Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.
Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.
Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.
Atentat na nekdanjega ameriškega predsednika in kandidata Republikanske stranke Donalda Trumpa je osupnil ameriško in tudi svetovno javnost. Trump jo je odnesel z manjšo rano na uhlju, žal je 20-letni atentator ubil udeleženca shoda in ranil še dva. Iz ZDA in sveta prihajajo pozivi proti nasilju v političnem boju, Donald Trump pa je še bolj napredoval v predsedniški tekmi in na republikanski konvenciji tudi postal uradni kandidat svoje stranke. Žal pozivov h koncu napadov izraelske vojske na Gazo in izpustitvi talcev ne slišijo tisti, ki so vpleteni v ta spopad. Tudi ta teden so tam v napadih izraelske vojske bile številne civilne žrtve.
Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.
Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.
Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev.
Po uspehu skrajne desnice pred nedeljskim drugim krogom predčasnih volitvah v Franciji levo zavezništvo in sredinski tabor taktično umikata tretjeuvrščene kandidate. Bo to dovolj za ustavitev pohoda protipriseljenskega in evroskeptičnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen na oblast? Je napočil čas za sklenitev premirja v Ukrajini? Madžarski predsednik Viktor Orban je dan po prevzemu vodenja Sveta EU nenapovedano obiskal Kijev.
Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.
Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.
Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo.
Severna Amerika, Mehika, deli Azije in Sredozemlja so v primežu zelo močne vročine, zaradi česar je umrlo že več sto ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da bodo nadpovprečno visoke temperature postale nekaj običajnega. Kljub temu je svetovna poraba fosilnih goriv lani dosegla rekordno raven. Zahodne države pa je v iztekajočem se tednu vznemirila predvsem sklenitev strateškega pakta med Rusijo in Severno Korejo.
Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta.
Evropski volivci so se odločili za desnico. Zato, ker so sebični do migrantov ali ker si želijo miru? Ali še vemo, kaj je v politiki desno in kaj levo? Ali pojma še vedno pomenita isto kot pred desetletji? Jen Stoltenberg je še v torek dejal, da je podpora Ukrajini dolžnost vsake članice Nata. Že naslednji dan je mnenje prilagodil drugačnemu stališču Madžarske. O razpokah med zavezniki ne govorimo več po tihem. Čas je za razmislek in pogovor o tem, kam nas vodijo evropske poti in stranpoti? O vsem tem v Labirintih sveta.
Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.
Španija, Norveška in Irska so na jezo Izraela priznale državo Palestino; kmalu naj bi se jim pridružila tudi Slovenija. Izraelska vojska medtem kljub jasni odločitvi Meddržavnega sodišča nadaljuje napade na prenaseljeno palestinsko mesto Rafa. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o težkih časih za Ukrajino ter o izidu sojenja nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s sumljivim poplačilom pornografski igralki.
V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.
V ospredju svetovnih dogodkov ostaja vojna v Gazi in njene daljnosežne posledice. Z njo so tako ali drugače povezane vse osrednje zgodbe tega tedna: priporni nalogi mednarodnega kazenskega sodišča, napoved, da bodo tri evropske države priznale Palestino pa tudi smrt iranskega predsednika v helikopterski nesreči. Evropa se pospešeno pripravlja na volitve, te pa bodo le mesec dni kasneje izvedli tudi v Združenem kraljestvu.
Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.
Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.
Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.
Svet, še posebej seveda prebivalci Gaze, tesnobno čaka na sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Številni na različnih demonstracijah opozarjajo, da je dovolj trpljenja v Gazi in zahtevajo izpustitev talcev. Tak sporazum poskuša doseči tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki obiskuje države Bližnjega vzhoda. V Evropski uniji pa se zaostruje predvolilna kampanja za Evropski parlament tudi glede zelenega prehoda.
Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.
Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.
Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.
Bližnjevzhodni konflikt je z iranskim napadom na Izrael dobil novo, še nevarnejšo dimenzijo. Svetovna diplomacija si še vedno prizadeva za umiritev napetosti. Po mnenju več evropskih držav, tudi Slovenije, bi priznanje države Palestine pospešilo iskanje miru v tej eksplozivni regiji. Medtem so v naši neposredni soseščini volivci vnovič največjo podporo namenili stranki HDZ zdajšnjega premirja Plenkovića.
Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.
Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.
Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?
Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?
Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?
Kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o nujnosti prekinitve spopadov v Gazi med ramazanom, se napadi izraelske vojske nadaljujejo. Tudi v Washingtonu, ki je doslej z vetom zavračal podobne resolucije, je vse manj razumevanja glede ustreznosti pristopov izraelskega premiera. Moskvo je minuli konec tedna pretresel terorizem. Odgovornost zanj je prevzela teroristična skupina Islamska država, Kremelj riše povezave z Ukrajino in Zahodom. Slovenija se v teh dneh spominja vstopa v NATO. Smo po dvajsetih letih bolj in varni, kot bi bili zunaj zavezništva?
Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.
