Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Eden najvidnejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja in ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, ki mu je sledila Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel z orkestrsko skladbo Subito con forza južnokorejske skladateljice Unsuk Chin.
Eden najvidnejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja in ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, ki mu je sledila Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel z orkestrsko skladbo Subito con forza južnokorejske skladateljice Unsuk Chin.
Filharmonični orkester BBC-ja bo postregel s soncem obsijanim programom živahne in barvite orkestrske glasbe iz Španije in Francije. V središču bo Saint-Saënsov strastni Tretji violinski koncert, solist v tem živahnem delu, ki je bilo napisano za virtuoznega violinista Pabla de Sarasateja, bo James Ehnes. Španec je odlično komponiral razkošne mojstrovine za svoje nastope, kanadski violinist James Ehnes pa bo izvedel še Sarasatejevo predelavo nekaterih osupljivih melodij iz Bizetove najbolj priljubljene opere v njegovi Fantaziji Carmen. Slišali bomo tudi Ravelovo skladbo Alborada del gracioso, ki spominja na ritme in brenkanje španskih kitar, medtem ko je suita Trirogeljnik Manuela de Falle prepojena z andaluzijsko ljudsko glasbo, plesnimi ritmi flamenka in fandanga. Na oder se vrača španski dirigent Juanjo Mena, ki bo koncert odprl z uverturo Rimski karneval, op. 9 Hectorja Berlioza.
Filharmonični orkester BBC-ja bo postregel s soncem obsijanim programom živahne in barvite orkestrske glasbe iz Španije in Francije. V središču bo Saint-Saënsov strastni Tretji violinski koncert, solist v tem živahnem delu, ki je bilo napisano za virtuoznega violinista Pabla de Sarasateja, bo James Ehnes. Španec je odlično komponiral razkošne mojstrovine za svoje nastope, kanadski violinist James Ehnes pa bo izvedel še Sarasatejevo predelavo nekaterih osupljivih melodij iz Bizetove najbolj priljubljene opere v njegovi Fantaziji Carmen. Slišali bomo tudi Ravelovo skladbo Alborada del gracioso, ki spominja na ritme in brenkanje španskih kitar, medtem ko je suita Trirogeljnik Manuela de Falle prepojena z andaluzijsko ljudsko glasbo, plesnimi ritmi flamenka in fandanga. Na oder se vrača španski dirigent Juanjo Mena, ki bo koncert odprl z uverturo Rimski karneval, op. 9 Hectorja Berlioza.
Sedem let po veseli, ironični Prvi simfoniji, »Klasični«, Sergeja Prokofjeva naj bi bila njegova Druga simfonija delo »iz jekla in železa« z razklanimi, disonantnimi zvoki . Redko izvajano delo so navajali kot "brutalno", "boleče" in "neljubo". Ampak zagotovo ne dirigent Franz Welser-Möst, ki simfonijo zelo ceni. Tako kot Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega, njegovo »Simfonijo usode«, o kateri je skladatelj zapisal: »Po vsaki izvedbi postajam vedno bolj prepričan, da je moja zadnja simfonija spodletelo delo. Izkazalo se je preveč barvito, preveč gromozansko, preveč neiskreno, predolgo in prav nič privlačno. Se je začetek konca res že začel?" Simfonija je postala eno najbolj priljubljenih orkestralnih del vseh časov. Obe simfoniji sta bili na programu koncerta, ki ga je Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko avstrijskega dirigenta Franza Welserja-Mösta izvedel 11. oktobra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu.
Sedem let po veseli, ironični Prvi simfoniji, »Klasični«, Sergeja Prokofjeva naj bi bila njegova Druga simfonija delo »iz jekla in železa« z razklanimi, disonantnimi zvoki . Redko izvajano delo so navajali kot "brutalno", "boleče" in "neljubo". Ampak zagotovo ne dirigent Franz Welser-Möst, ki simfonijo zelo ceni. Tako kot Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega, njegovo »Simfonijo usode«, o kateri je skladatelj zapisal: »Po vsaki izvedbi postajam vedno bolj prepričan, da je moja zadnja simfonija spodletelo delo. Izkazalo se je preveč barvito, preveč gromozansko, preveč neiskreno, predolgo in prav nič privlačno. Se je začetek konca res že začel?" Simfonija je postala eno najbolj priljubljenih orkestralnih del vseh časov. Obe simfoniji sta bili na programu koncerta, ki ga je Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko avstrijskega dirigenta Franza Welserja-Mösta izvedel 11. oktobra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu.
Filharmonični orkester Nizozemskega radia pod taktirko Markusa Stenza je 31. januarja nastopil v glasbenem kompleksu TivoliVredenburg v Utrechtu. Večer se je začel z uverturo k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja, sledila je krstna izvedba violinskega koncerta Iz globine nizozemskega skladatelja Joeya Roukensa – solistka je bila violinistka Simone Lamsma. V drugem delu je zazvenela še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Filharmonični orkester Nizozemskega radia pod taktirko Markusa Stenza je 31. januarja nastopil v glasbenem kompleksu TivoliVredenburg v Utrechtu. Večer se je začel z uverturo k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja, sledila je krstna izvedba violinskega koncerta Iz globine nizozemskega skladatelja Joeya Roukensa – solistka je bila violinistka Simone Lamsma. V drugem delu je zazvenela še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.
Orkester romanske Švice je 2. oktobra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi odprl svojo koncertno sezono. Gost je bil francoski pianist Bertrand Chamayou, ki je izvedel 2. klavirski koncert v g-molu Camilla Saint-Saënsa, na programu sta bili še skladba Alborada del gracioso Mauricea Ravela in simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova. Dirigiral je Tugan Sohijev.
Orkester romanske Švice je 2. oktobra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi odprl svojo koncertno sezono. Gost je bil francoski pianist Bertrand Chamayou, ki je izvedel 2. klavirski koncert v g-molu Camilla Saint-Saënsa, na programu sta bili še skladba Alborada del gracioso Mauricea Ravela in simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova. Dirigiral je Tugan Sohijev.