Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Francoski pisatelj Pierre Loti, s pravim imenom Julien Viaud (rojen je bil l. 1850, umrl pa je l. 1923), je znan predvsem po dveh romanih: Lotijev zakon in Islandski ribič. V drugem je veliko avtobiografskih doživetij, ki si jih je kot mornariški častnik nabral na številnih plovbah. Roman je prevedel Vladimir Levstik, v njem pa prepoznamo izjemno nadarjenost za opise, na primer, bretonskih mornarjev na ladji. Interpretira Željko Hrs, režiser je Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiu Radia Slovenija leta 2000.
Francoski pisatelj Pierre Loti, s pravim imenom Julien Viaud (rojen je bil l. 1850, umrl pa je l. 1923), je znan predvsem po dveh romanih: Lotijev zakon in Islandski ribič. V drugem je veliko avtobiografskih doživetij, ki si jih je kot mornariški častnik nabral na številnih plovbah. Roman je prevedel Vladimir Levstik, v njem pa prepoznamo izjemno nadarjenost za opise, na primer, bretonskih mornarjev na ladji. Interpretira Željko Hrs, režiser je Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiu Radia Slovenija leta 2000.
Libanonski pesnik Jusef Bazi se je rodil leta 1966 v Bejrutu. Odraščal je kot sin borca v libanonski državljanski vojni; kot 14-letnik je tudi sam poprijel za orožje in se boril šest let. Toda vojaško razpoloženje se mu je uprlo; opustil je kulturo nasilja, študiral filozofijo in se posvetil poeziji, književnosti in kulturi. Njegova najuspešnejša knjiga, protivojna avtobiografska proza z naslovom Jaser Arafat me je pogledal in se mi nasmehnil (2007) je prevedena v več jezikov, objavil pa je tudi več pesniških zbirk. Leta 2010 se je Jusef Bazi predstavil na 17. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost v Ljubljani, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite njegovo pesem Čokolada na strehi sveta. Prevajalec Mohsen Alhady, prevajalka Margit Podvornik Alhady, režiser Alen Jelen, igralec Milan Štefe, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojster zvoka Aleks Pirkmajer, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2011.
Libanonski pesnik Jusef Bazi se je rodil leta 1966 v Bejrutu. Odraščal je kot sin borca v libanonski državljanski vojni; kot 14-letnik je tudi sam poprijel za orožje in se boril šest let. Toda vojaško razpoloženje se mu je uprlo; opustil je kulturo nasilja, študiral filozofijo in se posvetil poeziji, književnosti in kulturi. Njegova najuspešnejša knjiga, protivojna avtobiografska proza z naslovom Jaser Arafat me je pogledal in se mi nasmehnil (2007) je prevedena v več jezikov, objavil pa je tudi več pesniških zbirk. Leta 2010 se je Jusef Bazi predstavil na 17. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost v Ljubljani, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite njegovo pesem Čokolada na strehi sveta. Prevajalec Mohsen Alhady, prevajalka Margit Podvornik Alhady, režiser Alen Jelen, igralec Milan Štefe, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojster zvoka Aleks Pirkmajer, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2011.
Les Murray (1938–2019) velja za enega največjih avstralskih pesnikov – tudi zato, ker se v svoji poeziji dotika izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova tema je ruralno življenje, vendar tudi nanj zre z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je, kadar izhaja iz navidezne malenkosti, denimo kratkih hlač, in iz nje razvije skoraj kulturološko študijo. Njegov zaščitni znak je jezikovno preigravanje, pri tem pa mu niso odveč niti tradicionalnejši pesniški prijemi. Pesmi z naslovom Kot selivka in Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Za Literarni nokturno ju je izbrala in prevedla Tesa Drev. Interpretira Uroš Maček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič, produkcija 2012.
Les Murray (1938–2019) velja za enega največjih avstralskih pesnikov – tudi zato, ker se v svoji poeziji dotika izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova tema je ruralno življenje, vendar tudi nanj zre z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je, kadar izhaja iz navidezne malenkosti, denimo kratkih hlač, in iz nje razvije skoraj kulturološko študijo. Njegov zaščitni znak je jezikovno preigravanje, pri tem pa mu niso odveč niti tradicionalnejši pesniški prijemi. Pesmi z naslovom Kot selivka in Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Za Literarni nokturno ju je izbrala in prevedla Tesa Drev. Interpretira Uroš Maček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič, produkcija 2012.
