Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Zadnje dodano

Literarni nokturno

Samuel Beckett: Molloy (Sesanje kamnov)

24. 2. 2024

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.

11 min

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.

Literarni nokturno

Meta Rainer: Modri spominček

23. 2. 2024

Pesnica in prevajalka Meta Rainer je pisala predvsem pesmi za mladino – humorne in igrive. Objavila jih je v več zbirkah, leta 1992 pa je izšla še knjiga satir in humoresk. Pesmi za odrasle ni objavljala, pač pa so po njeni smrti izšle v knjigi z naslovom 'Modri spominček'. Ob 120. obletnici pesničinega rojstva smo izbrali nekaj njenih grenko hrepenečih ljubezenskih pesmi. Igralka Vesna Jevnikar, redaktorja: Tadeja Krečič in Vlado Motnikar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija: 2014

10 min

Pesnica in prevajalka Meta Rainer je pisala predvsem pesmi za mladino – humorne in igrive. Objavila jih je v več zbirkah, leta 1992 pa je izšla še knjiga satir in humoresk. Pesmi za odrasle ni objavljala, pač pa so po njeni smrti izšle v knjigi z naslovom 'Modri spominček'. Ob 120. obletnici pesničinega rojstva smo izbrali nekaj njenih grenko hrepenečih ljubezenskih pesmi. Igralka Vesna Jevnikar, redaktorja: Tadeja Krečič in Vlado Motnikar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija: 2014

Literarni nokturno

Karel Destovnik - Kajuh: Pesmi

22. 2. 2024

Karel Destovnik - Kajuh je kot dvaindvajsetleten mladenič 22. februarja 1944, torej pred natanko 80 leti, umrl pod streli nemške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. Iz njegove poezije se širi človeškost, ki presega čas, čeprav pesnikove verze močno določajo skrajno napete vojne okoliščine in zgodovinski trenutek, v katerem je živel. Za Literarni nokturno smo izbrali sedem njegovih pesmi. Interpret: Marko Okorn, režiserka: Mojca Cavazza, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1989.

10 min

Karel Destovnik - Kajuh je kot dvaindvajsetleten mladenič 22. februarja 1944, torej pred natanko 80 leti, umrl pod streli nemške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. Iz njegove poezije se širi človeškost, ki presega čas, čeprav pesnikove verze močno določajo skrajno napete vojne okoliščine in zgodovinski trenutek, v katerem je živel. Za Literarni nokturno smo izbrali sedem njegovih pesmi. Interpret: Marko Okorn, režiserka: Mojca Cavazza, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1989.

Literarni nokturno

Joanna Oparek: Reka sreče

21. 2. 2024

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.

13 min

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.

Literarni nokturno

César Vallejo: Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine

20. 2. 2024

Perujski pesnik César Vallejo (1983–1938) je umrl razmeroma neznan – za časa življenja je objavil le dve knjigi – danes pa je eden najzanimivejših pesniških glasov 20. stoletja. Po njegovi zgodnji smrti je v rokopisih ostalo precej pesmi, za katere pogosto ni mogoče ugotoviti, ali gre za končne verzije ali za osnutke. Pesmi iz knjige Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine (KUD Logos, 2010) so drugačne od njegovih prej objavljenih pesmi. V njih je jezik poseben, poln perujskih lokalizmov, dikcija je antiretorična, pomeni pa se prepletajo in dopolnjujejo, skratka, gre za pomensko precej zahtevno poezijo. Prevajalci Mojca Jesenovec, Tina Šilc in Aleš Šteger, interpret Rok Kunaver, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.

7 min

Perujski pesnik César Vallejo (1983–1938) je umrl razmeroma neznan – za časa življenja je objavil le dve knjigi – danes pa je eden najzanimivejših pesniških glasov 20. stoletja. Po njegovi zgodnji smrti je v rokopisih ostalo precej pesmi, za katere pogosto ni mogoče ugotoviti, ali gre za končne verzije ali za osnutke. Pesmi iz knjige Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine (KUD Logos, 2010) so drugačne od njegovih prej objavljenih pesmi. V njih je jezik poseben, poln perujskih lokalizmov, dikcija je antiretorična, pomeni pa se prepletajo in dopolnjujejo, skratka, gre za pomensko precej zahtevno poezijo. Prevajalci Mojca Jesenovec, Tina Šilc in Aleš Šteger, interpret Rok Kunaver, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.

Literarni nokturno

Aleš Mustar: Grobovi

19. 2. 2024

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica. Avtor scenarija: Aleš Mustar, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

8 min

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica. Avtor scenarija: Aleš Mustar, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

Literarni nokturno

Michelangelo Buonarroti: Stihi

18. 2. 2024

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.

10 min

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.

