Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Eden najopaznejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja ter ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito, zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, potem je bila na vrsti Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel energično. Južnokorejska skladateljica Unsuk Chin je napisala petminutno orkestrsko skladbo subito con forza za Beethovnovo leto 2020.
Eden najopaznejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja ter ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito, zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, potem je bila na vrsti Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel energično. Južnokorejska skladateljica Unsuk Chin je napisala petminutno orkestrsko skladbo subito con forza za Beethovnovo leto 2020.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia je na koncertu 30. maja v Frankfurtu izvedel Simfonijo št. 6 v g-molu, op. 6 Johanna Christtiana Bacha, Violinski koncert št. 5 v A-duru, K. 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 103 v Es-duru, S tremolom na pavke Josepha Haydna. V vlogi solistke je nastopila nizozemska violinistka Noa Wildschut, dirigiral je Ivor Bolton.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia je na koncertu 30. maja v Frankfurtu izvedel Simfonijo št. 6 v g-molu, op. 6 Johanna Christtiana Bacha, Violinski koncert št. 5 v A-duru, K. 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 103 v Es-duru, S tremolom na pavke Josepha Haydna. V vlogi solistke je nastopila nizozemska violinistka Noa Wildschut, dirigiral je Ivor Bolton.
Prva sploh ni simfonija – druga je ena najbolj znanih vseh časov. Simfonije za pihala Igorja Stravinskega nosijo samo to ime, zato lahko presenetijo. Dvořákova simfonija »Iz novega sveta« pa je glasba, ki pritegne in popolnoma očara vsakega poslušalca. Napisana je bila v New Yorku. Čeprav je Novi svet pustil pečat na njej, ostaja zares češko romantična. Presenetljiv solo angleškega roga v Adagiu je prispeval k njeni priljubljenosti. Je hkrati privlačen in preprost – in zato daleč od tistega, kar je Igor Stravinski predstavil pihalcem in trobilcem v svojih Simfonijah za pihala. V njih je glasba ritmično ostra, melodično prodorna – in vse je izpeljano z natančnostjo začetka 20. stoletja. Tudi Thierry Escaich, »rezidenčni skladatelj« Frankfurtskega radijskega simfoničnega orkestra, se je dotaknil bistva, ko je kategoriziral svoj Koncert za violončelo in orkester št. 2 z naslovom »Jutranje pesmi«: vidi ga kot arijo – in to na način, ki spominja na glasbo Johanna Sebastiana Bacha.
Prva sploh ni simfonija – druga je ena najbolj znanih vseh časov. Simfonije za pihala Igorja Stravinskega nosijo samo to ime, zato lahko presenetijo. Dvořákova simfonija »Iz novega sveta« pa je glasba, ki pritegne in popolnoma očara vsakega poslušalca. Napisana je bila v New Yorku. Čeprav je Novi svet pustil pečat na njej, ostaja zares češko romantična. Presenetljiv solo angleškega roga v Adagiu je prispeval k njeni priljubljenosti. Je hkrati privlačen in preprost – in zato daleč od tistega, kar je Igor Stravinski predstavil pihalcem in trobilcem v svojih Simfonijah za pihala. V njih je glasba ritmično ostra, melodično prodorna – in vse je izpeljano z natančnostjo začetka 20. stoletja. Tudi Thierry Escaich, »rezidenčni skladatelj« Frankfurtskega radijskega simfoničnega orkestra, se je dotaknil bistva, ko je kategoriziral svoj Koncert za violončelo in orkester št. 2 z naslovom »Jutranje pesmi«: vidi ga kot arijo – in to na način, ki spominja na glasbo Johanna Sebastiana Bacha.
Berlinski filharmoniki in šef dirigent Kirill Petrenko so 15. maja na koncertu v Berlinski filharmoniji poustvarili Mahlerjev labodji spev, Simfonijo št. 9 v D-duru.
Berlinski filharmoniki in šef dirigent Kirill Petrenko so 15. maja na koncertu v Berlinski filharmoniji poustvarili Mahlerjev labodji spev, Simfonijo št. 9 v D-duru.