Lovčevi zapiski so delo enega od ruskih realistov 19. stoletja Ivana S. Turgenjeva. V zgodbah, iz katerih je sestavljena knjiga, nam pisatelj, ki je bil plemič, posestnik in tudi sam strasten lovec, ponudi neposreden pogled na rusko podeželje, naravo in družbo, ki je temeljila na tlačanstvu. Poglobitev v svet lova je Turgenjevu kot pripadniku plemiške, torej visoke družbe, omogočila zbliževanje s kmečko družbo, torej z delom ruske kulture, ki je bil prej za visoko rusko družbo neznanka. V zadnji zgodbi v knjigi z naslovom Gozd in stepa, ki smo jo izbrali za Literarni nokturno, pisatelj opisuje dva značilna in, tudi na simbolični ravni, kontrastna pojava ruske narave. Knjigo je prevedla Urša Zabukovec. Interpretira Gregor Zorc, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Lovčevi zapiski so delo enega od ruskih realistov 19. stoletja Ivana S. Turgenjeva. V zgodbah, iz katerih je sestavljena knjiga, nam pisatelj, ki je bil plemič, posestnik in tudi sam strasten lovec, ponudi neposreden pogled na rusko podeželje, naravo in družbo, ki je temeljila na tlačanstvu. Poglobitev v svet lova je Turgenjevu kot pripadniku plemiške, torej visoke družbe, omogočila zbliževanje s kmečko družbo, torej z delom ruske kulture, ki je bil prej za visoko rusko družbo neznanka. V zadnji zgodbi v knjigi z naslovom Gozd in stepa, ki smo jo izbrali za Literarni nokturno, pisatelj opisuje dva značilna in, tudi na simbolični ravni, kontrastna pojava ruske narave. Knjigo je prevedla Urša Zabukovec. Interpretira Gregor Zorc, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Anton Podbevšek (1898 –1981) velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije in odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. To predvsem velja za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, v katero je bil pesnik neposredno vpleten skoraj dve leti, od tega je leto dni preživel na fronti. Podbevšek danes velja za začetnika in hkrati osrednjega predstavnika prvega obdobja slovenskih zgodovinskih avantgard. V svojih pesmih je namreč uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopno je prehajal k vse daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se opirajo na bivanjsko, vojno in tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida pesniške zbirke Človek z bombami bomo v nocojšnjem Literarnem nokturnu poslušali nekaj Podbevškovih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Igor Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojstri Miha Jaramaz, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Anton Podbevšek (1898 –1981) velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije in odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. To predvsem velja za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, v katero je bil pesnik neposredno vpleten skoraj dve leti, od tega je leto dni preživel na fronti. Podbevšek danes velja za začetnika in hkrati osrednjega predstavnika prvega obdobja slovenskih zgodovinskih avantgard. V svojih pesmih je namreč uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopno je prehajal k vse daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se opirajo na bivanjsko, vojno in tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida pesniške zbirke Človek z bombami bomo v nocojšnjem Literarnem nokturnu poslušali nekaj Podbevškovih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Igor Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojstri Miha Jaramaz, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Poljski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Jacek Podsiadło (roj. l. 1964) je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na tamkajšnjem pesniškem prizorišču, predvsem zaradi načina pisanja in življenja. Njegova poezija, za katero je prejel številna priznanja in nagrade, je namreč pogosto družbenokritična, na drugi strani pa na samosvoj in svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki z neverjetno lahkoto piše poezijo o čemer koli, njegov način pisanja pa so nekateri kritiki označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh za naravo in toplino. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi, ki so bile objavljene v knjigi Sezonski svetnik (CSK, 2000). Prevajalka je Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2009.
Poljski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Jacek Podsiadło (roj. l. 1964) je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na tamkajšnjem pesniškem prizorišču, predvsem zaradi načina pisanja in življenja. Njegova poezija, za katero je prejel številna priznanja in nagrade, je namreč pogosto družbenokritična, na drugi strani pa na samosvoj in svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki z neverjetno lahkoto piše poezijo o čemer koli, njegov način pisanja pa so nekateri kritiki označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh za naravo in toplino. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi, ki so bile objavljene v knjigi Sezonski svetnik (CSK, 2000). Prevajalka je Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2009.
