Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. 12. 9. začenjamo predstavljati avtorja in avtorici, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado lastovka. Avtorje iz ožjega izbora smo razporedili po abecednem redu naslovov njihovih zgodb. Tako je prva na vrsti zgodba Belo, ki jo je napisal Andraž Gómbač. Kot srednješolec je prve literarne prispevke objavil v Maestralu, glasilu Gimnazije Koper, sočasno je z objavami na mladinski strani Primorskih novic stopil na novinarsko pot. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Zaposlil se je na Primorskih novicah, kjer je bil najprej novinar tedenske priloge 7. val, pozneje pa urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. V začetku leta 2024 je postal odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina. Prispeval je spremne besede k več knjigam, tudi k delu "Lovim pomladni veter" iz leta 2020. To je bil odmeven, hitro razprodan in ponatisnjen izbor dotlej neznane kratke proze Cirila Kosmača, ki ga je uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. V sodelovanju z njo je letos uredil še prvo celovito izdajo Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku, prav tako izdano pri Beletrini. V kratko zgodbo Belo, s katero se je uvrstil v ožji izbor Arsovega natečaja Lastovka 2025, je preoblikoval resnični dogodek. Tema pa je pogreb. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. 12. 9. začenjamo predstavljati avtorja in avtorici, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado lastovka. Avtorje iz ožjega izbora smo razporedili po abecednem redu naslovov njihovih zgodb. Tako je prva na vrsti zgodba Belo, ki jo je napisal Andraž Gómbač. Kot srednješolec je prve literarne prispevke objavil v Maestralu, glasilu Gimnazije Koper, sočasno je z objavami na mladinski strani Primorskih novic stopil na novinarsko pot. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Zaposlil se je na Primorskih novicah, kjer je bil najprej novinar tedenske priloge 7. val, pozneje pa urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. V začetku leta 2024 je postal odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina. Prispeval je spremne besede k več knjigam, tudi k delu "Lovim pomladni veter" iz leta 2020. To je bil odmeven, hitro razprodan in ponatisnjen izbor dotlej neznane kratke proze Cirila Kosmača, ki ga je uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. V sodelovanju z njo je letos uredil še prvo celovito izdajo Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku, prav tako izdano pri Beletrini. V kratko zgodbo Belo, s katero se je uvrstil v ožji izbor Arsovega natečaja Lastovka 2025, je preoblikoval resnični dogodek. Tema pa je pogreb. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Srbski pisatelj Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice leta 2019, je roman Preiskovalec sestavil iz spominov, dogodkov in okruškov življenj literarnih oseb iz različnih okolij, različnih družbenih sistemov. Mama opazuje svet s svojega posebnega zornega kota. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2019.
Srbski pisatelj Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice leta 2019, je roman Preiskovalec sestavil iz spominov, dogodkov in okruškov življenj literarnih oseb iz različnih okolij, različnih družbenih sistemov. Mama opazuje svet s svojega posebnega zornega kota. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2019.
Pred dvajsetimi leti je švicarska pesnica, pisateljica in esejistka Ilma Rakusa - po očetu slovenskega in po materi madžarskega rodu - prejela nagrado Vilenica in letos je znova na festivalu. Njena dela, pesniška in prozna, so pogosto odsev pretanjenega opazovanja okolice, prisluškovanja občutkom ali predajanja spominom. V slovenščini lahko beremo pet njenih knjig, med njimi spominske utrinke Morje modro moje in izbor poezije Impressum: upočasnjena svetloba. Prevajalka Amalija Maček, igralka Saša Mihelčič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Špela Kravogel. Posneto avgusta 2023.
Pred dvajsetimi leti je švicarska pesnica, pisateljica in esejistka Ilma Rakusa - po očetu slovenskega in po materi madžarskega rodu - prejela nagrado Vilenica in letos je znova na festivalu. Njena dela, pesniška in prozna, so pogosto odsev pretanjenega opazovanja okolice, prisluškovanja občutkom ali predajanja spominom. V slovenščini lahko beremo pet njenih knjig, med njimi spominske utrinke Morje modro moje in izbor poezije Impressum: upočasnjena svetloba. Prevajalka Amalija Maček, igralka Saša Mihelčič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Špela Kravogel. Posneto avgusta 2023.
