Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.