Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Avtor: Miha Šalehar
Zadnji Toplovod je prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo.
Zadnji Toplovod je prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo.
V zadnjem Toplovodu pred čisto čisto zadnjim Toplovodom verjetno nima smisla razpravljati o konoplji, evtanaziji ali evropskih volitvah. Pa dajmo o koncu. Ker je blizu in neizogiben. Kakšne so vaše predstave o tem, kaj se zgodi, ko se naše življenje konča? Še bolj pa nas bo zanimalo, kako naše oziroma vaše predstave o koncu življenja vplivajo na življenje samo. Ali kje opazite zanimiv vzorec? Kako naše predstave o smrti in posmrtnem vplivajo na življenje?
V zadnjem Toplovodu pred čisto čisto zadnjim Toplovodom verjetno nima smisla razpravljati o konoplji, evtanaziji ali evropskih volitvah. Pa dajmo o koncu. Ker je blizu in neizogiben. Kakšne so vaše predstave o tem, kaj se zgodi, ko se naše življenje konča? Še bolj pa nas bo zanimalo, kako naše oziroma vaše predstave o koncu življenja vplivajo na življenje samo. Ali kje opazite zanimiv vzorec? Kako naše predstave o smrti in posmrtnem vplivajo na življenje?
Korupcija je najbrž največji problem naše države. Skupno javno bogastvo najeda poniglavi zasebni pohlep na vseh ravneh: v zdravstvu, šolstvu, gradnji državne infrastrukture, po mestih in vaseh. Žal je prijateljska delitev javnega denarja še vedno najpomembnejša gospodarska panoga domovine. Vlade, leve in desne, pa pišejo zakone, ki veljajo za malega človeka, velikih rib pa se ne dotaknejo. Kako bi se korupcije lotili vi?
Korupcija je najbrž največji problem naše države. Skupno javno bogastvo najeda poniglavi zasebni pohlep na vseh ravneh: v zdravstvu, šolstvu, gradnji državne infrastrukture, po mestih in vaseh. Žal je prijateljska delitev javnega denarja še vedno najpomembnejša gospodarska panoga domovine. Vlade, leve in desne, pa pišejo zakone, ki veljajo za malega človeka, velikih rib pa se ne dotaknejo. Kako bi se korupcije lotili vi?
Prvič v zgodovini smo v trenutku, ko ima evropski prvak v kanuju na divjih vodah manjše bicepse od tistih, ki mu ploskajo s kavča; mlada dekleta pa si ustnice spreminjajo v račje kljune. Kako razumeti novo estetiko telesa in telesnega? Od kod prihaja?
Prvič v zgodovini smo v trenutku, ko ima evropski prvak v kanuju na divjih vodah manjše bicepse od tistih, ki mu ploskajo s kavča; mlada dekleta pa si ustnice spreminjajo v račje kljune. Kako razumeti novo estetiko telesa in telesnega? Od kod prihaja?
Ste se kdaj spraševali, zakaj se vsi moderni družbeni sistemi končajo podobno? Oblast in moč/moč in oblast obtičita v rokah majhnega odstotka ljudi s (pre)velikim vplivom, ki si bolj ali manj transparentno, vedno brutalno pokroviteljsko, največkrat kar v imenu demokracije in prostega trga, podjarmijo družbene podsisteme: zakonodajo, medije, represivne organe, vojsko, sodstvo, ekonomijo ..., skratka vse, kar ustvarja naš skupni prostor. Lokalno in globalno. Tik pred koncem Toplovoda (in demokracije) se sprašujemo: Ali je res tako samoumevno, da so škarje in platno v rokah peščice? Je mogoče bivati drugače? Je anarhija res samo psovka?