Med nekdanjimi nagrajenci Vilenice, ki so ob letošnji jubilejni izvedbi znova obiskali festival, je tudi madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pričevalec osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe in slika svoje že kar apokaliptično videnje sveta..Zaslovel je z romanom Satanov tango in iz tega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno. Po grozljivem umoru prizadete deklice Jeremija sovaščanom vzneseno slika projekt, ki naj bi jim prinesel bogastvo ... vendar morajo najprej sami vložiti vanj svoje prihranke. Lažnih rešiteljev in prerokov pravzaprav tudi danes ne manjka. Prevajalka Marjanca Mihelič, igralca Blaž Šef in Brane Grubar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar Posneto septembra 2014.
Med nekdanjimi nagrajenci Vilenice, ki so ob letošnji jubilejni izvedbi znova obiskali festival, je tudi madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pričevalec osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe in slika svoje že kar apokaliptično videnje sveta..Zaslovel je z romanom Satanov tango in iz tega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno. Po grozljivem umoru prizadete deklice Jeremija sovaščanom vzneseno slika projekt, ki naj bi jim prinesel bogastvo ... vendar morajo najprej sami vložiti vanj svoje prihranke. Lažnih rešiteljev in prerokov pravzaprav tudi danes ne manjka. Prevajalka Marjanca Mihelič, igralca Blaž Šef in Brane Grubar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar Posneto septembra 2014.
Štirideseti literarni festival Vilenica poleg letošnjega nagrajenca, in drugih gostov seveda, gosti tudi nekaj nagrajencev prejšnjih festivalov. Med njimi je slovaška pesnica Mila Haugová, nagrajenka leta 2020, ki pa je zaradi epidemije covida-19 nismo mogli srečati v živo. Ena osrednjih tem njene poezije je ljubezen, vseprežemajoč odnos med moškim in žensko, ki sta telesno, duševno in duhovno tesno povezana, čeprav je med njima tudi razpoka. Prevajalec Andrej Pleterski - Peric, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
Štirideseti literarni festival Vilenica poleg letošnjega nagrajenca, in drugih gostov seveda, gosti tudi nekaj nagrajencev prejšnjih festivalov. Med njimi je slovaška pesnica Mila Haugová, nagrajenka leta 2020, ki pa je zaradi epidemije covida-19 nismo mogli srečati v živo. Ena osrednjih tem njene poezije je ljubezen, vseprežemajoč odnos med moškim in žensko, ki sta telesno, duševno in duhovno tesno povezana, čeprav je med njima tudi razpoka. Prevajalec Andrej Pleterski - Peric, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto avgusta 2025.
Jutri se začenja literarni festival Vilenica in med gosti bo veliko pozornosti deležna tudi prejemnica nagrade Srednjeevropske pobude - pesnica in pisateljica Ana Svetel. Izdala je štiri knjige in vse so bile nominirane za katero od slovenskih literarnih nagrad. Letos je prejela nagrado kritiško sito za zbirko kratke proze Steklene stene, za oddajo pa smo izbrali nekaj pesmi iz njene druge pesniške zbirke Marmor. igralka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Jutri se začenja literarni festival Vilenica in med gosti bo veliko pozornosti deležna tudi prejemnica nagrade Srednjeevropske pobude - pesnica in pisateljica Ana Svetel. Izdala je štiri knjige in vse so bile nominirane za katero od slovenskih literarnih nagrad. Letos je prejela nagrado kritiško sito za zbirko kratke proze Steklene stene, za oddajo pa smo izbrali nekaj pesmi iz njene druge pesniške zbirke Marmor. igralka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
"Tu govori starka z besedami filozofa, starec prepoznava absolutnost v življenju svojega očeta. Preprost junak uresničuje samo metafiziko življenja," je o poeziji Vladimírja Holana, enega največjih čeških pesnikov 20. stoletja, zapisal Zdenĕk Kožmín. Njegova lirika je svet, osredinjen na velike dogodke življenja in smrti. Sam Holan je zapisal: "Ravno vse bistveno / je vsemu nasprotno." Vladimír Holan se je rodil 16. septembra pred 120. leti, umrl je leta 1980. Prevod Kajetan Kovič, Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miha Klemenčič, režija Saška Rakef. Posneto leta 2019. Redakcija Saška Rakef, Staša Grahek.
