprejetju ukrepov za občutno znižanje izpustov toplogrednih plinov. V Labirintih sveta tudi o razmerah v Afganistanu, kjer so talibani oblikovali novo vlado in napovedali vladavino šeriatskega prava.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Medtem, ko na olimpiadi v Tokiu padajo novi rekordi, je Grčijo, Turčijo in Bolgarijo prizadel zgodovinski vročinski val s katastrofalnimi požari. Politično opustošenje je tudi na beloruskih tleh. V pričakovanju prve obletnice pregovorno ukradenih predsedniških volitev se vrstijo mednarodne kritike o nedopustnem ravnanju avtokrata Lukašenka. Ne nazadnje je nanj opozorila tudi mlada beloruska atletinja Timanovska, ki se je uprla predčasni prisilni napotitvi z olimpijskih iger v domovino in zaprosila za humanitarni vizum. Kot je bilo pričakovati po vojaškem umiku ameriških enot talibanski režim postopoma prevzema nadzor nad vse večjih delom ozemlja v deželi pod Hindukušem.
Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.
Osem let je minilo, odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera, povezana z izraelskim programom Pegasus, pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi. Dogaja se to, kar so mnogi napovedovali ob pričakovanju ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred ameriškm posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko-ameriških donosov in odnosov s Kitajsko? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
NAPOVED. Evropska unija namerava odločno ukrepati zoper podnebne spremembe, k temu bomo morali prispevati prav vsi državljani. Zaradi revščine in pomanjkanja hrane je na Kubi izbruhnilo silovito nezadovoljstvo, oblasti v Havani pa so prst znova uperile v Združene države Amerike. Bo potrdilo o cepljenju proti covidu-19 postalo vstopnica za normalno življenje? Tudi o tem v Labirintih sveta ob 14.30 na Prvem. Pripravila jih je Sandra Krišelj.
Že v začetku poletja se spopadamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični do premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi do razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji razumejo kot premik h konsolidaciji razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki: Herbert Kickl navdih išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor zanikuje pristojnosti evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča osuplo, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje s temo LGBT.
Evropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.
Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu.
Ta teden je zaznamovalo padanje okostnjakov iz omar. Kanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno srečujejo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi drugih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100. obletnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska se po nedavno objavljenem popisu prebivalcev boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam dovolila namesto enega in pozneje dveh - po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.
Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, da z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko? Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je že samo osebno srečanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu korak naprej za mir v svetu dobra novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj približna prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki to niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.
Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vzbudilo se je upanje o pravičnejši družbi brez sistemskega rasizma, ko je porota v ZDA obsodila nekdanjega policista, pod kolenom katerega se je zadušil temnopolti George Floyd, a olajšanje je bilo kratkotrajno, Ni minilo dolgo in pod streli policistov je ugasnilo življenje temnopolte 16-letnice. Medtem Evropa sanja o prihodnosti, njena institucionalna politika želi slišati predlog malih ljudi, kakšno Unijo si želijo. S svojim rednim nagovorom se je k Rusom obrnil njihov predsednik, pri tem pa se osredotočil bolj na težnje za domači razcvet kot k problemom sveta oziroma Rusije v njem.
Ameriški predsednik Joe Biden je tudi uradno napovedal dokončni umik vojske iz Afganistana. Datum je simboličen - Američani naj bi odšli do 11-ega septembra, 20 let po terorističnem napadu na Združene države, ki je bil tudi povod za začetek vojne. Umik iz Afganistana so potrdile tudi članice zveze Nato. Zavezništvo sicer vse bolj skrbi zaostrovanje med Ukrajino in Rusijo. Prav tako marsikoga skrbi ravnanje Irana, ki se očitno odloča za vnovično krepitev bogatenja urana.
Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da ima cepivo britansko švedske družbe AstraZeneca več koristi kot tveganj. Več držav je medtem starostno omejilo uporabo cepiva, saj je po cepljenju več ljudi, predvsem žensk, umrlo ali imelo resne zdravstvene težave zaradi krvnih strdkov. Amnesty International ugotavlja, da so svetovni voditelji izkoristili epidemijo za povečanje napadov na človekove pravice. Evropska unija si prizadeva izboljšati močno načete odnose s Turčijo. Vnovič se je obudilo upanje za obuditev sporazuma o jedrskem programu Irana, od katerega so pred tremi leti enostransko odstopile Združene države Amerike.
Mednarodna skupnost je okretnejša pri odpravi napak in zlasti finančnih posledic nesreč, denimo zastoja v Sueškem kanalu, bolj toga pa je pri sankcioniranju krvavega ravnanja sedanje mjanmarske hunte. Če glede boja s pandemijo London sprošča ukrepe, jih EU zaostruje, kritiki pa ob tretjem valu okužb s covidom-19 opozarjajo, da manjka jasen načrt. Ameriško letno poročilo o spoštovanju človekovih pravic v svetu opozarja, da zadeve ne gredo v pravo smer. Glede spoštovanja medijske svobode je na tnalu tudi Slovenija, o nas so kritično govorili tudi v Evropskem parlamentu.
Minili so časi, ko so teoretiki razpravljali o prednostih, ki bi jih prinesla Združena Evropa. Njena prednost pa bi se morala pokazati zdaj, ko so ogrožena življenja. Ne glede na to, h kakšni ideologiji se nagibamo in kakšni so pogledi na zgodovino, je jasno, da je naš skupni sovražnik covid-19. Ločenih sporazumov z njim ni mogoče sklepati.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Kako je Evropski parlament – na tajnem glasovanju – glasove milijona volivcev praktično razglasil za ničvredne? Kaj smo se naučili iz katastrofalne nesreče v jedrski elektrarni Fukušima pred desetimi leti? In česa se državljani nismo naučili v letu epidemije koronavirusne bolezni, so se pa marsičesa naučile oblasti nekaterih držav?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Tudi v drugo je zdaj že nekdanji predsednik Združenih držav Amerike prestal ustavno obtožnico. Z izidom nezadovoljni demokrati so Donaldu Trumpu vseeno naprtili moralno odgovornost za napad na kongres, počilo je v republikanski stranki. Med dogodke preteklega tedna vpisujemo še močno volilno zmago nacionalistične stranke Kosova, prav tako nismo prezrli, da so na volišča odšli Katalonci in pokazali, kako močne ostajajo tamkajšnje odcepitvene težnje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Novi ameriški predsednik Joe Biden je takoj po zaprisegi zavihal rokave in se lotil dela. Napovedal je oster boj proti novemu koronavirusu in ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu. Zdaj že nekdanji predsednik Trump poudarja, da še ni rekel zadnje besede. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi v sosednjo Italijo, kjer se je vlada premiera Conteja za las izognila nezaupnici, preverili pa bomo tudi, kako napreduje globalni boj proti pandemiji nadležnega virusa.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V začetku leta smo lahko spremljali nasilen poskus onemogočanja mirnega prenosa oblasti v Združenih državah Amerike. Gre za napad na demokracijo, so se glasili odzivi z vsega sveta. Dogajanje v Združenih državah nam kaže, kam prej ali slej privede politika ščuvanja in javnega obračunavanja s političnimi nasprotniki in kritiki. Po dokončnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in dosežem sporazumu z Brusljem ima britanska diplomacija v tem letu priložnost, da se izkaže pri eni najpomembnejših nalog svetovnih voditeljev: to je letošnja podnebna konferenca, ki mora prinesti rezultate. Da človeštvo ima znanje, dokazuje nadvse hitra izdelava cepiva – oziroma celo več cepiv – proti koronavirusu. Manjka pa politične volje in zavedanja odgovornosti.
Zadnji dnevi leta 2020 so bili, podobno, kot sicer celo leto, nenavadni in nepredvidljivi. Na Hrvaškem so v zadnjih dneh našteli več kot 100 potresnih sunkov. Potres je uničil večji del Petrinje in krepko zatresel tudi Slovenijo. Pred nekaj urami je britanska kraljica Elizabeta II. podpisala sporazum o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, z novim letom so odnosi med Evropsko unijo in Kraljestvom postali drugačni. Tudi sicer je tokrat vstop v novo leto po svetu bistveno bolj miren, kot smo navajeni.