Literarni nokturno

Feri Lainšček: Nikdar ne boš znala

17. 2. 2024

Nekatere pesmi Ferija Lainščka so ponarodele; med njimi zagotovo Nikdar ne boš znala. Nekaj njegovih v temi prepoznavnih pesmi interpretira Evgen Car. Režiser je Jože Valentič, interpret Evgen Car, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2007.

11 min

Nekatere pesmi Ferija Lainščka so ponarodele; med njimi zagotovo Nikdar ne boš znala. Nekaj njegovih v temi prepoznavnih pesmi interpretira Evgen Car. Režiser je Jože Valentič, interpret Evgen Car, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2007.

Literarni nokturno

Pierre Corneille: Cina ali Avgustova velikodušnost v prevodu Marije Javoršek (1939 - 2024)

16. 2. 2024

Oddajo posvečamo Mariji Javoršek, véliki slovenski prevajalki in leksikografinji. 11. februarja 2024 je namreč umrla v šestinosemdesetem letu starosti; Slovencem je zapustila izjemen prevajalski opus francoskih klasikov od srednjeveških pesnitev prek klasicističnih dram Jeana Racina in Pierra Corneilla, dveh Molièrovih dram, pa Cvetja zla Charlesa Baudelairea do romana Opus nigrum Marguerite Yourcenar, če omenimo samo nekatere izmed prevodov Marije Javoršek. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za knjigo Corneillevih Rimskih političnih tragedij, to so Horacij, Cina in Pompejeva smrt. Odlomek iz drame Cina ali Avgustova velikodušnost je iz leta 1642. V njej je Corneille dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. Interpretacija Brane Grubar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.

9 min

Oddajo posvečamo Mariji Javoršek, véliki slovenski prevajalki in leksikografinji. 11. februarja 2024 je namreč umrla v šestinosemdesetem letu starosti; Slovencem je zapustila izjemen prevajalski opus francoskih klasikov od srednjeveških pesnitev prek klasicističnih dram Jeana Racina in Pierra Corneilla, dveh Molièrovih dram, pa Cvetja zla Charlesa Baudelairea do romana Opus nigrum Marguerite Yourcenar, če omenimo samo nekatere izmed prevodov Marije Javoršek. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za knjigo Corneillevih Rimskih političnih tragedij, to so Horacij, Cina in Pompejeva smrt. Odlomek iz drame Cina ali Avgustova velikodušnost je iz leta 1642. V njej je Corneille dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. Interpretacija Brane Grubar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.

Literarni nokturno

Bertolt Brecht: Galileo Galilej

15. 2. 2024

Danes mineva 460 let od rojstva velikana s področja znanosti, fizika, matematika, astronoma in filozofa Galilea Galileja. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Igro z njegovim imenom kot naslovom je napisal nemški književnik in gledališki reformator Bertolt Brecht. V njej uprizarja posamezne postaje iz Galilejevega življenja in hkrati prvič na široko razvije temo, s katero se je ukvarjal do konca življenja: položaj subjekta oziroma intelektualca v moderni, znanstveni dobi. Se mora znanstvenik, da bo lahko "v miru" prakticiral svoje raziskave, podrediti taki ali drugačni oblasti? Kolikšna je njegova moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti? (Ta vprašanja dobijo še ostrejše obrise, če vemo, da je eno izmed različic Galilea pisal pod neposrednim vplivom dogodka v Hirošimi). Zdi se, da vprašanja ostajajo še kako aktualna tudi v današnjem času. V oddaji Literarni nokturno Galilea ujamemo na 10. januarja 1610 v nočnem pogovoru s prijateljem Sagredom v Galilejevi študijski sobi v Padovi. Zavita v debele plašče govorita o nebesnih pojavih, ki dokazujejo Kopernikov sistem. Prevajalec Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, igralca Gregor Zorc in Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

10 min

Danes mineva 460 let od rojstva velikana s področja znanosti, fizika, matematika, astronoma in filozofa Galilea Galileja. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Igro z njegovim imenom kot naslovom je napisal nemški književnik in gledališki reformator Bertolt Brecht. V njej uprizarja posamezne postaje iz Galilejevega življenja in hkrati prvič na široko razvije temo, s katero se je ukvarjal do konca življenja: položaj subjekta oziroma intelektualca v moderni, znanstveni dobi. Se mora znanstvenik, da bo lahko "v miru" prakticiral svoje raziskave, podrediti taki ali drugačni oblasti? Kolikšna je njegova moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti? (Ta vprašanja dobijo še ostrejše obrise, če vemo, da je eno izmed različic Galilea pisal pod neposrednim vplivom dogodka v Hirošimi). Zdi se, da vprašanja ostajajo še kako aktualna tudi v današnjem času. V oddaji Literarni nokturno Galilea ujamemo na 10. januarja 1610 v nočnem pogovoru s prijateljem Sagredom v Galilejevi študijski sobi v Padovi. Zavita v debele plašče govorita o nebesnih pojavih, ki dokazujejo Kopernikov sistem. Prevajalec Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, igralca Gregor Zorc in Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Katja Premrl: Obrazi ljubezni