"Tu govori starka z besedami filozofa, starec prepoznava absolutnost v življenju svojega očeta. Preprost junak uresničuje samo metafiziko življenja," je o poeziji Vladimírja Holana, enega največjih čeških pesnikov 20. stoletja, zapisal Zdenĕk Kožmín. Njegova lirika je svet, osredinjen na velike dogodke življenja in smrti. Sam Holan je zapisal: "Ravno vse bistveno / je vsemu nasprotno." Vladimír Holan se je rodil 16. septembra pred 120. leti, umrl je leta 1980. Prevod Kajetan Kovič, Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miha Klemenčič, režija Saška Rakef. Posneto leta 2019. Redakcija Saška Rakef, Staša Grahek.
Alojza Ihana se kot pesnika drži sloves pripovedovalca zgodb. Tomo Virk je v spremni besedi k njegovi zbirki Salsa zapisal, da se ocenjevalci njegove poezije v opisih najpogosteje osredotočajo na njeno narativno sestavo ter ugotavljajo, da so Ihanove pesmi v glavnem parabole, pesniške kratke zgodbe, eksempli in moralitete. Pesniku gre torej za pripovedovanje zgodb o človeški naravi, upih, strahovih, slepilih in drobnih prevarah. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Alojza Ihana se kot pesnika drži sloves pripovedovalca zgodb. Tomo Virk je v spremni besedi k njegovi zbirki Salsa zapisal, da se ocenjevalci njegove poezije v opisih najpogosteje osredotočajo na njeno narativno sestavo ter ugotavljajo, da so Ihanove pesmi v glavnem parabole, pesniške kratke zgodbe, eksempli in moralitete. Pesniku gre torej za pripovedovanje zgodb o človeški naravi, upih, strahovih, slepilih in drobnih prevarah. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Pesnik Uroš Marolt je začel objavljati v prvem desetletju tega tisočletja kot dijak Gimnazije Bežigrad v gimnazijskem literarnem časopisu Kamen. Pozneje smo ga lahko brali tudi v reviji Poetikon in večkrat poslušali na naših radijskih valovih, nazadnje lani, ko je predstavil cikel pesmi Izrekanje totema. Doslej je izdal eno pesniško zbirko z naslovom Pasjansa, v kateri je v kratkem predgovoru Ivan Dobnik označil ustvarjanje Uroša Marolta kot "poetiko iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in vzdušij" ter dodal, da Marolt "preseneča z izdelanostjo forme in prodornostjo vsebine, ki prebiva in poje v območju primarne lirike". Izbrali smo cikel Maroltovih pesmi z naslovom Čolni, ki so izpluli (2008). Interpret Aljaž Jovanović, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Cvetka Bevc, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2008.
Pesnik Uroš Marolt je začel objavljati v prvem desetletju tega tisočletja kot dijak Gimnazije Bežigrad v gimnazijskem literarnem časopisu Kamen. Pozneje smo ga lahko brali tudi v reviji Poetikon in večkrat poslušali na naših radijskih valovih, nazadnje lani, ko je predstavil cikel pesmi Izrekanje totema. Doslej je izdal eno pesniško zbirko z naslovom Pasjansa, v kateri je v kratkem predgovoru Ivan Dobnik označil ustvarjanje Uroša Marolta kot "poetiko iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in vzdušij" ter dodal, da Marolt "preseneča z izdelanostjo forme in prodornostjo vsebine, ki prebiva in poje v območju primarne lirike". Izbrali smo cikel Maroltovih pesmi z naslovom Čolni, ki so izpluli (2008). Interpret Aljaž Jovanović, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Cvetka Bevc, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2008.
