Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Neko noč, ko je v mestu snežilo pesnice in prevajalke Katarine Minatti. Knjiga je izšla leta 2007, pesmi so na prvi pogled humorne, zafrkljive, igrive, vendar se pod to površino skrivajo tudi drugačna razpoloženja. Interpretira Nadja Vidmar, glasbena oprema Gregor Stermecki, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Neko noč, ko je v mestu snežilo pesnice in prevajalke Katarine Minatti. Knjiga je izšla leta 2007, pesmi so na prvi pogled humorne, zafrkljive, igrive, vendar se pod to površino skrivajo tudi drugačna razpoloženja. Interpretira Nadja Vidmar, glasbena oprema Gregor Stermecki, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Knjiga Ana Blandiana: Izbrane pesmi je izšla leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pesnica se je rodila leta 1942 kot Otilia Valeria Coman v Temišvaru, začela je pisati že kot najstnica, prvo zbirko je objavila leta 1964 in se kmalu pridružila najopaznejšim pesnikom v Romuniji, saj je "prerodila poezijo in ji dala največjo možno poetičnost", kot je zapisala Lidija Dimkovska. Ana Blandiana je dobila številne ugledne nagrade doma in v tujini, leta 2002 tudi nagrado vilenica. Pesmi je prevedel Aleš Mustar. Interpretka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Knjiga Ana Blandiana: Izbrane pesmi je izšla leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pesnica se je rodila leta 1942 kot Otilia Valeria Coman v Temišvaru, začela je pisati že kot najstnica, prvo zbirko je objavila leta 1964 in se kmalu pridružila najopaznejšim pesnikom v Romuniji, saj je "prerodila poezijo in ji dala največjo možno poetičnost", kot je zapisala Lidija Dimkovska. Ana Blandiana je dobila številne ugledne nagrade doma in v tujini, leta 2002 tudi nagrado vilenica. Pesmi je prevedel Aleš Mustar. Interpretka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost. Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih. Interpret Brane Grubar, režiser Radivoj Podbršček, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost. Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih. Interpret Brane Grubar, režiser Radivoj Podbršček, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Pri Tonetu Pavčku izmed različnih navdihov za verze najdemo tudi take, ki so vzeti iz ljudske poezije. Včasih navede prvi verz iz narodne pesmi, potem pa nadaljuje po svoje, vendar s tem in motivom, ki je še vedno v okvirih, ki jih poznamo: narave slovenskih pokrajin, letnih časov, običajev in navad. “Moja dekle je še mlada, zmeraj ljubi drugega, vendar mene ne odčara od uroka hudega ...” Tako pesnik Pavček izraža svoje naklonjenosti, grenkobe, vedno pa prešerno veselje do življenja. Pogosto v obliki trohejskih sedmercev in osmercev – pa v rimah. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten, Matej Ju. Posneto leta 2002.
Pri Tonetu Pavčku izmed različnih navdihov za verze najdemo tudi take, ki so vzeti iz ljudske poezije. Včasih navede prvi verz iz narodne pesmi, potem pa nadaljuje po svoje, vendar s tem in motivom, ki je še vedno v okvirih, ki jih poznamo: narave slovenskih pokrajin, letnih časov, običajev in navad. “Moja dekle je še mlada, zmeraj ljubi drugega, vendar mene ne odčara od uroka hudega ...” Tako pesnik Pavček izraža svoje naklonjenosti, grenkobe, vedno pa prešerno veselje do življenja. Pogosto v obliki trohejskih sedmercev in osmercev – pa v rimah. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten, Matej Ju. Posneto leta 2002.
