Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
"Pesniški svet Janka Samca izhaja iz nasledstva 'moderne', predvsem iz Župančičevega zanosa in Gradnikove trpke refleksivnosti, ter obsega pokrajinske impresije in občutja, bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialno stisko človeka pred drugo svetovno vojno." Tako je poetiko Janka Samca zgoščeno v zapis ujel France Koblar. Samec se je rodil 5. aprila pred 140 leti v Trstu. Za življenja sta bili objavljeni samo dve njegovi pesniški zbirki, izbor njegovega pesniškega dela pa prinaša knjiga Sen morja, izdana v Trstu leta 1981. Nekaj pesmi iz izbora smo uvrstili v Literarni nokturno ... Režiserka: Irena Glonar, igralec: Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2006.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Toon Tellegen (1941), nizozemski pisatelj in pesnik, piše pravljice, kratke romane za otroke, poezijo in prozo za odrasle. Za svoje delo je prejel številna domača priznanja, leta 2006 je bil finalist za prestižno Andersenovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost. Tellegenova prva v slovenski jezik prevedena knjiga je Zabava na luni (1999), sledile so ji Mala nočna torta s plameni, Jutri je bila zabava, Sredi noči, Kitov vrt, Brodišče in druge. Med kratkimi živalskimi romani, v katerih se njegovi živalski junaki po svojih najboljših močeh spopadajo z nekaterimi zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi, je tudi roman Čriček in temačni občutek, ki ga je poslovenila Staša Pavlović. V izvirniku je prvič izšel leta 1999, danes pa velja za klasiko nizozemske književnosti, ki govori o temnih in izrazito človeških občutkih nemoči. Prevajalka Staša Pavlović, režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, redaktorica oddaje Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Toon Tellegen (1941), nizozemski pisatelj in pesnik, piše pravljice, kratke romane za otroke, poezijo in prozo za odrasle. Za svoje delo je prejel številna domača priznanja, leta 2006 je bil finalist za prestižno Andersenovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost. Tellegenova prva v slovenski jezik prevedena knjiga je Zabava na luni (1999), sledile so ji Mala nočna torta s plameni, Jutri je bila zabava, Sredi noči, Kitov vrt, Brodišče in druge. Med kratkimi živalskimi romani, v katerih se njegovi živalski junaki po svojih najboljših močeh spopadajo z nekaterimi zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi, je tudi roman Čriček in temačni občutek, ki ga je poslovenila Staša Pavlović. V izvirniku je prvič izšel leta 1999, danes pa velja za klasiko nizozemske književnosti, ki govori o temnih in izrazito človeških občutkih nemoči. Prevajalka Staša Pavlović, režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, redaktorica oddaje Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Izbrali smo tri kratka besedila Daniila Harmsa: prvo je brez naslova, govori pa o prvem aprilu, ter Inkubacijsko obdobje in Pravljice. Harms (1905-1942) velja za enega najbolj samosvojih ruskih literatov prejšnjega stoletja. Bil je mojster absurda in črnega humorja, v svojih delih pa je z izjemnim občutkom za grotesko razgaljal nesmisle človekovega bivanja in družbenih konvencij. Njegov slog zaznamujejo jedrnatost, nepričakovani preobrati in igrivost, ki pa vedno ohranja bivanjsko ostrino. Prevajalec Borut Kraševec, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Sara Virk, priznana prevajalka in prejemnica nagrade Radojke Vrančič, se tokrat prvič predstavlja kot pesnica. V ciklu pesmi z naslovom Šabesa se njena poezija zadržuje med drobnimi vsakdanjimi prizori, notranjimi pokrajinami in igrivimi jezikovnimi premiki. Režiserka: Saška Rakef; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Sara Virk, priznana prevajalka in prejemnica nagrade Radojke Vrančič, se tokrat prvič predstavlja kot pesnica. V ciklu pesmi z naslovom Šabesa se njena poezija zadržuje med drobnimi vsakdanjimi prizori, notranjimi pokrajinami in igrivimi jezikovnimi premiki. Režiserka: Saška Rakef; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Pesnik David Bedrač redno objavlja v Literarnem nokturnu. Njegovo sodelovanje je še toliko bolj dragoceno, ker v zadnjih objavah raziskuje meje jezika, poezije in včasih tudi pomena, to pa pogosto počne igrivo z različnimi znaki. Tokrat ni nič drugače. Interpret Blaž Šef in snemalna ekipa sta sprejela izziv in – sta mu kos. Avtor glasbe Luka Hočevar, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik David Bedrač redno objavlja v Literarnem nokturnu. Njegovo sodelovanje je še toliko bolj dragoceno, ker v zadnjih objavah raziskuje meje jezika, poezije in včasih tudi pomena, to pa pogosto počne igrivo z različnimi znaki. Tokrat ni nič drugače. Interpret Blaž Šef in snemalna ekipa sta sprejela izziv in – sta mu kos. Avtor glasbe Luka Hočevar, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Kultni newyorški pesnik Frank O'Hara je navduševal s sodobnostjo, urbanim utripom v svojih hitrih verzih, sposobnostjo uporabe kolaža. Ustvarjal je po načelih naključja in eksperimenta. Blizu sta mu bila ameriški abstraktni ekspresionizem in nadrealizem. Včeraj je minilo natanko 100 let od njegovega rojstva in še danes ostaja eden najvplivnejših ameriških pesnikov, ki je zaznamoval številne pesnike za seboj. Prevajalec: Tone Škrjanec, interpret: Aljaž Jovanović, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorja: Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
V petdelnem spevu Sledí Alenke Glazer poslušamo haikuje, ki opisujejo življenjsko pot pesničinega brata Matija; ta je padel leta 1945 na partizanski strani pri Brčkem v Bosni. Alenka Glazer je umrla leta 2020, rodila pa se je 23. marca 1926, torej letos mineva sto let od njenega rojstva. Strokovno, tudi kot predavateljica na nekdanji mariborski Pedagoški fakulteti, se je ukvarjala z leposlovjem za mladino in otroke ter z novejšo slovensko književnostjo. Ob pesnjenju – izdala je šest pesniških zbirk za odrasle in dve za otroke – je prevajala iz nemščine in ruščine. Tudi v našem arhivu se najdejo literarne oddaje, pod katerimi je podpisana kot prevajalka. Tokrat se ji poklanjamo kot pesnici. Interpretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
V petdelnem spevu Sledí Alenke Glazer poslušamo haikuje, ki opisujejo življenjsko pot pesničinega brata Matija; ta je padel leta 1945 na partizanski strani pri Brčkem v Bosni. Alenka Glazer je umrla leta 2020, rodila pa se je 23. marca 1926, torej letos mineva sto let od njenega rojstva. Strokovno, tudi kot predavateljica na nekdanji mariborski Pedagoški fakulteti, se je ukvarjala z leposlovjem za mladino in otroke ter z novejšo slovensko književnostjo. Ob pesnjenju – izdala je šest pesniških zbirk za odrasle in dve za otroke – je prevajala iz nemščine in ruščine. Tudi v našem arhivu se najdejo literarne oddaje, pod katerimi je podpisana kot prevajalka. Tokrat se ji poklanjamo kot pesnici. Interpretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.