Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Avtor: novinarji Radia Maribor
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogajanje v mariborski Kulturni četrti Minoriti, kjer najmlajše tudi ta konec tedna vabijo domači in tuji lutkarji 36. mednarodnega lutkovnega festivala, odrasle obiskovalce pa nagovarjajo večerni koncerti Festivala klasične glasbe Odmev poletja. V oddaji smo gostili tudi novo umetniško vodjo mariborskega lutkovnega gledališča Niko Bezeljak in se ustavili v razstavišču Kabinet UGM, kjer Simona Šuc na ogled postavlja prvo razstavo v nizu cikla Navdih.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogajanje v mariborski Kulturni četrti Minoriti, kjer najmlajše tudi ta konec tedna vabijo domači in tuji lutkarji 36. mednarodnega lutkovnega festivala, odrasle obiskovalce pa nagovarjajo večerni koncerti Festivala klasične glasbe Odmev poletja. V oddaji smo gostili tudi novo umetniško vodjo mariborskega lutkovnega gledališča Niko Bezeljak in se ustavili v razstavišču Kabinet UGM, kjer Simona Šuc na ogled postavlja prvo razstavo v nizu cikla Navdih.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Osrednji del oddaje smo namenili pogovoru z Gojkom Božovićem, srbskim pesnikom in avtorjem letošnjega Odprtega pisma Evropi. Pisal ga je, kot pravi, z njenega roba in opozarja, da sta nezadovoljstvo in zaskrbljenost povprečnega Evropejca posledica odsotnosti smisla. Pismo je javno prebral sinoči na slavnostni otvoritvi festivala Dnevi poezije in vina, opozorili pa smo tudi na zadnje dneve mariborske razstave "Poglej morje, kako vibrira" ilustratorke Nee Likar. (Foto: Marko Pigac) Prilagamo tudi celotno Odprto pismo Evropi Gojka Božovića, v prevodu Đurđe Strsoglavec. Nekako je obveljalo prepričanje, da je Evropa utrujena. Tudi sama Evropa je sprejela zgodbo o utrujenosti kot svoje izkustvo. Utrujenost je odlika zahajajočih civilizacij, tistih, ki ne verjamejo več vase in v svoje moči, temveč trajajo iz navade in pričakujejo, največkrat brez dosti upanja, pomoč od drugih. Ali Evropa resnično potrebuje pomoč ali pomoči ni brez Evrope, ki bo obnovila svoj vitalizem – na podlagi zgodovinskih izkušenj, ki jih je prebrodila in v njih storila veliko škode tako drugim kakor tudi sami sebi? Evropa si še ni opomogla od zgodovine v kratkem 20. stoletju. Izkustvo Evrope je v kataklizmi prve svetovne vojne zgrmelo v »včerajšnji svet«. Med svetovnima vojnama se je to izkustvo raztezalo od vojnih odmevov do paravojaških »mirnodobnih vojn«, ki se niso umirile do začetka nove vojne, do vzpona dveh totalitarizmov, do vrtinca kriz, ki so se končale v tragediji druge svetovne vojne. Vojne spopade so zamenjale desetletne fronte hladne vojne. Od španske državljanske vojne do balkanskih vojn za jugoslovansko nasledstvo v devetdesetih letih so se nizale hunte in diktature vzporedno z državami blagostanja in privlačnim vsakdanom, institucionalno urejenostjo, medijskimi in umetniškimi svobodami. To je veliko preveč zgodovine, da ne bi bilo posledic in da se politični in družbeni, gospodarski in tehnološki tokovi moči, ki so tako dolgo domovali v Evropi, ne bi prestavili kam drugam. Govorim z roba Evrope, z roba, ki ga je Evropa tako različno poimenovala: Balkan, Vzhodna Evropa, Jugovzhodna Evropa, Zahodni Balkan. Ta prostor se ni premaknil z mesta, sodeč po imenih pa se zdi, da je bil na vseh straneh neba. Geografija je bila vedno odvisna od politike, politika na Balkanu pa je še bolj odvisna od geografije, od dejstva, da je to geografski del Evrope, vendar politično še vedno ni. Posledica tega odnosa geografije in politike je stabilokracija na Zahodnem Balkanu, vzpon avtoritarizma, ki ima desetletno podporo evropskega političnega razreda, valovi populizma, ki divjajo z nezmanjšano močjo. Stabilokracija, ki se je začela kazati v drugem desetletju 21. stoletja na Zahodnem Balkanu, kjer je našla tudi nekaj plodnih tal, je, vendarle, proizvod nepremišljene evropske politike, ki ni pripravljena na nadaljnje evropske integracije in ki ni sposobna drugače ohraniti vpliva v tem zadnjem neintegriranem delu politične Evrope. Ravno tu, v Srbiji, že do novembra 2024 traja edino antipopulistično in antiavtoritarno gibanje v sodobni Evropi. To gibanje vodi nova generacija, ki ne sprejema ne avtoritarizma srbskega režima, ne nevprašljivih avtoritet, ne hinavščine evropske birokracije. Tega ni nihče pričakoval od generacije, o kateri se je, očitno brez razloga, verjelo, da je družbeno ravnodušna, politično nezainteresirana in usmerjena samo k neskončni zabavi in himeram zasebnih fascinacij. Toda tega množičnega in vztrajnega študentskega gibanja, ki je ena najlepših podob sodobne Evrope, ni podprl evropski politični razred, tudi večina evropskih političnih institucij ga ni. Kakor se je, ne da bi se oziral na evropske vrednote v Srbiji in na Balkanu, v nasprotju z množičnimi zahtevami državljanov Srbije, pa tudi številnih evropskih ekoloških organizacij, opredelil za interese nemške avtomobilske industrije in rudnik litija na naseljenem kmetijskem območju Jadar, najbogatejšem bazenu pitne vode v tem delu Evrope. Evropa ne more biti skrčena na Evropo A in Evropo B, na Evropo več hitrosti, na Evropo skupkov, na Evropo birokracije in inercije. Evropa tudi ne more biti skrčena samo na Evropsko unijo. Dokler ne bo ves evropski prostor izraz istega družbenega izkustva, Evropa ne bo imuna na krize, ne bo obnovila pomena, ki ga že dolgo išče, in ne bo našla smisla, glede katerega omahuje, ali naj začne verjeti vanj. Ne slepimo se: Evropa je tako na Balkanu kakor v Zahodni Evropi. Ne slepimo se: populizem ni od nekod prispel v Evropo, v njej je nastal. Ne slepimo se: Evropa mora artikulirati svoje interese in pri tem imeti v mislih interese vseh svojih delov. Ne slepimo se: avtoritarizem ima v Evropi dolgo tradicijo. Ne slepimo se: številne avtoritarizme je Evropa sama podprla. Ne slepimo se: to počne tudi danes. Evropa je celota, sestavljena iz razlik, ne pa katerikoli njen ekskluzivni del, ki se razglaša za celoto. Evropa lahko živi s temi razlikami, ne more pa živeti brez njih. Vsak del Evrope ima svojo, v nečem posebno zgodovino, in vsak del Evrope ima svoj imperij, evropski ali zunajevropski, ki povzroča dolgotrajen strah. Ti strahovi, neprimerljivi in zoperstavljeni, oblikujejo enega od mogočih zemljevidov Evrope. S temi strahovi lahko živimo, le da potem ne moremo živeti v Evropi razlik, kot dediči enotne evropske kulture, ki je bila vedno večja od vsake evropske politike. Milan Kundera je v eseju Ugrabljeni Zahod zapisal, da je Cioran »eden redkih mislecev, ki še zastavlja staromodno vprašanje Evrope v njeni polni dimenziji«. To vprašanje pa ni staromodno, temveč eksistencialno. Evropa mora znova postati subjekt svoje zgodovine, saj se očitno ne znajde v vlogi objekta zgodovine. Da bi ji to uspelo, mora bolj upoštevati svojo geografijo kakor svojo inercijsko politiko. Evropa mora uvideti svoj zemljevid, da bi lahko oblikovala svoje interese. Vse dokler je kakšen del Evrope izključen iz njenih političnih tokov, Evropa ne bo celovita: imela bo notranjo krizo, ob kateri ne bo nikoli obnovila svoje moči. Če na evropskih mejah nenehno besnijo vojne, je nekaj narobe z mejami Evrope. Če Evropo uničujejo notranji spori, je nekaj narobe z njenim samorazumevanjem. Če Evropa pričakuje rešitev z neke druge strani, je nekaj narobe z njeno samozavestjo. Evropa ne potrebuje več zgodovine, temveč več zgodovinske imaginacije. Zgodovina ni končana. Zadnjega Evropejca še ni. Zgodovina še posebej ne more biti končana v Evropi, kjer so zgodovinski spomini tako živi, da sodelujejo v vsakdanu slehernega Evropejca – od imena kraja, v katerem živi, prek imen