Pisatelj Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830. Po predčasni upokojitvi je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. V ciklusu na valovih humorja boste zdaj slišali Vinsko modrost. Delo je izšlo v Ljubljanskem zvonu leta 1884, v oddaji ga je interpretiral dramski igralec Milan Štefe, tonski mojster je bil Staš Janež, režiser Jože Valentič. Posneto v studiih našega radia novembra 1997.
Pisatelj Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830. Po predčasni upokojitvi je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. V ciklusu na valovih humorja boste zdaj slišali Vinsko modrost. Delo je izšlo v Ljubljanskem zvonu leta 1884, v oddaji ga je interpretiral dramski igralec Milan Štefe, tonski mojster je bil Staš Janež, režiser Jože Valentič. Posneto v studiih našega radia novembra 1997.
Alžirski pisatelj Said Khatibi (1984) je študiral v Alžiru in Parizu. Kot novinar je delal za več mednarodnih arabskih dnevnih časopisov. Je avtor petih romanov in prejemnik številnih arabskih literarnih nagrad. Khatibi že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji. Konec Sahare, ki ga predstavljamo v oddaji, je njegov prvi roman, preveden v slovenščino. Roman se dogaja v Alžiriji leta 1988, izhodiščna točka pripovedi je preiskava umora, prek različnih žanrskih prvin kriminalnih romanov pa avtor bralcem predstavi tudi širšo sliko alžirske družbe tistega obdobja. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta leta 2025.
Alžirski pisatelj Said Khatibi (1984) je študiral v Alžiru in Parizu. Kot novinar je delal za več mednarodnih arabskih dnevnih časopisov. Je avtor petih romanov in prejemnik številnih arabskih literarnih nagrad. Khatibi že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji. Konec Sahare, ki ga predstavljamo v oddaji, je njegov prvi roman, preveden v slovenščino. Roman se dogaja v Alžiriji leta 1988, izhodiščna točka pripovedi je preiskava umora, prek različnih žanrskih prvin kriminalnih romanov pa avtor bralcem predstavi tudi širšo sliko alžirske družbe tistega obdobja. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta leta 2025.
Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.
Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.
V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.
V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.
Louise Erdrich je ameriška staroselska avtorica, poznana kot ena najpomembnejših pisateljic drugega vala ameriške staroselske renesanse. Napisala je 28 knjig, med njimi leposlovje, stvarno literaturo, poezijo in knjige za otroke. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je dvakrat prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Roman Stavek, ki je izšel leta 2021, spremlja staroselko Tookie, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni začenja novo življenje ob delu v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Barbare Skubic, ki je v lanskem letu izšel pri založbi Morfem. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Louise Erdrich je ameriška staroselska avtorica, poznana kot ena najpomembnejših pisateljic drugega vala ameriške staroselske renesanse. Napisala je 28 knjig, med njimi leposlovje, stvarno literaturo, poezijo in knjige za otroke. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je dvakrat prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Roman Stavek, ki je izšel leta 2021, spremlja staroselko Tookie, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni začenja novo življenje ob delu v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Barbare Skubic, ki je v lanskem letu izšel pri založbi Morfem. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Škotska pesnica Carol Ann Duffy, rojena leta 1955, sodi med najopaznejše sodobne britanske pesnike. Med letoma 2009 in 2019 je bila prva pesnica lavreatka Velike Britanije. Je profesorica sodobne poezije na univerzi v Manchestru. Doslej je napisala vrsto pesniških zbirk, dve imamo tudi v slovenščini. V pesniški zbirki z naslovom Žena sveta (1999) je v tridesetih pesmih dala besedo tridesetim ženskam, ki stojijo za velikimi možmi – resničnimi in fiktivnimi, mitološkimi, bibličnimi. Pesmi so pisane kot dramatični monologi in so duhovite, igrive, šaljive, tudi jezne. Gre za žensko različico velikih moških