Ste se kdaj spraševali, zakaj se vsi moderni družbeni sistemi končajo podobno? Oblast in moč/moč in oblast obtičita v rokah majhnega odstotka ljudi s (pre)velikim vplivom, ki si bolj ali manj transparentno, vedno brutalno pokroviteljsko, največkrat kar v imenu demokracije in prostega trga, podjarmijo družbene podsisteme: zakonodajo, medije, represivne organe, vojsko, sodstvo, ekonomijo ..., skratka vse, kar ustvarja naš skupni prostor. Lokalno in globalno. Tik pred koncem Toplovoda (in demokracije) se sprašujemo: Ali je res tako samoumevno, da so škarje in platno v rokah peščice? Je mogoče bivati drugače? Je anarhija res samo psovka?
Kdo določa, kaj je prav in kaj narobe? Je to država, ki narobe in prav regulira skozi niz pravil in norm? Imamo moralo vtkano v DNK? Jo določa kultura? Ali izvira iz narave? Morda iz oziroma od boga? Ali pa so norme in z njimi predstave o tem, kaj je dobro ali slabo, prav in narobe, le posledica korporativnih interesov in so lahko kar koli? Kaj vi menite?
Kdo določa, kaj je prav in kaj narobe? Je to država, ki narobe in prav regulira skozi niz pravil in norm? Imamo moralo vtkano v DNK? Jo določa kultura? Ali izvira iz narave? Morda iz oziroma od boga? Ali pa so norme in z njimi predstave o tem, kaj je dobro ali slabo, prav in narobe, le posledica korporativnih interesov in so lahko kar koli? Kaj vi menite?
Kakšna bo prihodnost dela v času, ki prihaja, ko bodo človeške roke in možgani odveč? Kaj bo v naših življenjih nadomestilo delo, če ga bomo lahko vedno manj prodali delodajalcem? S čim bodo v obdobju, ko bo delo prišlo iz mode, tisti, ki imajo moč, nadzorovali ljudi?
Kakšna bo prihodnost dela v času, ki prihaja, ko bodo človeške roke in možgani odveč? Kaj bo v naših življenjih nadomestilo delo, če ga bomo lahko vedno manj prodali delodajalcem? S čim bodo v obdobju, ko bo delo prišlo iz mode, tisti, ki imajo moč, nadzorovali ljudi?
Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?
Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
Redki so trenutki v dnevu, ko nismo izpostavljeni raznoterim propagandmim vsebinam. Trženjskim, ideološkim, političnim… Doma in na poti nas dosežejo preko sodobnih tehnologij, če pa slučajno zmanjka baterije, so tu obcestni panoji, ki so že zdavnaj prekričali življenje, ki se godi za njimi. V Toplovodu tokrat o posledicah izpostavljenosti tem vsebinam. Kako oblikujejo družbo, norme, naše nazore in predstave o svetu? Nam poleg tega, da potrebujemo novo ponev ali novega politika, dopovedujejo še kaj bolj usodnega?
Redki so trenutki v dnevu, ko nismo izpostavljeni raznoterim propagandmim vsebinam. Trženjskim, ideološkim, političnim… Doma in na poti nas dosežejo preko sodobnih tehnologij, če pa slučajno zmanjka baterije, so tu obcestni panoji, ki so že zdavnaj prekričali življenje, ki se godi za njimi. V Toplovodu tokrat o posledicah izpostavljenosti tem vsebinam. Kako oblikujejo družbo, norme, naše nazore in predstave o svetu? Nam poleg tega, da potrebujemo novo ponev ali novega politika, dopovedujejo še kaj bolj usodnega?
Ko so današnji programski velikani kmalu po vzniku pametne telefonije ugotovili, da se da obogateti z našo pozornostjo, tako da jo prodajaš naprej korporacijam, državam in politikam, je bila podpisana pogodba s hudičem. Ljudje, predvsem pa najstnice in najstniki svobodnega sveta, so danes v povprečju izpostavljeni več kot šestim uram korporativne in politične propagande. Naj drsanje po zaslonu še vedno razumemo zgolj kot nedolžno razvado, ali so posledice lahko globlje? Kaj menite? Kako na družbo vpliva dejstvo, da si tisti, ki imajo interes, lahko kupijo do 50 odstotkov pozornosti, ki jo premoremo znotraj enega dne?