Ob prizorih iz Gaze je nemogoče ostati ravnodušen. Ljudje tam umirajo zaradi raket, ozdravljivih bolezni in podhranjenosti. Na Haitiju ni dosti bolje, oblast prevzemajo oborožene tolpe, navadni ljudje pa lahko izbirajo med tem, da se jim pridružijo, se proti njim borijo ali pa poskusijo to brezvladje zapustiti. Vladimir Putin je ob rekordni udeležbi in z rekordno prednostjo še petič postal ruski predsednik, ukrajinske zaveznice pa vse bolj spoznavajo, kako globoko so udeležene v vojno. Ob vseh slabih novicah in nesreči gre očitno najbolje Fincem, ki so še sedmo leto zapored najsrečnejši narod na svetu.
V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.
V Gazi še vedno ni premirja, čeprav so upali, da bo napočil na začetku muslimanskega posta ramazana v nedeljo zvečer. Izraelski napadi ne prenehajo, v Gazo pa prihaja dosti premalo pomoči. Ukrajino je razburila papeževa izjava, sicer nekako izvzeta iz konteksta, o potrebnosti pogajanj. Tudi Rusija tu ne popušča, še posebno pred predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem so velik vzpon dosegli desničarski populisti. V Združenih državah Amerike pa je zdaj jasno, da se bosta na predsedniških volitvah pomerila sedanji in nekdanji predsednik. Joe Biden je namreč zbral dovolj glasov na volitvah v Demokratski stranki, Donald Trup pa v Republikanski.
Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.
Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.
Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.
Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.
Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.
Medtem ko svet bolj ali manj le jezno opazuje, Izrael še naprej udriha po Gazi. 30 tisoč mrtvih in večina poseljenega območja zravnana z zemljo so dosedanje posledice ofenzive. Napoveduje pa še napad na Rafo, ki je še edino zatočišče več kot milijonu Palestincem. Že dve leti traja vojna v Ukrajini. Razmere pa se ne na eni ne na drugi fronti ne bližajo umiritvi, pač pa ravno nasprotno – vse več je svaril pred nevarnostjo širjenja konflikta. In medtem ko rožljamo z orožjem, se svet še naprej pregreva.
Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.
Prebivalce Gaze najhujše šele čaka, če bo izraelski premier Benjamin Netanjahu uresničil napovedi o kopenski operaciji v Rafi, kjer se gnete skoraj milijon in pol razseljenih Palestincev. Izrael pritiska na Združene narode, naj zagotovi preselitev ljudi iz Rafe. Medtem ko najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat v Združenih državah Amerike Donald Trump žuga neplačnicam v zvezi Nato, se ruski predsednik Vladimir Putin ogreva bolj za Bidna kot Trumpa v Beli hiši.
Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.
Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.
Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.
Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.
Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.
Medtem ko je svetovna elita v Davosu razpravljala o urejanju sveta, je organizacija Oxfam izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se – kljub pandemiji, kljub vojnam in kljub gospodarskim krizam – bogastvo bogatih strmo povečuje. Na drugi strani so množice ne le nižjega, pač pa tudi srednjega sloja, pri katerih ti podatki kažejo ravno obratno. Tudi zato mnogi zahtevajo spremembe sistema, ki poleg vse večjih neenakosti povzroča tudi okoljsko krizo in krizo zagotovitve zadostnih virov.
Medtem ko je svetovna elita v Davosu razpravljala o urejanju sveta, je organizacija Oxfam izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se – kljub pandemiji, kljub vojnam in kljub gospodarskim krizam – bogastvo bogatih strmo povečuje. Na drugi strani so množice ne le nižjega, pač pa tudi srednjega sloja, pri katerih ti podatki kažejo ravno obratno. Tudi zato mnogi zahtevajo spremembe sistema, ki poleg vse večjih neenakosti povzroča tudi okoljsko krizo in krizo zagotovitve zadostnih virov.
Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.
Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.
V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.
V Sveti deželi ob božiču ni bilo prazničnega vzdušja, nasilje se nadaljuje. V Ukrajini so preživeli že drugi vojni božič, tudi tam miru še ni videti. V odročni kazenski koloniji v Sibiriji so vendarle našli ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega. V Labirintih sveta bomo govorili tudi o množičnih protestih v Srbiji. Opozicija sporoča oblastem v Beogradu, da ne namerava kar tako sprejeti rezultata volitev.
Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.
Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.
Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.
Države ne najdejo rešitve za končanje vojne v Ukrajini in trpljenje Palestincev v Gazi, je pa na podnebni konferenci v Dubaju vendarle nastal kompromis, ki so ga podprle tako podpornice opuščanja fosilnih goriv kot največje proizvajalke nafte in plina.
Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.
Konec začasnega premirja med Izraelom in Hamasom je prinesel nadaljevanje kopenske operacije izraelske vojske. Ta se je preusmerila proti jugu enklave in še bolj stisnila v kot tamkajšnje prebivalstvo. Število žrtev se povečuje, razmere se iz katastrofalnih spreminjajo v apokaliptične, Svetovna zdravstvena organizacija svari, da bi širjenje bolezni lahko v prihodnje zahtevalo še več žrtev kot vojna. V tokratni oddaji tudi o notranjih bojih v Ukrajini in pešanju zahodne podpore tej državi ter o venezuelski želji po priključitvi večjega dela sosednje Gvajane.
Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.
Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.
Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.
Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.
Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.
Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.
Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.
Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.
Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.
Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.
Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.
Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.
Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.
Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.
V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.
V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.
Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.
Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.
Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.
Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.
»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.
»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.
Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..
Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.