Zdaj lahko visoko zavihamo rokave, se nastavimo piku in se upremo povsod prisotni miniaturi, ki je zaznamovala leto, h koncu katerega gremo. A prav v času, ko so farmakološki pogoji za to izpolnjeni, se pojavi nova različica, ki v strahu za javno zdravje sproži transportni kaos, ta pa spominja na tisto, kar si predstavljamo kot posledico brexita brez dogovora. Hrvaška in Italija sta v svoje načrte razglasitve izključne ekonomske cone pripustili tudi Slovenijo, politika je tu brez skrbi, ribiči pač ne. Kaj še nas je pospremilo do božiča?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Ugledni švedski inštitut V-Dem opozarja na povečano število držav, ki so zdrsnile v avtoritarizem. Papež Frančišek poudarja, da krščanstvo ne more brez usmiljenja. Leto dni po Macronovi kritiki o možgansko mrtvi zvezi je Nato močnejši in pripravljen na globalne izzive. Kitajska s pristankom sonde na Luni in modernimi tehnologijami dokazuje svojo strateško moč. Spoštovanje človekovih pravic je zanjo očitno bolj oddaljeno kot Luna. Drzni načrti Evropske komisije so v primežu virusa in tudi razhajanj, a cepivo je na dosegu roke. Orgije v gejevskem nočnem klubu v Bruslju so na sramotilni steber postavile tudi tesnega Orbanovega sodelavca. Avtor oddaje je Miha Lampreht.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Ljudje očitno želimo verjeti v to, da nas nekdo vodi in skrbi za nas. Tako ni nepomembno, koga izvolimo za voditelja. Bo Donald Trump ostal vodja republikancev, tudi če ne bo več predsednik države? Se res obetajo spremembe tudi v Rusiji? Je avtoritarnim voditeljem spodletelo ob iskanju odgovora na pandemijo Covida 19?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Združenih državah Amerike so potekale ene najbolj razburljivih in nenavadnih predsedniških volitev. K temu je prispeval že celotni štiriletni mandat Donalda Trumpa, ki pravzaprav le nadaljuje in stopnjuje svojo retoriko označevanja vsega, kar mu ni všeč, za »lažne novice«. Avstrijo je pretresel teroristični napad na Dunaju. Evropa pa se spopada z drugim valom koronavirusa – pri čemer obstaja strah, da najhuje šele prihaja. Jesen se je namreč šele začela.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Donald Trump se je po okužbi s koronavirusom vrnil v Belo hišo, predvolilna kampanja pa se nadaljuje. V noči na četrtek sta se soočila podpredsedniška kandidata. Med tednom smo se spomnili padca Slobodana Miloševića, od takrat je minilo 20 let, marsikaj miloševičevskega pa je ostalo. Eden ključnih dogodkov tedna na mednarodnem prizorišču je tudi podelitev Nobelove nagrade za mir. Gre tokratna v prave roke?
Svet je zaradi pandemije korona virusa soočen s tragičnim mejnikom milijon mrtvih in 33 milijonov obolelih. Čeprav je sodobna hladna vojna tehnološka, je v armenski enklavi na azerbajdžanskem ozemlju v Gorskem Karabahu izbruhnil največji vojaški spopad po letu 1994. Prvo ameriško soočenje predsedniških kandidatov v Clevelandu se je pokazalo kot najbolj kaotično in zmedeno doslej. Macronov sprejem opozicijske voditeljice Tihanovske dokazuje, da spopad za Belorusijo, kljub očitni ruski podpori, še ni končan. Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Belorusiji je že šestič zapored na predsedniških volitvah, tokrat z 80% večino, zmagal Aleksander Lukašenko. Da ga nimajo prav vsi radi, dokazujejo množične demonstracije in pozivi k njegovem odstopu. Oblasti so se nanje odzvale precej grobo. Številni so šli na ulice tudi v razdejanem Bejrutu. Libanonkam in Libanoncem je dovolj korupcije, predvsem pa zahtevajo odgovornost za silovito eksplozijo, ki je uničila bejrutsko pristanišče. Libanonska vlada je odstopila, vendar protestniki še naprej zahtevajo reforme in vladavino prava. Slovenijo je obiskal ameriški zunanji minister Mike Pompeo in podpisal sporazum o varnosti omrežja 5G. Sever in zahod Evrope pa pestijo visoke temperature in suša. Za številne je to že znak podnebnih sprememb.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Covid-19 ni premagan, življenje se ne vrača v stare tire. Glavno žarišče je spet v naši neposredni bližini, tokrat na Balkanu. Spet se ugiba o tem, kdo bo prvi odkril cepivo in spet se govori o preoblikovanju sveta. In kot da to vedno zahteva svoje žrtve. Tako je bilo ob koncu prve in druge svetovne vojne. Žrtve je zahtevalo tudi preoblikovanje Balkana v devetdesetih letih. In šele ko mine dovolj časa, ko glavnih akterjev ni več med nami, smo ljudje dogodke pripravljeni poimenovati s pravim imenom. V Labirintih sveta bo z vami Marjan Vešligaj:
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Svet se je kar malo prestrašil ob obmejnem spopadu indijskih in kitajskih vojakov, ki je terjal tudi smrtne žrtve. Obe najbolj naseljeni državi na svetu poskušata umiriti napetosti. Severna Koreja očitno opušča dialog s svojo južno sosedo, saj so enostavno razstrelili urad za zveze z Južno Korejo. V Evropi odmevajo zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo korenito zmanjšal število ameriških vojakov v Nemčiji. V njegovi državi pa so še vedno protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Svet tudi še ni izšel iz pandemije korona virusa.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
.NAPOVED: »Zmagali bomo proti temu nevidnemu sovražniku«, sporočajo voditelji držav sveta. Vsi sprejemajo bolj ali manj podobne ukrepe za zajezitev bolezni in ohranitev življenj. Vmes pa bijejo boj za ureditev in vlogo, ki bi jo želeli imeti po zmagi nad virusom. Zavezništva, ki smo jih poznali, očitno ne bodo več enaka kot do zdaj. Kakšen bo svet v katerega vstopamo, o tem več v Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj:
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Po svetu hodi pošast z imenom Covid - 19. Navzela je globalne razsežnosti in pandemija še ni dosegla vrha. Z izjemo Kitajske, kjer se življenje po večmesečnem obdobju karantene, uradno vrača v normalne tirnice. Po Italiji, ki je največje evropsko žarišče bolezni, največ žrtev beležijo v Španiji, medtem ko so na Otoku, v Veliki Britaniji, naposled razglasili najstrožje ukrepe. Z očitno zamudo so boj proti pandemiji napovedali v Rusiji, medtem ko ameriški predsednik pragmatično razglaša, da zdravilo proti pandemiji ne sme biti hujše od bolezni same. Veter pandemije je za leto dni odpihnil Olimpijske igre v Tokiu, medtem pa svetovno javnost begajo tudi lažni preroki in prav neverjetne teorije zarote.
Če smo vedno spremljali pestro mednarodno dogajanje, se v današnji oddaji osredotočamo na samo eno temo, ki ni samo zasenčila, ampak tako rekoč ukinila vse ostale. Gre seveda za širjenje korona virusa in posledice nove nevarne bolezni. V Evropi je javno življenje zamrlo, tako je tudi marsikje drugje po svetu, saj gre za pandemijo.
Vrtenje sveta se je zaradi razširitve koronavirus dodobra upočasnilo. Najprej v Italiji, nato pa tudi v drugih državah so se odločili za skorajda popolno ustavitev javnega življenja. Tudi ameriški predsednik Trump se je odločil, da prekine letalske povezave z Evropo ter govoril o tem, da je ZDA prizadel virus iz tujine. Medtem se ameriški demokrati, kot je videti, vse bolj pomikajo k izboru Josepha Bidena za svojega kandidata na predsedniških volitvah.
Če verjamemo v razodetje ali ne, po svetu prav zdaj jezdijo jezdeci apokalipse: bolezen, vojna, lakota in – od daleč – upanje, da se bo vse dobro končalo. Upanje, da bo zmanjševanju števila novih okuženih na Kitajskem sledil trend zmanjševanja števila okužb tudi drugje po svetu. Upanje, da bo ranjeni jezdec v Bosporju ugotovil, da mir turškemu ljudstvu prinaša blaginjo in srečo, vojna pa lahkoto in revščino. In upanje, da zmanjšanje dobrin in padec proizvodnje ne bosta trajala dolgo. Vaš vodnik po Labirintih sveta bo Marjan Vešligaj.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Strah pred novim koronavirusom se povečuje, povečuje pa se tudi število napadov na kitajske državljane. Ameriški demokrati so priprave na predsedniške volitve začeli s polomijo. Zelo samozavestno pa še naprej nastopa ameriški predsednik Trump, ki se tudi že pripravlja na volitve. Velika Britanija je že en teden zunaj Evropske unije. A pogajanja o prihodnjih odnosih prav tako ne bodo enostavna. Poleg tega pa bo Velika Britanija konec leta gostila še mednarodno podnebno konferenco.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vprašanja, vezana na kakovost zraka, zdravja okolja, ter nedorečeni odzivi nanje postajajo vse bolj pereči. Po sestrelitvi potniškega letala nad Teheranom se je v Iranu na ulice podalo več tisoč ljudi, ki zaradi laži in zavajanj, terjajo odstope vodilnih politikov v državi. Iranske oblasti so namreč sprva tajile krivdo vojske za sestrelitev letala, nato pa vendarle priznale odgovornost. Ker iranske oblasti niso naklonjene izražanju nestrinjanja na ulicah, se svet upravičeno sprašuje, kaj bo sledilo. Da jih opazujejo, opozarja tudi ameriški predsednik Trump. Ta je sredi tedna postal tretji ameriški predsednik v zgodovini, proti kateremu se v okviru ustavne obtožbe začenja sojenje v senatu.