Vesna Lemaić je dobro znano domače pisateljsko ime. Nase je prvič opozorila leta 2009, ko je izšel njen kratkoprozni prvenec Popularne zgodbe, za katerega je prejela nagrado fabula. Objavila je tudi antiutopijo Odlagališče, roman Kokoška in ptiči ter kratkoprozni zbirki Dobrodošli in Trznil je, odprla je oko. Zadnja vsebuje šest kratkih zgodb, ki jih beremo kot roman, saj si zgodbe, ki se vrtijo okoli odnosa med dedom in vnukinjo, sledijo kronološko, prav tako pa orisujejo družbenopolitične razmere zadnjih nekaj desetletij. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz kratke zgodbe Marijino vnebovzetje. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Vesna Lemaić je dobro znano domače pisateljsko ime. Nase je prvič opozorila leta 2009, ko je izšel njen kratkoprozni prvenec Popularne zgodbe, za katerega je prejela nagrado fabula. Objavila je tudi antiutopijo Odlagališče, roman Kokoška in ptiči ter kratkoprozni zbirki Dobrodošli in Trznil je, odprla je oko. Zadnja vsebuje šest kratkih zgodb, ki jih beremo kot roman, saj si zgodbe, ki se vrtijo okoli odnosa med dedom in vnukinjo, sledijo kronološko, prav tako pa orisujejo družbenopolitične razmere zadnjih nekaj desetletij. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz kratke zgodbe Marijino vnebovzetje. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Pavle Jakopič v kratki ljubezenski zgodbi, naslovljeni Srce pod peskom, pokaže, kako lahko neka na videz drobna neodločnost zaznamuje človekovo življenje. Interpretira Igor Samobor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar, redakcija Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, produkcija 2005.
Pavle Jakopič v kratki ljubezenski zgodbi, naslovljeni Srce pod peskom, pokaže, kako lahko neka na videz drobna neodločnost zaznamuje človekovo življenje. Interpretira Igor Samobor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar, redakcija Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, produkcija 2005.
Prvega septembra 1928 je poskusno začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica današnjega Radia Slovenija. Poslušalce je prvi nagovoril Fran Saleški - Finžgar, pesnik Oton Župančič pa je prebral nekaj odlomkov iz Dume, pesnitve, v kateri je zajel tedaj žgoč problem izseljevanja slovenskega prebivalstva. Posnetka ni, saj je bilo vse izvedeno v neposrednem prenosu, pač pa je v radijskem arhivu ohranjenih več trakov Dume v interpretaciji več povojnih igralcev. Igralec je Boris Kralj, režiser Aleš Jan, urednika oddaje Drago Bajt in Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka pa Staš Janež. Posneto marca 1978.
Prvega septembra 1928 je poskusno začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica današnjega Radia Slovenija. Poslušalce je prvi nagovoril Fran Saleški - Finžgar, pesnik Oton Župančič pa je prebral nekaj odlomkov iz Dume, pesnitve, v kateri je zajel tedaj žgoč problem izseljevanja slovenskega prebivalstva. Posnetka ni, saj je bilo vse izvedeno v neposrednem prenosu, pač pa je v radijskem arhivu ohranjenih več trakov Dume v interpretaciji več povojnih igralcev. Igralec je Boris Kralj, režiser Aleš Jan, urednika oddaje Drago Bajt in Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka pa Staš Janež. Posneto marca 1978.
Pesniška žila Marka Kravosa nenehno utripa in počasi že nastaja njegova nova knjiga pesmi. Na tematiko namiguje naslov 'Kar in kar maj' in kot nakazujejo pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, je besede očitno luščil iz poljubov. Igralec je Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka pa Sonja Strenar. Režiserka je Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2025.
Pesniška žila Marka Kravosa nenehno utripa in počasi že nastaja njegova nova knjiga pesmi. Na tematiko namiguje naslov 'Kar in kar maj' in kot nakazujejo pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, je besede očitno luščil iz poljubov. Igralec je Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka pa Sonja Strenar. Režiserka je Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2025.