rek, ki jih nenehno prečka, do spomenika, v senci katerega bere novice na spletu. Četudi evropske družbe pretresa drama demografskega upada, ni nujno, da je usoda Evrope zadnji Evropejec, ne kot zadnji človek, rojen v Evropi, ne kot zadnji človek, zainteresiran za Evropo kot celoto. Povprečni Evropejec najbrž ni nikoli živel bolje kot danes, toda evropskega človeka danes mučijo bojazni in nezadovoljstva, strah pred končnim izidom in dvom o lastnih močeh. Vzroki za nezadovoljstvo so različni, toda nezadovoljstvo danes povezuje Evropejce bolj kot katerakoli druga velika zgodba. Evropa potrebuje velike zgodbe, ne pa majhnih ali velikih interesov. Svojo vlogo je oblikovala na podlagi velikih zgodb, od antike do renesanse, od demokracije do razsvetljenstva, od civilne družbe do države blagostanja in evropskih integracij. Evropa svoje prihodnosti ne more iskati ne v poceni delovni sili, ne v politiki trdne roke, ne v politiki vizumskih trdnjav, ne v upravljanju sosednih kriz, ne v fascinacijah z zabavo in hedonizmom. Prihodnost lahko najde le v Evropi kulture, demokracije, inovacij, solidarnosti, v skupnosti blagostanja. V nasprotnem primeru bo Evropa samo manjši odmor med Vzhodom in Zahodom, senca nekdanjega subjekta zgodovine, ki je postal objekt velikih interesov. Evropa se bo z vrnitvijo k velikim zgodbam znebila predsodkov do evropskega obrobja in zunajevropske resničnosti. Velike zgodbe lahko Evropi pomagajo razumeti lastne meje in oblikovati svojo pluralistično identiteto. Evropski vsakdan je boljši od evropske zgodovine 20. stoletja in od evropske zgodovine prve četrtine 21. stoletja. Evropa se bo z vrnitvijo k velikim zgodbam iz dekadentnih skrajnosti in ritualov potrošniške civilizacije razumneje opredeljevala med vrednotami in interesi. Včasih interesi niso zgolj nasprotni vrednoti, na dolgi rok postanejo nasprotje tudi samim sebi. Iskanje smisla ni nikoli tako zelo potrebno kakor v časih velikih kriz. Četudi pred tem spoznanjem pogosto bežimo – krize so le izraz izrabljenega smisla. Nezadovoljstva sodobnega evropskega človeka ne bo ublažila ne večja potrošnja ne dražja in popolnejša varnost. Bi pa to lahko storile velike zgodbe, v katerih bo našel smisel svojega vsakdana in solidarnost svoje skupnosti. Ena takšna izbira lebdi nad sodobno Evropo. To je izbira med geopolitiko in demokracijo. Če se je Evropa v 20. stoletju gibala med presežkom zgodovine in države blagostanja, v 21. stoletju nenehno izbira med geopolitiko in demokracijo. Od te izbire je odvisno, ali bo Evropa našla veliko zgodbo naše sodobnosti ali se bo znašla v navadnosti politične realnosti. Za geopolitiko bo vedno dovolj zainteresiranih. Vprašanje demokracije pa je lahko zavrženo, če se z njim ne bo ukvarjala Evropa. Evropa, ki je vzela demokracijo kot svojo ključno izbiro, bo imela več moči, da bo v negotovem in nespravljivem svetu zastopala svoje interese. Evropa je kot demokracija: ni popolna, vendar je nezamenljiva. Pred štiridesetimi leti je nastalo nekaj konceptov Srednje Evrope. Niso nastali v politični praksi in politični imaginaciji: nastali so v književnosti. Na vrhuncih hladne vojne je ideja Srednje Evrope postala privlačna kot medprostor sprtih ideoloških sil, ki sta rožljali z orožjem. Za ene je bila Srednja Evropa odrešilna cona posredovanja. Za druge je bila meteorološki pojem. Za številne je tudi danes celotna Evropa zgolj meteorološki pojem. To ni nujno slabo. Poglejmo s te plati. Če si delimo vremenske okoliščine, ni mogoče, da si ne bi delili nič drugega. Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas. Vendarle ni vseeno, ali bo ista zgodovina oblikovala usodo množice evropskih narodov ali bo Evropa našla notranjo moč in oživila malce dremavo zgodovinsko imaginacijo, ko bo osmišljala odgovor zgodovini, pred katero stojimo: zgodovini vojn, zgodovini slabitve, zgodovini demografskega upada, zgodovini metežev. Evropa danes izbira, ali bo od nje ostal spomin ali bo izbrala trajanje, ko bo živela s svojimi razlikami in dovzetna za svoja najboljša izkustva.
Osrednji del oddaje smo namenili pogovoru z Gojkom Božovićem, srbskim pesnikom in avtorjem letošnjega Odprtega pisma Evropi. Pisal ga je, kot pravi, z njenega roba in opozarja, da sta nezadovoljstvo in zaskrbljenost povprečnega Evropejca posledica odsotnosti smisla. Pismo je javno prebral sinoči na slavnostni otvoritvi festivala Dnevi poezije in vina, opozorili pa smo tudi na zadnje dneve mariborske razstave "Poglej morje, kako vibrira" ilustratorke Nee Likar. (Foto: Marko Pigac) Prilagamo tudi celotno Odprto pismo Evropi Gojka Božovića, v prevodu Đurđe Strsoglavec. Nekako je obveljalo prepričanje, da je Evropa utrujena. Tudi sama Evropa je sprejela zgodbo o utrujenosti kot svoje izkustvo. Utrujenost je odlika zahajajočih civilizacij, tistih, ki ne verjamejo več vase in v svoje moči, temveč trajajo iz navade in pričakujejo, največkrat brez dosti upanja, pomoč od drugih. Ali Evropa resnično potrebuje pomoč ali pomoči ni brez Evrope, ki bo obnovila svoj vitalizem – na podlagi zgodovinskih izkušenj, ki jih je prebrodila in v njih storila veliko škode tako drugim kakor tudi sami sebi? Evropa si še ni opomogla od zgodovine v kratkem 20. stoletju. Izkustvo Evrope je v kataklizmi prve svetovne vojne zgrmelo v »včerajšnji svet«. Med svetovnima vojnama se je to izkustvo raztezalo od vojnih odmevov do paravojaških »mirnodobnih vojn«, ki se niso umirile do začetka nove vojne, do vzpona dveh totalitarizmov, do vrtinca kriz, ki so se končale v tragediji druge svetovne vojne. Vojne spopade so zamenjale desetletne fronte hladne vojne. Od španske državljanske vojne do balkanskih vojn za jugoslovansko nasledstvo v devetdesetih letih so se nizale hunte in diktature vzporedno z državami blagostanja in privlačnim vsakdanom, institucionalno urejenostjo, medijskimi in umetniškimi svobodami. To je veliko preveč zgodovine, da ne bi bilo posledic in da se politični in družbeni, gospodarski in tehnološki tokovi moči, ki so tako dolgo domovali v Evropi, ne bi prestavili kam drugam. Govorim z roba Evrope, z roba, ki ga je Evropa tako različno poimenovala: Balkan, Vzhodna Evropa, Jugovzhodna Evropa, Zahodni Balkan. Ta prostor se ni premaknil z mesta, sodeč po imenih pa se zdi, da je bil na vseh straneh neba. Geografija je bila vedno odvisna od politike, politika na Balkanu pa je še bolj odvisna od geografije, od dejstva, da je to geografski del Evrope, vendar politično še vedno ni. Posledica tega odnosa geografije in politike je stabilokracija na Zahodnem Balkanu, vzpon avtoritarizma, ki ima desetletno podporo evropskega političnega razreda, valovi populizma, ki divjajo z nezmanjšano močjo. Stabilokracija, ki se je začela kazati v drugem desetletju 21. stoletja na Zahodnem Balkanu, kjer je našla tudi nekaj plodnih tal, je, vendarle, proizvod nepremišljene evropske politike, ki ni pripravljena na nadaljnje evropske integracije in ki ni sposobna drugače ohraniti vpliva v tem zadnjem neintegriranem delu politične Evrope. Ravno tu, v Srbiji, že do novembra 2024 traja edino antipopulistično in antiavtoritarno gibanje v sodobni Evropi. To gibanje vodi nova generacija, ki ne sprejema ne avtoritarizma srbskega režima, ne nevprašljivih avtoritet, ne hinavščine evropske birokracije. Tega ni nihče pričakoval od generacije, o kateri se je, očitno brez razloga, verjelo, da je družbeno ravnodušna, politično nezainteresirana in usmerjena samo k neskončni zabavi in himeram zasebnih fascinacij. Toda tega množičnega in vztrajnega študentskega gibanja, ki je ena najlepših podob sodobne Evrope, ni podprl evropski politični razred, tudi večina evropskih političnih institucij ga ni. Kakor se je, ne da bi se oziral na evropske