Kresnik je bil mitološki lik, po katerem nosi ime nagrada za najboljši slovenski roman prejšnjega leta. Povezan je bil z najvišjim slovanskim božanstvom groma, bliska in ognja. Bil je dobro bajno bitje, zaznamovano z nenavadnim rojstvom in potezami. Po ljudskem verovanju je bil božanstvo, dobri duh, ki je nastopal v podobi različnih živali. Ponoči, med drugim ob kresu, je zapustil telo in šel na pot, varoval svoje ozemlje in se bojeval z nasprotniki, kot so vedomci, čarovnice, škodljivi duhovi in drugi. Izbrali smo nekaj odlomkov o Kresniku iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki jih je zbral Jakob Kelemina. Interpreta sta Gregor Zorc in Miranda Trnjanin, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Kresnik je bil mitološki lik, po katerem nosi ime nagrada za najboljši slovenski roman prejšnjega leta. Povezan je bil z najvišjim slovanskim božanstvom groma, bliska in ognja. Bil je dobro bajno bitje, zaznamovano z nenavadnim rojstvom in potezami. Po ljudskem verovanju je bil božanstvo, dobri duh, ki je nastopal v podobi različnih živali. Ponoči, med drugim ob kresu, je zapustil telo in šel na pot, varoval svoje ozemlje in se bojeval z nasprotniki, kot so vedomci, čarovnice, škodljivi duhovi in drugi. Izbrali smo nekaj odlomkov o Kresniku iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki jih je zbral Jakob Kelemina. Interpreta sta Gregor Zorc in Miranda Trnjanin, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Pripoved o nasilju v družini in o deklici, pozneje najstnici in še pozneje mladi ženski, ki jo vedno znova ujame nikoli pozabljeno dogajanje v osnovni družini. O nikoli zares doseženem občutku varnosti in nezmožnosti zdravih odnosov. Ana Schnabl je za roman September prejela nagrado kresnik. Igralka je Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
Pripoved o nasilju v družini in o deklici, pozneje najstnici in še pozneje mladi ženski, ki jo vedno znova ujame nikoli pozabljeno dogajanje v osnovni družini. O nikoli zares doseženem občutku varnosti in nezmožnosti zdravih odnosov. Ana Schnabl je za roman September prejela nagrado kresnik. Igralka je Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
Roman Prst v prekatu je eden izmed petih letošnjih kresnikovih nominirancev. Napisala ga je pisateljica, prevajalka, urednica in kritičarka Anja Radaljac. Tematsko se roman dotika aktivizma, živalskega vprašanja in zaščite živali, ekologije, feministične in LGBT skupnosti ter kvirovske tematike, vse to pa je prepleteno z osebno zgodbo protagonistke Višnje, ki s številnimi notranjimi monologi predeluje svojo težavno preteklost. Kot je zapisala Jelka Kernev Štrajn v oceni knjige, na omenjeno kvirovsko tematiko "na pravopisni ravni dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo". To večglasje je v oddaji rešeno z ženskim glasom, ki bere glagolske oblike moškega spola. Na formalni ravni je roman nekakšen preplet proze in poezije, njegova posebnost pa so grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki omogočajo svojevrstno bralsko izkušnjo. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Roman Prst v prekatu je eden izmed petih letošnjih kresnikovih nominirancev. Napisala ga je pisateljica, prevajalka, urednica in kritičarka Anja Radaljac. Tematsko se roman dotika aktivizma, živalskega vprašanja in zaščite živali, ekologije, feministične in LGBT skupnosti ter kvirovske tematike, vse to pa je prepleteno z osebno zgodbo protagonistke Višnje, ki s številnimi notranjimi monologi predeluje svojo težavno preteklost. Kot je zapisala Jelka Kernev Štrajn v oceni knjige, na omenjeno kvirovsko tematiko "na pravopisni ravni dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo". To večglasje je v oddaji rešeno z ženskim glasom, ki bere glagolske oblike moškega spola. Na formalni ravni je roman nekakšen preplet proze in poezije, njegova posebnost pa so grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki omogočajo svojevrstno bralsko izkušnjo. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Ćrtice so pretresljiv, na nekaj mestih tudi humoren roman o temnem poglavju sodobne slovenske zgodovine – izbrisu 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Tina Perić temo izbrisanih ubeseduje v dveh različnih, a prepletajočih in dopolnjujočih se pripovednih linijah: prva je zelo osebna in podana skozi oči otroka, navihane in bistre najstnice Mie Batić, druga refleksivna, esejistično in neposredneje kritično zaznamovana. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Ćrtice so pretresljiv, na nekaj mestih tudi humoren roman o temnem poglavju sodobne slovenske zgodovine – izbrisu 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Tina Perić temo izbrisanih ubeseduje v dveh različnih, a prepletajočih in dopolnjujočih se pripovednih linijah: prva je zelo osebna in podana skozi oči otroka, navihane in bistre najstnice Mie Batić, druga refleksivna, esejistično in neposredneje kritično zaznamovana. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Pisatelj Feri Lainšček je bil z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, nominiran za Cankarjevo nagrado, te dni pa kot eden izmed petih izbrancev čaka še na podelitev nagrade kresnik za najboljši roman lanskega leta. Osrednji motiv v romanu je graditev hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec: Mario Dragojević, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Alen Jelen. Posneto maja 2025.
