Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.