vrednote v Srbiji in na Balkanu, v nasprotju z množičnimi zahtevami državljanov Srbije, pa tudi številnih evropskih ekoloških organizacij, opredelil za interese nemške avtomobilske industrije in rudnik litija na naseljenem kmetijskem območju Jadar, najbogatejšem bazenu pitne vode v tem delu Evrope. Evropa ne more biti skrčena na Evropo A in Evropo B, na Evropo več hitrosti, na Evropo skupkov, na Evropo birokracije in inercije. Evropa tudi ne more biti skrčena samo na Evropsko unijo. Dokler ne bo ves evropski prostor izraz istega družbenega izkustva, Evropa ne bo imuna na krize, ne bo obnovila pomena, ki ga že dolgo išče, in ne bo našla smisla, glede katerega omahuje, ali naj začne verjeti vanj. Ne slepimo se: Evropa je tako na Balkanu kakor v Zahodni Evropi. Ne slepimo se: populizem ni od nekod prispel v Evropo, v njej je nastal. Ne slepimo se: Evropa mora artikulirati svoje interese in pri tem imeti v mislih interese vseh svojih delov. Ne slepimo se: avtoritarizem ima v Evropi dolgo tradicijo. Ne slepimo se: številne avtoritarizme je Evropa sama podprla. Ne slepimo se: to počne tudi danes. Evropa je celota, sestavljena iz razlik, ne pa katerikoli njen ekskluzivni del, ki se razglaša za celoto. Evropa lahko živi s temi razlikami, ne more pa živeti brez njih. Vsak del Evrope ima svojo, v nečem posebno zgodovino, in vsak del Evrope ima svoj imperij, evropski ali zunajevropski, ki povzroča dolgotrajen strah. Ti strahovi, neprimerljivi in zoperstavljeni, oblikujejo enega od mogočih zemljevidov Evrope. S temi strahovi lahko živimo, le da potem ne moremo živeti v Evropi razlik, kot dediči enotne evropske kulture, ki je bila vedno večja od vsake evropske politike. Milan Kundera je v eseju Ugrabljeni Zahod zapisal, da je Cioran »eden redkih mislecev, ki še zastavlja staromodno vprašanje Evrope v njeni polni dimenziji«. To vprašanje pa ni staromodno, temveč eksistencialno. Evropa mora znova postati subjekt svoje zgodovine, saj se očitno ne znajde v vlogi objekta zgodovine. Da bi ji to uspelo, mora bolj upoštevati svojo geografijo kakor svojo inercijsko politiko. Evropa mora uvideti svoj zemljevid, da bi lahko oblikovala svoje interese. Vse dokler je kakšen del Evrope izključen iz njenih političnih tokov, Evropa ne bo celovita: imela bo notranjo krizo, ob kateri ne bo nikoli obnovila svoje moči. Če na evropskih mejah nenehno besnijo vojne, je nekaj narobe z mejami Evrope. Če Evropo uničujejo notranji spori, je nekaj narobe z njenim samorazumevanjem. Če Evropa pričakuje rešitev z neke druge strani, je nekaj narobe z njeno samozavestjo. Evropa ne potrebuje več zgodovine, temveč več zgodovinske imaginacije. Zgodovina ni končana. Zadnjega Evropejca še ni. Zgodovina še posebej ne more biti končana v Evropi, kjer so zgodovinski spomini tako živi, da sodelujejo v vsakdanu slehernega Evropejca – od imena kraja, v katerem živi, prek imen rek, ki jih nenehno prečka, do spomenika, v senci katerega bere novice na spletu. Četudi evropske družbe pretresa drama demografskega upada, ni nujno, da je usoda Evrope zadnji Evropejec, ne kot zadnji človek, rojen v Evropi, ne kot zadnji človek, zainteresiran za Evropo kot celoto. Povprečni Evropejec najbrž ni nikoli živel bolje kot danes, toda evropskega človeka danes mučijo bojazni in nezadovoljstva, strah pred končnim izidom in dvom o lastnih močeh. Vzroki za nezadovoljstvo so različni, toda nezadovoljstvo danes povezuje Evropejce bolj kot katerakoli druga velika zgodba. Evropa potrebuje velike zgodbe, ne pa majhnih ali velikih interesov. Svojo vlogo je oblikovala na podlagi velikih zgodb, od antike do renesanse, od demokracije do razsvetljenstva, od civilne družbe do države blagostanja in evropskih integracij. Evropa svoje prihodnosti ne more iskati ne v poceni delovni sili, ne v politiki trdne roke, ne v politiki vizumskih trdnjav, ne v upravljanju sosednih kriz, ne v fascinacijah z zabavo in hedonizmom. Prihodnost lahko najde le v Evropi kulture, demokracije, inovacij, solidarnosti, v skupnosti blagostanja. V nasprotnem primeru bo Evropa samo manjši odmor med Vzhodom in Zahodom, senca nekdanjega subjekta zgodovine, ki je postal objekt velikih interesov. Evropa se bo z vrnitvijo k velikim zgodbam znebila predsodkov do evropskega obrobja in zunajevropske resničnosti. Velike zgodbe lahko Evropi pomagajo razumeti lastne meje in oblikovati svojo pluralistično identiteto. Evropski vsakdan je boljši od evropske zgodovine 20. stoletja in od evropske zgodovine prve četrtine 21. stoletja. Evropa se bo z vrnitvijo k velikim zgodbam iz dekadentnih skrajnosti in ritualov potrošniške civilizacije razumneje opredeljevala med vrednotami in interesi. Včasih interesi niso zgolj nasprotni vrednoti, na dolgi rok postanejo nasprotje tudi samim sebi. Iskanje smisla ni nikoli tako zelo potrebno kakor v časih velikih kriz. Četudi pred tem spoznanjem pogosto bežimo – krize so le izraz izrabljenega smisla. Nezadovoljstva sodobnega evropskega človeka ne bo ublažila ne večja potrošnja ne dražja in popolnejša varnost. Bi pa to lahko storile velike zgodbe, v katerih bo našel smisel svojega vsakdana in solidarnost svoje skupnosti. Ena takšna izbira lebdi nad sodobno Evropo. To je izbira med geopolitiko in demokracijo. Če se je Evropa v 20. stoletju gibala med presežkom zgodovine in države blagostanja, v 21. stoletju nenehno izbira med geopolitiko in demokracijo. Od te izbire je odvisno, ali bo Evropa našla veliko zgodbo naše sodobnosti ali se bo znašla v navadnosti politične realnosti. Za geopolitiko bo vedno dovolj zainteresiranih. Vprašanje demokracije pa je lahko zavrženo, če se z njim ne bo ukvarjala Evropa. Evropa, ki je vzela demokracijo kot svojo ključno izbiro, bo imela več moči, da bo v negotovem in nespravljivem svetu zastopala svoje interese. Evropa je kot demokracija: ni popolna, vendar je nezamenljiva. Pred štiridesetimi leti je nastalo nekaj konceptov Srednje Evrope. Niso nastali v politični praksi in politični imaginaciji: nastali so v književnosti. Na vrhuncih hladne vojne je ideja Srednje Evrope postala privlačna kot medprostor sprtih ideoloških sil, ki sta rožljali z orožjem. Za ene je bila Srednja Evropa odrešilna cona posredovanja. Za druge je bila meteorološki pojem. Za številne je tudi danes celotna Evropa zgolj meteorološki pojem. To ni nujno slabo. Poglejmo s te plati. Če si delimo vremenske okoliščine, ni mogoče, da si ne bi delili nič drugega. Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas. Vendarle ni vseeno, ali bo ista zgodovina oblikovala usodo množice evropskih narodov ali bo Evropa našla notranjo moč in oživila malce dremavo zgodovinsko imaginacijo, ko bo osmišljala odgovor zgodovini, pred katero stojimo: zgodovini vojn, zgodovini slabitve, zgodovini demografskega upada, zgodovini metežev. Evropa danes izbira, ali bo od nje ostal spomin ali bo izbrala trajanje, ko bo živela s svojimi razlikami in dovzetna za svoja najboljša izkustva.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se bo jutri začel mednarodni lutkovni festival – 36. Poletni lutkovni pristan, ki ga pripravlja tukajšnje lutkovno gledališče. Festival bo v treh tednih ponudil 18 lutkovnih predstav domačih in tujih lutkarjev, lutkovne delavnice, dva koncerta in dve razstavi. Razgibano festivalsko ponudbo smo predstavili v oddaji o kulturi in umetnosti, ko smo se sprehodili še po likovnih razstaviščih v mestu. Ustavili smo se v Kabinetu Umetnostne galerije Maribor, kjer je le še ta konec tedna na ogled instalacija z naslovom Vračanje na Bosumtwi slovenske slikarke Tjaše Rener, ki živi v Gani. Skupinska razstava z naslovom Obraz na obrazu, ki tematizira problem staranja in minljivosti pa je na ogled v mariborski Kibeli.
