Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Avtor: Mihael Kozjek
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.