14. 2. 2024

Na današnji dan, posvečen ljubezni, bomo v Literarnem nokturnu slišali nekaj pesmi slovenske pesnice Katje Premrl. Profesorica biologije in kemije ter učiteljica joge je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. Združuje štiri cikle pesmi, ki se tematsko navezujejo na različna obdobja v življenju ženske. Lirski subjekt je mladenka, ki prvič izkuša zaljubljenost, spoznamo tudi erotično žensko, ki se potaplja v globine svoje čutnosti, mater, ki brezpogojno ljubi, ter modro starko, ki sluti skrivnosti onkraj vidnega in otipljivega. Pesmi Katje Premrl so kot prerez naših najbolj notranjih razmišljanj, strahov in hrepenenj. Režiserka Saška Rakef, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2021.

9 min

Na današnji dan, posvečen ljubezni, bomo v Literarnem nokturnu slišali nekaj pesmi slovenske pesnice Katje Premrl. Profesorica biologije in kemije ter učiteljica joge je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. Združuje štiri cikle pesmi, ki se tematsko navezujejo na različna obdobja v življenju ženske. Lirski subjekt je mladenka, ki prvič izkuša zaljubljenost, spoznamo tudi erotično žensko, ki se potaplja v globine svoje čutnosti, mater, ki brezpogojno ljubi, ter modro starko, ki sluti skrivnosti onkraj vidnega in otipljivega. Pesmi Katje Premrl so kot prerez naših najbolj notranjih razmišljanj, strahov in hrepenenj. Režiserka Saška Rakef, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2021.

Literarni nokturno

Warsan Shire: Nihče ne zapusti doma

13. 2. 2024

Warsan Shire je somalijsko-britanska pesnica; rodila se je leta 1988 v Nairobiju somalijskim staršem, ki so tja pobegnili pred državljansko vojno. Odraščala je v Londonu, kamor so se z družino nato izselili, zdaj živi v Los Angelesu. Izdala je dve pesniški knjižici in eno pesniško zbirko - ta ima naslov Blagor hčerki, ki jo je vzgajal glas v glavi. Izšla je leta 2022 in je že prevedena v vrsto jezikov. Warsan Shire je bila izbrana za prvo mlado pesniško lavreatinjo Londona, že leta 2014 je bila sprejeta v Kraljevsko književno združenje kot najmlajša v njegovi 200-letni zgodovini. Njena zbirka je bila nominirana za prestižno Griffinovo nagrado za poezijo. Njena poezija je pesnici prinesla status "svetle zvezde, katere verzi so odzven globokih človeških doživetij s surovo odkritimi čustvi in izzivajo družbene norme". Obravnava teme migracije, identitete, pregona in trdoživosti, sprašuje se, kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje, "prikazuje, kako žrtve državljanske vojne končajo kot begunci v pogosto sovražnih evropskih gostiteljicah". V svoje pesmih poleg svojega lovi tudi druge glasove somalijskega izseljenstva, ki mu pripada, s temami spoprijemanja z dvojnostmi identitete, premoščanja norm somalijske dediščine in stvarnosti življenja v Londonu. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. Redakcija Staša Grahek.

11 min

Warsan Shire je somalijsko-britanska pesnica; rodila se je leta 1988 v Nairobiju somalijskim staršem, ki so tja pobegnili pred državljansko vojno. Odraščala je v Londonu, kamor so se z družino nato izselili, zdaj živi v Los Angelesu. Izdala je dve pesniški knjižici in eno pesniško zbirko - ta ima naslov Blagor hčerki, ki jo je vzgajal glas v glavi. Izšla je leta 2022 in je že prevedena v vrsto jezikov. Warsan Shire je bila izbrana za prvo mlado pesniško lavreatinjo Londona, že leta 2014 je bila sprejeta v Kraljevsko književno združenje kot najmlajša v njegovi 200-letni zgodovini. Njena zbirka je bila nominirana za prestižno Griffinovo nagrado za poezijo. Njena poezija je pesnici prinesla status "svetle zvezde, katere verzi so odzven globokih človeških doživetij s surovo odkritimi čustvi in izzivajo družbene norme". Obravnava teme migracije, identitete, pregona in trdoživosti, sprašuje se, kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje, "prikazuje, kako žrtve državljanske vojne končajo kot begunci v pogosto sovražnih evropskih gostiteljicah". V svoje pesmih poleg svojega lovi tudi druge glasove somalijskega izseljenstva, ki mu pripada, s temami spoprijemanja z dvojnostmi identitete, premoščanja norm somalijske dediščine in stvarnosti življenja v Londonu. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. Redakcija Staša Grahek.