V Mariboru se bo jutri začel mednarodni lutkovni festival – 36. Poletni lutkovni pristan, ki ga pripravlja tukajšnje lutkovno gledališče. Festival bo v treh tednih ponudil 18 lutkovnih predstav domačih in tujih lutkarjev, lutkovne delavnice, dva koncerta in dve razstavi. Razgibano festivalsko ponudbo smo predstavili v oddaji o kulturi in umetnosti, ko smo se sprehodili še po likovnih razstaviščih v mestu. Ustavili smo se v Kabinetu Umetnostne galerije Maribor, kjer je le še ta konec tedna na ogled instalacija z naslovom Vračanje na Bosumtwi slovenske slikarke Tjaše Rener, ki živi v Gani. Skupinska razstava z naslovom Obraz na obrazu, ki tematizira problem staranja in minljivosti pa je na ogled v mariborski Kibeli.
Kultura zdravi - umetnost lajša
S Prešernovo nagrado za življenjsko delo nagrajena pisatelj Tone Partljič in pesnik Andrej Brvar slavita osebni jubilej, a še vedno ustvarjata. Partljič končuje obsežno biografijo o Lovru Kuharju, Brvar s pisanjem osebnega dnevnika, v samostojni knjigi pa je izšla pesnitev o pretresljivi življenjski zgodbi njegovih staršev. Dolgoletna literarna sopotnika in prijatelja sta gosta oddaje o kulturi in umetnosti.
S Prešernovo nagrado za življenjsko delo nagrajena pisatelj Tone Partljič in pesnik Andrej Brvar slavita osebni jubilej, a še vedno ustvarjata. Partljič končuje obsežno biografijo o Lovru Kuharju, Brvar s pisanjem osebnega dnevnika, v samostojni knjigi pa je izšla pesnitev o pretresljivi življenjski zgodbi njegovih staršev. Dolgoletna literarna sopotnika in prijatelja sta gosta oddaje o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil Martin Belič, priznani flavtist Münchenske filharmonije in profesor na Univerzi v Augsburgu, ki je to tudi to poletje v domači Slovenski Bistrici pripravil mojstrski seminar za mlade flavtiste iz tujine in Slovenije.
Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil Martin Belič, priznani flavtist Münchenske filharmonije in profesor na Univerzi v Augsburgu, ki je to tudi to poletje v domači Slovenski Bistrici pripravil mojstrski seminar za mlade flavtiste iz tujine in Slovenije.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavljamo navdihujočo likovno produkcijo mladih ustvarjalcev na dveh razstaviščih na Židovskem trgu v Mariboru, z mariborsko pisateljico in nekdanjo profesorico doktorico Marijo Švajncer pa se bomo pogovarjali o njenih štirih novih knjigah.
Predstavljamo navdihujočo likovno produkcijo mladih ustvarjalcev na dveh razstaviščih na Židovskem trgu v Mariboru, z mariborsko pisateljico in nekdanjo profesorico doktorico Marijo Švajncer pa se bomo pogovarjali o njenih štirih novih knjigah.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro dogajanje otvoritvenega vikenda 23. Festivala sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju. Slovesna odprtja desetih razstav tujih in slovenskih umetnic in umetnikov na temo Prah bogatijo tudi nastopi performerjev, koncerti, pogovori z umetniki in delavnice. Sprehodili pa smo se tudi po razstaviščih v Mariboru in spomnili, da se v soboto začenja Letni kino Minoriti.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro dogajanje otvoritvenega vikenda 23. Festivala sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju. Slovesna odprtja desetih razstav tujih in slovenskih umetnic in umetnikov na temo Prah bogatijo tudi nastopi performerjev, koncerti, pogovori z umetniki in delavnice. Sprehodili pa smo se tudi po razstaviščih v Mariboru in spomnili, da se v soboto začenja Letni kino Minoriti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Nekdanji igralec mariborske Drame in dobitnik Borštnikovega prstana Vlado Novak je poleg številnih gledaliških likov ustvaril tudi nepozabne filmske in televizijske vloge. In Novaku se letos poklanjajo na tradicionalni prireditvi Poklon Slovenske kinoteke, ki bo drevi v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. V oddaji o kulturi in umetnosti smo se zato pogovarjali s tem priljubljenim mariborskim igralcem, med drugim o igri pred kamerami, pa tudi o likih, nastalih po upokojitvi, s katerimi Vlado Novak še vedno navdušujejo občinstvo po vsej Sloveniji.
Nekdanji igralec mariborske Drame in dobitnik Borštnikovega prstana Vlado Novak je poleg številnih gledaliških likov ustvaril tudi nepozabne filmske in televizijske vloge. In Novaku se letos poklanjajo na tradicionalni prireditvi Poklon Slovenske kinoteke, ki bo drevi v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. V oddaji o kulturi in umetnosti smo se zato pogovarjali s tem priljubljenim mariborskim igralcem, med drugim o igri pred kamerami, pa tudi o likih, nastalih po upokojitvi, s katerimi Vlado Novak še vedno navdušujejo občinstvo po vsej Sloveniji.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo se ustavili v dveh razstaviščih mariborske Kible, kjer istočasno razstavljata umetniška dela slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane, zakonski par, ki se vsak na svoji razstavi prvič predstavljata v Mariboru. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico znanstvene monografije Uradniki niso dr. Bredo Mulec, ki resnične zgodbe o disciplinskih postopkih uradnikov skozi stoletje pri nas predstavi v literarni obliki.
V oddaji o kulturi smo se ustavili v dveh razstaviščih mariborske Kible, kjer istočasno razstavljata umetniška dela slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane, zakonski par, ki se vsak na svoji razstavi prvič predstavljata v Mariboru. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico znanstvene monografije Uradniki niso dr. Bredo Mulec, ki resnične zgodbe o disciplinskih postopkih uradnikov skozi stoletje pri nas predstavi v literarni obliki.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti se ustavlijamo ob privlačni in bogati ponudbi poletnih festivalov na prostem in Poletno muzejski noči, predstaviljamo tudi vizijo prihodnosti centra Rotovž v Mariboru z zornega kota mestne oblasti in likovnih umetnikov.
V oddaji o kulturi in umetnosti se ustavlijamo ob privlačni in bogati ponudbi poletnih festivalov na prostem in Poletno muzejski noči, predstaviljamo tudi vizijo prihodnosti centra Rotovž v Mariboru z zornega kota mestne oblasti in likovnih umetnikov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji se še zadnjič oziramo na jubilejni, 60. Festival Borštnikovo srečanje, ki ga bodo v nedeljo sklenili s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem pri nas, Borštnikov prstan pa izročili igralki Nataši Barbari Gračner. Ustavljamo se tudi v mariborski Umetnostni galeriji, in sicer ob fotografski razstavi o blišču in bedi New Yorka.
V oddaji se še zadnjič oziramo na jubilejni, 60. Festival Borštnikovo srečanje, ki ga bodo v nedeljo sklenili s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem pri nas, Borštnikov prstan pa izročili igralki Nataši Barbari Gračner. Ustavljamo se tudi v mariborski Umetnostni galeriji, in sicer ob fotografski razstavi o blišču in bedi New Yorka.