Kako hitro se lahko spremenijo razmere v svetu, kako hitro novoletne čestitke zamenjajo vprašanja, ali se je začela vojna? Prvi odziv Irana na umor poveljnika revolucionarne garde je bilo – maščevanje. A kot kaže, so na prvem mestu vendarle prevladali interesi tako Irana kot Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic… in ne moremo mimo občutka, da je z dogajanjem v Iraku povezana tudi katastrofa letala v Teheranu, pa napetosti v vzhodnem Sredozemlju in celo na Balkanu. Upajmo, da je to kljub vsemu priložnost za mir in …morda za nov razmislek o pomenu zavezništva.
Ne zgodi se pogosto, da bi se Avstralija znašla na naslovnicah svetovnih medijev. Požari, ki na tej celini divjajo že od septembra, so v razmerah dolgotrajne suše in rekordno visokih temperatur dosegli katastrofalne razsežnosti. Obe okoliščini sta ena izmed posledic podnebnih sprememb, tako kot tudi poplave, ki smo jih doživeli tudi pri nas. Na podnebni konferenci Združenih narodov decembra v Madridu udeleženci kljub številnim pozivom niso dosegli napredka. Bo v novem letu vendarle prišla streznitev?
Še nekaj korakov nas loči, da se skozi Labirinte sveta prebijemo do izstopa iz leta 2019. Zadnji koraki do tja vodijo skozi prvi krog predsedniških volitev pri naših južnih sosedih, skozi smrtne obsodbe za vpletene v umor do savdskega režima kritičnega novinarja Džamala Kašogija, v blodnjaku dogodkov čutimo nemir, ki ga v svojem kraljestvu opaža Elizabeta Druga, pa o tem, kako se soseska Severne Koreje trudi za jedrsko razorožitev te države. Ne pozabljamo, da smo v prazničnem času.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
NAPOVED – LABIRINTI SVETA Oznake, kaj je v politiki levo in kaj desno, ne pomenijo isto, kar so pomenile pred padcem železne zavese. Nekoč je veljalo, da so bili levičarji povezani z Moskvo, danes to očitajo desničarjem, med drugim ameriškemu predsedniku Trumpu. Nekoč so bili socialisti skeptični do kapitalistične Evropske skupnosti, danes želijo laburisti vrniti čas pred referendumom o brexitu. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, kjer se je zgodil genocid, na primer v Srebrenici ali v Mianmaru. Lahko pa ga obsodimo oziroma začnemo sodni postopek, kakršen se je te dni začel zaradi zločina nad Rohingami. O vsem tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Praznovanje 70-ega rojstnega dne zveze Nato je minilo v znamenju medsebojnega prerekanja in iskanja enotnosti. Med glavnimi varnostnimi izzivi zavezništvo vidi Rusijo in Kitajsko, ti državi pa na drugi strani krepita medsebojno sodelovanje, tudi z na novo odprtim plinovodom Moč Sibirije. Pokukali bomo tudi na podnebno konferenco v Madridu. Kot opozarjajo Združeni narodi, se končuje najbolj vroče desetletje v zgodovini človeštva, čas za ukrepanje proti podnebnim spremembam se izteka. Se bodo politični voditelji vendarle zganili?
Albanijo je prizadel močan potres. Ta naravna nesreča je terjala številne smrtne žrtve in povzročila veliko gmotno škodo. Papež Frančišek je končal odmevni obisk na Japonskem, kjer se je zavzel za svet brez jedrskega orožja. Za denuklearizacijo korejskega polotoka so se zavzeli na srečanju držav ASEAN. V ZDA pa se milijarder Michael Bloomberg resno pripravlja na predsedniške volitve.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Razmere v Boliviji so po odstopu predsednika Eva Moralesa kaotične. Morales je odstopil v nedeljo zvečer po večtedenskih protestih in nemirih zaradi volilne prevare na volitvah 20. oktobra. V ZDA so sredi tedna začeli prva javna zaslišanja prič v preiskavi pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika ZDA Donalda Trumpa. Po uničujoči rekordni plimi sredi tedna je beneški župan Luigi Brugnaro krivdo zanjo pripisal klimatskim spremembam ter vlado pozval, naj vendarle prisluhne uničujočim sporočilom.
Za nami so časi, ko smo mednarodno dogajanje spremljali z evforijo; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem Bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. O vsem tem in še čem v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Navidez ne zelo pomembni ukrepi, kot so dvig cen javnega prometa, zvišanje davkov na gorivo ali uvedba davkov na mobilne aplikacije lahko na ulice nenadoma poženejo na stotisoče ljudi. To lahko vidimo tako v Latinski Ameriki kot na Bližnjem vzhodu ali v Evropi – nenazadnje smo bili podobnemu gibanju pred leti priče tudi pri nas. Več držav Latinske Amerike se je znašlo v nezavidljivih gospodarskih in političnih razmerah. A politična negotovost je značilna tudi za Evropsko unijo. Vsaj nekaj je vendarle jasno: Velika Britanija za zdaj še ne zapušča povezave.
Brexit! Bo? Kdaj pa in kakšen, če sploh? Čakali smo odgovore in čakamo jih še naprej. Tako kot v Čilu čakajo na uresničitev predsednikovih obljub o vrsti socialnih ukrepov, s katerimi je prekinil silovite proteste. In tako kot v Boliviji čakajo na pomiritev strasti med podporniki favoriziranih predsedniških kandidatov. Tako kot na mir čaka Sirija.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja komisarskih kandidatov in kot je bilo pričakovati, poslanci ne zamujajo možnosti, ko lahko pokažejo svojo voljo in politično moč. v sredo je zaslišanje uspešno prestal tudi slovenski kandidat Janez Lenarčič. Svojo moč je v minulih dneh kazala Kitajska, ki je med tednom zaznamovala 70-letnico komunističnega režima, pri čemer se je trudila predvsem skriti nestrinjanje v Hongkongu. Britanski premier Boris Johnson kljub drugačnim odločitvam britanskega parlamenta napoveduje, da bo Združeno kraljestvo na dan mrtvih zunaj Evropske unije. Downing Street 10 naj bi bil sicer naklonjen dogovorjenemu izstopu, a predlogi, ki jih je Johnson predstavil kažejo predvsem na njegovo nerazumevanje resnosti razmer.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Manj kot dva meseca pred predvidenim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije se na Otoku glede tega vprašanja znova zapleta. Britanski poslanci, ki večinsko nasprotujejo brexitu brez dogovora, so se odločili vzeti stvari v svoje roke. A prihodnji tedni in meseci so še vedno enako negotovi. Ali res lahko upamo, da bo vprašanje podnebnih sprememb rešila tehnologija? To bi sicer zelo radi videli, a žal tega ne moremo verjeti, z ukrepi pa se mudi.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Z novim britanskim premierjem na Downing Streetu se krepi možnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije brez kakršnegakoli dogovora. Boris Johnson poudarja, da bo Kraljestvo iz Unije izstopilo konec oktobra ne glede na to, ali se bodo o izstopu uspeli dogovoriti. Rožljanje s trdim brexitom sproža krepi razprave celo o možnosti razpada Združenega kraljestva. Ameriški demokrati iščejo kandidata, ki se bo prihodnje leto na volitvah soočil z Donaldom Trumpom. Veliko število kandidatov ne zagotavlja možnosti, da bi lahko kdo Trumpa odslovil iz Bele hiše.
Osrednje pozornosti svetovne javnosti je te dni deležen 55-letni Boris Johnson. V sredo je postal 14. premier, ki mu je kraljica podelila ta položaj. Johnsona se je zaradi okornega obnašanja, neresničnih izjav in preračunljivoti oprijel vzdevek »političnega klovna«, njegove poteze pa na moč spominjajo na ameriškega predsednika Trumpa. V čem sta si še podobna? In v čem tiči skrivnost njunega uspeha? V oddaji še o napetosti v Perzijskem zalivu in iranskem kljubovanju zahodnim pritiskom. Pod drobnogled smo vzeli tudi ponovni triumf nekdanjega ukrajinskega komika in predsednika države Volodimirja Zelenskega. Njegova stranka je v nedeljo namreč zelo močno zmagala na parlamentarnih volitvah.
