Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Avtor: Mihael Kozjek
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, ki je 21. junija letos nastopil v svoji matični dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Zasedbo je na koncertu vodil danski dirigent Nikolaj Szeps-Znaider, kot solist se je v Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 1 v C-duru, op. 15 predstavil poljski pianist Piotr Anderszewski, koncertantno delo pa sta uokvirili še kratka skladba uverturne narave z naslovom Subito con forza (Nenadoma z močjo) sodobne južnokorejske skladateljice Unsuk Čin in Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.
Predvajamo posnetke s koncerta Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, ki je 21. junija letos nastopil v svoji matični dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Zasedbo je na koncertu vodil danski dirigent Nikolaj Szeps-Znaider, kot solist se je v Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 1 v C-duru, op. 15 predstavil poljski pianist Piotr Anderszewski, koncertantno delo pa sta uokvirili še kratka skladba uverturne narave z naslovom Subito con forza (Nenadoma z močjo) sodobne južnokorejske skladateljice Unsuk Čin in Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.
Vespro della Beata Vergine – Večernice blažene Device oziroma Marijine večernice Claudia Monteverdija so izredno obsežno vokalno-instrumentalno delo, eno najpomembnejših na področju vokalne glasbe zgodnjega 17. stoletja. Desetega novembra lani so jih v Dvořákovi dvorani v Rudolfinumu v Pragi izvedli člani dveh praških glasbenih ansamblov – baročnega orkestra Collegium 1704 in vokalnega ansambla Collegium Vocale 1704. V mednarodnem prostoru uveljavljeni glasbeni zasedbi je vodil njun ustanovitelj, priznani češki dirigent Václav Luks. Monteverdi je delo za vokalne soliste, zbor, instrumentalni ansambel in basso continuo pisal v obdobju, ko je še služboval na dvoru vojvode Gonzaga v Mantovi. Objavil ga je leta 1610 v Benetkah, skupaj z mašo in nekaterimi drugimi sakralnimi deli, z naslovom Maša za najsvetejšo Devico za šest glasov in Večernice za nekaj glasov. V njem so posamezni sakralnimi spevi, primerni za kapele in knežje sobane. Posvetil jih je papežu Pavlu V. in v njih med drugimi uglasbil besedila večernic na marijanske praznike. Kot celota so izjemno glasbeno delo, za obdobje nastanka neponovljivo v bogastvu izraza, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z opero Orfej kot Monteverdijevim temeljnim prispevkom na področju operne glasbe.
Vespro della Beata Vergine – Večernice blažene Device oziroma Marijine večernice Claudia Monteverdija so izredno obsežno vokalno-instrumentalno delo, eno najpomembnejših na področju vokalne glasbe zgodnjega 17. stoletja. Desetega novembra lani so jih v Dvořákovi dvorani v Rudolfinumu v Pragi izvedli člani dveh praških glasbenih ansamblov – baročnega orkestra Collegium 1704 in vokalnega ansambla Collegium Vocale 1704. V mednarodnem prostoru uveljavljeni glasbeni zasedbi je vodil njun ustanovitelj, priznani češki dirigent Václav Luks. Monteverdi je delo za vokalne soliste, zbor, instrumentalni ansambel in basso continuo pisal v obdobju, ko je še služboval na dvoru vojvode Gonzaga v Mantovi. Objavil ga je leta 1610 v Benetkah, skupaj z mašo in nekaterimi drugimi sakralnimi deli, z naslovom Maša za najsvetejšo Devico za šest glasov in Večernice za nekaj glasov. V njem so posamezni sakralnimi spevi, primerni za kapele in knežje sobane. Posvetil jih je papežu Pavlu V. in v njih med drugimi uglasbil besedila večernic na marijanske praznike. Kot celota so izjemno glasbeno delo, za obdobje nastanka neponovljivo v bogastvu izraza, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z opero Orfej kot Monteverdijevim temeljnim prispevkom na področju operne glasbe.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 14. marca letos v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Tam so člani Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom Jukka-Pekka Sarasteja izvedli Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna z violinistom Randallom Goosbyjem v solistični vlogi in Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa. Danes 28-letni Goosby je pred dvema letoma postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, ki jo vsako leto prejme pet izjemnih glasbenikov instrumentalistov. Še nekaj let prej, leta 2018, je postal prvonagrajenec mednarodnih avdicij, ki jih v New Yorku prireja umetniško združenje Young Concert Artists. Omenimo pa tudi, da igra na violino z vzdevkom »eksstrauss«, ki jo je leta 1708 izdelal mojster Antonio Stradivari, na posodo pa mu jo je zaupala korejska kulturna fundacija Samsung.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 14. marca letos v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu. Tam so člani Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom Jukka-Pekka Sarasteja izvedli Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna z violinistom Randallom Goosbyjem v solistični vlogi in Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa. Danes 28-letni Goosby je pred dvema letoma postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, ki jo vsako leto prejme pet izjemnih glasbenikov instrumentalistov. Še nekaj let prej, leta 2018, je postal prvonagrajenec mednarodnih avdicij, ki jih v New Yorku prireja umetniško združenje Young Concert Artists. Omenimo pa tudi, da igra na violino z vzdevkom »eksstrauss«, ki jo je leta 1708 izdelal mojster Antonio Stradivari, na posodo pa mu jo je zaupala korejska kulturna fundacija Samsung.
Predvajamo posnetke s koncerta komorne glasbe, ki je bil 18. julija letos v avditoriju Paua Casalsa v mestu El Vendrell v katalonski provinci Tarragona. Koncert je bil del tamkajšnjega mednarodnega poletnega glasbenega festivala Paua Casalsa, na njem pa so nastopili solisti Festivalskega orkestra. Na sporedu Schubertov Klavirski trio v Es-duru, D. 897 ‘Nokturno’, Godalni kvartet št. 1 v a-molu, op. 41/1 Roberta Schumanna, pri izvedbi katerega je sodelovala tudi slovenska violončelistka Ema Krečič, in Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.
Predvajamo posnetke s koncerta komorne glasbe, ki je bil 18. julija letos v avditoriju Paua Casalsa v mestu El Vendrell v katalonski provinci Tarragona. Koncert je bil del tamkajšnjega mednarodnega poletnega glasbenega festivala Paua Casalsa, na njem pa so nastopili solisti Festivalskega orkestra. Na sporedu Schubertov Klavirski trio v Es-duru, D. 897 ‘Nokturno’, Godalni kvartet št. 1 v a-molu, op. 41/1 Roberta Schumanna, pri izvedbi katerega je sodelovala tudi slovenska violončelistka Ema Krečič, in Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.