Literarni nokturno

Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku

12. 2. 2024

Haruki Murakami, svetovno znani japonski pisatelj, je avtor romanov, prevedenih v številne jezike, tudi v slovenščino. Na njegov petinsedemdeseti rojstni dan mu namenjamo pozornost z odlomkom iz knjige O čem govorim, ko govorim o teku. Tudi pri nas zelo priljubljeni pisatelj - lani smo dobili njegovo novo knjigo kratkih zgodb z naslovom V prvi osebi ednine v prevodu Domna Kavčiča - je navdušen tekač. V duhoviti in poglobljeni knjigi O čem govorim, ko govorim o teku razmišlja o pisateljevanju, teku in predvsem povezavah med njima. Interpretira Blaž Šef, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič,, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2013.

8 min

Haruki Murakami, svetovno znani japonski pisatelj, je avtor romanov, prevedenih v številne jezike, tudi v slovenščino. Na njegov petinsedemdeseti rojstni dan mu namenjamo pozornost z odlomkom iz knjige O čem govorim, ko govorim o teku. Tudi pri nas zelo priljubljeni pisatelj - lani smo dobili njegovo novo knjigo kratkih zgodb z naslovom V prvi osebi ednine v prevodu Domna Kavčiča - je navdušen tekač. V duhoviti in poglobljeni knjigi O čem govorim, ko govorim o teku razmišlja o pisateljevanju, teku in predvsem povezavah med njima. Interpretira Blaž Šef, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič,, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2013.

Literarni nokturno

Zoran Pevec: To ni Michel Foucault

11. 2. 2024

Zoran Pevec v svoji pesniški zbirki To ni Michel Foucault že z naslovom ponudi referenco na Magrittovo sliko, naslovljeno To ni pipa. Prek navideznega zanikanja pa avtor v pesmih postavlja pod vprašaj koncepte in razmisleke, ki jih je o oblasti, spolnosti in norosti uvedel francoski filozof Michel Foucault. Zunanja oblika pesmi je poenotena – vsaka ima po tri petvrstične kitice, kot da bi pesnik želel uvesti nekakšen red, urejenost v kaotičnost življenja in človekovih zaznav sveta. Interpretira Brane Grubar, glasbena oprema Eva Kokalj, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.

10 min

Zoran Pevec v svoji pesniški zbirki To ni Michel Foucault že z naslovom ponudi referenco na Magrittovo sliko, naslovljeno To ni pipa. Prek navideznega zanikanja pa avtor v pesmih postavlja pod vprašaj koncepte in razmisleke, ki jih je o oblasti, spolnosti in norosti uvedel francoski filozof Michel Foucault. Zunanja oblika pesmi je poenotena – vsaka ima po tri petvrstične kitice, kot da bi pesnik želel uvesti nekakšen red, urejenost v kaotičnost življenja in človekovih zaznav sveta. Interpretira Brane Grubar, glasbena oprema Eva Kokalj, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.

Literarni nokturno

Lisel Müller: Zrcala

10. 2. 2024

Lisel Müller se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Po končanem šolanju je najprej delala kot receptorka pri nekem zdravniku in pisala recenzije za dnevnik Chicago Daily News, nato pa je na povabilo različnih univerz začela poučevati kreativno pisanje. Lisel Müller je začela pesniti leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Dependencies (Vzajemnosti, 1965), sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in Pulitzerjevo nagrado. Ob pisanju je tudi prevajala. V letu 2023 so v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšle njene izbrane pesmi z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini. To je prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Prevajalka Miljana Cunta, režiser Klemen Markovčič, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednika oddaje Tina Kozin, Matej Juh. Posneto leta 2023.

10 min

Lisel Müller se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Po končanem šolanju je najprej delala kot receptorka pri nekem zdravniku in pisala recenzije za dnevnik Chicago Daily News, nato pa je na povabilo različnih univerz začela poučevati kreativno pisanje. Lisel Müller je začela pesniti leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Dependencies (Vzajemnosti, 1965), sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in Pulitzerjevo nagrado. Ob pisanju je tudi prevajala. V letu 2023 so v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšle njene izbrane pesmi z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini. To je prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Prevajalka Miljana Cunta, režiser Klemen Markovčič, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednika oddaje Tina Kozin, Matej Juh. Posneto leta 2023.

Literarni nokturno

Mihail Bulgakov: Pustolovščine Čičikova

9. 2. 2024

Mihail Bulgakov se je med najpomembnejša imena svetovne književnosti 20. stoletja najtrdneje usidral z romanom Mojster in Margareta, ki je uradno izšel posthumno leta 1966, začel pa ga je pisati leta 1928. Še prej pa je nastala kratka zgodba Pustolovščine Čičikova, in sicer leta 1922, torej v istem letu kot Sovjetska zveza. V zgodbi najdevamo gogoljevsko groteskno-absurdno občutenje sveta in fantastiko, prek katere Bulgakov razkriva negativne pojave v ruski družbi. Gogolj se tako kot tudi Bulgakov sam pojavi v zgodbi Pustolovščine Čičikova. Pavel Ivanovič Čičikov pa je, spomnimo, ne nazadnje Gogoljev lik, glavni junak romana Mrtve duše. Prevajalka: Lijana Dejak, igralec: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2017.