Ko so današnji programski velikani kmalu po vzniku pametne telefonije ugotovili, da se da obogateti z našo pozornostjo, tako da jo prodajaš naprej korporacijam, državam in politikam, je bila podpisana pogodba s hudičem. Ljudje, predvsem pa najstnice in najstniki svobodnega sveta, so danes v povprečju izpostavljeni več kot šestim uram korporativne in politične propagande. Naj drsanje po zaslonu še vedno razumemo zgolj kot nedolžno razvado, ali so posledice lahko globlje? Kaj menite? Kako na družbo vpliva dejstvo, da si tisti, ki imajo interes, lahko kupijo do 50 odstotkov pozornosti, ki jo premoremo znotraj enega dne?
Prebujeni marec nadaljujemo z nizom vprašanj, vezanih na popularizacijo raznovrstnih spolnih idenitet. Koliko sodobnih spolnih opredelitev poznate? Kaj povzroča, da jih je vedno več? Kakšen družbeni problem naslavlja poplava spolnih identitet? Je politično korekten odnos do vseh spolnih identitet treba regulirati s predpisi, zakoni in bontoni? In ne nazadnje: Kako homofobna se vam zdi naša družba od ena do pet?
Prebujeni marec nadaljujemo z nizom vprašanj, vezanih na popularizacijo raznovrstnih spolnih idenitet. Koliko sodobnih spolnih opredelitev poznate? Kaj povzroča, da jih je vedno več? Kakšen družbeni problem naslavlja poplava spolnih identitet? Je politično korekten odnos do vseh spolnih identitet treba regulirati s predpisi, zakoni in bontoni? In ne nazadnje: Kako homofobna se vam zdi naša družba od ena do pet?
Nadaljujemo s kvotami, ki so priljubljeno orodje za doseganje družbene pravičnosti. Pri nas so precej popularne ženske kvote, poznamo pa tudi druge. Na neki kanadski univerzi so razpisali dve profesorski mesti: za prvo so se lahko potegovale le osebe, ki niso heteroseksualne; za drugo pa osebe, ki z barvo kože zastopajo eno od manjšin, torej osebe, ki niso »bele«. Česa vsega se po vašem mnenju lahko lotimo na ta način? Kje v družbi opazite neproporcionalnosti, ki bi jih lahko na ta način obravnavali? Je v javnih službah premalo Notranjk, premalo navijačic Mure ali nemara nebinarnih Ljubljančanov, ki so naročeni na desnosredinski tednik?
Nadaljujemo s kvotami, ki so priljubljeno orodje za doseganje družbene pravičnosti. Pri nas so precej popularne ženske kvote, poznamo pa tudi druge. Na neki kanadski univerzi so razpisali dve profesorski mesti: za prvo so se lahko potegovale le osebe, ki niso heteroseksualne; za drugo pa osebe, ki z barvo kože zastopajo eno od manjšin, torej osebe, ki niso »bele«. Česa vsega se po vašem mnenju lahko lotimo na ta način? Kje v družbi opazite neproporcionalnosti, ki bi jih lahko na ta način obravnavali? Je v javnih službah premalo Notranjk, premalo navijačic Mure ali nemara nebinarnih Ljubljančanov, ki so naročeni na desnosredinski tednik?
V prvi epizodi prebujenega marca nas zanima, kako razmišljate o moderni tezi, ki pravi, da je svet, kakršnega poznamo, precej slaba posledica precej nasilne dominacije moškega spola. Kako se opredeljujete do te trditve? Kaj nam je storiti, da bosta sedanjost in prihodnost spolno pravičnejši?
V prvi epizodi prebujenega marca nas zanima, kako razmišljate o moderni tezi, ki pravi, da je svet, kakršnega poznamo, precej slaba posledica precej nasilne dominacije moškega spola. Kako se opredeljujete do te trditve? Kaj nam je storiti, da bosta sedanjost in prihodnost spolno pravičnejši?