Kultura zdravi - umetnost lajša
60. Festivala Borštnikovo srečanje, ki se je s spremljevalnimi dogodki začel v mariborskem gledališču začel že v ponedeljek, nocoj slovesno odpirajo s slovito mednarodno koporodukcijo Lapis Lazuli grškega režiserja in performerja Evripidesa Laskardisa. Borštnikovo se jutri nadaljuje s tekmovalnim programom 12 slovenskih uprizoritev. V oddaji o kulturi in umetnosti pa tudi o razstavi Saga hrvaške slikarke Sare Haas v mariborski galeriji artKIT.
60. Festivala Borštnikovo srečanje, ki se je s spremljevalnimi dogodki začel v mariborskem gledališču začel že v ponedeljek, nocoj slovesno odpirajo s slovito mednarodno koporodukcijo Lapis Lazuli grškega režiserja in performerja Evripidesa Laskardisa. Borštnikovo se jutri nadaljuje s tekmovalnim programom 12 slovenskih uprizoritev. V oddaji o kulturi in umetnosti pa tudi o razstavi Saga hrvaške slikarke Sare Haas v mariborski galeriji artKIT.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Z reportažnim zapisom se bomo sprehodili po 28-ih Slovenskih dnevih knjige v Mariboru in spomnili, da se dogajanje konča v soboto zvečer. Opozorili bomo tudi na skorajšnji začetek jubilejnega 60. Festivala Borštnikovo srečanje. Začel se je kot revialni dogodek in se razvil v osrednji slovenski gledališki festival, odprt navzven in primerljiv s podobnimi dogodki v tujini. Dogodek želi priti občinstvu še bliže, priložnost za to bo že v ponedeljek, 2. junija.
Z reportažnim zapisom se bomo sprehodili po 28-ih Slovenskih dnevih knjige v Mariboru in spomnili, da se dogajanje konča v soboto zvečer. Opozorili bomo tudi na skorajšnji začetek jubilejnega 60. Festivala Borštnikovo srečanje. Začel se je kot revialni dogodek in se razvil v osrednji slovenski gledališki festival, odprt navzven in primerljiv s podobnimi dogodki v tujini. Dogodek želi priti občinstvu še bliže, priložnost za to bo že v ponedeljek, 2. junija.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Petkov večer v Mariboru bo zaznamovala otvoritev sedmega mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Prestopi, Mariborska knjižnica bo v najmlajši enoti v občini Kungota praznovala svoj dan, mariborski fotograf Branimir Ritonja pa se v Galeriji Murska Sobota predstavlja z razstavo črno-belih fotografij Ostanki svetlobe II, ki poskuša skozi podobe tišine povedati tisto, kar pogosto preglasi hrup sodobnosti.
Petkov večer v Mariboru bo zaznamovala otvoritev sedmega mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Prestopi, Mariborska knjižnica bo v najmlajši enoti v občini Kungota praznovala svoj dan, mariborski fotograf Branimir Ritonja pa se v Galeriji Murska Sobota predstavlja z razstavo črno-belih fotografij Ostanki svetlobe II, ki poskuša skozi podobe tišine povedati tisto, kar pogosto preglasi hrup sodobnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Med svetovnima dnevoma poezije in knjige je pri mariborskem Zavodu Dve luni izšel pesniški prvenec mlade pesnice, z njim pa se je simbolno in programsko rodila tudi nova umetniška založba, ki sicer letos praznuje četrto leto delovanja. V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa bo le še nekaj dni na ogled razstava treh nagrajenk pregledne razstave društva - prava poslastica, pravi kustosinja Mojca Štuhec.
Med svetovnima dnevoma poezije in knjige je pri mariborskem Zavodu Dve luni izšel pesniški prvenec mlade pesnice, z njim pa se je simbolno in programsko rodila tudi nova umetniška založba, ki sicer letos praznuje četrto leto delovanja. V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa bo le še nekaj dni na ogled razstava treh nagrajenk pregledne razstave društva - prava poslastica, pravi kustosinja Mojca Štuhec.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo opozorili na petkova – koncert Moškega pevskega zbora Slava Klavora v dvorani Union, ob njihovem 80. jubileju, in na premiero Fedre, tragične zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi v mariborski Drami. Spomnili smo tudi na mariborski razstavi o likovnih umetnikih in glasbenikih iz družine Šantel – sestri Avgusti in bratu Aleksandru.
V oddaji o kulturi smo opozorili na petkova – koncert Moškega pevskega zbora Slava Klavora v dvorani Union, ob njihovem 80. jubileju, in na premiero Fedre, tragične zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi v mariborski Drami. Spomnili smo tudi na mariborski razstavi o likovnih umetnikih in glasbenikih iz družine Šantel – sestri Avgusti in bratu Aleksandru.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Povabili smo na razstavo Marka Tuška v Galeriji artKIT v Mariboru, ki svojim likovnim delom dovoli, da prestopijo klasične okvirje slike, / v Miheličevi galeriji na Ptuju pa stoji pregledna razstava Borlske kolonije, ki osvetljuje zgodovino prve slikarske kolonije v vzhodnem delu Slovenije. Spomnili smo vas tudi na dogodke ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga bomo zaznamovali 23. aprila.
Povabili smo na razstavo Marka Tuška v Galeriji artKIT v Mariboru, ki svojim likovnim delom dovoli, da prestopijo klasične okvirje slike, / v Miheličevi galeriji na Ptuju pa stoji pregledna razstava Borlske kolonije, ki osvetljuje zgodovino prve slikarske kolonije v vzhodnem delu Slovenije. Spomnili smo vas tudi na dogodke ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga bomo zaznamovali 23. aprila.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Pianist Nejc Kamplet iz Maribora je eden naših najbolj nadarjenih glasbenikov. Nedavno je v konkurenci 300 glasbenikov osvojil 2. mesto na 70. tekmovanju Marie Canals v Barceloni. Petleten je začel igrati klavir na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer se urijo generacije mladih glasbenikov. Konservatorij pripravlja do konca aprila predmaturitetne recitale za širšo javnost; koncerti pa bodo ob popoldnevih v Pokrajinskem muzeju Maribor vse do konca aprila.
Pianist Nejc Kamplet iz Maribora je eden naših najbolj nadarjenih glasbenikov. Nedavno je v konkurenci 300 glasbenikov osvojil 2. mesto na 70. tekmovanju Marie Canals v Barceloni. Petleten je začel igrati klavir na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer se urijo generacije mladih glasbenikov. Konservatorij pripravlja do konca aprila predmaturitetne recitale za širšo javnost; koncerti pa bodo ob popoldnevih v Pokrajinskem muzeju Maribor vse do konca aprila.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Le še do 10. aprila je na ogled transnacionalni razstavni projekt Utrujene palme, ki ga je pripravila Umetnostna galerija Maribor; v ptujskem mestnem gledališču pripravljajo premiero predstave Kar je bilo in kar bo po besedilu najbolj uprizarjanega nemškega avtorja Lutza Hübnerja , v Lutkovnem gledališču pa bo v soboto edina mariborska projekcija čislanega filma Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić.
Le še do 10. aprila je na ogled transnacionalni razstavni projekt Utrujene palme, ki ga je pripravila Umetnostna galerija Maribor; v ptujskem mestnem gledališču pripravljajo premiero predstave Kar je bilo in kar bo po besedilu najbolj uprizarjanega nemškega avtorja Lutza Hübnerja , v Lutkovnem gledališču pa bo v soboto edina mariborska projekcija čislanega filma Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo objavili pogovora z dvema letošnjima prejemnikoma Glazerjeve listine, z Avgustom Demšarjem in Jurijem Drevenškom. Pisec kriminalnih romanov Demšar je zaslužen za to, da je Maribor postal ob njihovi ekranizaciji telegenična kulisa, trilogija Vodnjaki, za katero je prejel to nagrado, pa išče pot tudi že v druge jezike. Igralec Drevenšek pa je pri še ne dopolnjenih 40-ih letih sodeloval med drugim tudi že v 40-ih filmskih in televizijskih projektih, doma in v tujini.