10 min

Mihail Bulgakov se je med najpomembnejša imena svetovne književnosti 20. stoletja najtrdneje usidral z romanom Mojster in Margareta, ki je uradno izšel posthumno leta 1966, začel pa ga je pisati leta 1928. Še prej pa je nastala kratka zgodba Pustolovščine Čičikova, in sicer leta 1922, torej v istem letu kot Sovjetska zveza. V zgodbi najdevamo gogoljevsko groteskno-absurdno občutenje sveta in fantastiko, prek katere Bulgakov razkriva negativne pojave v ruski družbi. Gogolj se tako kot tudi Bulgakov sam pojavi v zgodbi Pustolovščine Čičikova. Pavel Ivanovič Čičikov pa je, spomnimo, ne nazadnje Gogoljev lik, glavni junak romana Mrtve duše. Prevajalka: Lijana Dejak, igralec: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2017.

Literarni nokturno

Slovenski pesniki o poeziji

8. 2. 2024

Veliko pesnikov piše o ustvarjanju, poeziji ali o bogastvu svetov, ki ga odkrivajo pri drugih pesnikih. Med njimi so Miha Avanzo, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Miran Jarc, Boris A. Novak, Milan Jesih, Meta Kušar in Cvetka Lipuš. Pesmi je izbral Vlado Motnikar. Igralca Gaja Filač in Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija: februar 2024

10 min

Veliko pesnikov piše o ustvarjanju, poeziji ali o bogastvu svetov, ki ga odkrivajo pri drugih pesnikih. Med njimi so Miha Avanzo, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Miran Jarc, Boris A. Novak, Milan Jesih, Meta Kušar in Cvetka Lipuš. Pesmi je izbral Vlado Motnikar. Igralca Gaja Filač in Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija: februar 2024

Literarni nokturno

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

7. 2. 2024

Pesnica Miljana Cunta je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Leta 2022 pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Pesem Ura je sestavni del njene zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada. Poleg omenjene pesmi smo za oddajo izbrali še pesmi Sprehod in Pav iz iste zbirke. Interpretka je Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, urednika Matej Juh in Tina Kozin, leto produkcije 2023.

10 min

Pesnica Miljana Cunta je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Leta 2022 pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Pesem Ura je sestavni del njene zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada. Poleg omenjene pesmi smo za oddajo izbrali še pesmi Sprehod in Pav iz iste zbirke. Interpretka je Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, urednika Matej Juh in Tina Kozin, leto produkcije 2023.

Literarni nokturno

Sara Kern: Mi nismo taki

6. 2. 2024

Sara Kern, ki bo letos za svoj celovečerni prvenec Moja Vesna prejela nagrado Prešernovega sklada, je leta 2013 sodelovala na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Njena zgodba Mi nismo taki je bila predlagana za odkup in po njej je bila posneta oddaja Literarni nokturno. Zgodba pripoveduje o depresiji mladostnika, ki jo spremljamo z očmi njegovega mlajšega bratca. Pisavo Sare Kern odlikujejo podobne lastnosti, kot so tiste, ki zaznamujejo njeno režijo; minimalističen slog, senzibilnost, intuitivnost in govorica, ki se napaja v tišini, neubesedljivem ali neizrečenem. Režiser: Alen Jelen, interpret: Gašper Rojc, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin, leto produkcije 2013.

8 min

Sara Kern, ki bo letos za svoj celovečerni prvenec Moja Vesna prejela nagrado Prešernovega sklada, je leta 2013 sodelovala na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Njena zgodba Mi nismo taki je bila predlagana za odkup in po njej je bila posneta oddaja Literarni nokturno. Zgodba pripoveduje o depresiji mladostnika, ki jo spremljamo z očmi njegovega mlajšega bratca. Pisavo Sare Kern odlikujejo podobne lastnosti, kot so tiste, ki zaznamujejo njeno režijo; minimalističen slog, senzibilnost, intuitivnost in govorica, ki se napaja v tišini, neubesedljivem ali neizrečenem. Režiser: Alen Jelen, interpret: Gašper Rojc, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin, leto produkcije 2013.

Literarni nokturno

Tonja Jelen: Nepopolna v praznoti

5. 2. 2024

Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Rodila se je v Celju, na mariborski Filozofski fakulteti je končala študij slovenskega jezika s književnostjo. Izdala je pesniški zbirki Pobalinka (Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot pesnica se je večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja, pesmi objavlja v različnih revijah in na spletnih portalih. Njene pesmi so tudi prevedene. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klamen Markovčič. Posneto 2024. Redakcija Staša Grahek.

