Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Kullervo je širok, drzen podvig Jeana Sibeliusa, zaznamovan s skladateljevim in prizadevanjem njegove države za neodvisnost. Po več uspešnih izvedbah je Sibelius svoje mladostno delo za časa svojega življenja ohranil v tišini. Vendar pa so ga v zadnjih 50 letih postopno in vztrajno ponovno odkrivali in zdaj velja za enakovredno simfonijo, prvo med enakimi, oštevilčenimi sedmimi simfonijami – za njegovo Nulto simfonijo, nekoliko podobno kot pri Antonu Brucknerju. Pred tem delom bomo slišali tonalno in čustveno privlačno orkestralno delo Drifts Sibeliusovega rojaka Sebastiana Fagerlunda.
Ko je bil leta 1874 premierno izveden Violinski koncert, imenovan Španska simfonija Edouarda Laloja, je Pablo de Sarasate o delu, ki mu je posvečeno, navdušeno govoril: »Ni skladbe, ki bi bolje prikazovala, kaj zmore violina,« je bil prepričan violinist. »Koncert, ki očara z vključitvijo španskih ritmov, je odličen primer eksotike, ki je romantiko odprla folklornim zvokom drugih kultur. Sedma simfonija Antonína Dvořáka, dokončana enajst let pozneje, pa predstavlja simfonično strogost in odraža notranji nemir skladatelja, ki je želel uskladiti svoje češko poreklo z zahtevami dunajske tradicije.Obe deli sta bili na programu, ki ga je Orkester Državna kapela iz Dresdna pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade izvedel 8. oktobra lani v Semperoperi v Dresdnu.
Ko je bil leta 1874 premierno izveden Violinski koncert, imenovan Španska simfonija Edouarda Laloja, je Pablo de Sarasate o delu, ki mu je posvečeno, navdušeno govoril: »Ni skladbe, ki bi bolje prikazovala, kaj zmore violina,« je bil prepričan violinist. »Koncert, ki očara z vključitvijo španskih ritmov, je odličen primer eksotike, ki je romantiko odprla folklornim zvokom drugih kultur. Sedma simfonija Antonína Dvořáka, dokončana enajst let pozneje, pa predstavlja simfonično strogost in odraža notranji nemir skladatelja, ki je želel uskladiti svoje češko poreklo z zahtevami dunajske tradicije.Obe deli sta bili na programu, ki ga je Orkester Državna kapela iz Dresdna pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade izvedel 8. oktobra lani v Semperoperi v Dresdnu.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu 8. junija v Hamburgu dodal nekaj francoskih pridihov, vključno z domačinom iz Alzacije, izkušenim dirigentom Louisom Langréejem, ki je izbral dela iz treh različnih obdobij ter zelo različnih zvočnih svetov: suito Moja mati gos Mauricea Ravela, Sinfonio concertante v Es-duru, K. 364 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 3 v c-molu Camilla Saint-Saënsa.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu 8. junija v Hamburgu dodal nekaj francoskih pridihov, vključno z domačinom iz Alzacije, izkušenim dirigentom Louisom Langréejem, ki je izbral dela iz treh različnih obdobij ter zelo različnih zvočnih svetov: suito Moja mati gos Mauricea Ravela, Sinfonio concertante v Es-duru, K. 364 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 3 v c-molu Camilla Saint-Saënsa.
Dva skladatelja na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, dve deli, polni elegance in čustev: današnji koncert obljublja čisto romantično srečo. Za zvezdniškega violinista Gila Shahama in šefa dirigenta Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia Stanislava Kočanovskega, Američana in Rusa, je glasba tako ali tako v središču pozornosti: ker je »tako univerzalno razumljiva in tako človeška«, kot se je nekoč izrazil Shaham, ki bo kot solist nastopil v Brahmsovem Violinskem koncertu v D-duru, slišali pa bomo še Orkestralno suito št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega.
Dva skladatelja na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, dve deli, polni elegance in čustev: današnji koncert obljublja čisto romantično srečo. Za zvezdniškega violinista Gila Shahama in šefa dirigenta Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia Stanislava Kočanovskega, Američana in Rusa, je glasba tako ali tako v središču pozornosti: ker je »tako univerzalno razumljiva in tako človeška«, kot se je nekoč izrazil Shaham, ki bo kot solist nastopil v Brahmsovem Violinskem koncertu v D-duru, slišali pa bomo še Orkestralno suito št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega.