Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, enega od pesnikov slovenske moderne. Že kot dijak je bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z Murnom, Župančičem in zlasti Cankarjem. Živel je v Ljubljani in Novem mestu, po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, se na smrt bolan leta 1899 vrnil v Ljubljano, kjer je aprila v Cukrarni umrl. V poeziji je izšel iz ljudskih in klasičnih vzorov, znana sta mu bila francoska dekadenca in simbolizem. V središču njegove poezije so ljubezenske pesmi, v ciklu sonetov Moj Bog pa je izpovedal svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel. Inerpretacija Kristijan Muck, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Produkcija 1994. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, enega od pesnikov slovenske moderne. Že kot dijak je bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z Murnom, Župančičem in zlasti Cankarjem. Živel je v Ljubljani in Novem mestu, po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, se na smrt bolan leta 1899 vrnil v Ljubljano, kjer je aprila v Cukrarni umrl. V poeziji je izšel iz ljudskih in klasičnih vzorov, znana sta mu bila francoska dekadenca in simbolizem. V središču njegove poezije so ljubezenske pesmi, v ciklu sonetov Moj Bog pa je izpovedal svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel. Inerpretacija Kristijan Muck, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Produkcija 1994. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.