V oddaji o kulturi smo objavili pogovora z dvema letošnjima prejemnikoma Glazerjeve listine, z Avgustom Demšarjem in Jurijem Drevenškom. Pisec kriminalnih romanov Demšar je zaslužen za to, da je Maribor postal ob njihovi ekranizaciji telegenična kulisa, trilogija Vodnjaki, za katero je prejel to nagrado, pa išče pot tudi že v druge jezike. Igralec Drevenšek pa je pri še ne dopolnjenih 40-ih letih sodeloval med drugim tudi že v 40-ih filmskih in televizijskih projektih, doma in v tujini.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo predstavili prejemnico Glazerjeve nagrade akademsko slikarko Anko Krašna, ki ji priznanje veliko pomeni, predvsem zato, ker so jo zanjo predlagali stanovski kolegi. Pravi, da če živi umetnik čustveno polno življenje, se nabere kar nekaj tematik, ki so primerne, da jih izraziš. Prejemnica Glazerjeve listine, violinistka Oksana Pečeny pa je povedala, da je perfekcionistka. Prepričana je, da vsak talent usahne, če mu ne dodamo garanja. Doživlja se kot vrhunsko športnico in prav vsak dan vzame v roke inštrument.
V oddaji o kulturi smo predstavili prejemnico Glazerjeve nagrade akademsko slikarko Anko Krašna, ki ji priznanje veliko pomeni, predvsem zato, ker so jo zanjo predlagali stanovski kolegi. Pravi, da če živi umetnik čustveno polno življenje, se nabere kar nekaj tematik, ki so primerne, da jih izraziš. Prejemnica Glazerjeve listine, violinistka Oksana Pečeny pa je povedala, da je perfekcionistka. Prepričana je, da vsak talent usahne, če mu ne dodamo garanja. Doživlja se kot vrhunsko športnico in prav vsak dan vzame v roke inštrument.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo govorili o razstavi Odsevi upanja. Na ogled je v frančiškanskem samostanu v Mariboru in bo od tam krenila na pot po Sloveniji. Srečali smo se s švedsko pisateljico Amando Svensson; njen uspešni roman Sistem, tako velik, da zaslepi je po zaslugi prevajalke Ive Klemenčič končno izšel tudi v slovenščini.
V oddaji o kulturi smo govorili o razstavi Odsevi upanja. Na ogled je v frančiškanskem samostanu v Mariboru in bo od tam krenila na pot po Sloveniji. Srečali smo se s švedsko pisateljico Amando Svensson; njen uspešni roman Sistem, tako velik, da zaslepi je po zaslugi prevajalke Ive Klemenčič končno izšel tudi v slovenščini.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi tokrat o novem plesnem projektu Cluster uglednega mariborskega koreografa Edwarda Cluga, o mariborskem delu ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče Zore in o možnosti ogleda razstav v Umetnostni galeriji Maribor z dojenčki oziroma majhnimi otroki.
V oddaji o kulturi tokrat o novem plesnem projektu Cluster uglednega mariborskega koreografa Edwarda Cluga, o mariborskem delu ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče Zore in o možnosti ogleda razstav v Umetnostni galeriji Maribor z dojenčki oziroma majhnimi otroki.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Bili smo na 40. Zimski plesni šoli, ki so jo minuli konec tedna pripravili v Mariboru in spomnili na skoraj pozabljenega učitelja in literarnega ustvarjalca Franceta Borka, ki je v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval tedanjo mariborsko skupnost.
Bili smo na 40. Zimski plesni šoli, ki so jo minuli konec tedna pripravili v Mariboru in spomnili na skoraj pozabljenega učitelja in literarnega ustvarjalca Franceta Borka, ki je v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval tedanjo mariborsko skupnost.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo se pogovarjali s pesnikom Borutom Gombačem o njegovi knjigi Govori, s poudarkom na uglasbeni poeziji in radijskih igrah. Predstavili smo tudi dve novi premieri v Mariboru – v Lutkovnem gledališču Robi kapuca was here in v Drami »Približno enako kot«. Vsaka se na svoj način sprašuje o tistem, kaj je pomembno v življenju in kako je to povezano z denarjem.
V oddaji o kulturi smo se pogovarjali s pesnikom Borutom Gombačem o njegovi knjigi Govori, s poudarkom na uglasbeni poeziji in radijskih igrah. Predstavili smo tudi dve novi premieri v Mariboru – v Lutkovnem gledališču Robi kapuca was here in v Drami »Približno enako kot«. Vsaka se na svoj način sprašuje o tistem, kaj je pomembno v življenju in kako je to povezano z denarjem.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili smo antropološko razstavo v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru z naslovom Človek, a veš, kam greš?, ki nastavlja ogledalo potrošniški družbi in opozorili na dve razstavi – fotografa Mihe Kacafure s podobami iz enega najpretresljivejših spominskih parkov človeštva z naslovom Med vojno zakoni molčijo! in slikarja Marka Jakšeta v mariborski Kibeli, ki na velikih formatih vabi v svet magičnih podob in barv.
Predstavili smo antropološko razstavo v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru z naslovom Človek, a veš, kam greš?, ki nastavlja ogledalo potrošniški družbi in opozorili na dve razstavi – fotografa Mihe Kacafure s podobami iz enega najpretresljivejših spominskih parkov človeštva z naslovom Med vojno zakoni molčijo! in slikarja Marka Jakšeta v mariborski Kibeli, ki na velikih formatih vabi v svet magičnih podob in barv.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Leta 2012 je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, 13 let pozneje ta naziv prevzemata Nova Gorica in sosednja Gorica, prvič v meddržavni navezi. Novinarski kolegi iz novogoriškega studia Radia Koper so na kratko povzeli obsežno dogajanje. V oddaji o kulturi smo povezali tudi dogodke v Podravju ob slovenskem kulturnem prazniku, povabili v galerije, muzeje, dvorane in na ulice, saj bo tudi tam mogoče slišati Prešerna ali vsaj del navdiha, ki nam ga je zapustil.
Leta 2012 je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, 13 let pozneje ta naziv prevzemata Nova Gorica in sosednja Gorica, prvič v meddržavni navezi. Novinarski kolegi iz novogoriškega studia Radia Koper so na kratko povzeli obsežno dogajanje. V oddaji o kulturi smo povezali tudi dogodke v Podravju ob slovenskem kulturnem prazniku, povabili v galerije, muzeje, dvorane in na ulice, saj bo tudi tam mogoče slišati Prešerna ali vsaj del navdiha, ki nam ga je zapustil.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi nas je zanimalo, kako privlačen je za obiskovalce Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in kakšni so tamkajšnji načrti za to leto, ne le v zvezi s skrbjo za dediščino, ampak tudi s prenovo grajske žitnice in nujno sanacijo južnega dostopa na grad. Spomnili smo tudi na pesniško zbirko za otroke Steza prijaznih besed ptujskega avtorja in profesorja slovenščine Davida Bedrača in na to, kako lahko zgodnje branje in poslušanje poezije krepi besedni zaklad, empatijo in odnose.
V oddaji o kulturi nas je zanimalo, kako privlačen je za obiskovalce Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in kakšni so tamkajšnji načrti za to leto, ne le v zvezi s skrbjo za dediščino, ampak tudi s prenovo grajske žitnice in nujno sanacijo južnega dostopa na grad. Spomnili smo tudi na pesniško zbirko za otroke Steza prijaznih besed ptujskega avtorja in profesorja slovenščine Davida Bedrača in na to, kako lahko zgodnje branje in poslušanje poezije krepi besedni zaklad, empatijo in odnose.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja Koprena svetlobe in barv, ki z mehkim žarenjem vabi k počasnemu in zbranemu ogledovanju, tudi v Maribor pa bo segel vseslovenski in čezmejni Kavčfestival – neke vrste kulturna opozicija, ki vnaša umetnost v neobičajne prostore.
V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava akademskega slikarja Mirka Rajnarja Koprena svetlobe in barv, ki z mehkim žarenjem vabi k počasnemu in zbranemu ogledovanju, tudi v Maribor pa bo segel vseslovenski in čezmejni Kavčfestival – neke vrste kulturna opozicija, ki vnaša umetnost v neobičajne prostore.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili smo novo premiero v mariborski Drami – gledališko priredbo romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, in opozorili na zadnjo izvedbo Kantate Noetove noči v mariborski Unionski dvorani; Akademski pevski zbor KUD-a Študent in Moški pevski zbor Vres s Prevalj bosta s solisti in orkestrom v prelepih jezikih umetnosti obudila spomin na strašno povodenj na Koroškem poleti 2023.