S Cirejem v zadnji ediciji feburarskih debat o materializmu ukazujeva izstop iz miselnih okvirjev, ki jih določa aktualna paradigma. Ideja (prevara?) tržnega gospodarstva je, da imamo vsi lahko vse, če le izločimo dovolj pota. V teoriji začnemo dirko v enakih pogojih, konča pa se celo zgodovino s približno podobno redistribucijo bogastva in kupom slabo volje. Pa tisti, ki imajo najmanj, se največ potijo. Stranska posledica neskončne gospodarske rasti so še precej dokončne posledice. Socialne, nasilne in podnebne. Ste pripravljeni idejo, da je prosti trg sredstvo, ki omogoča, da ima vsak lahko vse, zamenjati s čim drugim? S čim bi zamenjali tržni kapitalizem/korporativizem na posteljici iz kvazidemokracije? In kaj pričakujete v zameno?
S Cirejem v zadnji ediciji feburarskih debat o materializmu ukazujeva izstop iz miselnih okvirjev, ki jih določa aktualna paradigma. Ideja (prevara?) tržnega gospodarstva je, da imamo vsi lahko vse, če le izločimo dovolj pota. V teoriji začnemo dirko v enakih pogojih, konča pa se celo zgodovino s približno podobno redistribucijo bogastva in kupom slabo volje. Pa tisti, ki imajo najmanj, se največ potijo. Stranska posledica neskončne gospodarske rasti so še precej dokončne posledice. Socialne, nasilne in podnebne. Ste pripravljeni idejo, da je prosti trg sredstvo, ki omogoča, da ima vsak lahko vse, zamenjati s čim drugim? S čim bi zamenjali tržni kapitalizem/korporativizem na posteljici iz kvazidemokracije? In kaj pričakujete v zameno?
V tretji veleizdaji materialističnega februarja se sprašujemo, če je aktualna porazdelitev svetovnega bogastva lahko težava? Kako bi takšno trditev dokazali ali ovrgli? Kako bi se vi lotili izziva? Vas mika socialistična uravnilovka, ukinitev dedovanja, ali imate zasebno utopijo, za katero še nismo slišali? Na dan z besedo!
V tretji veleizdaji materialističnega februarja se sprašujemo, če je aktualna porazdelitev svetovnega bogastva lahko težava? Kako bi takšno trditev dokazali ali ovrgli? Kako bi se vi lotili izziva? Vas mika socialistična uravnilovka, ukinitev dedovanja, ali imate zasebno utopijo, za katero še nismo slišali? Na dan z besedo!
Tokrat razpravljamo o energiji, katere potencial nekateri primerjajo z Bogom. Reče se ji Denar. In je najpomembnejša stvar v življenju. Zapisujmo jo z veliko začetnico; kajti večina ljudi ideji denarja posveča več časa kot molitvi. Najmanj štirideset ur na teden, če smo natančni. Kako razumeti denar in preživeti? Kako sploh razmišljati o njem? Kaj boste o denarju povedali svojim otrokom? In nenazadnje: koliko ga je ravno prav?
Tokrat razpravljamo o energiji, katere potencial nekateri primerjajo z Bogom. Reče se ji Denar. In je najpomembnejša stvar v življenju. Zapisujmo jo z veliko začetnico; kajti večina ljudi ideji denarja posveča več časa kot molitvi. Najmanj štirideset ur na teden, če smo natančni. Kako razumeti denar in preživeti? Kako sploh razmišljati o njem? Kaj boste o denarju povedali svojim otrokom? In nenazadnje: koliko ga je ravno prav?
Se vam zdi, da živite v pravični ali nepravični družbi? Je bogastvo, ki ga znotraj družbe proizvedemo skupaj, porazdeljeno pravično ali imate kakršne koli pomisleke?
Se vam zdi, da živite v pravični ali nepravični družbi? Je bogastvo, ki ga znotraj družbe proizvedemo skupaj, porazdeljeno pravično ali imate kakršne koli pomisleke?