V Evropi smo imeli praznik demokracije, izvolitev prve ženske na čelu evropske komisije. Slišali smo veliko želja, obljub, lepih misli. A po prazniku sledi streznitev. Izvedeli smo koliko jedrskih konic imamo na stari celini, vsaj v njenem zahodnem delu. Kaj se dogaja z zvezo Nato? Jo Turčija res zapušča? Bomo kmalu priča nastanku novih vojaških zvez? So iskrice upanja za mirno rešitev napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike zgolj privid? O tem in še čem bomo spregovorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj:
Po evropskih volitvah je tudi na predčasnih domačih parlamentarnih volitvah grška Syriza doživela poraz. Zmagala je stranka, ki je med najbolj odgovornimi, da je Grčijo zajela finančna in gospodarska kriza. Odnosi med Iranom in Zahodom se znova zaostrujejo. Iskrilo se je tudi med Londonom in Washingtonom, kjer pričakovana izvolitev Borisa Johnsona za novega britanskega premiera napoveduje nove čase. V senci vsakodnevne politike pa potekajo dejavnosti, ki imajo bistveno bolj daljnosežne vplive, kot je pospešeno izsekavanje amazonskega pragozda. Skrbeti mora tudi nas - med mesti na severni polobli, v katerih se bo temperatura v prihodnjih 30 letih najbolj zvišala, je na prvem mestu Ljubljana. Špela Novak
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Na Otoku se je začel boj za stolček Therese May. V ta boj so se kandidati za predsednika vlade spustili z obljubami o breksitu, ki so jih sicer v Bruslju že davno zavrnili. Vse več je možnosti, da bodo zaostrene razmere med Iranom in ZDA prinesle nova opuščanja dogovora o jedrskem programu. Nepredvidljivo rožljanje ameriškega predsednika Trumpa s carinami in sankcijami sproža številna vprašanja in ponuja vrsto tveganj za mednarodno trgovino. Pred poletjem znova veliko govora o odnosih s Hrvaško. Ljubljana in Zagreb na sodiščih.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Pojem politične levice in politične desnice se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Levica ni več opora delavskemu razredu, desnica ne išče več sovražnikov med komunisti. Tako ni presenečenje, da vodjo avstrijskih Svobodnjakov odkrijejo, ko skuša priti do ruskega denarja. Medtem smo v svetu priča vse hujšemu merjenju moči. Stara zavezništva razpadajo, o novih pa lahko za zdaj samo še ugibamo. Na katero stran naj se postavi v Evropa? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Odnosi med Washingtonom in Teheranom se nevarno zaostrujejo. Iranski predsednik je Evropi postavil ultimat glede uresničevanja mednarodnega jedrskega dogovora. Usoda trgovinskih pogovorov med ZDA in Kitajsko visi na nitki. Združeni narodi v posebnem poročilu opozarjajo, da so zaradi človekovega ravnanja milijonu rastlinskih in živalskih vrst štete ure.
Praznik dela, ki z naraščanjem družbenih neenakosti v času nebrzdanega neoliberalnega kapitalizma, le še pridobiva na pomenu, je v številnih državah vzpodbudil proteste. To priložnost je izkoristil tudi samooklicani venezuelski predsednik Guaido, ki je pod ameriško taktirko skušal izvesti državni udar. To mu je preprečil Maduro, ki že peto leto ne zmore nahraniti ljudstva, zanj pa se je odločno zavzela Rusija. Iran je v teh dneh obupal nad jedrskim sporazumom, japonski cesar Akihito je prepustil delo sinu, Assange pa je po 7ih prostovoljnih letih za vrati ekvadorskega veleposlaništva pristal v britanskem zaporu. Več v Labirintih sveta, v petek ob 14:30 in v soboto 13:45 na prvem programu.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani pregled mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerem se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Po požaru v pariški katedrali Notre Dame so se zvrstili izrazi obžalovanja in odločnost obnoviti enega od simbolov francoskega glavnega mesta. Napovedanih donacij je že za približno 900 milijonov. Manj odločnosti pri svojem prepričevanju o odločnosti v boju proti podnebnim spremembam zaznava mlada borka proti podnebnim spremembam Greta Thunberg, ki je med tednom gostovala pri evropskih poslancih v Strasbourgu. Zanikanje znanosti in relativizacija znanja prinašata tudi izrazito širitev nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je bilo med letošnjim januarjem in marcem število okužb z ošpicami za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje
Ni dokazov, da bi Donalda Trumpa na oblast v Ameriki spravili Rusi. Tako je pokazala preiskava in to dokazujejo tudi odnosi med državama, ki nikoli po koncu hladne vojne niso bili tako napeti kot zdaj. Dve desetletji smo bili priča procesom demokratizacije v mednarodnih odnosih, zdaj pa se soočamo z vračanjem doktrine o omejeni suverenosti. Postaja Venezuela novo prizorišče merjenja moči med velesilama, nekakšen ameriški Bližnji vzhod? Na Kosovu naj bi vsakdo nekaj dobil: kosovski Albanci vizno liberalizacijo, Srbi poseben status za svoje kulturne spomenike, mednarodni investitorji pa rudna bogatstva, katerih vrednost ocenjujejo na več kot 500 milijard evrov. Avtor: Marjan Vešligaj
Novo Zelandijo je minuli teden pretresel prvi teroristični napad v njeni zgodovini. Predsednica tamkajšnje vlade Jacinda Ardern poudarja, da ne bo nikoli izgovorila imena terorista, ki je moril v dveh mošejah v Christchurchu. Čeprav bo Radovan Karadžić preostanek življenja prebil v eni od zaporniških celic blizu Severnega morja, se njegove ideje še naprej prosto širijo. Tudi britansko izstopanje iz Evropske unije, ki bi se moralo zaključiti čez teden dni, je v tem tednu našlo nov ovinek. Theresa May predlaga podaljšanje agonije do konca junija, evropskih poslancev pa naj britanski volivci vseeno ne bi volili. Predsednica britanske vlade za zastoj krivi poslance, ti in večina drugih nespretno vodenje brexita pripisujejo predsednici vlade. Avtor: Matjaž trošt
približevanju konca tedna zremo v vzvratno ogledalo, v katerem se prikazuje najhujši teroristični napad, kar se jih je kdaj koli zgodilo na novozelandskih tleh. Slišali boste, kako po blodnjaku vijuga britanska politika, ki ne išče le izhoda iz Evropske unije, ampak tudi iz lastne politične krize. Če nihče drug, potem je pač na otrocih, da opozorijo na okoljsko ogroženost modrega planeta. In so na pobudo 16-letne Grete Thunberg. Oddajo je pripravil Luka Robida.
Nekaj več kot dva meseca pred evropskimi volitvami je obstoj stranke Fides madžarskega premierja Viktorja Orbana v politični skupini Evropske ljudske stranke negotov zaradi sporne predvolilne kampanje. Poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona k evropski prenovi pa je naletela na mešane odzive. Napetosti, ki so spet izbruhnile med jedrskima silama Indijo in Pakistanom zaradi Kašmirja, opozarjajo na nevarnost tega 71 let starega zamrznjenega konflikta. Več pa Sandra Brankovič
Donald Trump in Kim Jong-un sta se drugič srečala v Hanoju in se pogovarjala o mirovnem procesu na korejskem polotoku. Vprašanje njegove denuklearizacije je še vedno ključno. V Vatikanu je potekalo pomembno zasedanje o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi. Gre za korak naprej v preprečevanju teh zločinov, žrtve pa niso povsem zadovoljne in upravičeno zahtevajo več ukrepov. Diktatorski venezuelski režim je preprečil dobavo humanitarne pomoči. Spet pa se počasi oblikuje huda kriza v indijsko-pakistanskih odnosih. Avtor oddaje je Tomaž Gerden.
Se res vračamo v obdobje hladne vojne? Bo vsako krizno žarišče postalo prizorišče merjenja moči velesil? Smo priča nastajanju novih vojaško- političnih blokov? Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je tudi za Slovenijo pomembno, kaj misli o, na primer, Venezueli. Kaj pomenijo ostri toni izrečeni na varnostni konferenci v Muenchnu? Pregled tedna je pripravil Marjan Vešligaj.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Kitajci vstopajo v leto prašiča. Je že tako, da azijska velikanka goji drugačen odnos do te živali kot zahodna civilizacija, ki ga ima najraje na krožniku. Kaj si lahko svet obeta v letu prašiča? Iščemo tudi odgovor na vprašanje, zakaj ameriški predsednik Trump tako trmasto vztraja pri gradnji zidu na meji z Mehiko. In pred kako neprijetno izbiro so se znašli obubožani prebivalci Venezuele? In še o zgodovinskem papeževem obisku na arabskem polotoku. Skozi Labirinte sveta z Matejem Šurcem.
Venezuela je trenutno država z dvema predsednikoma. Enim z oblastjo in drugim, ki jo išče tudi s pomočjo mednarodnih zaveznikov. Teh ima ta čas malo predsednica britanske vlade, Theresa May. Poslanci v Londonu želijo, da z Brusljem doseže nov dogovor o izstopu, čeprav je že nekaj časa jasno, da je dogovor o izstopu, ki so ga poslanci pred tedni zavrnili, edini možen dogovor o izstopu iz Unije. Možne izhode iz labirinta brexita bo v tokratni oddaji iskal Matjaž Trošt.
Svetovna politična in gospodarska elita v mondenem Davosu razpravlja o vprašanjih, povezanih z zagotavljanjem gospodarske rasti in čistega okolja. Vendar med udeleženci ni predsednika velesile Združenih držav Amerike. Multilateralna ureditev sveta se vse bolj razkraja. Venezuela se je znašla nevarno blizu državljanske vojne. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.
