Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ob 190. obletnici rojstva Frana Erjavca (1834-1887) se spominjamo avtorja, ki je kar nekajkrat živo pisal o živalih. Napisal je tudi povest Huzarji na Polici o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. Ob obletnici avtorjevega rojstva lahko slišimo odlomek iz povesti, v katerem izvemo, kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki. Režiserka Irena Glonar, interpret Vojko Zidar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2017.
Ob 190. obletnici rojstva Frana Erjavca (1834-1887) se spominjamo avtorja, ki je kar nekajkrat živo pisal o živalih. Napisal je tudi povest Huzarji na Polici o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. Ob obletnici avtorjevega rojstva lahko slišimo odlomek iz povesti, v katerem izvemo, kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki. Režiserka Irena Glonar, interpret Vojko Zidar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2017.
"Ljudje vedo, da je, potem ko jo doživiš, poezija tisto, kar ostane od življenja," je zapisal Robert Șerban, romunski pesnik, čigar poezija je prevedena v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah. Prevajalec Aleš Mustar, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024
"Ljudje vedo, da je, potem ko jo doživiš, poezija tisto, kar ostane od življenja," je zapisal Robert Șerban, romunski pesnik, čigar poezija je prevedena v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah. Prevajalec Aleš Mustar, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024
Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Prevajalka Petra Meterc, igralec Filip Mramor, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Malteški avtor in vizualni umetnik se ukvarja s položajem milenijcev in generacije Z, preučuje vplive družbenih medijev, nostalgijo in vprašanja identitete, dinamike spolov, minevanja časa, intimnih odnosov in družbenih razredov, pa tudi hitrega razvoja in preoblikovanja družbenega tkiva. Prevajalka Petra Meterc, igralec Filip Mramor, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Prevajalec Peter Kuhar, igralka Mojka Končar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo. "Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja." Prevajalec Peter Kuhar, igralka Mojka Končar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Italijanskega pisatelja, pesnika in esejista Paola Rumiza v slovenščini poznamo po dveh knjigah, te dni pa ga lahko srečamo na festivalu Vilenica. V pesnitvi 'Kutina iz Carigrada' spremljamo Dunajčana Maxa, ki naj bi bolni ljubljeni prinesel zaželeni rumeni sadež. V slutnji njene smrti brez miru blodi po mestu in nazadnje kupi kutine, vendar prepozno. Prevajalec: Matej Venier, igralec: Blaž Šef, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto januarja 2017.
Italijanskega pisatelja, pesnika in esejista Paola Rumiza v slovenščini poznamo po dveh knjigah, te dni pa ga lahko srečamo na festivalu Vilenica. V pesnitvi 'Kutina iz Carigrada' spremljamo Dunajčana Maxa, ki naj bi bolni ljubljeni prinesel zaželeni rumeni sadež. V slutnji njene smrti brez miru blodi po mestu in nazadnje kupi kutine, vendar prepozno. Prevajalec: Matej Venier, igralec: Blaž Šef, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto januarja 2017.
Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice. Prevajalka Sonja Polanc, igralka Lučka Počkaj, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice. Prevajalka Sonja Polanc, igralka Lučka Počkaj, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija Saška Rakef. Posneto avgusta 2024.
"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981, je eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Izdal je osem romanov in tri zbirke kratkih zgodb. Leta 2016 je izšel njegov roman z naslovom Papir, kamen, škarje, v katerem glavno osebo zaposlujejo običajne dileme vpetosti v sodobno porabniško družbo – občutek neizpolnjenosti, vdanost v usodo in melanholija. Ko dobi vabilo na trideseto obletnico valete, ga pot zanese med spomine na otroštvo in mladost ter v kraj, v katerem je odraščal. Interpret: Gregor Gruden, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981, je eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Izdal je osem romanov in tri zbirke kratkih zgodb. Leta 2016 je izšel njegov roman z naslovom Papir, kamen, škarje, v katerem glavno osebo zaposlujejo običajne dileme vpetosti v sodobno porabniško družbo – občutek neizpolnjenosti, vdanost v usodo in melanholija. Ko dobi vabilo na trideseto obletnico valete, ga pot zanese med spomine na otroštvo in mladost ter v kraj, v katerem je odraščal. Interpret: Gregor Gruden, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednika oddaje: Urban Tarman, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom. Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi. Interpret: Željko Hrs. Režiserka: Špela Kravogel. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2024.
Palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa bralca z romanom Jutra v Dženinu povabi, da si ob spremljanju življenja palestinske družine Abulheja ogleda bistvo palestinsko-izraelskega konflikta, zgrajenega iz človeških usod, ne številk. Sooči ga z vrtincem ljubezni, prijateljstev in sorodstvenih povezav, ki jih vedno znova načenjajo in ogrožajo, pa tudi za večno pretrgajo nov strel, nova bomba, nov izraelski napad. Boleče izgube, strah, travme, pretepi, brazgotine, razseljenost in obup – vse to načenja tkivo družine glavne junakinje Amal, ki je neprodušno zaprta pod pokrovom družbenopolitičnih okoliščin. In ta pokrov pritiska, čeprav gre Amal v Ameriko, močno pa vpliva tudi na življenje njene v Ameriki rojene hčerke. Travmatični historiat družine in naroda določa sedanjost in tudi prihodnost, nam pravi Susan Abulhawa s svojim romanom. Če bi poskusili opisati delo le z eno besedo, bi bila morda ena izmed ustreznih – boleč. Za Literarni nokturno pa smo izbrali manj boleč odlomek, ki ponazarja izseljenstvo in hrepenenje po domu. To močno občuti Amalin dedek Jehja, ki je bil med nakbo z družino pregnan s svojega doma v taborišče Dženin. V odlomku ga spremljamo pri posebni poti, odloči se namreč, da bo obiskal svoj dom, kraj Ein Hod, iz katerega je moral nekoč oditi. Interpret: Željko Hrs. Režiserka: Špela Kravogel. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2024.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Z zgodbo Na poti se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado Lastovka, tokrat pa v zgodbi Tišina sledi odtenkom tišine in zvokom na sprehodu po gozdu, kraju, ki druži znano in neznano, in prostoru, v katerem išče svoj odzven. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Irena Pajnik Beguš je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Rodila se je leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in dela pa v Ljubljani. Objavlja od leta 2013, izdala je sedem pesniških zbirk in šest romanov, za svoje delo pa je bila že večkrat nagrajena, nazadnje z nagrado kresníce, ki jo ob obletnici rojstva Kristine Šuler podeljujejo za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke. V utemeljitvi nagrade za zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah je koordinatorica žirije Teja Goli med drugim zapisala, da je ena bistvenih vrednosti pesniške zbirke Irene Pajnik Beguš "intertekstualnost, ki žensko v odnosu "z" postavlja v širši kontekst družbenega tudi prek arhetipskih vlog, kakor so že bile ubesedene v nekaterih širše poznanih besedilih". Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene zbirke. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Irena Pajnik Beguš je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Rodila se je leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in dela pa v Ljubljani. Objavlja od leta 2013, izdala je sedem pesniških zbirk in šest romanov, za svoje delo pa je bila že večkrat nagrajena, nazadnje z nagrado kresníce, ki jo ob obletnici rojstva Kristine Šuler podeljujejo za nove, ženskam posvečene pesniške zbirke. V utemeljitvi nagrade za zbirko Za vse Ane na vmesnih postajah je koordinatorica žirije Teja Goli med drugim zapisala, da je ena bistvenih vrednosti pesniške zbirke Irene Pajnik Beguš "intertekstualnost, ki žensko v odnosu "z" postavlja v širši kontekst družbenega tudi prek arhetipskih vlog, kakor so že bile ubesedene v nekaterih širše poznanih besedilih". Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene zbirke. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Produkcija 2024.
Izbor pesmi iz pesniške zbirke Tuskulum Denisa Škofiča, ki je prepričala strokovno žirijo (dr. Kristina Kočan, dr. Alojzija Zupan Sosič, Pia Prezelj) za Veronikino nagrado 2024. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Produkcija 2024.