Pisatelj Feri Lainšček je bil z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, nominiran za Cankarjevo nagrado, te dni pa kot eden izmed petih izbrancev čaka še na podelitev nagrade kresnik za najboljši roman lanskega leta. Osrednji motiv v romanu je graditev hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec: Mario Dragojević, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Alen Jelen. Posneto maja 2025.
Po mestu hodi mlad moški in za njim ostajajo velikanske luže urina. V knjigarni, podhodih, v šoli, cerkvi ... marsikje. Je le objestnež? Mogoče nihilist, aktivist, anarhist, psihopat? Roman Kazimirja Kolarja Onečejevalec ne ponuja veliko odgovorov, le pričevanja o bizarnih dogodkih, perverzijah, ki kažejo na razkroj vrednot in odpor proti vsemu. Iskalca smisla ni več, prihaja zanikovalec smisla. Igralca Nina Valič in Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
Po mestu hodi mlad moški in za njim ostajajo velikanske luže urina. V knjigarni, podhodih, v šoli, cerkvi ... marsikje. Je le objestnež? Mogoče nihilist, aktivist, anarhist, psihopat? Roman Kazimirja Kolarja Onečejevalec ne ponuja veliko odgovorov, le pričevanja o bizarnih dogodkih, perverzijah, ki kažejo na razkroj vrednot in odpor proti vsemu. Iskalca smisla ni več, prihaja zanikovalec smisla. Igralca Nina Valič in Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
Poljski literat Adam Zagajewski bi 21. junija praznoval 80. rojstni dan. Leta 2021 umrli pesnik je med številnimi drugimi nagradami leta 1996 prejel tudi nagrado vilenica. Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov, je od zbirke Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, veljal za pesnika refleksije in filozofije. V tem duhu je nekoč izjavil, da je "poezija drugačen način filozofiranja". Interpret: Željko Hrst, prevajalka: Jana Unuk, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer. Leto nastanka: 2011.
Poljski literat Adam Zagajewski bi 21. junija praznoval 80. rojstni dan. Leta 2021 umrli pesnik je med številnimi drugimi nagradami leta 1996 prejel tudi nagrado vilenica. Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov, je od zbirke Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, veljal za pesnika refleksije in filozofije. V tem duhu je nekoč izjavil, da je "poezija drugačen način filozofiranja". Interpret: Željko Hrst, prevajalka: Jana Unuk, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer. Leto nastanka: 2011.
Ameriška pesnica ter predavateljica ameriške poezije in renesančne književnosti Linda Gregerson v svoji poeziji namenoma uporablja besedne zveze, ki so večpomenske. Velikokrat začne z vsakdanjim prizorom in ga z nekaj prispodobami tragično zasuka, ta občutek pa podkrepi v nadaljevanju pesmi in pri končnem poudarku. Dve pesmi iz njene zbirke Ženska, ki je umrla v snu je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Medea Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Jože Valentič. Produkcija 2011.
Ameriška pesnica ter predavateljica ameriške poezije in renesančne književnosti Linda Gregerson v svoji poeziji namenoma uporablja besedne zveze, ki so večpomenske. Velikokrat začne z vsakdanjim prizorom in ga z nekaj prispodobami tragično zasuka, ta občutek pa podkrepi v nadaljevanju pesmi in pri končnem poudarku. Dve pesmi iz njene zbirke Ženska, ki je umrla v snu je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Medea Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Jože Valentič. Produkcija 2011.
Za poezijo avstrijskega zgodnjeekspresionističnega lirika Georga Trakla je značilen barvit sanjski jezik, poln prispodob, s tematiko krivde, smrti in z motivi jeseni, noči, odrevenelosti. Pesmi je prevedel Kajetan Kovič. Interpretira dramski igralec Ivan Peternelj, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 2008.
Za poezijo avstrijskega zgodnjeekspresionističnega lirika Georga Trakla je značilen barvit sanjski jezik, poln prispodob, s tematiko krivde, smrti in z motivi jeseni, noči, odrevenelosti. Pesmi je prevedel Kajetan Kovič. Interpretira dramski igralec Ivan Peternelj, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 2008.