Kdo stoji za našo voljo? V kolikšni meri smo pri odločanju avtonomni? Zakaj nam je vedno všeč aktualna hitra moda? Zakaj nam ni všeč tista iz septembra lani? Zakaj si vgrajujemo silikonske ustnice? Zakaj verjamemo v bogove institucij? Zakaj verjamemo v denar in blagovne znamke? Zakaj verjamemo vplivnežem? Zakaj so trupla v poročilih prav, golota pa narobe? Ob totalnem razmahu informacijskih tehnologij, umetne inteligence in družbenih omrežij, ki rudarijo vašo pozornost in jo prodajajo oblikovalcem vašega mnenja, torej oglaševalcem tega in onega, je nujno razmisliti prav sledeče: v kolikšni meri naša stališča in poglede na svet ter življenje konstruirajo naši in v koliko tuji interesi?
Kdo stoji za našo voljo? V kolikšni meri smo pri odločanju avtonomni? Zakaj nam je vedno všeč aktualna hitra moda? Zakaj nam ni všeč tista iz septembra lani? Zakaj si vgrajujemo silikonske ustnice? Zakaj verjamemo v bogove institucij? Zakaj verjamemo v denar in blagovne znamke? Zakaj verjamemo vplivnežem? Zakaj so trupla v poročilih prav, golota pa narobe? Ob totalnem razmahu informacijskih tehnologij, umetne inteligence in družbenih omrežij, ki rudarijo vašo pozornost in jo prodajajo oblikovalcem vašega mnenja, torej oglaševalcem tega in onega, je nujno razmisliti prav sledeče: v kolikšni meri naša stališča in poglede na svet ter življenje konstruirajo naši in v koliko tuji interesi?
V drugi epizodi transhumanističnega januarja se v Toplovodu posvečamo vplivu tehnologije na človeka, njegov um in telo. Kam gre tehnološki razvoj v odnosu do naše vrste? Kako spreminja in bo spreminjal naša življenja? Od izuma interneta do današnje nerazdružljivosti z informacijsko tehnologijo je čas minil v sunku, ki ga nismo zmogli sproti integrirati. Pravijo, da živimo v času zadnjih povsem bioloških generacij. Kakšna bosta človek in njegov svet bližnje prihodnosti? Česa se veselite? In kaj vas skrbi?
V drugi epizodi transhumanističnega januarja se v Toplovodu posvečamo vplivu tehnologije na človeka, njegov um in telo. Kam gre tehnološki razvoj v odnosu do naše vrste? Kako spreminja in bo spreminjal naša življenja? Od izuma interneta do današnje nerazdružljivosti z informacijsko tehnologijo je čas minil v sunku, ki ga nismo zmogli sproti integrirati. Pravijo, da živimo v času zadnjih povsem bioloških generacij. Kakšna bosta človek in njegov svet bližnje prihodnosti? Česa se veselite? In kaj vas skrbi?
Skozi različna vprašanja se v januarju posvečamo ideji transhumanizma, po kateri bo človek s tehnološkim napredkom pospešil prepočasno meandriranje evolucije in se odrešil trpljenja, nemara celo smrti. Tokrat vas sprašujemo, kako vi osebno razumete napredek? Kaj mislite, kakšen napredek se nam bo -ne da bi nas kdorkoli karkoli vprašal - zgodil v naslednjih desetih letih?
Skozi različna vprašanja se v januarju posvečamo ideji transhumanizma, po kateri bo človek s tehnološkim napredkom pospešil prepočasno meandriranje evolucije in se odrešil trpljenja, nemara celo smrti. Tokrat vas sprašujemo, kako vi osebno razumete napredek? Kaj mislite, kakšen napredek se nam bo -ne da bi nas kdorkoli karkoli vprašal - zgodil v naslednjih desetih letih?
Če želimo dobro živeti, si moramo znati odgovoriti na to izjemno pomembno vprašanje. Kaj pravzaprav pomeni dobro življenje?
Če želimo dobro živeti, si moramo znati odgovoriti na to izjemno pomembno vprašanje. Kaj pravzaprav pomeni dobro življenje?