Tik preden naj bi Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, še vedno ni jasno, na kakšen način, če sploh, se bo to zgodilo. Potem, ko je britanski parlament zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z Brusljem sklenila premierka Theresa May, je možno prav vse: tudi preložitev brexita in še en referendum o tem vprašanju. Izredne razmere, ki so posledica snežnih zametov zlasti v Avstriji, Nemčiji in Švici, se počasi umirjajo. Medtem pa se v Avstraliji soočajo s hudo vročino, zaradi katere množično umirajo nekatere vrste živali. V zadnjih treh desetletjih so izumrle številne žuželke, ki so glavni vir hrane nekaterim vrstam ptic, in glavni opraševalec številnih rastlin. Špela Novak.
Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem nagovoru državljankam in državljanom zahteval finančna sredstva za izgradnjo zidu na meji z Mehiko. Njegov govor je vzbudil mešane občutke in veliko kritik. Britanski parlament je začel razpravo, ki naju bi se zaključila z glasovanjem o načrtu za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premierka Theresa May poskuša najti čim več podpore, kajti drugače bi lahko Britanci odšli pred dogovora z EU. V Demokratični republiki Kongo so dobili novega predsednika, ki obljublja boj s korupcijo in revščino. V alpskih predelih, razen pri nas, pa neumorno sneži. Vaš vodnik skozi Labirinte sveta je Tomaž Gerden.
Se kdaj vprašamo, kako stresno je lahko novo leto za politike, za državne voditelje. Tako kot pred volitvami, morajo državljanom sporočati želje in lepe misli…in ko je praznikov konec, jih javnost kritično ocenjuje. Ali so se te uresničile ali ne? In če ne gre vse po pričakovanjih, se zgodi, da se udeleženci praznovanj na prostem pomešajo s protestniki, tako kot je to bilo v nekaterih francoskih mestih, pa v Beogradu, Banjaluki in še kje. Med željami pa nista vedno le mir in blaginja, pač pa tudi obljube po krepitvi moči in prevladi nad drugimi. To pa je tisto, kar v novo leto vnaša skrb in nemir. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Medtem ko papež Frančišek svari pred pretiranim potrošništvom, k nam prihaja že tretji dobri mož. In kot da bi hoteli sodelovati pri vsesplošnem pokanju petard, v teh dneh beležimo večje delovanje vulkanov. Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz Sirije je bila darilo Rusiji, Turčiji in Izraelu, medtem ko so v zgodovini večno zapostavljeni Kurdi, vnovič potegnili kratko. Več pa Rajka Pervanje.
V teh predprazničnih dneh so podnebni pogajalci sklenili, da pošljejo planet Zemlja rakom žvižgat. V teh predprazničnih dneh so ponižani, razžaljeni in obubožani Francozi, Madžari in Srbi zasedli ulice. Vladi v Budimpešti in Beogradu pa se tudi v predprazničnih dneh požvižgata na zahteve demonstrantov, ki jima kričijo pod okni. V teh predprazničnih dneh so sirski Kurdi spet ostali sami, kajti njihovi »zavezniki«, ameriški vojaki, zapuščajo Sirijo. In vse kaže da bo 20 milijonov lačnih ter prikrajšanih prebivalcev v vojni razdejanega Jemna tudi med prazniki ostalo prikrajšanih. In Matej Šurc.
Predsednica britanske vlade Theresa May po neuspešnem glasovanju o nezaupnici ostaja na oblasti. Še naprej pa nima dovolj podpore za dogovorjeni izstop iz Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron popušča protestnikom v rumenih jopičih, a obenem postavlja Francijo na pot kršenja evropskih proračunskih pravil. Evropa skupaj s Francijo žaluje zaradi terorističnega napada v Strasbourgu. Oddaja Matjaža Trošta.
Ali bo generacija, ki še zadnja lahko kaj stori za omejitev podnebnih sprememb, izkoristila svojo priložnost? O ukrepih v boju proti podnebnim spremembam razpravljajo udeleženci podnebne konference v Katovicah na Poljskem. Francoska vlada je medtem po nasilnih izgredih popustila zahtevam rumenih jopičev in obljubila zamrznitev zvišanja davka na dizelsko gorivo. V britanskem parlamentu se je z veliko obtožbami na račun vlade začela razprava o dogovoru o brexitu. Poslanci bodo o njem odločali v torek – kaj pa se bo zgodilo, če ga zavrnejo, pa ni jasno. Avtorica oddaje je Špela Novak.
Azovsko morje postaja prizorišče novega spora med Ukrajino in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer, Ukrajina je uvedla celo vojno stanje, je odpovedano srečanje Trump-Putin na vrhu G-20 v Argentini. Ob krizi v Ukrajini, lakoti v Jemnu in drugih mednarodnih izzivih pa se Američani pač najbolj ukvarjajo z barvo novoletnega okrasja, ki ga je prva dama Melanija Trump izbrala za Belo Hišo. Več v tedenskem pregledu zunanje-političnega dogajanja. Labirinte sveta je pripravila Sandra Brankovič.
Na vzhodu nič novega: trgovinski spori med Kitajsko in ZDA se nadaljujejo, srečanje azijsko-tihomorske pobude ni prineslo pomiritve med velikanoma. Tudi na stari celini nič novega: Evropska Unija in Združeno kraljestvo se spotikata ob podrobnostih, ki jih naplavlja brexit. In na Zahodu prav tako nič novega: Trumpova Amerika se še naprej z vsemi sredstvi otepa ljudi iz Srednje Amerike, ki bežijo pred bedo in brezupom. Ameriški predsednik se medtem vztrajno spreneveda glede naročnikov umora savdskega novinarja Jammala Khashoggija. Sprevrženi politiki in kapitalu je pač jasno, da je treba neprijetne novinarje utišati. Tudi ubiti in razrezati, če ne gre drugače. Avtor: Matej Šurc
Dogodek, ki je v marsičem zaznamoval iztekajoči se teden, se je zgodil že pred sto leti. V nedeljo so se v Parizu zbrali voditelji številnih držav, da bi obeležili stoletnico konca 1. svetovne vojne. Sodelovali so na posebnem mirovnem forumu. Žal svet ni bil bolj miren. V Gazi so se spopadli pripadniki gibanja Hamas in izraelska vojska. Vse skupaj se je končalo s premirjem, zaradi katerega je protestno odstopil izraelski obrambni minister. V Evropi še vedno traja negotovost zaradi pogajanj o brexitu. Odstopil je tudi britanski minister za brexit Dominic Raab in številni drugi člani britanske vlade. V Kaliforniji pa so hudi požari opustošili velika območja in terjali več smrtnih žrtev. Več pa Tomaž Gerden.
Vmesne kongresne volitve so predstavniški dom nagnile v korist demokratov, senat ostaja v rokah republikancev. V naših sosednjih državah že nekaj časa poteka tekmovanje v interpretaciji Marakeške izjave o enotnem soočenju z globalnimi migracijami. Zdaj se je interpretacijska bitka preselila še k nam. Evropske politične skupine pa se med tem že ubadajo z majskimi volitvami v evropski parlament. Zadnje volitve evropskih poslancev so prinesle tudi doslej najnižjo volilno udeležbo na evropski ravni ter vzpostavitev dveh evroskeptičnih političnih skupin. Avtor: Matjaž Trošt
Še kako na naše življenje vplivajo odnosi znotraj posameznih držav, še posebej vodilnih. Tako nam ni vseeno, na katero struno igrajo mediji v Združenih državah Amerike, saj jim bodo prej ali slej sledili tudi ostali. Kako pa mi? Naj se oziramo po Ameriki ali nam bližji Nemčiji? Tudi tam se utegnejo stvari spremeniti. Bi odhod Merklove pomenil, da se tudi Nemci postavljajo na prvo mesto? V resnici to počnemo vsi. Pomembno pa je, da ohranjamo dialog in iščemo kompromisne rešitve. O tem in še čem je tekla beseda v Labirintih sveta Marjana Vešligaja.
Po umoru savdskega novinarja Khašoggija, glede katerega ni več dvomov, da je zanj odgovorna Savdska Arabija, so njene zaveznice, zlasti Združene države Amerike, v veliki zadregi. Namesto jasnih obsodb in takojšnjih ukrepov poslušamo izjave v stilu »treba je razkriti, KDO je odgovoren« ali »čakamo na končne ugotovitve preiskave«. Washington izstopa iz še enega pomembnega sporazuma. Trumpa pa bolj kot nova oborožitvena tekma skrbi, da bi se število prebivalcev njegove države, ki znaša blizu 330 milijonov, povečalo za nekaj tisoč na račun migrantov z juga. Avtorica: Špela Novak
Kakšen bo brexit in ali sploh bo? Kakšna je usoda odnosov mednarodne skupnosti s Savdsko Arabijo po očitnem umoru savdskega novinarja na konzulatu te arabske kraljevine v Carigradu? In kaj nam sporoča divjanje narave, ki je ta teden na jugu Francije odnesla vsaj 14 življenj? Kup vprašanj in nemara tudi kakšen odgovor v Labirintih sveta Matjaža Trošta.
