Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.