Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.
Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.
Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.
Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske – žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske. Interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske – žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske. Interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami. Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu. Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja. Prevod Vlado Roštè, intepretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami. Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu. Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja. Prevod Vlado Roštè, intepretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman, ki se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe na povojni Dunaj Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, in se tam zaplete v še kako nevarno igro. V primerjavi z njo je zagata, ki jo doživi na literarnem večeru, posrečena šala. Prevajalka Seta Oblak, režiser Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman, ki se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe na povojni Dunaj Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, in se tam zaplete v še kako nevarno igro. V primerjavi z njo je zagata, ki jo doživi na literarnem večeru, posrečena šala. Prevajalka Seta Oblak, režiser Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Slovenska pisateljica, prevajalka, dramska pisateljica Mira Mihelič je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Izbira take oblike se kaže kot predhodnica njenih poznejših književnih del, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko. Dogajanje – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni večinoma znotraj družinskih vezi, največ pozornosti namenja babici, ki je tudi lastnica hiše, v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno z drugim možem oddaljila. Iz pripovedi veje močno vzdušje, v katerem skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom. To izvira tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Pripravili smo odlomek iz zapisa v Četrtek, 10. aprila. Prebrala ga je Ajda Pirtovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Literarni nokturno je pripravila Petra Tanko. Posneto leta 2025.
Slovenska pisateljica, prevajalka, dramska pisateljica Mira Mihelič je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Izbira take oblike se kaže kot predhodnica njenih poznejših književnih del, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko. Dogajanje – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni večinoma znotraj družinskih vezi, največ pozornosti namenja babici, ki je tudi lastnica hiše, v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno z drugim možem oddaljila. Iz pripovedi veje močno vzdušje, v katerem skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom. To izvira tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Pripravili smo odlomek iz zapisa v Četrtek, 10. aprila. Prebrala ga je Ajda Pirtovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Literarni nokturno je pripravila Petra Tanko. Posneto leta 2025.
Književnik Jože Sevljak se je podpisal pod vrsto knjig za bralke in bralce različnih generacij. Kot pesnik ohranja urejen ritem, verze pogosto rima, predvsem pa ima posluh za socialno tematiko. Tako tudi s ciklom pesmi, nastalim med epidemijo. Pesnik si ne zatiska oči pred bolečino, boleznijo, umiranjem in smrtjo. Režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, interpretka Vesna Jevnikar, interpret Branko Jordan, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Književnik Jože Sevljak se je podpisal pod vrsto knjig za bralke in bralce različnih generacij. Kot pesnik ohranja urejen ritem, verze pogosto rima, predvsem pa ima posluh za socialno tematiko. Tako tudi s ciklom pesmi, nastalim med epidemijo. Pesnik si ne zatiska oči pred bolečino, boleznijo, umiranjem in smrtjo. Režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, interpretka Vesna Jevnikar, interpret Branko Jordan, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Valižanski pesnik R. S. Thomas (1913–2001) je bil poln protislovij: pisal je v angleščini in ima spominsko ploščo med pesniškimi velikani v Westminstrski opatiji, pokopan pa je v Walesu, za katerega narodno prebuditev si je prizadeval ves čas svojega življenja. Bil je duhovnik Anglikanske cerkve, vseeno pa v njegovi poeziji zasledimo prizadetost nad brezbrižnostjo in odmaknjenostjo Boga do usode ljudi. Nič manj izrazita ni v njegovi poeziji prizadetost nad zlom in materializmom, ki jima podlega sodobni človek. Izbor njegove poezije z naslovom Poezija za večerjo je v prevodu Vena Tauferja izšel v zbirki Nova lirika. Interpret Stane Tomazin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Valižanski pesnik R. S. Thomas (1913–2001) je bil poln protislovij: pisal je v angleščini in ima spominsko ploščo med pesniškimi velikani v Westminstrski opatiji, pokopan pa je v Walesu, za katerega narodno prebuditev si je prizadeval ves čas svojega življenja. Bil je duhovnik Anglikanske cerkve, vseeno pa v njegovi poeziji zasledimo prizadetost nad brezbrižnostjo in odmaknjenostjo Boga do usode ljudi. Nič manj izrazita ni v njegovi poeziji prizadetost nad zlom in materializmom, ki jima podlega sodobni človek. Izbor njegove poezije z naslovom Poezija za večerjo je v prevodu Vena Tauferja izšel v zbirki Nova lirika. Interpret Stane Tomazin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Italijanski pisatelj Paolo Giordano, eden osrednjih gostov letošnjega blejskega srečanja PEN, je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, romanom o Alice in Mattii, ki ju je otroštvo travmatično zaznamovalo in pozneje tudi povezalo. Prevajalka Anita Jadrič, igralka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Igor Likar. Posneto decembra 2010.