Poročilo o podnebnih spremembah, objavljeno v začetku tedna, opozarja, da so razmere zelo resne. Brez temeljite spremembe na sveh življenjskih področjih se bo v prihodnjih nekaj desetletjih globalna temperatura povečala za več kot dve stopinj, kar bo imelo katastrofalne posledice. Kljub političnim pozivom pa je ukrepanje počasno. Imajo pa tudi na tem področju nacionalna sodišča lahko zelo pomembno in pozitivno vlogo. Tudi o tem v Labirintih sveta s Špelo Novak.
Medtem, ko v EP poteka razprava o neofašizmu, skorajda ne mine teden, da ne bi poročali o naravni katastrofi širših razsežnosti, ki prizadene naš planet. Indonezijski otok Sulavesi je v petek stresel močan potres, nato je obalna območja zalil popotresni cunami z valovi, ki so segali tudi do šest metrov visoko. Ob takšnih in podobnih kataklizmah se poraja vprašanje, ali je zanje kriv tudi človek sam. Morda del odgovora ponuja podvig francoskega pustolovca, ki se je odločil preplavati Tihi ocean, spremljevalna ekipa znanstvenikov pa medtem zgrožena odkriva razsežnosti onesnaženja oceana s plastiko. V oddaji govorimo tudi o smrtonosni koleri v Jemnu, o turško – nemških odnosih, pa še o ljudskem glasovanju v Makedoniji, kjer si zmago lastijo tako pobudniki kot nasprotniki referenduma. Avtor oddaje: Matej Šurc
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Srečanje voditeljev obeh Korej je bilo prisrčno, prijateljsko, vsaj na površju. Ne vemo pa natančno, kako poteka proces normalizacije odnosov med severno in južno polovico korejskega polotoka. Verjetno ga otežujejo ne preveč dobri ameriško-kitajski odnosi, še posebej na gospodarskem področju. Od teh dveh velesil je v marsičem odvisna usoda korejskega polotoka. Voditelji EU v Salzburgu spet razpravljajo o migracijah. Žal pa so svet spet prizadejale naravne nesreče. Najhuje je bilo v divjanju tajfuna na Filipinih. Avtor oddaje: Tomaž Gerden
Evropa je močna, če govori z enim glasom, je ob svojem slovesu sporočil Jean Claude Juncker in šibka, razdeljena, ko iz nje veje strah, bi dodali k temu. Še posebej, ko se manj kot dvesto kilometrov od njenih obal pripravljajo na bitko vseh bitk. Kako naj se Evropa zavaruje pred nevarnostmi, ki ji grozijo? Naj spodbuja pravni red ali obrambo? Se še spominjamo, proti komu smo stopili v vojno enajstega septembra pred sedemnajstimi leti? Ali zdaj žanjemo njene sadove? O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintnih sveta z Marjanom Vešligajem.
Tajfun Jebi je povzročil veliko škode na Japonskem. To državo je prizadel tudi potres. V Franciji pa je prišlo do političnega pretresa zaradi odstopa dveh ministrov. Švedska se pripravlja na nedeljske parlamentarne volitve, kjer naj bi bila zelo uspešna skrajno desna stranka Švedski demokrati. V Venezueli pa poskuša nedemokratični režim z nenavadnimi finančnimi ukrepi rešiti bankrotirano državo. Avtor oddaje je Tomaž Gerden.
Eksodusu iz Venezuele ni videti konca, obubožano državo, ki vse bolj tone v totalitarizem, naj bi v prihodnjih tednih zapustilo še 100 tisoč prebivalcev, Ekvador odpira humanitarni koridor tistim, ki so namenjeni v Peru, Brazilija svojo mejo zapira z vojsko. Prišlekov se otepa tudi Italija, grozi, da bo preprečila sprejetje prihodnjega evropskega proračuna, če migracijskega bremena ne bodo nase vzele še druge države Evropske unije. Pa sta se v Milanu o zapiranju meja pogovorila italijanski notranji minister Salvini in madžarski premier Orban, v Rimu na isti dan premiera Italije in Češke, Conte in Babiš. Po hudi bolezni je umrl John McCain. V Labirinte sveta vabi Luka Robida.
Papež Frančišek se pred obiskom Irske, kjer se zaradi množičnih spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov, ljudje vse bolj oddaljujejo od cerkvenih zapovedi, sooča z novimi tovrstnimi aferami, tokrat iz ameriške Pensilvanije. Žrtve spolnih napadov opozarjajo, da besede in molitve niso dovolj in zahtevajo prevzemanje odgovornosti. Grčija je po osmih letih programov mednarodne pomoči svojo usodo vzela nazaj v svoje roke. Agencija za jedrsko energijo ugotavlja, da Severna Koreja ni prenehala z jedrskimi dejavnostmi. Orbanova hči je z umazano plenico razburila Hrvate in Madžare. Več v Labirintih sveta. Avtorica: Rajka Pervanje.
Kaj pomeni, če se politiki obnašajo neodgovorno? Kaj pomeni, če se neodgovorno ali celo neotesano obnaša prvi mož najmočnejše države sveta? Narobe bi bilo, če tega ne bi jemali resno. Več kot očitno je, da morajo ameriške zaveznice v času predsednikovanja Donlada Trumpa na novo določiti svoj mednarodni položaj in svojo vlogo v mednarodnih odnosih. To velja tudi za krizna žarišča. Skušali smo razkriti, kakšna so najnovejša pričakovanja glede Kosova in Bližnjega vzhoda, zanimali pa so nas tudi vzroki množičnega nezadovoljstva v Romuniji. Avtor: Marjan Vešligaj.
Ameriška vesoljska agencija Nasa v sončevo atmosfero pošilja vesoljsko plovilo. Pa ravno v največji vročini, bi dejali šaljivci. Znanstveniki si bodo naposled ogledali sonce čisto od blizu. V Labirintih sveta pa si pobliže ogledamo oholo ameriško teptanje okoljskih meril, kar nesporno vpliva na podnebne spremembe. Na Zemlji jih vse bolj čutimo v neznosni vročini, uničujočih požarih in besnih nevihtah. V oddaji se pomudimo tudi v balkanskem kotlu, v katerem nenehno vrejo konflikti in mednacionalni spori, kjer vedno in znova rišejo krivične etnične meje. Ob tem pa opozarjamo na odgovornost slovenske politike, da se oddalji od naraščajočega desnega ekstremizma, ki poskuša obvladati staro celino. Avtor: Matej Šurc.
Vroče je po večini Evrope in tudi marsikje po svetu. Vročinski val prinaša suše in gozdne požare in tudi spraševanja o prevelikem segrevanju ozračja našega planeta. Politična vročica je nekoliko popustila. V Zimbabveju je opozicija, ki meni, da so jo na volitvah ogoljufali, pripravila množične proteste. Dejaven je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kitajski je spet zagrozil z novimi carinami, ta država pa pravi, da bo sprejela proti ukrepe. Avtor: Tomaž Gerden.
Združene države Amerike in Evropska unija za zdaj ne bodo zdrsnili v totalno trgovinsko vojno. A to je morda še najbolj odvisno od tega, kakšne volje se ameriški predsednik Donald Trump zjutraj zbudi, nato pa svoje misli zapiše na Twitterju. Zdaj z vojno odkrito grozi tudi Iranu. Večji del Evrope pa se spopada s hudo vročino in sušo, zaradi česar je Grčijo prizadela prava naravna katastrofa. Sandra Brankovič.
Ameriški predsednik Donald Trump se je spet zapletel. Potem ko je na novinarski konferenci z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izjavil, da ne vidi razlogov, da bi bila Rusija odgovorna za vmešavanje v ameriške predsedniške volitve, je več kot en dan kasneje, po hudih kritikah, da bolj kot domačim obveščevalnim agencijam zaupa Rusiji, te svoje besede obrnil okrog. Menda je v resnici hotel reči ravno nasprotno od tistega, kar je rekel. Nekaj dni po koncu svetovnega prvenstva v nogometu, na katerem so naši sosedje z osvojenim drugim mestom dosegli zgodovinski uspeh, so mladi tajski nogometaši, ki so bili prejšnji teden rešeni iz jame, odšli iz bolnišnice. Avtorica: Špela Novak.
Prej kot so napovedovale prvotne pesimistične ocene, je reševalcem iz podzemne jame na severu Tajske uspelo rešiti celotno mladoletno nogometno ekipo in trenerja, ki so bili v temi ujeti več kot dva tedna. Slabih devet mesecev pred slovesom Združenega kraljestva iz Evropske unije sta britansko vlado zapustila ministra za brexit in zunanje zadeve. Združene države še naprej majejo trenutno svetovno ureditev, tudi tako, da na uvoz kitajskih izdelkov uvajajo nove in nove carinske dajatve. Medtem ko se je v Bruslju odvilo vrhunsko zasedanje Severnoatlantskega zavezništva, v dežela na južni strani Alp oklevanje – naj arbitražno godljo na sodišče Evropske unije pelje ta ali prihodnja vlada. Avtor: Luka Robida.