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
V Gazi umirajo civilisti, Joe Biden svari pred neposrednim spopadom zla in ameriške vojske, ki zastopa globalno dobro. Preden se hinavsko prepustimo dobrim željam božiča, premislimo samo idejo vojne. Pojasnili si bomo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se nam vojna, ki včasih divja tudi v našem imenu, zdi normalen pojav.
V Gazi umirajo civilisti, Joe Biden svari pred neposrednim spopadom zla in ameriške vojske, ki zastopa globalno dobro. Preden se hinavsko prepustimo dobrim željam božiča, premislimo samo idejo vojne. Pojasnili si bomo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se nam vojna, ki včasih divja tudi v našem imenu, zdi normalen pojav.
Hotena nevednost je pojem, ki ga je avtor Toplovoda srečal v pogovoru dr. Tomažem Grušovnikom. Poiščete ga lahko v podkastu Mihilizem na v aplikacijah, na val202.si in na YouTube. Gre preprosto za to, da nekaj veš, hkrati pa prav to zanikaš, da lažje preživiš. Recimo podnebne spremembe in takšne malenkosti. Kaj podobnega dobro vemo, pa se delamo, da ne vemo, da nas ne peče vest?
Hotena nevednost je pojem, ki ga je avtor Toplovoda srečal v pogovoru dr. Tomažem Grušovnikom. Poiščete ga lahko v podkastu Mihilizem na v aplikacijah, na val202.si in na YouTube. Gre preprosto za to, da nekaj veš, hkrati pa prav to zanikaš, da lažje preživiš. Recimo podnebne spremembe in takšne malenkosti. Kaj podobnega dobro vemo, pa se delamo, da ne vemo, da nas ne peče vest?
Za nami je še eden od vrhuncev, ki nam jih v pusta življenja niza ideja, da je človek ustvarjen za konuzmerizem. Ime mu je Črni Petek, ki ga avtor oddaje namenoma zapisuje z veliko začetnico. Kaj nam ta divja orgija plenjenja materije pove o nas in našem načinu življenja, se sprašujemo skozi oči vesoljca: na črni petek pride vesoljska delegacija na naš planet, zagleda, kaj počnemo, in si misli... Kaj si misli?
Za nami je še eden od vrhuncev, ki nam jih v pusta življenja niza ideja, da je človek ustvarjen za konuzmerizem. Ime mu je Črni Petek, ki ga avtor oddaje namenoma zapisuje z veliko začetnico. Kaj nam ta divja orgija plenjenja materije pove o nas in našem načinu življenja, se sprašujemo skozi oči vesoljca: na črni petek pride vesoljska delegacija na naš planet, zagleda, kaj počnemo, in si misli... Kaj si misli?
Kot sem obljubil, debato o trpljenju telet za okus našega zrezka razširjamo na ljudi. Ljudi v tej epizodi sicer ne bomo jedli, bomo pa tako kot v primeru slastnega zrezka skupaj poiskali prikladne izgovore, zakaj na hierarhični lestvici izkoriščanja človeka po človekovo ni nič hudega, če kobalt za naše pametne telefone v Afriki kopljejo otroci, če nam ceste gradijo legalno zasužnjeni Albanci, če v napol suženjskem razmerju z delodajalci, bankami in hišami na lizing eksistiramo tudi sami.
Kot sem obljubil, debato o trpljenju telet za okus našega zrezka razširjamo na ljudi. Ljudi v tej epizodi sicer ne bomo jedli, bomo pa tako kot v primeru slastnega zrezka skupaj poiskali prikladne izgovore, zakaj na hierarhični lestvici izkoriščanja človeka po človekovo ni nič hudega, če kobalt za naše pametne telefone v Afriki kopljejo otroci, če nam ceste gradijo legalno zasužnjeni Albanci, če v napol suženjskem razmerju z delodajalci, bankami in hišami na lizing eksistiramo tudi sami.