5 min

Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Rodila se je v Celju, na mariborski Filozofski fakulteti je končala študij slovenskega jezika s književnostjo. Izdala je pesniški zbirki Pobalinka (Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot pesnica se je večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja, pesmi objavlja v različnih revijah in na spletnih portalih. Njene pesmi so tudi prevedene. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klamen Markovčič. Posneto 2024. Redakcija Staša Grahek.

Literarni nokturno

Vlado Kreslin: Tvoje jutro

4. 2. 2024

Vlado Kreslin je lani novembra dopolnil 70 let. Pesnik, skladatelj, kantavtor in eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov je v svoje pesmi prelil motive prekmurske pokrajine ter vanje ujel grenko-sladko melanholijo in posebno doživljanje svoje dežele, ljudi in sebe. Polnost in samozadostnost Kreslinove pesniške govorice, brez melodije, v Literarnem nokturnu začutimo v interpretaciji igralca Karla Brišnika. Interpret: Karel Brišnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Staš Janež, urednika oddaje: Andrej Arko in Ana Rozman, leto nastanka: 2005.

10 min

Vlado Kreslin je lani novembra dopolnil 70 let. Pesnik, skladatelj, kantavtor in eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov je v svoje pesmi prelil motive prekmurske pokrajine ter vanje ujel grenko-sladko melanholijo in posebno doživljanje svoje dežele, ljudi in sebe. Polnost in samozadostnost Kreslinove pesniške govorice, brez melodije, v Literarnem nokturnu začutimo v interpretaciji igralca Karla Brišnika. Interpret: Karel Brišnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Staš Janež, urednika oddaje: Andrej Arko in Ana Rozman, leto nastanka: 2005.

Literarni nokturno

Laura Solomon: Francoske povedi

3. 2. 2024

Ameriška pesnica Laura Solomon (1976) je prvo pesniško zbirko Bivak izdala leta 2002, sledili pa sta ji zbirki Modre in rdeče stvari (2007) ter Puščavnik (2011). Piše tudi kritike in eseje, nekaj časa je delala kot urednica literarne revije Verse in spletne revije za umetnost Castagraf. Živela je v Parizu, Filadelfiji in Veroni kot učiteljica angleščine in kot prevajalka. Nekaj časa je precej redno ohranjala stike s Slovenijo in nekaterimi slovenskimi pesniki. Leta 2010 je bila tudi gostja festivala Dnevi poezije in vina. Njena poezija je zavezana osebni izkušnji in fragmentarnosti. Objavljamo eno njenih daljših pesmi. Prevajalec Andrej Hočevar, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.

8 min

Ameriška pesnica Laura Solomon (1976) je prvo pesniško zbirko Bivak izdala leta 2002, sledili pa sta ji zbirki Modre in rdeče stvari (2007) ter Puščavnik (2011). Piše tudi kritike in eseje, nekaj časa je delala kot urednica literarne revije Verse in spletne revije za umetnost Castagraf. Živela je v Parizu, Filadelfiji in Veroni kot učiteljica angleščine in kot prevajalka. Nekaj časa je precej redno ohranjala stike s Slovenijo in nekaterimi slovenskimi pesniki. Leta 2010 je bila tudi gostja festivala Dnevi poezije in vina. Njena poezija je zavezana osebni izkušnji in fragmentarnosti. Objavljamo eno njenih daljših pesmi. Prevajalec Andrej Hočevar, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.

Literarni nokturno

Barica Smole: Vse je res

2. 2. 2024

Da zna Barica Smole odlično pisati, je znano, da si v svojih kratkih besedilih privošči kar nekaj bridkosti, pikrosti in kar je še teh reči, pa tudi. Napisano je res tudi za njeno besedilo Vse je res. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

5 min

Da zna Barica Smole odlično pisati, je znano, da si v svojih kratkih besedilih privošči kar nekaj bridkosti, pikrosti in kar je še teh reči, pa tudi. Napisano je res tudi za njeno besedilo Vse je res. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Catherine Cusset: Življenje Davida Hockneya

1. 2. 2024

Catherine Cusset, rojena leta 1963, je sodobna francoska pisateljica in profesorica književnosti. V romanu Življenje Davida Hockneyja predstavi enega najbolj znanih sodobnih slikarjev, njegovo življenje in ustvarjanje, pot od Velike Britanije do Kalifornije, od ljubezni do izgub in razočaranj. Prevedla Tadeja Šergan, igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

11 min

Catherine Cusset, rojena leta 1963, je sodobna francoska pisateljica in profesorica književnosti. V romanu Življenje Davida Hockneyja predstavi enega najbolj znanih sodobnih slikarjev, njegovo življenje in ustvarjanje, pot od Velike Britanije do Kalifornije, od ljubezni do izgub in razočaranj. Prevedla Tadeja Šergan, igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Teja Močnik: Amore amore in vsi ti večni komadi

31. 1. 2024

Teja Močnik (1982) je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz antropologije otrok in otroštva. Piše kolumne, eseje in kratke pripovedi in prav z njimi se uveljavlja v slovenskem literarnem prostoru. Leta 2021 je pri založbi LUD Literatura izšel njen leposlovni knjižni prvenec, knjiga kratkih pripovedi Kamni z Marsa. V zgodbi Amore amore in vsi ti večni komadi domiselno in literarno zelo prepričljivo povezuje več tem: minljivost in večnost, bogastvo zahodnega sveta in revščino tretjih dežel ter ljubezen v njenih raznovrstnih pojavnih oblikah. Režiserka: Ana Krauthaker, interpretka: Nina Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2024.