Kratka zgodba Očetova maska je poklon pisatelju, esejistu, gledališkemu kritiku, uredniku in partizanu Jušu Kozaku ob 60. obletnici njegove smrti. Kozakova zgodba je mojstrovina o sinovem srečanju z mrtvim očetom, s preteklostjo in s svetom, ki izginja. Zato ne preseneča molovsko razpoloženje, ki pa ga avtor odmerja stvarno in natančno. Režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Kratka zgodba Očetova maska je poklon pisatelju, esejistu, gledališkemu kritiku, uredniku in partizanu Jušu Kozaku ob 60. obletnici njegove smrti. Kozakova zgodba je mojstrovina o sinovem srečanju z mrtvim očetom, s preteklostjo in s svetom, ki izginja. Zato ne preseneča molovsko razpoloženje, ki pa ga avtor odmerja stvarno in natančno. Režiserka Špela Kravogel, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Mineva 111 let od rojstva Borisa Pahorja (1913–2022). Prve kratke zgodbe je objavil v Ljubljani, leta 1939 pa je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki ga je seznanil s sodobnimi literarnimi smermi; med drugim je sodeloval pri Mladiki in Dejanju. V delno modernistični prozi z avtobiografskimi prvinami se posveča predvsem usodam Slovencev v Trstu. Morda najbolj prepoznaven je po svojem romanu Nekropola, v katerem je strnil izkušnje iz nemškega koncentracijskega taborišča. V črtici Metulj na obešalniku pa opisuje izživljanje fašistov v šolah. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Mineva 111 let od rojstva Borisa Pahorja (1913–2022). Prve kratke zgodbe je objavil v Ljubljani, leta 1939 pa je navezal stik z Edvardom Kocbekom, ki ga je seznanil s sodobnimi literarnimi smermi; med drugim je sodeloval pri Mladiki in Dejanju. V delno modernistični prozi z avtobiografskimi prvinami se posveča predvsem usodam Slovencev v Trstu. Morda najbolj prepoznaven je po svojem romanu Nekropola, v katerem je strnil izkušnje iz nemškega koncentracijskega taborišča. V črtici Metulj na obešalniku pa opisuje izživljanje fašistov v šolah. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Boris A. Novak je prevajalec, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, verzolog, profesor primerjalne književnosti in še marsikaj, predvsem pa je pesnik. Na svojih pesniških začetkih se je oprl na simbolistično poetiko, pozneje je antičnim mitom vdihnil novo življenje in ustvaril prepoznavno osebnoizpovedno, tudi erotično liriko. 27. avgusta bo v okviru Veronikinega večera poezije in glasbe postal prejemnik zlatnika poezije, izbral pa ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisal, da "Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru". Pred petnajstimi leti je Boris A. Novak za Literarni nokturno interpretiral nekaj svojih pesmi. Interpretira Boris A. Novak, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja, Matej Juh. Produkcija 2009.
Boris A. Novak je prevajalec, dramatik, esejist, literarni zgodovinar, verzolog, profesor primerjalne književnosti in še marsikaj, predvsem pa je pesnik. Na svojih pesniških začetkih se je oprl na simbolistično poetiko, pozneje je antičnim mitom vdihnil novo življenje in ustvaril prepoznavno osebnoizpovedno, tudi erotično liriko. 27. avgusta bo v okviru Veronikinega večera poezije in glasbe postal prejemnik zlatnika poezije, izbral pa ga je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki je v utemeljitvi priznanja med drugim zapisal, da "Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru". Pred petnajstimi leti je Boris A. Novak za Literarni nokturno interpretiral nekaj svojih pesmi. Interpretira Boris A. Novak, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja, Matej Juh. Produkcija 2009.
Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani v svetovno književnost. Po rodu je bil Čuvaš, rodil pa se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, jeziku, ki sodi v družino turških jezikov. Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Literarni nokturno prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke. Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar, prevajalec: Drago Bajt, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani v svetovno književnost. Po rodu je bil Čuvaš, rodil pa se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, jeziku, ki sodi v družino turških jezikov. Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Literarni nokturno prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke. Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar, prevajalec: Drago Bajt, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi. Prevajalka Silvana Orel Kos, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Pia Tafdrup (1952) je ena najpomembnejših in pogosto prevajanih danskih pesnic. Odraščala je v prvinskem kmečkem okolju na severu otoka Zelandija. Leta 1977 je magistrirala na Univerzi v Københavnu. Napisala je že več kot dvajset del, predvsem pesniških zbirk, piše pa tudi prozo. Preživlja se izključno s pisateljevanjem, od leta 1999 prejema vseživljenjsko dotacijo danskega Državnega sklada za umetnost. Leta 1998 je bila gostja Vilenice, leta 2005 je nastopila na Trnovskih tercetih. Je prejemnica več literarnih nagrad. Leta 1999 ji je bila podeljena najprestižnejša skandinavska literarna nagrada – nagrada nordijskega sveta za književnost. Je članica Danske akademije za književnost in nositeljica viteškega reda Dannebrog. Izbrali smo nekaj pesmi iz antologije njene poezije Med vedno in nikoli, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina. V njih razmišlja in pripoveduje o mejah, vezeh, ljubezni, smrti, vojni in svobodi. Prevajalka Silvana Orel Kos, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Valžina Mort (1981) že skoraj dvajset let živi v Združenih državah Amerike. Piše in objavlja tako v svojem maternem kot angleškem jeziku, v katerem so med letoma 2008 in 2020 izšle tri odmevne pesniške zbirke: Tovarna solz (2008), Zbrano telo (2011) in Glasba za mrtve in vstale od mrtvih (2020). Ta je bila po izboru časnika New York Times imenovana za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesnica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim kristala vilenice, Griffinove nagrade za poezijo ter Rilkejeve nagrade. Valžina Mort poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York. Iz antologije njene poezije Pesem o belih jabolkih, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina, smo izbrali nekaj pesmi iz prve in tretje omenjene zbirke, v katerih pripoveduje o družbenopolitičnih pritiskih in usojenosti, o tragiki sveta, ki jo upoveduje s humorjem, celo sarkazmom, vrača pa se tudi k Antigonini zgodbi, pokopu in neusmiljenemu medsebojnemu pobijanju bratov. Prevajalka Kristina Kočan, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024. Valžina Mort (1981) že skoraj dvajset let živi v Združenih državah Amerike. Piše in objavlja tako v svojem maternem kot angleškem jeziku, v katerem so med letoma 2008 in 2020 izšle tri odmevne pesniške zbirke: Tovarna solz (2008), Zbrano telo (2011) in Glasba za mrtve in vstale od mrtvih (2020). Ta je bila po izboru časnika New York Times imenovana za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesnica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim kristala vilenice, Griffinove nagrade za poezijo ter Rilkejeve nagrade. Valžina Mort poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York. Iz antologije njene poezije Pesem o belih jabolkih, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina, smo izbrali nekaj pesmi iz prve in tretje omenjene zbirke, v katerih pripoveduje o družbenopolitičnih pritiskih in usojenosti, o tragiki sveta, ki jo upoveduje s humorjem, celo sarkazmom, vrača pa se tudi k Antigonini zgodbi, pokopu in neusmiljenemu medsebojnemu pobijanju bratov. Prevajalka Kristina Kočan, interpretka Mojka Končar, režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Rumi (s polnim imenom Džalal al-Din Muhamad Rumi), sufijski mistik in pesnik, je živel v letih od 1207 do 1273 v Perziji, na današnjem ozemlju Afganistana. Po vsem svetu je znan po pesmih, ki izražajo zamaknjenost in skrivnostnost ljubezni v vseh njenih oblikah, erotični, platonski in božji. Upesnjuje polnost izkustva s pravim ljubimcem kot tudi žalost ob njegovi izgubi, pa tudi številna vmesna obdobja: od norosti nenadne ljubezni, prehoda romantične ljubezni v globoko prijateljstvo, do pogreznjenosti v božjo ljubezen. Kot sufi je bil Rumi pobožen musliman, a je enakopravno gledal na muslimane, kristjane in jude. Njegov miroljubni nauk nagovarja vsakega človeka k zavzemanju za strpnost, dobroto, milost in globoko ljubezen. Izbor in prevod iz angleščine Andrej Peric, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Rumi (s polnim imenom Džalal al-Din Muhamad Rumi), sufijski mistik in pesnik, je živel v letih od 1207 do 1273 v Perziji, na današnjem ozemlju Afganistana. Po vsem svetu je znan po pesmih, ki izražajo zamaknjenost in skrivnostnost ljubezni v vseh njenih oblikah, erotični, platonski in božji. Upesnjuje polnost izkustva s pravim ljubimcem kot tudi žalost ob njegovi izgubi, pa tudi številna vmesna obdobja: od norosti nenadne ljubezni, prehoda romantične ljubezni v globoko prijateljstvo, do pogreznjenosti v božjo ljubezen. Kot sufi je bil Rumi pobožen musliman, a je enakopravno gledal na muslimane, kristjane in jude. Njegov miroljubni nauk nagovarja vsakega človeka k zavzemanju za strpnost, dobroto, milost in globoko ljubezen. Izbor in prevod iz angleščine Andrej Peric, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Besedilo s povsem »morsko« ali bolje »sredozemsko« tematiko: O soli. Gre za odlomke iz Mediteranskega brevirja hrvaškega pisatelja Predraga Matvejeviča v prevodu Vasje Bratina, knjige, ki na poznavalski, a hkrati privlačen način opisuje pojave, predmete, navade, zgodovino, zemljepis, lingvistiko in še kaj Sredozemlja, čemur v teh dopustniških dneh, ko smo nekateri z delom Sredozemlja morda še bolj povezani, namenjamo prenekatero misel. O soli, torej. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2009.