Italijanski pisatelj Paolo Giordano, eden osrednjih gostov letošnjega blejskega srečanja PEN, je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, romanom o Alice in Mattii, ki ju je otroštvo travmatično zaznamovalo in pozneje tudi povezalo. Prevajalka Anita Jadrič, igralka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Igor Likar. Posneto decembra 2010.
Sodobni ameriški pesnik Matthew Rohrer (1970) je po dokončanem magistrskem študiju poezije na univerzi v Iowi dobil službo predavatelja na newyorški univerzi in se preselil v Brooklyn, kjer zdaj živi. Ob koncu lanskega leta je izšla njegova deseta pesniška zbirka z naslovom Vojska velikanov. V njej se avtor posveča marsičemu, od svetilk, pokopališč in oblakov do literarnih veličin, kot so Ana Ahmatova, Jevgenij Jevtušenko, Macuo Bašo idr. S tem nadaljuje svoj projekt odkrivanja čudes, kjer koli jih je že mogoče najti. Objavljamo sedem Rohrerjevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Sodobni ameriški pesnik Matthew Rohrer (1970) je po dokončanem magistrskem študiju poezije na univerzi v Iowi dobil službo predavatelja na newyorški univerzi in se preselil v Brooklyn, kjer zdaj živi. Ob koncu lanskega leta je izšla njegova deseta pesniška zbirka z naslovom Vojska velikanov. V njej se avtor posveča marsičemu, od svetilk, pokopališč in oblakov do literarnih veličin, kot so Ana Ahmatova, Jevgenij Jevtušenko, Macuo Bašo idr. S tem nadaljuje svoj projekt odkrivanja čudes, kjer koli jih je že mogoče najti. Objavljamo sedem Rohrerjevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Vsestranski in plodoviti umetnik Vinko Möderndorfer je med drugim mojster čustveno intenzivne lirike. Tak se predstavlja tudi s ciklom Velikonočno jagnje. Najmočnejši pa je videti takrat, ko s pesmijo zareže vase. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Vsestranski in plodoviti umetnik Vinko Möderndorfer je med drugim mojster čustveno intenzivne lirike. Tak se predstavlja tudi s ciklom Velikonočno jagnje. Najmočnejši pa je videti takrat, ko s pesmijo zareže vase. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Woody Allen je znan predvsem kot scenarist in režiser številnih filmskih komedij, ki pogosto prikazujejo nevrotične osebe, obsedene z ljubeznijo in smrtjo. V šestdesetih letih pa je napisal tudi kopico humorističnih zgodbic. Objavljal jih je v reviji New Yorker, pozneje pa jih je zbral v treh knjigah: Zdaj sva si bot, Brez perja in Stranski učinki. Izbrali smo kratko zgodbico z naslovom Izbor iz Allnovih zapiskov. Prevajalec je Janko Mrevlje Lozar, interpret Boris Ostan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2015.
Woody Allen je znan predvsem kot scenarist in režiser številnih filmskih komedij, ki pogosto prikazujejo nevrotične osebe, obsedene z ljubeznijo in smrtjo. V šestdesetih letih pa je napisal tudi kopico humorističnih zgodbic. Objavljal jih je v reviji New Yorker, pozneje pa jih je zbral v treh knjigah: Zdaj sva si bot, Brez perja in Stranski učinki. Izbrali smo kratko zgodbico z naslovom Izbor iz Allnovih zapiskov. Prevajalec je Janko Mrevlje Lozar, interpret Boris Ostan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2015.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Ena najbolj priljubljenih knjig za starejšo mladino pri nas je še vedno pesniška zbirka Nika Grafenauerja Skrivnosti. Njeni prvi bralci so danes že rahlo osiveli, a še vedno radi segajo po njej. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti smo izbrali nekaj pesmi o temeljnih pojmih življenja, kot so sreča, ljubezen, svoboda ali duša. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto marca 2025.