Predstavili smo novo premiero v mariborski Drami – gledališko priredbo romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, in opozorili na zadnjo izvedbo Kantate Noetove noči v mariborski Unionski dvorani; Akademski pevski zbor KUD-a Študent in Moški pevski zbor Vres s Prevalj bosta s solisti in orkestrom v prelepih jezikih umetnosti obudila spomin na strašno povodenj na Koroškem poleti 2023.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Nekdanji igralec mariborske Drame Peter Ternovšek je nedavno sestavil in ne napisal, kot pravi sam, knjigo in jo poimenoval v kateri z veliko humorja in iskrivosti predstavlja svoje življenje in gledališko ustvarjanje. Knjigico in pa znanstveno monografijo o slikarju Eduardu Lindu, znanem portretistu mariborskih meščank in meščanov 19. stoletja predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti.
Nekdanji igralec mariborske Drame Peter Ternovšek je nedavno sestavil in ne napisal, kot pravi sam, knjigo in jo poimenoval v kateri z veliko humorja in iskrivosti predstavlja svoje življenje in gledališko ustvarjanje. Knjigico in pa znanstveno monografijo o slikarju Eduardu Lindu, znanem portretistu mariborskih meščank in meščanov 19. stoletja predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Umetnostni galeriji Maribor razstavlja slikarska dela Ava Tribušon Ovsenik, 28-letna ustvarjalka, ki se je v Londonu, kjer je študirala in zdaj tam živi, navdušila nad fenomenom množic. To temo raziskuje tudi na svoji prvi samostojni razstavi Sloveniji, naslovila pa jo je s frazo, izposojeno iz znamenitega filma Trumanov Show »Dobro jutro, in če se več ne srečamo, dober dan, dober večer in lahko noč«. Avo Tribušon Ovsenik gostimo v tokratni oddaji o kulturi in umetnosti.
V Umetnostni galeriji Maribor razstavlja slikarska dela Ava Tribušon Ovsenik, 28-letna ustvarjalka, ki se je v Londonu, kjer je študirala in zdaj tam živi, navdušila nad fenomenom množic. To temo raziskuje tudi na svoji prvi samostojni razstavi Sloveniji, naslovila pa jo je s frazo, izposojeno iz znamenitega filma Trumanov Show »Dobro jutro, in če se več ne srečamo, dober dan, dober večer in lahko noč«. Avo Tribušon Ovsenik gostimo v tokratni oddaji o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Mariborčanka Petra Bauman je nedavno izdala tretjo pesniško zbirko z naslovom Dan v zalivu. O ustvarjanju poezije in kratkih zgodb, pa tudi o delu in težavnem preživetju na področju kulture v domačem mestu bo avtorica pripovedovala v oddaji o kulturi in umetnosti.
Mariborčanka Petra Bauman je nedavno izdala tretjo pesniško zbirko z naslovom Dan v zalivu. O ustvarjanju poezije in kratkih zgodb, pa tudi o delu in težavnem preživetju na področju kulture v domačem mestu bo avtorica pripovedovala v oddaji o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo avtorja mladinske trilogije Animus Mariborčana Jana Bilodjeriča, ki z veliko fantazije in pustolovskimi dogodivščinami glavnih junakov sooča mlade bralce z odraščanjem in življenjem. S plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Anjo Bornšek, prav tako Mariborčanko, pa se bomo pogovarjali o doživljajskih uprizoritvenih dogodkih, ki postajajo sestavni del sodobne plesne umetnosti.
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo avtorja mladinske trilogije Animus Mariborčana Jana Bilodjeriča, ki z veliko fantazije in pustolovskimi dogodivščinami glavnih junakov sooča mlade bralce z odraščanjem in življenjem. S plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Anjo Bornšek, prav tako Mariborčanko, pa se bomo pogovarjali o doživljajskih uprizoritvenih dogodkih, ki postajajo sestavni del sodobne plesne umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Zbirka kratkih zgodb Gnezda etnologinje in bibliotekarke Jerneje Ferlež je avtoričin literarni prvenec, napisan na rezidenci v Idriji in odstira doživljanje tega mesta, njegovih prebivalcev in kulturne dediščine. Mariborčanka bo o svoji zadnji knjigi, ki je poklon Idrijčanom, govorila v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili smo tudi razstavo umetniških del 44 umetnic in umetnikov Vzporedni svetovi v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.
Zbirka kratkih zgodb Gnezda etnologinje in bibliotekarke Jerneje Ferlež je avtoričin literarni prvenec, napisan na rezidenci v Idriji in odstira doživljanje tega mesta, njegovih prebivalcev in kulturne dediščine. Mariborčanka bo o svoji zadnji knjigi, ki je poklon Idrijčanom, govorila v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili smo tudi razstavo umetniških del 44 umetnic in umetnikov Vzporedni svetovi v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti se na kratko ustavljamo pri Prešernovih nagrajencih za leto 2025, osrednji temi oddaja pa sta predstavitev pregledne razstave likovnih del iz umetniške zbirke kidričevskega Talumova v Mestni galeriji Ptuj in pogovor z avtorjem zadnje knjige trilogije Kurji pastir Ferijem Lainščkom.
V oddaji o kulturi in umetnosti se na kratko ustavljamo pri Prešernovih nagrajencih za leto 2025, osrednji temi oddaja pa sta predstavitev pregledne razstave likovnih del iz umetniške zbirke kidričevskega Talumova v Mestni galeriji Ptuj in pogovor z avtorjem zadnje knjige trilogije Kurji pastir Ferijem Lainščkom.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50. obletnico profesionalnega delovanja, jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših predstav minulih sezon. Operno-baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo drevi premierno predstavil obnovljeno opero Turandot Giacoma Puccinija in tako zaznamoval 100. obletnico smrti tega italijanskega skladatelja. To sta tudi osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50. obletnico profesionalnega delovanja, jubilej praznujejo z uprizoritvijo najboljših predstav minulih sezon. Operno-baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo drevi premierno predstavil obnovljeno opero Turandot Giacoma Puccinija in tako zaznamoval 100. obletnico smrti tega italijanskega skladatelja. To sta tudi osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se v teh dneh vrstijo številni dogodki v čast generalu Rudolfu Maistru, ki je s svojimi vojaki 23. novembra leta 1918 prevzel oblast v Mariboru in je mesto postalo slovensko. Osrednja prireditev v poklon temu velikemu domoljubu in pesniku bo v soboto ob 18. uri na Slomškovem trgu, ko bodo na dokumentarno umetniškem dogodku uprizorili to Maistrovo akcijo za slovenski narod pred 106 leti. O prirediti, s katero se mesto in številne kulturne ustanove poklanjajo Maistru in o festivalu umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix bo govora v oddaji o kulturi in umetnosti.
V Mariboru se v teh dneh vrstijo številni dogodki v čast generalu Rudolfu Maistru, ki je s svojimi vojaki 23. novembra leta 1918 prevzel oblast v Mariboru in je mesto postalo slovensko. Osrednja prireditev v poklon temu velikemu domoljubu in pesniku bo v soboto ob 18. uri na Slomškovem trgu, ko bodo na dokumentarno umetniškem dogodku uprizorili to Maistrovo akcijo za slovenski narod pred 106 leti. O prirediti, s katero se mesto in številne kulturne ustanove poklanjajo Maistru in o festivalu umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix bo govora v oddaji o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V mariborski Minoritski cerkvi bo nocoj ob 18.uri premiera dokumentarne opere Ovis s podnaslovom Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet. To je vizualna, glasbena, gledališka in performativna predstava o sobivanju ovce in človeka skozi tisočletja, ki jo je v sodelovanju z različnimi ustvarjalci in znanstveniki zasnovala skladateljica, režiserka in dirigentka Karmina Šilec. V osprejdju tega velikega dogodka z okoli 50 nastopajočimi so torej ovce, ki so močno vplivale na razvoj človeške družbe. Podrobneje o umetniiškem dogodku, ki se bo selil in z njim občinstvo med različnimi prizorišči Kulturne četrti Minoriti torej v oddaji o kulturi.
V mariborski Minoritski cerkvi bo nocoj ob 18.uri premiera dokumentarne opere Ovis s podnaslovom Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet. To je vizualna, glasbena, gledališka in performativna predstava o sobivanju ovce in človeka skozi tisočletja, ki jo je v sodelovanju z različnimi ustvarjalci in znanstveniki zasnovala skladateljica, režiserka in dirigentka Karmina Šilec. V osprejdju tega velikega dogodka z okoli 50 nastopajočimi so torej ovce, ki so močno vplivale na razvoj človeške družbe. Podrobneje o umetniiškem dogodku, ki se bo selil in z njim občinstvo med različnimi prizorišči Kulturne četrti Minoriti torej v oddaji o kulturi.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi predstavljamo nocojšnjo premiero velikega klasičnega baleta o boju za svobodo v času francoske revolucije Plameni Pariza v SNG Maribor, ustavljamo se tudi na odru ptujskega gledalšča, kjer pripravljajo predstavo o življenju za gledališkimi kulisamii, opominjamo pa tudi na fotografsko razstavo Moški z obrazom navzdol Matjaža Wenzla v Mestnem parku Maribor.