Besedilo s povsem »morsko« ali bolje »sredozemsko« tematiko: O soli. Gre za odlomke iz Mediteranskega brevirja hrvaškega pisatelja Predraga Matvejeviča v prevodu Vasje Bratina, knjige, ki na poznavalski, a hkrati privlačen način opisuje pojave, predmete, navade, zgodovino, zemljepis, lingvistiko in še kaj Sredozemlja, čemur v teh dopustniških dneh, ko smo nekateri z delom Sredozemlja morda še bolj povezani, namenjamo prenekatero misel. O soli, torej. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2009.
Slovenski pesnik in pisatelj Dušan Šarotar bo v središču pozornosti na bližajočem se mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Izbrali smo nekaj pesmi v prozi iz njegove najnovejše zbirke Nikomah poroča. Knjiga se nanaša na Aristotelovo Nikomahovo etiko, saj je prav etični premislek tudi v središču Šarotarjeve poetične knjige. Interpretira Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Slovenski pesnik in pisatelj Dušan Šarotar bo v središču pozornosti na bližajočem se mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Izbrali smo nekaj pesmi v prozi iz njegove najnovejše zbirke Nikomah poroča. Knjiga se nanaša na Aristotelovo Nikomahovo etiko, saj je prav etični premislek tudi v središču Šarotarjeve poetične knjige. Interpretira Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Izbor novih pesmi Marjana Strojana tematizira intimen odnos med njo in njim, odnos, ki bi ga zaradi fragmentarnosti in razprtosti opisa težko imenovali ljubezen, še teže pa bi ga imeli za golo mimobežnost, saj je v njem nekaj globljega, pa tudi težjega. Pesmi so nenaslovljene in – razen ene – pisane v prostem, nerimanem verzu z izrazitim ritmom. Njihovo prefinjeno liričnost odlikuje zanimiv preplet naravnega in urbanega. Avtor literarnega dela: Marjan Strojan; interpret: Aleš Valič; režija: Špela Kravogel in Saška Rakef; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2024.
Izbor novih pesmi Marjana Strojana tematizira intimen odnos med njo in njim, odnos, ki bi ga zaradi fragmentarnosti in razprtosti opisa težko imenovali ljubezen, še teže pa bi ga imeli za golo mimobežnost, saj je v njem nekaj globljega, pa tudi težjega. Pesmi so nenaslovljene in – razen ene – pisane v prostem, nerimanem verzu z izrazitim ritmom. Njihovo prefinjeno liričnost odlikuje zanimiv preplet naravnega in urbanega. Avtor literarnega dela: Marjan Strojan; interpret: Aleš Valič; režija: Špela Kravogel in Saška Rakef; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2024.