V novih pesmih s skupnim naslovom Palisander Miriam Drev povzema temo stikov z neukročeno naravo in bitji teh prostorov, ki jo je načela v četrtem sklopu svoje pesniške zbirke Zdravljenje prednikov leta 2022. O tem ne piše v povnanjenem smislu, temveč v povezavi z notranjo nujo po sledenju tem impulzom. Vezi vzpostavlja prek čutno vidnih in zvočnih ter obenem intuitivnih, tu in tam mistično transcendentnih zaznav. Okvir pesmi sestavljajo elementi slutnje, slovesa, hrepenenja in neizogibnih sprememb, ki nam ponujajo različne eksistencialne možnosti, hkrati pa nas vanje tudi silijo. Miriam Drev je pesnica, pisateljica in prevajalka. Doslej je izdala štiri romane (najnovejši, Po poti se je zvečerilo, je izšel lani), šest pesniških zbirk in nešteto prevodov, predvsem iz angleške in ameriške književnosti. Interpretacija Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
V novih pesmih s skupnim naslovom Palisander Miriam Drev povzema temo stikov z neukročeno naravo in bitji teh prostorov, ki jo je načela v četrtem sklopu svoje pesniške zbirke Zdravljenje prednikov leta 2022. O tem ne piše v povnanjenem smislu, temveč v povezavi z notranjo nujo po sledenju tem impulzom. Vezi vzpostavlja prek čutno vidnih in zvočnih ter obenem intuitivnih, tu in tam mistično transcendentnih zaznav. Okvir pesmi sestavljajo elementi slutnje, slovesa, hrepenenja in neizogibnih sprememb, ki nam ponujajo različne eksistencialne možnosti, hkrati pa nas vanje tudi silijo. Miriam Drev je pesnica, pisateljica in prevajalka. Doslej je izdala štiri romane (najnovejši, Po poti se je zvečerilo, je izšel lani), šest pesniških zbirk in nešteto prevodov, predvsem iz angleške in ameriške književnosti. Interpretacija Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Gre za poglavje iz knjige Posmrtni spomini Brása Cubasa. Avtor romana je brazilski romanopisec Joaquim Maria Machado de Assis, rojen leta 1839 v Riu de Janeiru, umrl je leta 1908 tudi v Riu. Bil je mulat, potomec sužnjev, genialen samouk, postal pa je eden najopaznejših pisateljev konca 19. stoletja. Eksperimentiral je z žanri in z jezikom, ki tudi danes zveni nenavadno sodobno. Tudi to lahko razberemo iz besedila brez dlake na jeziku v prevodu Mojce Medvedšek. Igralec je Rok Kravanja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2025.
Gre za poglavje iz knjige Posmrtni spomini Brása Cubasa. Avtor romana je brazilski romanopisec Joaquim Maria Machado de Assis, rojen leta 1839 v Riu de Janeiru, umrl je leta 1908 tudi v Riu. Bil je mulat, potomec sužnjev, genialen samouk, postal pa je eden najopaznejših pisateljev konca 19. stoletja. Eksperimentiral je z žanri in z jezikom, ki tudi danes zveni nenavadno sodobno. Tudi to lahko razberemo iz besedila brez dlake na jeziku v prevodu Mojce Medvedšek. Igralec je Rok Kravanja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2025.
Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija. Prevajalka: Urška Rupar Vrbinc; režiserka: Saška Rakef; igralec: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija. Prevajalka: Urška Rupar Vrbinc; režiserka: Saška Rakef; igralec: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Izbrali smo nekaj pesmi na temo časa in minevanja. Leta 2015 so jih kot študenti dramske igre in umetniške besede na AGRFT interpretirali Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Sara Gorše in Gregor Prah. Pesmi Federica Garcie Force v prevodu Jožeta Udoviča, Lili Novy, Gregorja Strniše, Jorgeja Luisa Borgesa v prevodu Aleša Bergerja in Blaža Lukana je izbrala Tesa Drev Juh, ki je prevedla tudi pesem Kay Ryan. Pod mentorstvom režiserja Klemna Markovčiča je oddajo realiziral študent radijske in gledališke režije Tin Grabnar, ton in montaža Nejc Zupančič, glasbena oprema Tina Ogrin. Produkcija 2015.