9 min

Teja Močnik (1982) je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz antropologije otrok in otroštva. Piše kolumne, eseje in kratke pripovedi in prav z njimi se uveljavlja v slovenskem literarnem prostoru. Leta 2021 je pri založbi LUD Literatura izšel njen leposlovni knjižni prvenec, knjiga kratkih pripovedi Kamni z Marsa. V zgodbi Amore amore in vsi ti večni komadi domiselno in literarno zelo prepričljivo povezuje več tem: minljivost in večnost, bogastvo zahodnega sveta in revščino tretjih dežel ter ljubezen v njenih raznovrstnih pojavnih oblikah. Režiserka: Ana Krauthaker, interpretka: Nina Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2024.

Literarni nokturno

Paul Verlaine et al. – Mesečina

30. 1. 2024

Ko mesečina razsvetli temno noč, v človeku spodbudi različne občutke, čustva, misli in spomine. V preteklosti je navdihnila veliko pesnikov, da so prežeti z njeno mističnostjo prijeli za pero in pisali. Izbrali smo pesmi Aloysiusa Bertranda, Théophila Gautierja, Paula Verlaina, Johanna Wolfganga Goetheja in Otona Župančiča. Prevajalci: Boris A. Novak, Mirko Marinčič in Lili Novy, interpret: Branko Jordan, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Lea Čehovin, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.

11 min

Ko mesečina razsvetli temno noč, v človeku spodbudi različne občutke, čustva, misli in spomine. V preteklosti je navdihnila veliko pesnikov, da so prežeti z njeno mističnostjo prijeli za pero in pisali. Izbrali smo pesmi Aloysiusa Bertranda, Théophila Gautierja, Paula Verlaina, Johanna Wolfganga Goetheja in Otona Župančiča. Prevajalci: Boris A. Novak, Mirko Marinčič in Lili Novy, interpret: Branko Jordan, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Lea Čehovin, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.

Literarni nokturno

Dušan Mukič: Študent naj bo

29. 1. 2024

Porabski pisatelj, novinar, urednik in kulturni delavec Dušan Mukič je v knjigi Ljubljana skoz' moja očala - Ljubljana skaus aukole moje zapisal spomine na študentska leta v Ljubljani. V oddaji Literarni nokturno bomo slišali nekaj pisateljevih vtisov z začetka študija, ko se je moral marsičemu privaditi na novo. Igralec: Primož Pirnat, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden. Produkcija: 2024

10 min

Porabski pisatelj, novinar, urednik in kulturni delavec Dušan Mukič je v knjigi Ljubljana skoz' moja očala - Ljubljana skaus aukole moje zapisal spomine na študentska leta v Ljubljani. V oddaji Literarni nokturno bomo slišali nekaj pisateljevih vtisov z začetka študija, ko se je moral marsičemu privaditi na novo. Igralec: Primož Pirnat, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden. Produkcija: 2024

Literarni nokturno

Brane Senegačnik: Ti, tako dober

28. 1. 2024

Ti, tako dober prinaša izbor liričnih biserov iz Senegačnikovih Mističnih pejsažev. Slednje bi najlažje opredelili za globoke lirične uvide ali verbalno drobne, vsebinsko pa brezmejne meditacije o naravi našega tukaj in zdaj. Skrivnost našega bivanja, tista nedoumljiva resnica, ki jo zaslutimo zgolj v redkih trenutkih največje bivanjske odprtosti in ranljivosti, je nekaj, kar nas brezmejno presega, zato ni nič nenavadnega, če se njeno zasledovanje dogaja na samem robu jezika in še bolj – v tišini, ki veje iz njega. Režiser: Klemen Markovčič, interpret: Urban Kuntarič glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

8 min

Ti, tako dober prinaša izbor liričnih biserov iz Senegačnikovih Mističnih pejsažev. Slednje bi najlažje opredelili za globoke lirične uvide ali verbalno drobne, vsebinsko pa brezmejne meditacije o naravi našega tukaj in zdaj. Skrivnost našega bivanja, tista nedoumljiva resnica, ki jo zaslutimo zgolj v redkih trenutkih največje bivanjske odprtosti in ranljivosti, je nekaj, kar nas brezmejno presega, zato ni nič nenavadnega, če se njeno zasledovanje dogaja na samem robu jezika in še bolj – v tišini, ki veje iz njega. Režiser: Klemen Markovčič, interpret: Urban Kuntarič glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

