Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Avtor: Mihael Kozjek
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Nemški simfonični orkester iz Berlina je 27. junija lani v dvorani Berlinske filharmonije izvedel Uganke in igre za sopran in orkester iz opere Alica v čudežni deželi (2007) uspešne južnokorejske skladateljice Unsuk Chin ter Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Osrednja solistka večera je bila sopranistka Hanna-Elisabeth Müller. Dirigent je bil Cornelius Meister. Unsuk Chin od leta 1988 naprej prebiva v Berlinu. Že kot otrok je razvila močno naklonjenost do abstraktnega, nadrealističnega sveta misli. "V mojih sanjah," je v nekem intervjuju izjavila skladateljica, "v mojem sanjskem svetu, bogatem s svetlobo in barvami, so fizikalni zakoni in logične rešitve obrnjeni na glavo. Vizije mojih sanj so zame precej bolj eksistencialna izkušnja kot tisto, kar doživljam v vsakdanjem življenju. Oblikujejo mojo osebnost in so največje veselje mojega življenja." Leta 2007 je končno napočil čas za njeno prvo opero in 30. junija tega leta so v Bavarski državni operi v Münchnu pod taktirko Kenta Nagana premierno izvedli opero Alica v čudežni deželi po istoimenskem fantazijskem romanu in zgodbi Alica v ogledalu. Med ustvarjanjem te glasbe je Unsuk Chin odkrila, da je za odrsko delo našla glasbeni jezik, ki ji prej ni bil znan in je po njenih besedah precej podoben Mahlerjevemu v njegovi 4. simfoniji.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je 27. junija lani v dvorani Berlinske filharmonije izvedel Uganke in igre za sopran in orkester iz opere Alica v čudežni deželi (2007) uspešne južnokorejske skladateljice Unsuk Chin ter Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Osrednja solistka večera je bila sopranistka Hanna-Elisabeth Müller. Dirigent je bil Cornelius Meister. Unsuk Chin od leta 1988 naprej prebiva v Berlinu. Že kot otrok je razvila močno naklonjenost do abstraktnega, nadrealističnega sveta misli. "V mojih sanjah," je v nekem intervjuju izjavila skladateljica, "v mojem sanjskem svetu, bogatem s svetlobo in barvami, so fizikalni zakoni in logične rešitve obrnjeni na glavo. Vizije mojih sanj so zame precej bolj eksistencialna izkušnja kot tisto, kar doživljam v vsakdanjem življenju. Oblikujejo mojo osebnost in so največje veselje mojega življenja." Leta 2007 je končno napočil čas za njeno prvo opero in 30. junija tega leta so v Bavarski državni operi v Münchnu pod taktirko Kenta Nagana premierno izvedli opero Alica v čudežni deželi po istoimenskem fantazijskem romanu in zgodbi Alica v ogledalu. Med ustvarjanjem te glasbe je Unsuk Chin odkrila, da je za odrsko delo našla glasbeni jezik, ki ji prej ni bil znan in je po njenih besedah precej podoben Mahlerjevemu v njegovi 4. simfoniji.