Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Avtor: Mihael Kozjek
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
Gustav Mahler nas v zadnjem, najdaljšem stavku svoje Simfonije št. 2 v c-molu, ‘Vstajenje’ sooči z vprašanji posmrtnega življenja z besedami “In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?” Njegov zapis opisuje apokalipso, pa tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala: “Umrl bom, da lahko živim!” Monumentalno Mahlerjevo partituro so 4. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil ugledni britanski dirigent Daniel Harding.
Gustav Mahler nas v zadnjem, najdaljšem stavku svoje Simfonije št. 2 v c-molu, ‘Vstajenje’ sooči z vprašanji posmrtnega življenja z besedami “In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?” Njegov zapis opisuje apokalipso, pa tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala: “Umrl bom, da lahko živim!” Monumentalno Mahlerjevo partituro so 4. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil ugledni britanski dirigent Daniel Harding.
Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 7. julija letos nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu v sklopu niza poletnih koncertov BankGiro Loterija vodil ameriški dirigent Roderick Cox. Najprej je zvenela orkestrska uvertura Šola za obrekovanje Samuela Barberja. Sledil je Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je kot solistka predstavila mlada francoska pianistka albanskega rodu Marie-Ange Nguci, ki je oktobra lani nastopila tudi v Cankarjevem domu z Orkestrom Slovenske filharmonije, koncert pa je zaokrožila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, 'Eroica' Ludwiga van Beethovna.
Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 7. julija letos nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu v sklopu niza poletnih koncertov BankGiro Loterija vodil ameriški dirigent Roderick Cox. Najprej je zvenela orkestrska uvertura Šola za obrekovanje Samuela Barberja. Sledil je Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je kot solistka predstavila mlada francoska pianistka albanskega rodu Marie-Ange Nguci, ki je oktobra lani nastopila tudi v Cankarjevem domu z Orkestrom Slovenske filharmonije, koncert pa je zaokrožila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, 'Eroica' Ludwiga van Beethovna.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pred slabim mesecem dni – 7. septembra – nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu na sklepnem koncertu Festivala Baltsko morje. Glasbenike je vodil priznani finski dirigent Esa-Pekka Salonen, glavni dirigent Pariškega orkestra, pa tudi zaslužni dirigent orkestra Philharmonia iz Londona, losangeleških filharmonikov in simfonikov Švedskega radia. V uvodu je zvenela skladba z naslovom Flügel (Krila, 2020) sodobne švedske glasbene ustvarjalke Lise Streich. Sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa z litovsko sopranistko armenskih korenin Asmik Grigorian v vlogi solistke, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična' Antona Brucknerja.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pred slabim mesecem dni – 7. septembra – nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu na sklepnem koncertu Festivala Baltsko morje. Glasbenike je vodil priznani finski dirigent Esa-Pekka Salonen, glavni dirigent Pariškega orkestra, pa tudi zaslužni dirigent orkestra Philharmonia iz Londona, losangeleških filharmonikov in simfonikov Švedskega radia. V uvodu je zvenela skladba z naslovom Flügel (Krila, 2020) sodobne švedske glasbene ustvarjalke Lise Streich. Sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa z litovsko sopranistko armenskih korenin Asmik Grigorian v vlogi solistke, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična' Antona Brucknerja.