Literarni nokturno

Elie Wiesel: Noč

27. 1. 2024

Tudi danes potekajo vojne, ki se ne bi smele začeti. O nekaterih poročajo mediji, o nekaterih drugih zgolj občasno ali pa še to ne. Toda navkljub zločinskim vojnam in trpljenju žrtev v sodobnih vojnah ne bi smeli pozabiti na največji zločin 20. stoletja, na holokavst. Zato vas ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januarja 1945 je sovjetska Rdeča armada osvobodila uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau) vabimo k poslušanju odlomka iz kratkega spominskega dela Noč. Prevajalka Mojca Dobnikar, režiserka Ana Krauthaker, interpret Milan Štefe, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.

14 min

Tudi danes potekajo vojne, ki se ne bi smele začeti. O nekaterih poročajo mediji, o nekaterih drugih zgolj občasno ali pa še to ne. Toda navkljub zločinskim vojnam in trpljenju žrtev v sodobnih vojnah ne bi smeli pozabiti na največji zločin 20. stoletja, na holokavst. Zato vas ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januarja 1945 je sovjetska Rdeča armada osvobodila uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau) vabimo k poslušanju odlomka iz kratkega spominskega dela Noč. Prevajalka Mojca Dobnikar, režiserka Ana Krauthaker, interpret Milan Štefe, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.

Literarni nokturno

Etgar Keret: Zgodba o vozniku avtobusa, ki je želel postati bog

26. 1. 2024

Izraelski pisatelj Etgar Keret je mednarodno prepoznavnost dosegel s svojimi nenavadnimi, duhovitimi kratkimi zgodbami, ki jih odlikujejo nepričakovani, hitri preobrati, bizarne domislice. Keret v njih reference s podoročja sodobne popularne kulture prepleta z motivno-tematskimi drobci izraelskega izročila. V slovenščino imamo prevedeni dve avtorjevi knjigi kratkih zgodb, in sicer knjigo Še zadnja zgodba in konec ter knjigo Polêti že. Oba prevoda sta nastala po avtoriziranem angleškem prevodu, prvega sta podpisala Julija Potrč in Andrej Blatnik, drugega Julija Potrč. Zgodba o vozniku avtobusa, ki je želel postati bog, je objavljena v knjigi Še zadnja zgodba in konec. Avtor literarnega dela: Etgar Keret, avtorica prevoda: Julija Potrč Šavli, režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Gregor Zorc, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje Marko Golja, Tina Kozin, posneto leta 2015.

10 min

Izraelski pisatelj Etgar Keret je mednarodno prepoznavnost dosegel s svojimi nenavadnimi, duhovitimi kratkimi zgodbami, ki jih odlikujejo nepričakovani, hitri preobrati, bizarne domislice. Keret v njih reference s podoročja sodobne popularne kulture prepleta z motivno-tematskimi drobci izraelskega izročila. V slovenščino imamo prevedeni dve avtorjevi knjigi kratkih zgodb, in sicer knjigo Še zadnja zgodba in konec ter knjigo Polêti že. Oba prevoda sta nastala po avtoriziranem angleškem prevodu, prvega sta podpisala Julija Potrč in Andrej Blatnik, drugega Julija Potrč. Zgodba o vozniku avtobusa, ki je želel postati bog, je objavljena v knjigi Še zadnja zgodba in konec. Avtor literarnega dela: Etgar Keret, avtorica prevoda: Julija Potrč Šavli, režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Gregor Zorc, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje Marko Golja, Tina Kozin, posneto leta 2015.

Literarni nokturno

Natalija Šimunović: Na vrsti je Dioneo

30. 4. 2021

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Leonora Flis: Navaden dan (Fiametta)

23. 4. 2021

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

12 min

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

Literarni nokturno

Lauretta – Živa Škrlovnik: Ded

16. 4. 2021

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Giovanni – Zoran Knežević: Ljubezen v času korone

9. 4. 2021

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

15 min

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

Literarni nokturno

Fiametta – Zarja Vršič: Kako sem postala

26. 3. 2021

Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

19. 3. 2021

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

12 min

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno

Urška Sajko: Nepravočasni čevlji

12. 3. 2021

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

11 min

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Panfilo – Štefan Kardoš: Povej že, kdo si

5. 3. 2021

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

12 min

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Neifile – Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje

26. 2. 2021

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

13 min

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Pampinea – Natalija Šimunović: Telo nad duhom

19. 2. 2021

Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

13 min

Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Emilija - Mateja Perpar: Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno

12. 2. 2021

Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

10 min

Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Filomena - Anja Mugerli: Tango za vse

5. 2. 2021

S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.

14 min

S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.

Literarni nokturno

Veronika Simoniti: June in Venice

17. 11. 2016

Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.

7 min

Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play