Warsan Shire je britanska pesnica, katere pisanje temelji na izkušnji, kot pravi, “nadrealizma migrantskega vsakdanjika”. Njena poezija je večglasje različnih zgodb, pretežno žensk, med katerimi prehaja njen pesniški jaz. Veliko teh zgodb močno zaznamuje kolektivna izkušnja somalske državljanske vojne in begunstva. Leta 2013 je bila prva prejemnica Brunelove nagrade za afriško poezijo in istega leta je postala mlada pesnica lavreatka Londona. Leta 2015 je po spletu zakrožila njena pesem “Dom”, ki se začenja z verzom “nihče ne zapusti doma, če dom ni žrelo morskega psa”. Ne boji se segati v popularno kulturo, več let je imela priljubljen pesniški blog, leta 2016 pa so se njena pesniška besedila znašla v Beyoncéjinem albumu Lemonade. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj pesmi v prevodu Katje Zakrajšek, izbrane iz njene pesniške zbirke Blažena hči, ki jo je vzgajal glas v lastni glavi (2022), ki bo leta 2026 izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova Lirika. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Warsan Shire je britanska pesnica, katere pisanje temelji na izkušnji, kot pravi, “nadrealizma migrantskega vsakdanjika”. Njena poezija je večglasje različnih zgodb, pretežno žensk, med katerimi prehaja njen pesniški jaz. Veliko teh zgodb močno zaznamuje kolektivna izkušnja somalske državljanske vojne in begunstva. Leta 2013 je bila prva prejemnica Brunelove nagrade za afriško poezijo in istega leta je postala mlada pesnica lavreatka Londona. Leta 2015 je po spletu zakrožila njena pesem “Dom”, ki se začenja z verzom “nihče ne zapusti doma, če dom ni žrelo morskega psa”. Ne boji se segati v popularno kulturo, več let je imela priljubljen pesniški blog, leta 2016 pa so se njena pesniška besedila znašla v Beyoncéjinem albumu Lemonade. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj pesmi v prevodu Katje Zakrajšek, izbrane iz njene pesniške zbirke Blažena hči, ki jo je vzgajal glas v lastni glavi (2022), ki bo leta 2026 izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova Lirika. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Desa Muck na današnji dan praznuje 70 let. Najbolj je znana po svoji mladinski in otroški prozi, v kateri obravnava teme, ki zanimajo mlade; na primer spolnost, težave s samopodobo, starši, šolo, drogami ... V nadaljevanju bomo slišali odlomek iz mladinskega romana Lažniva Suzi, ki je njeno izrazito avtobiografsko delo. Vabimo vas k poslušanju poglavja z naslovom Veliko laganje. Interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica. Sonja Strenar, urednici oddaje: Tesa Drev Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
Slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Desa Muck na današnji dan praznuje 70 let. Najbolj je znana po svoji mladinski in otroški prozi, v kateri obravnava teme, ki zanimajo mlade; na primer spolnost, težave s samopodobo, starši, šolo, drogami ... V nadaljevanju bomo slišali odlomek iz mladinskega romana Lažniva Suzi, ki je njeno izrazito avtobiografsko delo. Vabimo vas k poslušanju poglavja z naslovom Veliko laganje. Interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica. Sonja Strenar, urednici oddaje: Tesa Drev Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
Pesnica in romanopiska Bernarda Kosel Mrak je lani objavila svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Nevidne ženske. Eno izmed objavljenih zgodb je naslovila Jolanda. Z njo si je avtorica zadala težko nalogo: pisati o družinskem nasilju. Nasilje doživlja naslovna junakinja, njeno zgodbo pa pripoveduje moški, sosed, slehernik. Interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Milklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2025.
Pesnica in romanopiska Bernarda Kosel Mrak je lani objavila svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Nevidne ženske. Eno izmed objavljenih zgodb je naslovila Jolanda. Z njo si je avtorica zadala težko nalogo: pisati o družinskem nasilju. Nasilje doživlja naslovna junakinja, njeno zgodbo pa pripoveduje moški, sosed, slehernik. Interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Milklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2025.