Bo spreminjanje migracijske politike Nemčije povzročilo domino učinek vzdolž balkanske migrantske poti? Na Tajskem pa se po srečnem odkritju vseh 12-ih tajskih dečkov in njihovega nogometnega trenerja živih in zdravih v nepoplavljenem delu jame na severu države, nadaljuje njihovo reševanje. Evropske oblasti so se končno odločile prisluhniti ljudem, ki jih moti dvakrat letno prestavljanje ure. Avtorica: Rajka Pervanje.
Projekt skupne Evrope je zaradi vse hujšega razkola glede politike do priseljevanja resno ogrožen. Tudi v Združenih državah Amerike Trumpova politika ločevanja migrantskih otrok od staršev buri duhove, protipriseljenska in protimuslimanska retorika pa spodbujata primerjave z zloglasnimi preteklimi časi. Skozi Labirinte sveta vas bo vodila Sandra Brankovič.
Preden se z otroki napotite v Združene države Amerike, se pozanimajte, kakšni so postopki, da vam vrnejo otroke, če vam jih na meji slučajno odvzamejo. Takšno opozorilo sicer zveni kot slaba šala, a je bila to, do nedavnega, resna nevarnost, zlasti za tiste, ki nimajo urejenih papirjev za bivanje v ZDA. Predsednik Trump je šele v sredo ukazal konec ločevanja otrok od staršev migrantov, ki je v Ameriki in svetu dvignilo toliko prahu. Podrobneje o tem govorimo v oddaji Labirinti sveta. V njih se obregnemo tudi ob vedno nove domislice evropskih politikov, s katerimi se želijo otresti beguncev. Pod drobnogled pa smo vzeli krhki dogovor med Skopjem in Atenami o novem imenu za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Avtor: Matej Šurc.
Veliko pričakovanj je bilo od dolgo napovedovanega, vmes celo odpovedanega srečanja ameriškega in severnokorejskega predsednika Donalda Trumpa in Kim Džong-Una. Pri oceni doseženega dogovora o jedrski razorožitvi – brez časovnih ciljev – pa moramo vendarle biti previdni. Prav tako je vprašljivo uresničevanje drugega prelomnega dogovora, sprejetega ta teden, to je med Atenami in Skopjem o imenu Makedonije – po novem Republike severne Makedonije. Avtorica: Špela Novak.
Je res energija tista, ki usmerja svetovne politične tokove? Kako je danes z našimi tradicionalnimi vezmi, s skupnimi vrednotami? Kaj je tisto, kar nas združuje? Ali še lahko govorimo o bratskih odnosih? Ali pa nas brate in sestre povezujejo naftne in plinovodne cevi? Če je tako, potem bosta Rusija in Avstrija kmalu sestri in morda je to povod, da na Dunaju nekoč pripravijo tudi srečanje med predsednikoma Trumpom in Putinom. O tem in še čem se bomo spraševali v tokratnih Labirintih sveta z voditeljem Marjanom Vešligajem.
Belgijo je pretresel teroristični napad, Italija pa se sooča s političnimi pretresi. Ni jasno, ali bosta liga in Gibanje petih zvezd poskušali ponovno sestaviti vlado, ali bo to oblikoval tehnični mandatar ali pa bo prišlo do predčasnih volitev. Politična kriza pa že negativno vpliva na že tako ne preveč vitalno italijansko gospodartvo. Pretres je bila tudi smrt ruskega novinarja Arkadija Babčenka, kritika Putinovega režima, in potem novica, da je živ, da je vse skupaj bila le akcija ukrajinske obveščevalne službe, umor Babčenka pa zaigran. Avtor: Tomaž Gerden.
Le dobra dva tedna pred napovedanim ameriško-severnokorejskim vrhom je Donald Trump odpovedal srečanje s Kim Đong Unom. Katera stran se je pogajala s figo v žepu, kdo je hotel uveljaviti svoj interes? Washington od Pyongyanga zahteva popolno jedrsko razorožitev. V oddaji tudi o vprašanju, ali so Evropski parlamentarci zadovoljni z odgovori prvega moža Facebooka Marka Zuckerberga, ki so ga zaradi spornih ravnanj njegovega socialnega omrežja poklicali na zagovor. Osvetlili smo tudi ameriški problem zasvojenosti s puškami in pištolami, kajti vnovičen strelski pokol, ki ga je mladoletnik zagrešil v Teksasu, sploh ni sprožil zahtev po strožji zakonodaji nadzora nad orožjem. Avtor: Matej Šurc.
Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju. Medtem je iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu. Avtorica: Rajka Pervanje.
Svetovna stabilnost se je v teh dneh nevarno zamajala po ameriškem umiku iz sporazuma z Iranom. Medtem ko se z vsega sveta vrstijo izrazi obžalovanja in zaskrbljenosti, Trumpovi odločitvi zadovoljno pritrjujejo v Izraelu in Savdski Arabiji. Bolje kaže odnosom med Washingtonom in Severno Korejo, potem ko so v Pjonjangu izpustili tri zaprte Američane. Ruski predsednik Putin je začel še en šestletni predsedniški mandat. Sprehodili pa se bomo tudi skozi zapletene labirinte italijanske politike, kjer je predsednik Mattarella zagrozil z novimi parlamentarnimi volitvami. Avtor: Blaž Ermenc.
Svet je nedeljiva celota in en dogodek lahko sproži vrsto drugih. Zaradi uspeha vladnih sil v državljanski vojni v Siriji, so se okrepili pritiski na Iran. Blizu je tudi Armenija, ki doživlja svojo verzijo obarvanih revolucij. Ali se lahko obudi tudi zamrznjen konflikt v Gorskem Karabahu? Kako varen je Balkan pred novim kupčkanjem velikih sil? Vse kaze da se Iran ne bo mogel izogniti novim sankcijam, tudi ce bi popustil glede jedrskegak sporazuma. Morda bi krizo lahko resevali v sodelovanju z Rusijo za kar pa bi bilo nujno vsesplosno izboljsanje njenih odnosov z Zahodom. Vabljeni v Labirinte sveta z Marjanom Vešligajem.
dnosi med Južno in Severno Korejo doživljajo otoplitev. Ali je možna tudi denuklearizacija korejskega polotoka? Ameriški predsednik Trump naj bi se maja ali junija sešel z raketarčkom, kot je še nedavno imenoval severnokorejskega diktatorja Kim Jong Una. Svoje grožnje je zdaj preusmeril proti Iranu. Kako uspešna bosta francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merklova v prepričevanju Trumpa pri številnih mednarodnih vprašanjih? Avtorica oddaje: Sandra Brankovič.
Ne da bi preiskovalci organizacije za prepoved kemičnega orožja opravili svoje delo in ugotovili, ali se je v sirski Dumi res zgodil napad s tovrstnim orožjem, so ZDA, Francija in Velika Britanija brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov izvedle usklajene napad na tarče, kjer naj bi režim sirskega samodržca Asada hranil in proizvajal kemično orožje. Zahodne zaveznice naj bi razpolagale z oprijemljivimi dokazi, potrditev so dobile tudi novinarske ekipe, ki so se prebile v Dumo, a nismo pozabili, s kakšno lahkotnostjo so o dokazih govorili pred napadi na režim Sadama Huseina. Na stari celini smo te dni poslušali načrte za teritorialno širitev Evropske unije ter velike ideje o prenovi Unije, s katerimi je postregel francoski predsednik, a so mu v Berlinu ponudili nekaj razmislekov o praktičnih ovirah. Luka Robida.
Stanje okoli Sirije in v tej uničeni državi je zelo napeto. Zahodne sile trdijo, da je sirski režim minulo soboto izvedel napad s kemičnim orožjem. Vlada diktatorja Baširja Al Asada in Rusija to zavračata. Svetovna zdravstvena organizacija je od partnerskih organizacij v Siriji dobila podatke, da je bilo približno 500 ranjenih ljudi izpostavljenih kemičnim strupom. Na Madžarskem pa je v nedeljo na parlamentarnih volitvah prepričljivo slavila stranka Fidesz dozdajšnjega premierja Viktorja Orbana. Ta politik bo zdaj imel kar dve tretjini sedežev v parlamentu. Nevladne organizacije na Madžarskem se bojijo, da bo Orbanova vlada sprejela še več ukrepov proti njihovemu delovanju. V Alžiji pa je v nesreči vojaškega letala umrlo več kot 250 ljudi. Avtor: Tomaž Gerden.
V trgovinski vojni bomo najslabše odnesli potrošniki, v informacijski vojni zaradi napada na agenta Skripala so številne vlade nekritično prevzele britansko mnenje, zaradi česar bi si lahko v prihodnosti zapravile ugled. V vojnah v Siriji in Jemnu umirajo civilisti, medtem ko velesile, ki podpirajo različne strani v vojnah, pozivajo k miru in kupujejo svoj dušni mir na donatorskih konferencah. Avtorica oddaje: Rajka Pervarnje.