Ena najbolj priljubljenih knjig za starejšo mladino pri nas je še vedno pesniška zbirka Nika Grafenauerja Skrivnosti. Njeni prvi bralci so danes že rahlo osiveli, a še vedno radi segajo po njej. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti smo izbrali nekaj pesmi o temeljnih pojmih življenja, kot so sreča, ljubezen, svoboda ali duša. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto marca 2025.
Ob dnevu norcev smo izbrali pesnitev Lewisa Carrolla z naslovom Zalezovanje žnrka in podnaslovom Na kant v osmih kantih. Ta pripoveduje o deseterici – devetih možeh in bobru, ki poskušajo ujeti žnrka, bajeslovno bitje. Gre za zelo vplivno in duhovito besedilo poezije nesmisla, v katero je Carrollu, sicer najbolj znanemu po Alici v čudežni deželi, uspelo vplesti številne uganke, namige in povezave. Carroll je pesnitev napisal med letoma 1874 in 1876, posvetil pa jo je Gertrude Chataway. Ob njunem prvem srečanju je Gertrude imela devet, Carroll pa 43 let. Pesnitev je prevedel Branko Gradišnik. Interpretira dramski igralec Matija Rozman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.
Ob dnevu norcev smo izbrali pesnitev Lewisa Carrolla z naslovom Zalezovanje žnrka in podnaslovom Na kant v osmih kantih. Ta pripoveduje o deseterici – devetih možeh in bobru, ki poskušajo ujeti žnrka, bajeslovno bitje. Gre za zelo vplivno in duhovito besedilo poezije nesmisla, v katero je Carrollu, sicer najbolj znanemu po Alici v čudežni deželi, uspelo vplesti številne uganke, namige in povezave. Carroll je pesnitev napisal med letoma 1874 in 1876, posvetil pa jo je Gertrude Chataway. Ob njunem prvem srečanju je Gertrude imela devet, Carroll pa 43 let. Pesnitev je prevedel Branko Gradišnik. Interpretira dramski igralec Matija Rozman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.
Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.
Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.
Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.
Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Poljska pesnica in fotografinja Małgorzata Lebda se je rodila leta 1985 v Nowem Sączu. Odraščala je v vasi na jugu Poljske. Študirala je v Krakovu, tam je tudi doktorirala iz poetike sodobne fotografije. Danes spet živi na svoji kmetiji v bližini domače vasi. Napisala je več pesniških zbirk: za Matičnik iz leta 2016 je prejela pesniško nagrado Gałczyńskega orfej, za Sanje uckermӓrkerjev iz leta 2018 nagrado Gdynie, za zadnjo zbirko Mer de Glace (2021) pa leta 2022 pesniško nagrado Wisławe Szymborske. Požrešna je naslov njenega prvega proznega dela. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Poljska pesnica in fotografinja Małgorzata Lebda se je rodila leta 1985 v Nowem Sączu. Odraščala je v vasi na jugu Poljske. Študirala je v Krakovu, tam je tudi doktorirala iz poetike sodobne fotografije. Danes spet živi na svoji kmetiji v bližini domače vasi. Napisala je več pesniških zbirk: za Matičnik iz leta 2016 je prejela pesniško nagrado Gałczyńskega orfej, za Sanje uckermӓrkerjev iz leta 2018 nagrado Gdynie, za zadnjo zbirko Mer de Glace (2021) pa leta 2022 pesniško nagrado Wisławe Szymborske. Požrešna je naslov njenega prvega proznega dela. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi). Prevajalka Jana Unuk, režiser Ana Krauthaker, interpretka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi). Prevajalka Jana Unuk, režiser Ana Krauthaker, interpretka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja. Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec; režiserka: Saška Rakef; interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja. Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec; režiserka: Saška Rakef; interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.