zgodb. Za Literarni nokturno smo izbrali štiri: Gospa Sizif, Meduza, Saloma in Penelopa. Zbirko Carol Ann Duffy Žene sveta je za Založbo Sophia prevedla Ana Makuc in ji napisala izčrpno spremno besedilo. Interpretacija Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Škotska pesnica Carol Ann Duffy, rojena leta 1955, sodi med najopaznejše sodobne britanske pesnike. Med letoma 2009 in 2019 je bila prva pesnica lavreatka Velike Britanije. Je profesorica sodobne poezije na univerzi v Manchestru. Doslej je napisala vrsto pesniških zbirk, dve imamo tudi v slovenščini. V pesniški zbirki z naslovom Žena sveta (1999) je v tridesetih pesmih dala besedo tridesetim ženskam, ki stojijo za velikimi možmi – resničnimi in fiktivnimi, mitološkimi, bibličnimi. Pesmi so pisane kot dramatični monologi in so duhovite, igrive, šaljive, tudi jezne. Gre za žensko različico velikih moških zgodb. Za Literarni nokturno smo izbrali štiri: Gospa Sizif, Meduza, Saloma in Penelopa. Zbirko Carol Ann Duffy Žene sveta je za Založbo Sophia prevedla Ana Makuc in ji napisala izčrpno spremno besedilo. Interpretacija Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Jabk je druga pesniška knjiga Vesne Liponik, ki je s svojim prvencem roko razje opazno stopila v pesniški prostor – knjiga ji je prinesla nominacije za nagrado kritiško sito, Veronikino nagrado in nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma. Jabk nadaljuje in nadgrajuje poetiko prejšnje zbirke; pesmi so napisane v eliptičnem, ekonomičnem jeziku, s posluhom za ritem. K temam, ki jih odpira – lezbištvo, smrt, jezik, družbene neenakosti, nasilnost patriarhalne ureditve – pristopa z nepričakovanih vstopnih točk, pogosto tudi z inteligentnim, subtilnim humorjem. Izbrali smo uvodni pesmi iz knjige in del pesmi iz njenega prvega cikla, naslovljenega Zob. Interpretka je Lena Hribar Škrlec, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje pa Tina Kozin. Produkcija leta 2025.
Jabk je druga pesniška knjiga Vesne Liponik, ki je s svojim prvencem roko razje opazno stopila v pesniški prostor – knjiga ji je prinesla nominacije za nagrado kritiško sito, Veronikino nagrado in nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma. Jabk nadaljuje in nadgrajuje poetiko prejšnje zbirke; pesmi so napisane v eliptičnem, ekonomičnem jeziku, s posluhom za ritem. K temam, ki jih odpira – lezbištvo, smrt, jezik, družbene neenakosti, nasilnost patriarhalne ureditve – pristopa z nepričakovanih vstopnih točk, pogosto tudi z inteligentnim, subtilnim humorjem. Izbrali smo uvodni pesmi iz knjige in del pesmi iz njenega prvega cikla, naslovljenega Zob. Interpretka je Lena Hribar Škrlec, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje pa Tina Kozin. Produkcija leta 2025.
Francoska avtorica Claudie Gallay, rojena leta 1961, je začela pisati že pri 15 letih, vendar za svoje prve rokopise ni našla založnika. Postala je učiteljica, po nekaj objavljenih ter pri bralcih in kritikih dobro sprejetih romanih pa se je povsem posvetila pisanju. V romanu Victor prinaša spomine na svojo družino, predvsem svojega pradeda, ob tem pa razmišlja o sebi in svojem življenju. Prevajalka Tadeja Šergan, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2025.
Francoska avtorica Claudie Gallay, rojena leta 1961, je začela pisati že pri 15 letih, vendar za svoje prve rokopise ni našla založnika. Postala je učiteljica, po nekaj objavljenih ter pri bralcih in kritikih dobro sprejetih romanih pa se je povsem posvetila pisanju. V romanu Victor prinaša spomine na svojo družino, predvsem svojega pradeda, ob tem pa razmišlja o sebi in svojem življenju. Prevajalka Tadeja Šergan, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2025.
Poliglot, književni zgodovinar in kritik Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa, s svojo razgledanostjo po literaturi je močno vplival na razvoj slovenske književnosti, še posebej na tesnega prijatelja Franceta Prešerna. Čopova prezgodnja smrt v Savi, prav na današnji dan leta 1835, je Prešerna močno prizadela. Posvetil mu je tedaj nastali Krst pri Savici in mu v spomin zložil elegijo v nemščini, napisal mu je nagrobni napis in deset let po smrti še pesem V spomin Matija Čopa. Igralec Gašper Tič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser Alen Jelen. Posneto januarja 2017.
