Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Orkester Romanske Švice je na koncertu 5. marca v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil Vasilij Petrenko. V vlogi solista je gostoval violončelist Kian Soltani, ki je izvedel Koncertantno simfonijo za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
Orkester Romanske Švice je na koncertu 5. marca v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil Vasilij Petrenko. V vlogi solista je gostoval violončelist Kian Soltani, ki je izvedel Koncertantno simfonijo za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
27. februarja sta na glasbenem večeru orkestra Philharmonia in dirigenta Paava Jäarvija v Londonu uokvirjali briljanten nov koncert za violončelo in orkester vznemirljivi baletni partituri Igorja Stravinskega. Petruška in Ognjena ptica. V vlogi solista je gostoval violončelist Nicolas Altstaedt.
27. februarja sta na glasbenem večeru orkestra Philharmonia in dirigenta Paava Jäarvija v Londonu uokvirjali briljanten nov koncert za violončelo in orkester vznemirljivi baletni partituri Igorja Stravinskega. Petruška in Ognjena ptica. V vlogi solista je gostoval violončelist Nicolas Altstaedt.
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Ko je bil leta 1874 premierno izveden Violinski koncert, imenovan Španska simfonija Edouarda Laloja, je Pablo de Sarasate o delu, ki mu je posvečeno, navdušeno govoril: »Ni skladbe, ki bi bolje prikazovala, kaj zmore violina,« je bil prepričan violinist. »Koncert, ki očara z vključitvijo španskih ritmov, je odličen primer eksotike, ki je romantiko odprla folklornim zvokom drugih kultur. Sedma simfonija Antonína Dvořáka, dokončana enajst let pozneje, pa predstavlja simfonično strogost in odraža notranji nemir skladatelja, ki je želel uskladiti svoje češko poreklo z zahtevami dunajske tradicije.Obe deli sta bili na programu, ki ga je Orkester Državna kapela iz Dresdna pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade izvedel 8. oktobra lani v Semperoperi v Dresdnu.
Ko je bil leta 1874 premierno izveden Violinski koncert, imenovan Španska simfonija Edouarda Laloja, je Pablo de Sarasate o delu, ki mu je posvečeno, navdušeno govoril: »Ni skladbe, ki bi bolje prikazovala, kaj zmore violina,« je bil prepričan violinist. »Koncert, ki očara z vključitvijo španskih ritmov, je odličen primer eksotike, ki je romantiko odprla folklornim zvokom drugih kultur. Sedma simfonija Antonína Dvořáka, dokončana enajst let pozneje, pa predstavlja simfonično strogost in odraža notranji nemir skladatelja, ki je želel uskladiti svoje češko poreklo z zahtevami dunajske tradicije.Obe deli sta bili na programu, ki ga je Orkester Državna kapela iz Dresdna pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade izvedel 8. oktobra lani v Semperoperi v Dresdnu.