Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.
Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.
Predvajamo posnetke s koncerta Bamberških simfonikov, ki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingensko poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil mednarodno priznani violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944 z vzdevkom 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.
Predvajamo posnetke s koncerta Bamberških simfonikov, ki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingensko poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil mednarodno priznani violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944 z vzdevkom 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.
Predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pod vodstvom Martina Frösta nastopil 10. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA švedskega skladatelja mlajše generacije Jacoba Mühlrada (1991), ki je našel navdih za novo skladbo v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
Predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pod vodstvom Martina Frösta nastopil 10. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA švedskega skladatelja mlajše generacije Jacoba Mühlrada (1991), ki je našel navdih za novo skladbo v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
Na sporedu Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna in Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa. Deli so 14. marca letos v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu izvedli člani Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom Jukka-Pekka Sarasteja. Solist v Mendelssohnovem Violinskem koncertu je bil ameriški violinist Randall Goosby. 27-letni Goosby je leta 2022 postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, ki jo vsako leto prejme pet izjemnih glasbenikov instrumentalistov. Še nekaj let prej, leta 2018, je postal prvonagrajenec mednarodnih avdicij, ki jih v New Yorku prireja umetniško združenje Young Concert Artists. Omenimo pa tudi, da igra na violino z vzdevkom »ex-Strauss«, ki jo je leta 1708 izdelal mojster Antonio Stradivari, na posodo pa mu jo je zaupala korejska kulturna fundacija Samsung.
Na sporedu Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna in Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa. Deli so 14. marca letos v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu izvedli člani Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom Jukka-Pekka Sarasteja. Solist v Mendelssohnovem Violinskem koncertu je bil ameriški violinist Randall Goosby. 27-letni Goosby je leta 2022 postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, ki jo vsako leto prejme pet izjemnih glasbenikov instrumentalistov. Še nekaj let prej, leta 2018, je postal prvonagrajenec mednarodnih avdicij, ki jih v New Yorku prireja umetniško združenje Young Concert Artists. Omenimo pa tudi, da igra na violino z vzdevkom »ex-Strauss«, ki jo je leta 1708 izdelal mojster Antonio Stradivari, na posodo pa mu jo je zaupala korejska kulturna fundacija Samsung.