V oddaji o kulturi predstavljamo nocojšnjo premiero velikega klasičnega baleta o boju za svobodo v času francoske revolucije Plameni Pariza v SNG Maribor, ustavljamo se tudi na odru ptujskega gledalšča, kjer pripravljajo predstavo o življenju za gledališkimi kulisamii, opominjamo pa tudi na fotografsko razstavo Moški z obrazom navzdol Matjaža Wenzla v Mestnem parku Maribor.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Avtorski projekt Arthanatos o umetnosti in smrti povezuje glasbo in filozofijo v obliki sodobnega pripovedništva. Avtorja umetniškega dogodka skladatelj in glasbenik Vasko Atanasovski in filozofinja Magdalena Germek sta ob temah, ki od nekdaj vznemirjata človeštvo, zbrala različne glasbenike in napovedujejo nepozaben umetniški dogodek.
Avtorski projekt Arthanatos o umetnosti in smrti povezuje glasbo in filozofijo v obliki sodobnega pripovedništva. Avtorja umetniškega dogodka skladatelj in glasbenik Vasko Atanasovski in filozofinja Magdalena Germek sta ob temah, ki od nekdaj vznemirjata človeštvo, zbrala različne glasbenike in napovedujejo nepozaben umetniški dogodek.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so po15 letih obnovili absurdno komedijo Malomeščanska svatba dramatika Bertolda Brechta v režiji Mateje Koležnik in jo bodo premierno uprizorili v petek ob 20. uri. Na Intimnem odru GT 22 pa prav tako nocoa ob 20. uri premierno uprizarjajo avtorsko predstavo z naslovom Death and Sound, v prevodu Smrt in zvok, v kateri ustvarjalci premišljujejo o minevanju, izgubi bližnjih in o strahovih pred koncem življenja. V razstavišču Kibela pa je do 9. novembra na ogled velika prostorska instalacija z naslovom Močvirje, s katero se umetnico Mateja Kavčič in Alja Piry poklanjata naravi v umetniškem prostoru in pozivata obiskovalce, da naravo ohranimo.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so po15 letih obnovili absurdno komedijo Malomeščanska svatba dramatika Bertolda Brechta v režiji Mateje Koležnik in jo bodo premierno uprizorili v petek ob 20. uri. Na Intimnem odru GT 22 pa prav tako nocoa ob 20. uri premierno uprizarjajo avtorsko predstavo z naslovom Death and Sound, v prevodu Smrt in zvok, v kateri ustvarjalci premišljujejo o minevanju, izgubi bližnjih in o strahovih pred koncem življenja. V razstavišču Kibela pa je do 9. novembra na ogled velika prostorska instalacija z naslovom Močvirje, s katero se umetnico Mateja Kavčič in Alja Piry poklanjata naravi v umetniškem prostoru in pozivata obiskovalce, da naravo ohranimo.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavljamo jubilejni, 30. Mednarodni festivala računalniške umetnosti v Mariboru, operno predstavo za mladostnike z naslovom Mož, ki je izumil strelo in govori o življenju in izumih Nikole Tesle in si jo lahko do 25. oktobra ogledate v SNG MB, ter vabimo na Koncert za mir s priznanimi slovenskimi glasbeniki in zborovskimi pevci v nedeljo Dvorani Union.
Predstavljamo jubilejni, 30. Mednarodni festivala računalniške umetnosti v Mariboru, operno predstavo za mladostnike z naslovom Mož, ki je izumil strelo in govori o življenju in izumih Nikole Tesle in si jo lahko do 25. oktobra ogledate v SNG MB, ter vabimo na Koncert za mir s priznanimi slovenskimi glasbeniki in zborovskimi pevci v nedeljo Dvorani Union.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije pod okriljem 6. Festivala ZIZ predstavlja sedem uprizoritev mariborskih producentov iz pretekle sezone. Festival bodo sklenili jutri s podelitvijo nagrad najzaslužnejšim. Trije Mariborčani, priznani gledališki ustvarjalci pisatelj in dramatik Rok Vilčnik, režiser Matjaž Latin in igralec Vlado Novak so na oder Kluba KGB postavili zgodbo o mariborskem brezdomcu Jožeku. Premiera bo nocoj ob 20. uri.
Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije pod okriljem 6. Festivala ZIZ predstavlja sedem uprizoritev mariborskih producentov iz pretekle sezone. Festival bodo sklenili jutri s podelitvijo nagrad najzaslužnejšim. Trije Mariborčani, priznani gledališki ustvarjalci pisatelj in dramatik Rok Vilčnik, režiser Matjaž Latin in igralec Vlado Novak so na oder Kluba KGB postavili zgodbo o mariborskem brezdomcu Jožeku. Premiera bo nocoj ob 20. uri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mestnem gledališču Ptuj odpirajo sezono s premiero sodobne drame Radost o izgubi doma in osamljenosti v današnji družbi Nejca Gazvode. Z eno najslavnejših oper italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija Lucia di Lammermoor, privlačno tudi v sodobnem času, pa operno sezono začenjajo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
V Mestnem gledališču Ptuj odpirajo sezono s premiero sodobne drame Radost o izgubi doma in osamljenosti v današnji družbi Nejca Gazvode. Z eno najslavnejših oper italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija Lucia di Lammermoor, privlačno tudi v sodobnem času, pa operno sezono začenjajo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Komedijia Ženske na oblasti, prirejena po 2.400 let starem besedilu ki jo na dramski oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavlja Juš Zidar in Festivala animiranega filma StopTrik, ki odpira razmislek o umetni inteligenci in vplivu tehnologije na umetnost sta osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Komedijia Ženske na oblasti, prirejena po 2.400 let starem besedilu ki jo na dramski oder Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavlja Juš Zidar in Festivala animiranega filma StopTrik, ki odpira razmislek o umetni inteligenci in vplivu tehnologije na umetnost sta osrednji temi oddaje o kulturi in umetnosti.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo povabili na mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru in opozorili, da je v mestu tudi Festival fotografije. Prvi v tem našem z informacijami nasičenem svetu poglobljeno razkriva področja, o katerih vemo nič ali malo, drugi skrbi za to, da se na razstavah srečamo tudi s temami, ki so vsenavzoče in vzbujajo nelagodje, a se je prav zato treba o njih pogovarjati. Preden se izteče, pa opozarjamo tudi razstavo manjših skulptur in risb mariborskega kiparja Vojka Štuheca.
V oddaji o kulturi smo povabili na mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru in opozorili, da je v mestu tudi Festival fotografije. Prvi v tem našem z informacijami nasičenem svetu poglobljeno razkriva področja, o katerih vemo nič ali malo, drugi skrbi za to, da se na razstavah srečamo tudi s temami, ki so vsenavzoče in vzbujajo nelagodje, a se je prav zato treba o njih pogovarjati. Preden se izteče, pa opozarjamo tudi razstavo manjših skulptur in risb mariborskega kiparja Vojka Štuheca.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V štajerski prestolnici poteka priznani glasbeni Festival Maribor; letos črpa iz korenin glasbene tradicije, ki jo je oblikovalo sosedstvo kultur, začenja se jubilejna deseta sezona Intimnega odra v GT22- s performansom Roka Kravanje Slovenska transverzala; umetnik pravi, da je premiera v Mariboru več kot primerna, saj se ta planinska pot začenja prav tu. V mestu je tudi Festival fotografije Maribor, na velika platna pa prihaja kratki animirani film bratov Predin o kultni pravljici Muca Copatarica.
V štajerski prestolnici poteka priznani glasbeni Festival Maribor; letos črpa iz korenin glasbene tradicije, ki jo je oblikovalo sosedstvo kultur, začenja se jubilejna deseta sezona Intimnega odra v GT22- s performansom Roka Kravanje Slovenska transverzala; umetnik pravi, da je premiera v Mariboru več kot primerna, saj se ta planinska pot začenja prav tu. V mestu je tudi Festival fotografije Maribor, na velika platna pa prihaja kratki animirani film bratov Predin o kultni pravljici Muca Copatarica.