Svet je po trgovinski podivjal še v diplomatsko vojno, potem ko se je Veliki Britaniji po napadu z živčnim strupom na dvojnega agenta Skripala in njegovo hčer pridružilo še dobra dva ducata držav, ki so izgnale ruske diplomate. Novo poglavje trgovanja s črnim zlatom se piše na energetski borzi v Šanghaju, kjer so v začetku tedna z nafto začeli trgovati v kitajskih juanih. Severnokorejski voditelj se je prav potiho odpravil na obisk h kitajskemu kolegu. Labirinti sveta pa nas tokrat peljejo tudi skozi Sibirijo, kjer se je v obsežnem požaru sproščeno družinsko druženje bliskovito spremenilo v pekel. Avtor: Luka Robida.
Ruski predsednik Vladimir Putin je s prepričljivo večino slavil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah in bo tako vodil Rusijo v še enem šestletnem mandatu. Opozicija je protestirala, iz tujine pa so prišle ocene, da Putinovi tekmeci niti niso imeli pravih možnosti, kajti ruske oblasti obvladujejo večino medijev, opozicija pa je stisnjena v kot. V Združenem kraljestvu in tudi drugje še vedno odmeva zastrupitev nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala. Na Kitajskem se je končal kongres ljudskih poslancev, ki je Ši Džinpinga izvolil za tako rekoč dosmrtnega voditelja te velike države. Svet pa se sprašuje o posledicah računalniškega programa, ki je izrabljal družabno omrežje Facebook. Avtor oddaje: Tomaž Gerden.
Za dve milijoninki oblasti. Kdo je prijazni mož, ki odkrit pogovor uvršča pred teologijo in usmiljenje pred moralo? Nemčija je po napornih in dolgotrajnih pogajanjih dobila novo vlado – staro kanclerko. Ameriški predsednik se je po seriji odpuščanj svojih sodelavcev lotil še zunanjega ministra in ga nadomestil z direktorjem CIE. Britanska premierka je za zastrupitev dvojnega ruskega agenta z nevarnim živčnim plinom obtožila Moskvo in s tem sprožila dolgotrajno britansko – rusko diplomatsko vojno. Labirinte pa bomo začeli z veliko osebnostjo, ki je pomembno zaznamovala zadnjih pet let v svetu. Kdo je ta mož, nam bo povedal avtor oddaje Matej Šurc.
Kar je bilo včeraj, danes ne velja več. Je politika splet naključij? Nas je lahko strah zaradi izjav voditeljev, ali pa je to del nastopaštva v politiki? Se bosta Donlad Trump in Kim Džong Un srečala, ker sta oba ekscentrična, ali pa za tem stoji dobro izdelana strategija, ki naj bi zbližala odnose med Washingtonom in Pekingom na račun Moskve? Odgovoro išče Marjan Vešligaj.
Javnost je šokiral umor slovaškega novinarja, ki je preiskoval zlorabo evropskih sredstev ter povezavo med vlado in italijansko mafijo na Slovaškem. Na kriminal in zlorabe niso imune niti človekoljubne organizacije, afera Oxfama na Haitiju je očitno le vrh ledene gore. Siriji naj bi pri izdelavi kemičnega orožja pomagala tudi Severna Koreja. Nemški okoljevarstveniki pa so dosegli pomembno zmago v boju proti onesnaževanju vplivne avtomobilske industrije. Več - Sandra Brankovič.
Na olimpijskih igrah odmeva nov dopinški škandal, žal s slovensko udeležbo. Po svetu pa odmeva tudi drugi škandal in sicer humanitarne organizacije Oxfam. Nekateri njeni predstavniki so namreč za njen denar najemali prostitutke. Kosovo je praznovalo deseto obletnico samostojnosti, ki ji Srbija še vedno nasprotuje. V Italiji in na Madžarskem pa se pripravljajo na parlamentarne volitve. Na münchenskem varnostnem forumu pa je prišlo do hudega, sicer pričakovanega, spora med Izraelom in Iranom. V tej državi se je žal zrušilo potniško letalo. Preživelih ni. Avtor: Tomaž Gerden.
Tudi tokrat lahko ob izteku tedna prisluhnete odzvenu nekaterih dogodkov iz sveta. Deset let po razglasitvi samostojnosti Kosova so v Prištini dobili slovensko podporo kosovski zunanjepolitični prioriteti, to je približevanju evroatlantskim integracijam. Predsednika Srbije in Hrvaške sta opravila mučno srečanje, njun pogled v svetlejšo skupno prihodnost namreč meglijo številna nerešena vprašanja, ki se vlečejo vse od razpada nekdanje skupne države. Od takrat pa – torej že več kot dve desetletji in pol – se vleče tudi vprašanje nedorečene meje med Slovenijo in Hrvaško. V Labirintih sveta bodo zavili tudi ven iz naše bližnje soseske. Avtor: Luka Robida.
V Nemčiji končno dosegli dogovor o veliki koaliciji. Na Poljskem odmeva sporni zakon o holokavstu, EU pa ima novo strategijo za Zahodni Balkan. Nemški konzervativci in socialdemokrati so po več kot štirih mesecih od volitev dosegli dogovor o veliki koaliciji. Poljski predsednik je podpisal sporni zakon o holokavstu, ki predvideva kazni za tiste, ki bi govorili o sodelovanju poljskih oblasti pri preganjanju Judov. Evropska unija je predstavila novo strategijo za Zahodni Balkan, tudi na podlagi izkušenj s Slovenijo in Hrvaško. Avtorica: Špela Novak.
Kaj imajo skupnega Rusija, obe Koreji in Slovenija? Te države tarejo težave z nacionalno zastavo na bližajočih se zimskih Olimpijskih igrah v Pjongčangu. Pod drobnogledom je kongresni nastop Donalda Trumpa, ki je sicer odstopal od njegove surove retorike, je pa predsednik precej enostransko ocenil razmere v ZDA. V ospredju sta krizni žarišči, v kateri so vpleteni Američani. V Afganistanu je zaznati vse večji vpliv talibanov, turška vojska pa je nedavno na severozahodu Sirije sprožila ofenzivo proti sirskim Kurdom, sicer ameriškim zaveznikom v boju proti Islamski državi. Avtor: Matej Šurc.
Slovenija ima samostojno zunanjo politiko,« smo slišali od zunanjega ministra Karla Erjavca, in sicer v zvezi s priznanjem Palestine. Medtem ko Evropska unija govori o mirovnem procesu, katerega cilj sta dve državi z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh, pa Združene države Jeruzalem tudi uradno priznavajo kot prestolnico Izraela. To je med svojim obiskom v tej državi večkrat ponovil ameriški podpredsednik Mike Pence. V Labirintih sveta tudi o novih ameriških protekcionističnih ukrepih in o novem napovedanem krčenju amazonskega pragozda v Peruju, kot posmeh besedam papeža, ki je med svojim obiskom te države opozoril tudi na ta problem. Več pa Špela Novak.
Prebivalce Havajev je razburil lažni alarm, da jim grozi balistična raketa. So lažna tudi sporočila, ki si jih v svet pošiljata Kim Džong Un in Donald Trump? Je neresnična tudi izjava papeža Frančiška o nevarnosti jedrske vojne? V to so gotovo prepričani športniki obeh Korej, ki bodo na olimpijskih igrah nastopali za skupno reprezentanco. Pri tem bodo imeli prepričljivo podporo velike večine prebivalstva polotoka. Kako pa je s podporo politikom, korejskim, ameriškim, balkanskim, ali imajo podporo za rožljanje z orožjem? O tem v tokratnih Labirintih sveta z Marjanom Vešligajem.
Severna Koreja je manj kot mesec dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji svoji južni sosedi ponudila roko sprave. Precej sta se rokovala tudi Xi Jinping in Emmanuel Macron, ko je slednji obiskal Kitajsko. S to državo je Francija sklenila številne posle. V Nemčiji še vedno sestavljajo vladno koalicijo. Svet pa so zajele različne vremenske ujme, verjetno tudi zaradi posledic podnebnih sprememb. Avtor: Tomaž Gerden.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ob koncu leta je papež Frančišek na božični dan opomnil ljudi na trpljenje otrok in migrantov. Angleška in škotska kraljica Elizabeta II. se je v svoji poslanici spomnila na teroristične napade. Žal se je eden zgodil tik pred koncem leta v afganistanski prestolnici Kabul. V eksplozijah je umrlo več kot 40 mladih ljudi. V Peruju pa je nemirno zaradi sumljive pomilostitve nekdanjega predsednika, obtoženega hudih kršitev človekovih pravic. Avtor: Tomaž Gerden.
Kdo ve, kaj sta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške zaželela drug drugemu ob koncu srečanja v Zagrebu? Vesele praznike, mir z vami, mir v Piranskem zalivu? Se še spominjamo, kakšne so bile praznične želje pred 27 leti? Seveda se spominjamo, kako so se te pozneje uresničile. S slovesnostjo v Haagu je vrata zaprlo sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar pa ne pomeni tudi mirnega spanca za vse, ki so se izognili roki pravici. Bo Katalonija nadaljevala svoja osamosvojitvena dejanja, bo priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela poglobilo nezaupanje med Evropo in Združenimi državami Amerike? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta z Marjanom Vešligajem.