Izbrali smo nekaj pesmi na temo časa in minevanja. Leta 2015 so jih kot študenti dramske igre in umetniške besede na AGRFT interpretirali Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Sara Gorše in Gregor Prah. Pesmi Federica Garcie Force v prevodu Jožeta Udoviča, Lili Novy, Gregorja Strniše, Jorgeja Luisa Borgesa v prevodu Aleša Bergerja in Blaža Lukana je izbrala Tesa Drev Juh, ki je prevedla tudi pesem Kay Ryan. Pod mentorstvom režiserja Klemna Markovčiča je oddajo realiziral študent radijske in gledališke režije Tin Grabnar, ton in montaža Nejc Zupančič, glasbena oprema Tina Ogrin. Produkcija 2015.
Letos bo minilo 650 let od smrti velikana svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. Njegov Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. V njem je sto novel. Leta 1348 je deset mladih ljudi pobegnilo iz Firenc pred strašno kugo in se zateklo v podeželsko vilo. Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan je vsak izmed njih povedal eno zgodbo. Šesti dan je bil namenjen zgodbam o ljudeh, ki so se z duhovitimi in odrezavimi odgovori izmotali iz težav. Zgodba, ki govori o gospe Filipi, je sedma novela tega dne. Prevajalec Niko Košir, interpret Gregor Baković, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Matej Juh. Produkcija 2008.
Letos bo minilo 650 let od smrti velikana svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. Njegov Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. V njem je sto novel. Leta 1348 je deset mladih ljudi pobegnilo iz Firenc pred strašno kugo in se zateklo v podeželsko vilo. Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan je vsak izmed njih povedal eno zgodbo. Šesti dan je bil namenjen zgodbam o ljudeh, ki so se z duhovitimi in odrezavimi odgovori izmotali iz težav. Zgodba, ki govori o gospe Filipi, je sedma novela tega dne. Prevajalec Niko Košir, interpret Gregor Baković, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Matej Juh. Produkcija 2008.
Alice Oswald (roj. l. 1966, avtorica dela Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in eden opaznejših glasov sodobne britanske književnosti. Na univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarica. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički onkraj kamnite ograde, izdano l. 1996), Dart (Reka Dart, izšla l. 2002), Woods, etc. (Gozdovi itn., izdani l. 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, izšli l. 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, knjiga je izšla l. 2009), Memorial (Spomenik, iz l. 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, izšlo l. 2016), Nobody (Nikdo, iz l. 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, izdana l. 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden izmed številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se prepletajo med seboj. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok" in tam so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se kdo odločil zapeti Odisejo, a so z njim odveslali na kamniti otok in tako ni nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, predelavi Iliade. Prevajalka je Barbara Jurša Potocco, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Alice Oswald (roj. l. 1966, avtorica dela Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in eden opaznejših glasov sodobne britanske književnosti. Na univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarica. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički onkraj kamnite ograde, izdano l. 1996), Dart (Reka Dart, izšla l. 2002), Woods, etc. (Gozdovi itn., izdani l. 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, izšli l. 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, knjiga je izšla l. 2009), Memorial (Spomenik, iz l. 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, izšlo l. 2016), Nobody (Nikdo, iz l. 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, izdana l. 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden izmed številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se prepletajo med seboj. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok" in tam so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se kdo odločil zapeti Odisejo, a so z njim odveslali na kamniti otok in tako ni nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, predelavi Iliade. Prevajalka je Barbara Jurša Potocco, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Za Literarni nokturno smo na dan Primoža Trubarja izbrali dve njegovi pesmi: Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar, utemeljitelj našega knjižnega jezika, je v svojih delih poudarjal verske in etične vrednote, pa tudi skrb za znosnejše tostransko življenje, pri tem pa ni odmislil oblikovne, izrazne ravni besedil. Interpret je Milan Štefe, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič. Produkcija leta 2005. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Za Literarni nokturno smo na dan Primoža Trubarja izbrali dve njegovi pesmi: Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar, utemeljitelj našega knjižnega jezika, je v svojih delih poudarjal verske in etične vrednote, pa tudi skrb za znosnejše tostransko življenje, pri tem pa ni odmislil oblikovne, izrazne ravni besedil. Interpret je Milan Štefe, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič. Produkcija leta 2005. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Slovenska pisateljica Leonora Flis deluje kot pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici in lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani. Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Izdala je zbirki kratkih zgodb Upogib časa (LUD Literatura, 2015) in Enakozvočja (založba Miš, 2022). Slamnikarica je izsek iz nastajajočega literarnega dela, ki opisuje izkušnjo migracije iz Slovenije v ZDA v začetku 20. stoletja. Pripoveduje o potovanju glavne junakinje v New York, v katerem se zanjo začne popolnoma novo življenje. Zgodba se sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in išče sledi, ki jih predniki in njihove odločitve puščajo v življenju tistih, ki prihajajo za njimi. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Slovenska pisateljica Leonora Flis deluje kot pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici in lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani. Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Izdala je zbirki kratkih zgodb Upogib časa (LUD Literatura, 2015) in Enakozvočja (založba Miš, 2022). Slamnikarica je izsek iz nastajajočega literarnega dela, ki opisuje izkušnjo migracije iz Slovenije v ZDA v začetku 20. stoletja. Pripoveduje o potovanju glavne junakinje v New York, v katerem se zanjo začne popolnoma novo življenje. Zgodba se sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in išče sledi, ki jih predniki in njihove odločitve puščajo v življenju tistih, ki prihajajo za njimi. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Cikel Na valovih humorja. Jasutaka Cucui, rojen leta 1934, je vodilni pisec znanstvene fantastike in literature nonsensa na Japonskem. Zgodbo je prevedel Peter J. Vojvoda, interpretira Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Vladimir Jovanovič, režija Alen Jelen. Urednici oddaje sta Tesa Drev Juh in Petra Tanko.
Cikel Na valovih humorja. Jasutaka Cucui, rojen leta 1934, je vodilni pisec znanstvene fantastike in literature nonsensa na Japonskem. Zgodbo je prevedel Peter J. Vojvoda, interpretira Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Vladimir Jovanovič, režija Alen Jelen. Urednici oddaje sta Tesa Drev Juh in Petra Tanko.
V romanu v verzih z naslovom Otroci srbska pisateljica Milena Marković (1974) opisuje svoje lastno odraščanje in se ne izogiba poglabljanju v boleče trenutke svojega življenja. Z njim si je prislužila ugledno nagrado NIN, ki jo v Srbiji podeljujejo za najboljši roman leta. Knjigo je poslovenil Muanis Sinanović. Interpretira Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
V romanu v verzih z naslovom Otroci srbska pisateljica Milena Marković (1974) opisuje svoje lastno odraščanje in se ne izogiba poglabljanju v boleče trenutke svojega življenja. Z njim si je prislužila ugledno nagrado NIN, ki jo v Srbiji podeljujejo za najboljši roman leta. Knjigo je poslovenil Muanis Sinanović. Interpretira Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Jože Štucin, avtor štirinajstih pesniških zbirk, je pred nekaj tedni dočakal izid nove z naslovom Bela čaplja. Pri nas redka ptica, ki trdno stoji na zemlji, mu pomeni tudi vizijo lepote. "Bi pa segel čez, / o, bi!," je zapisal. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Produkcija 2025.
Jože Štucin, avtor štirinajstih pesniških zbirk, je pred nekaj tedni dočakal izid nove z naslovom Bela čaplja. Pri nas redka ptica, ki trdno stoji na zemlji, mu pomeni tudi vizijo lepote. "Bi pa segel čez, / o, bi!," je zapisal. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Produkcija 2025.
Tatiana de Rosnay se je rodila leta 1961 britanski materi in francoskemu očetu. Delala je kot tiskovna predstavnica, novinarka in literarna kritičarka, nato pa se je posvetila pisanju. Piše romane v francoščini in angleščini, pa tudi scenarije za televizijske serije. Po enem izmed njenih romanov z naslovom Sarin ključ so posneli tudi film. Odlomek romana Jutri nam bo bolje je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Tatiana de Rosnay se je rodila leta 1961 britanski materi in francoskemu očetu. Delala je kot tiskovna predstavnica, novinarka in literarna kritičarka, nato pa se je posvetila pisanju. Piše romane v francoščini in angleščini, pa tudi scenarije za televizijske serije. Po enem izmed njenih romanov z naslovom Sarin ključ so posneli tudi film. Odlomek romana Jutri nam bo bolje je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.