Francoski dramatik, pesnik in diplomat Paul Claudel (1868–1955) je bil od svojega osemnajstega leta predan katolik. Za svojega pesniškega učitelja je pogosto navajal Stéphana Mallarméja, vendar je bila njegova poezija precej dostopnejša, predvsem pa bolj povezana s katolicizmom. Čeprav Claudel slovi kot pomemben dramatik iz srede 20. stoletja, je njegova religiozna poezija še danes vznemirljiva in nagovarja številne kristjane. Na praznik Marijinega vnebovzetja objavljamo tri njegove pesmi, med katerimi je tudi Čuječa Marija. Prevajalec je Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Francoski dramatik, pesnik in diplomat Paul Claudel (1868–1955) je bil od svojega osemnajstega leta predan katolik. Za svojega pesniškega učitelja je pogosto navajal Stéphana Mallarméja, vendar je bila njegova poezija precej dostopnejša, predvsem pa bolj povezana s katolicizmom. Čeprav Claudel slovi kot pomemben dramatik iz srede 20. stoletja, je njegova religiozna poezija še danes vznemirljiva in nagovarja številne kristjane. Na praznik Marijinega vnebovzetja objavljamo tri njegove pesmi, med katerimi je tudi Čuječa Marija. Prevajalec je Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je danes znan kot celovit pesnik 20. stoletja, ki je v poeziji pozornost posvečal tudi filozofskim temam ter razmišljanju o življenju in svetu, mnogokrat pa so njegove pesmi povezane še s temo narave. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Aleksij Pregarc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2003.
Poljski literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je danes znan kot celovit pesnik 20. stoletja, ki je v poeziji pozornost posvečal tudi filozofskim temam ter razmišljanju o življenju in svetu, mnogokrat pa so njegove pesmi povezane še s temo narave. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Aleksij Pregarc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2003.
Jasmin B. Frelih je prepoznavno ime na slovenskem literarnem prizorišču, njegov zadnji roman Ledeni možje je izšel lani. Pronicljivi pisatelj je mednarodno literarno kritiko prepričal že s prvencem Na/pol, ki je prejel nagrado za evropsko književnost. Nagrajena je bila tudi njegova zbirka esejev Bleda svoboda – leta 2018 je dobila Rožančevo nagrado. Leta 2015 se je preizkusil v kratki prozi in izdal zbirko Ideoluzije, iz katere je zgodba Skandinavske krste. Zgodbo odlikujejo dovršen slog, jezikovna polnost ter spretno preigravanje različnih referenc. Interpretka: Lea Cok, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Jasmin B. Frelih je prepoznavno ime na slovenskem literarnem prizorišču, njegov zadnji roman Ledeni možje je izšel lani. Pronicljivi pisatelj je mednarodno literarno kritiko prepričal že s prvencem Na/pol, ki je prejel nagrado za evropsko književnost. Nagrajena je bila tudi njegova zbirka esejev Bleda svoboda – leta 2018 je dobila Rožančevo nagrado. Leta 2015 se je preizkusil v kratki prozi in izdal zbirko Ideoluzije, iz katere je zgodba Skandinavske krste. Zgodbo odlikujejo dovršen slog, jezikovna polnost ter spretno preigravanje različnih referenc. Interpretka: Lea Cok, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
"Iskalci časa, na videz vedno mirni in urejeni, le včasih zakričijo, tako izkrivljeno in tako hudobno, da boli tistega, ki jih ima priložnost slišati, in ne ve, ali je to naklonjenost življenju ali ljubezni, ki jim jo posveča," zapiše Barbara Pogačnik v Iskalcih časa, enem izmed kratkih besedil v prozi, ki bi jih lahko opredelili kot kratke pripovedi, čeprav se ponekod približujejo pesmi v prozi. Iskalci časa so seveda metafora, tako kot še številne podobe, okoli katerih Barbara Pogačnik gradi svoja prozna besedila. Prav metaforična, simbolna in ritmična narava njihove govorice je tudi tisto, kar jih, ob drugem, približuje avtoričini poeziji. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2018.
"Iskalci časa, na videz vedno mirni in urejeni, le včasih zakričijo, tako izkrivljeno in tako hudobno, da boli tistega, ki jih ima priložnost slišati, in ne ve, ali je to naklonjenost življenju ali ljubezni, ki jim jo posveča," zapiše Barbara Pogačnik v Iskalcih časa, enem izmed kratkih besedil v prozi, ki bi jih lahko opredelili kot kratke pripovedi, čeprav se ponekod približujejo pesmi v prozi. Iskalci časa so seveda metafora, tako kot še številne podobe, okoli katerih Barbara Pogačnik gradi svoja prozna besedila. Prav metaforična, simbolna in ritmična narava njihove govorice je tudi tisto, kar jih, ob drugem, približuje avtoričini poeziji. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2018.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.