Ste kdaj razmišljali, kako pride klobasa na vaš krožnik? Kdo in v kakih razmerah vzredi tele, ki ne bo nikdar postalo bik? Kdo in kako ga pripelje? Kdo in kako ga v klavnici sprejme in zakolje? Če še niste, boste pač tokrat. Česa vsega ne želimo izvedeti, da lahko hrenovko namočimo v kamniško gorčico brez kančka slabe vesti?
Ste kdaj razmišljali, kako pride klobasa na vaš krožnik? Kdo in v kakih razmerah vzredi tele, ki ne bo nikdar postalo bik? Kdo in kako ga pripelje? Kdo in kako ga v klavnici sprejme in zakolje? Če še niste, boste pač tokrat. Česa vsega ne želimo izvedeti, da lahko hrenovko namočimo v kamniško gorčico brez kančka slabe vesti?
Leto je minilo, kar je svet vznemiril ChatGPT, samoučeči stroj, ki mu rečemo kar umetna inteligenca. 30. november lanskega leta je torej dan, ko je Zemlja dobila prvo neogljično obliko življenja, pravijo nekateri. Eni v umetni misli vidijo odrešitev človeštva, drugi njegovo pogubo. Pa vi? Česa se veselite in/ali bojite?
Leto je minilo, kar je svet vznemiril ChatGPT, samoučeči stroj, ki mu rečemo kar umetna inteligenca. 30. november lanskega leta je torej dan, ko je Zemlja dobila prvo neogljično obliko življenja, pravijo nekateri. Eni v umetni misli vidijo odrešitev človeštva, drugi njegovo pogubo. Pa vi? Česa se veselite in/ali bojite?
V peti epizodi dvajsete sezone se pogovorimo o pomembnem odnosu med posameznikom, državo in korporacijami. Države in korporacije so si v imenu naše varnosti, spodobnosti in blagostanja skozi leta izposlovale vse večji nadzor nad nami, medtem ko se same zavijajo v meglo pravne netransparentnosti. Kitajsko družbeno točkovanje se nam ne zdi več tako oddaljena znanstvenofantastična eksotika. Kdo bi v resnici moral koga nadzirati? Mi njih ali one nas? Se vam zdi, da nadzirate? Ali ste vse bolj nadzirani?
V peti epizodi dvajsete sezone se pogovorimo o pomembnem odnosu med posameznikom, državo in korporacijami. Države in korporacije so si v imenu naše varnosti, spodobnosti in blagostanja skozi leta izposlovale vse večji nadzor nad nami, medtem ko se same zavijajo v meglo pravne netransparentnosti. Kitajsko družbeno točkovanje se nam ne zdi več tako oddaljena znanstvenofantastična eksotika. Kdo bi v resnici moral koga nadzirati? Mi njih ali one nas? Se vam zdi, da nadzirate? Ali ste vse bolj nadzirani?
Strinjamo se, da skoraj vse slabo izvira iz nemoralnih dejanj posameznikov in družb, kadar se vanje združujemo. Največkrat se slabih dejanj celo zavedamo. Vsled tega je potrebno razčistiti ključno: je nemoralen človek sploh lahko srečen? In obrat ključnega: v kakšni meri naša nesreča izvira iz lastne nemorale?
Strinjamo se, da skoraj vse slabo izvira iz nemoralnih dejanj posameznikov in družb, kadar se vanje združujemo. Največkrat se slabih dejanj celo zavedamo. Vsled tega je potrebno razčistiti ključno: je nemoralen človek sploh lahko srečen? In obrat ključnega: v kakšni meri naša nesreča izvira iz lastne nemorale?
V prejšnji oddaji smo lahko slišali zagatno mnenje, ki trdi, da gredo naše nekdanje vrednote počasi v maloro. Drži, da je tezi o moralnem bankrotu posameznika in družbe zelo enostavno pritrditi, obstaja pa verjetnost, da ideja preprosto ne drži vode. Kaj pa vi mislite?