Poliglot, književni zgodovinar in kritik Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa, s svojo razgledanostjo po literaturi je močno vplival na razvoj slovenske književnosti, še posebej na tesnega prijatelja Franceta Prešerna. Čopova prezgodnja smrt v Savi, prav na današnji dan leta 1835, je Prešerna močno prizadela. Posvetil mu je tedaj nastali Krst pri Savici in mu v spomin zložil elegijo v nemščini, napisal mu je nagrobni napis in deset let po smrti še pesem V spomin Matija Čopa. Igralec Gašper Tič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser Alen Jelen. Posneto januarja 2017.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Andrej Lupinc, ki sicer deluje kot režiser, scenarist in filmski ter televizijski snemalec, je do zdaj objavil dve zbirki kratkih zgodb, zbirko Mala šola muharjenja (CZ, 2009), pozneje pa še zbirko Umetne muhe in druge laži CZ, 2013). Toda Lupinc je ves čas pisal tudi poezijo, pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka Izštevanke za morišča (Črna skrinjica, 2025). Podobno kot za njegovo prozno pisanje tudi za njegovo poezijo velja, da je humorna in igriva. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih novejših, še neobjavljenih pesmi. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Andrej Lupinc, ki sicer deluje kot režiser, scenarist in filmski ter televizijski snemalec, je do zdaj objavil dve zbirki kratkih zgodb, zbirko Mala šola muharjenja (CZ, 2009), pozneje pa še zbirko Umetne muhe in druge laži CZ, 2013). Toda Lupinc je ves čas pisal tudi poezijo, pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka Izštevanke za morišča (Črna skrinjica, 2025). Podobno kot za njegovo prozno pisanje tudi za njegovo poezijo velja, da je humorna in igriva. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih novejših, še neobjavljenih pesmi. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Umrl je dramski igralec Sergej Ferrari. Rodil se je leta 1933 v Komnu. Bil je prvi poklicni igralec novogoriškega gledališča, kjer je sicer veliko nastopal kot zunanji sodelavec. V SNG Nova Gorica se ga spominjajo kot vedrega soustvarjalca. Igral je tudi na filmu in televiziji. V radijskem arhivu hranimo Literarni nokturno, v katerem je Sergej Ferrari leta 2012 interpretiral pesmi Srečka Kosovela. Glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen.
Umrl je dramski igralec Sergej Ferrari. Rodil se je leta 1933 v Komnu. Bil je prvi poklicni igralec novogoriškega gledališča, kjer je sicer veliko nastopal kot zunanji sodelavec. V SNG Nova Gorica se ga spominjajo kot vedrega soustvarjalca. Igral je tudi na filmu in televiziji. V radijskem arhivu hranimo Literarni nokturno, v katerem je Sergej Ferrari leta 2012 interpretiral pesmi Srečka Kosovela. Glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Sofi Oksanen je uveljavljena in mednarodno uspešna sodobna finska avtorica. V svojih delih pogosto opozarja na različne oblike izkoriščanja in zlorabe žensk, naj gre za medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic iz ekonomskih razlogov ali pritiske družbe, ki prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Za svoje ustvarjanje je prejela vse najvišje nagrade na Finskem in številna priznanja v tujini. Leta 2024 je pri založbi Beletrina izšel njen roman Pasji park. Osrednji junakinji sta Olenka in Darja, ki prihajata iz Snižnega v vzhodni Ukrajini. Obe sta v iskanju zaslužka darovali jajčne celice. Srečata se leta 2016 v pasjem parku v Helsinkih, ne po naključju, saj gledata, kako njuna otroka odraščata pri tujcih. V romanu spremljamo Olenkino življenje v postsovjetski domovini, kjer sta pred vojno cveteli nadomestno materinstvo in prodaja jajčnih celic. Olenka je v tem poslu napredovala do koordinatorke darovalk, od katere so bila odvisna številna dekleta. In če je imela včasih ona moč nad Darjo, pa je zdaj položaj nasproten. Darja je v Helsinke pripotovala z načrtom, ki izvira tudi iz njene želje po maščevanju. Odlomek je z začetka romana. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Prevajalec: Pino Pograjc, interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Maja Vidmar je eno najopaznejših imen sodobne slovenske poezije. Objavila je enajst pesniških zbirk in dobila leta 2005 Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za zbirko Prisotnosti, čez deset let pa velenjico – čašo nesmrtnosti. Njene knjige pesmi so prevedli v tuje jezike, tako je dobila tudi nagrado Hubert-Burda-Stiftung. Pesmi smo izbrali iz zbirke Sobe. Izšla je leta 2008 pri Društvu Apokalipsa. Igralka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Neko noč, ko je v mestu snežilo pesnice in prevajalke Katarine Minatti. Knjiga je izšla leta 2007, pesmi so na prvi pogled humorne, zafrkljive, igrive, vendar se pod to površino skrivajo tudi drugačna razpoloženja. Interpretira Nadja Vidmar, glasbena oprema Gregor Stermecki, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Neko noč, ko je v mestu snežilo pesnice in prevajalke Katarine Minatti. Knjiga je izšla leta 2007, pesmi so na prvi pogled humorne, zafrkljive, igrive, vendar se pod to površino skrivajo tudi drugačna razpoloženja. Interpretira Nadja Vidmar, glasbena oprema Gregor Stermecki, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Knjiga Ana Blandiana: Izbrane pesmi je izšla leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pesnica se je rodila leta 1942 kot Otilia Valeria Coman v Temišvaru, začela je pisati že kot najstnica, prvo zbirko je objavila leta 1964 in se kmalu pridružila najopaznejšim pesnikom v Romuniji, saj je "prerodila poezijo in ji dala največjo možno poetičnost", kot je zapisala Lidija Dimkovska. Ana Blandiana je dobila številne ugledne nagrade doma in v tujini, leta 2002 tudi nagrado vilenica. Pesmi je prevedel Aleš Mustar. Interpretka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Knjiga Ana Blandiana: Izbrane pesmi je izšla leta 2002 pri Cankarjevi založbi. Pesnica se je rodila leta 1942 kot Otilia Valeria Coman v Temišvaru, začela je pisati že kot najstnica, prvo zbirko je objavila leta 1964 in se kmalu pridružila najopaznejšim pesnikom v Romuniji, saj je "prerodila poezijo in ji dala največjo možno poetičnost", kot je zapisala Lidija Dimkovska. Ana Blandiana je dobila številne ugledne nagrade doma in v tujini, leta 2002 tudi nagrado vilenica. Pesmi je prevedel Aleš Mustar. Interpretka Maja Končar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost. Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih. Interpret Brane Grubar, režiser Radivoj Podbršček, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost. Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih. Interpret Brane Grubar, režiser Radivoj Podbršček, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Pri Tonetu Pavčku izmed različnih navdihov za verze najdemo tudi take, ki so vzeti iz ljudske poezije. Včasih navede prvi verz iz narodne pesmi, potem pa nadaljuje po svoje, vendar s tem in motivom, ki je še vedno v okvirih, ki jih poznamo: narave slovenskih pokrajin, letnih časov, običajev in navad. “Moja dekle je še mlada, zmeraj ljubi drugega, vendar mene ne odčara od uroka hudega ...” Tako pesnik Pavček izraža svoje naklonjenosti, grenkobe, vedno pa prešerno veselje do življenja. Pogosto v obliki trohejskih sedmercev in osmercev – pa v rimah. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten, Matej Ju. Posneto leta 2002.
Pri Tonetu Pavčku izmed različnih navdihov za verze najdemo tudi take, ki so vzeti iz ljudske poezije. Včasih navede prvi verz iz narodne pesmi, potem pa nadaljuje po svoje, vendar s tem in motivom, ki je še vedno v okvirih, ki jih poznamo: narave slovenskih pokrajin, letnih časov, običajev in navad. “Moja dekle je še mlada, zmeraj ljubi drugega, vendar mene ne odčara od uroka hudega ...” Tako pesnik Pavček izraža svoje naklonjenosti, grenkobe, vedno pa prešerno veselje do življenja. Pogosto v obliki trohejskih sedmercev in osmercev – pa v rimah. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten, Matej Ju. Posneto leta 2002.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.