Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Avtor: Polona Kovačič
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Ko je Karol Szymanowski leta 1926 ustvaril Stabat Mater, ni želel pisati liturgične glasbe, temveč delo, ki izvira iz globokega človeškega sočutja – glasbeno molitev, ki lahko zazveni kjerkoli. Podobno duhovno razsežnost najdemo v Simfoniji št. 4 Gustava Mahlerja, katere finale, pesem Nebeško življenje, na videz otroško in lahkotno, v resnici skriva ganljivo hrepenenje po svetu, ki ostaja nedosegljiv. Obe deli sta v izvedbi Simfoničnega orkestra Berlinskega radia in izbranih solistov pod taktirko Edwarda Gardinerja zazveneli 14. novembra lani v Berlinski filharmoniji.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.