V prejšnji oddaji smo lahko slišali zagatno mnenje, ki trdi, da gredo naše nekdanje vrednote počasi v maloro. Drži, da je tezi o moralnem bankrotu posameznika in družbe zelo enostavno pritrditi, obstaja pa verjetnost, da ideja preprosto ne drži vode. Kaj pa vi mislite?
Če menite, da trditev ne ustreza vašim pogledom, nam z argumenti vlijte optimizem. Če se strinjate, da smo v pasti, pojasnite svoja stališča in nam pomagajte poiskati izhod.
Če menite, da trditev ne ustreza vašim pogledom, nam z argumenti vlijte optimizem. Če se strinjate, da smo v pasti, pojasnite svoja stališča in nam pomagajte poiskati izhod.
Zadnji #Toplovod sezone. Rečemo eno o apokaliptični jeseni, ko bo vsled globalnih tokov biznisa, na katere nimamo vpliva, vse narobe.
Zadnji #Toplovod sezone. Rečemo eno o apokaliptični jeseni, ko bo vsled globalnih tokov biznisa, na katere nimamo vpliva, vse narobe.
Kaj nam sporoča? Kaj želi?
Kaj nam sporoča? Kaj želi?
Toplovod gre v opus "lahkotnih"poletnih debat za ob tabornem ognju. Nekdo privleče smotko, drugi opazi rimsko cesto, tretja reče: "Stari, a bog(inja) res obstaja?"
Toplovod gre v opus "lahkotnih"poletnih debat za ob tabornem ognju. Nekdo privleče smotko, drugi opazi rimsko cesto, tretja reče: "Stari, a bog(inja) res obstaja?"
Kaj je lahko alternativa izpeti materialistični paradigmi? Kak bo naslednji družbeni red?
Kaj je lahko alternativa izpeti materialistični paradigmi? Kak bo naslednji družbeni red?
Ali podpirate idejo, da bi v primeru, da nevzdržno trpimo, lahko dobili pomoč pri samousmrtitvi?
Ali podpirate idejo, da bi v primeru, da nevzdržno trpimo, lahko dobili pomoč pri samousmrtitvi?
Pa ne o lotu, dajmo raje o idejah in skupnih mitih.
Pa ne o lotu, dajmo raje o idejah in skupnih mitih.
Bodo prihodnost upravljale “korporativne” vlade? Kdo naj koga regulira? #WEF ata Klaus ima zanimive ideje.
Bodo prihodnost upravljale “korporativne” vlade? Kdo naj koga regulira? #WEF ata Klaus ima zanimive ideje.
Mihi vas izziva ob torkih zvečer, pokličite 01 475 2 202.
Mihi vas izziva ob torkih zvečer, pokličite 01 475 2 202.
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Oddaja za tiste, ki to niste! Miha Šalehar se spopada s temami, ki nikogar ne pustijo mlačnega! Vse tisto, kar ste na drugih radijih iskali zaman! Ustvarjajte oddajo z nami – na 01/475 22 02 in na #toplovod
Velja vse: od paleolitika do Asimova, če jih podprete z argumenti.
Velja vse: od paleolitika do Asimova, če jih podprete z argumenti.
Nepravi so ugasnjeni, pravi prebarvani, na FB lahko pozivate k nasilju (a samo nad Rusi), influencerk ni, EK pa ustanavlja ministrstvo za resnico. Kaj je prav in kaj ni prav?
Nepravi so ugasnjeni, pravi prebarvani, na FB lahko pozivate k nasilju (a samo nad Rusi), influencerk ni, EK pa ustanavlja ministrstvo za resnico. Kaj je prav in kaj ni prav?
Kako si v uči odnosov med (prevladujočima) spoloma predstavljate popoln svet? In kje naš, ki izvira iz patriarhalne tradicije, še ni?
Kako si v uči odnosov med (prevladujočima) spoloma predstavljate popoln svet? In kje naš, ki izvira iz patriarhalne tradicije, še ni?
Protivojno o vojni, ki še ni svetovna, postaja pa tudi naša.
Protivojno o vojni, ki še ni svetovna, postaja pa tudi naša.