Sapphire je psevdonim Ramone Lofton, sodobne afroameriške pesnice. Poezijo je začela pisati, izvajati in sčasoma tudi objavljati na vrhuncu gibanja slam poezije v New Yorku konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena poezija je čustveno neposredna in nas popelje skozi ameriško zgodovino, družbo in vsakdan. Zato Sapphire največkrat upesni zgodbo o iskanju zapletenih poti k svojim lastnim koreninam, zgodbe o družini, rasi in spreminjanju sebe. Objavljamo nekaj pesmi iz njene knjige izbranih pesmi Pusti luči prižgane (CSK, 2009). Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Marinka Štern, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Sapphire je psevdonim Ramone Lofton, sodobne afroameriške pesnice. Poezijo je začela pisati, izvajati in sčasoma tudi objavljati na vrhuncu gibanja slam poezije v New Yorku konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena poezija je čustveno neposredna in nas popelje skozi ameriško zgodovino, družbo in vsakdan. Zato Sapphire največkrat upesni zgodbo o iskanju zapletenih poti k svojim lastnim koreninam, zgodbe o družini, rasi in spreminjanju sebe. Objavljamo nekaj pesmi iz njene knjige izbranih pesmi Pusti luči prižgane (CSK, 2009). Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Marinka Štern, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
V Celju so podelili Veronikino nagrado. Prejela jo je pesnica in prevajalka mlajše generacije Natalija Milovanović. Leta 2021 je objavila pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njena druga pesniška zbirka Tuja mehkoba ima drugačno, tišjo intonacijo. Pesmi v njej so osebne, vendar nikoli ne zapadejo v patetiko, nasprotno, pesnica družbenokritično upesnjuje stvarnost, mestoma tudi s pomočjo večjezičnosti, najbolj pa izstopa jasen, izmojstren pesniški izraz. Objavljamo nekaj pesmi iz nagrajene pesniške zbirke Tuja mehkoba. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V Celju so podelili Veronikino nagrado. Prejela jo je pesnica in prevajalka mlajše generacije Natalija Milovanović. Leta 2021 je objavila pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njena druga pesniška zbirka Tuja mehkoba ima drugačno, tišjo intonacijo. Pesmi v njej so osebne, vendar nikoli ne zapadejo v patetiko, nasprotno, pesnica družbenokritično upesnjuje stvarnost, mestoma tudi s pomočjo večjezičnosti, najbolj pa izstopa jasen, izmojstren pesniški izraz. Objavljamo nekaj pesmi iz nagrajene pesniške zbirke Tuja mehkoba. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Zlatnik poezije je nagrada, ki jo letos v okviru Veronikine nagrade v Celju podeljujejo že dvajsetič. Tokrat je Zoran Pevec zlatnik poezije posthumno prisodil pesniku Petru Kolšku, "za celoten pesniški opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture". Peter Kolšek, ki je bil sicer tudi novinar in filmski ter literarni kritik, je avtor devetih pesniških zbirk. Zadnja, ki je izšla še za njegovega življenja, je bila knjiga z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane. Šteje natanko 50 besedil, razdeljenih v dva razdelka slavospevov – Večerni in Jutranji. Izbrane štiri interpretira dramski igralec Jožef Ropoša. Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2017.
Zlatnik poezije je nagrada, ki jo letos v okviru Veronikine nagrade v Celju podeljujejo že dvajsetič. Tokrat je Zoran Pevec zlatnik poezije posthumno prisodil pesniku Petru Kolšku, "za celoten pesniški opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture". Peter Kolšek, ki je bil sicer tudi novinar in filmski ter literarni kritik, je avtor devetih pesniških zbirk. Zadnja, ki je izšla še za njegovega življenja, je bila knjiga z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane. Šteje natanko 50 besedil, razdeljenih v dva razdelka slavospevov – Večerni in Jutranji. Izbrane štiri interpretira dramski igralec Jožef Ropoša. Glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2017.
Ingeborg Bachmann velja za eno najpomembnejših prozaistk in pesnic 20. stoletja. Rodila se je leta 1926 v Celovcu. Vse življenje se je ukvarjala z vprašanjem meja in v širšem smislu omejitev – tudi pri pisanju. V svojih pesmih se je nemalokdaj spraševala prav o omejitvah pri besednem izražanju, preizpraševala avtorjevo slepo zaverovanost v moč svojih lastnih besed in nerazložljivo ljubezen do besed. Izbrali smo nekaj pesmi Ingeborg Bachmann prav s to tematiko. Prevedel jih je Aleš Šteger. Interpretira Nataša Barbara Gračner, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2013.
Ingeborg Bachmann velja za eno najpomembnejših prozaistk in pesnic 20. stoletja. Rodila se je leta 1926 v Celovcu. Vse življenje se je ukvarjala z vprašanjem meja in v širšem smislu omejitev – tudi pri pisanju. V svojih pesmih se je nemalokdaj spraševala prav o omejitvah pri besednem izražanju, preizpraševala avtorjevo slepo zaverovanost v moč svojih lastnih besed in nerazložljivo ljubezen do besed. Izbrali smo nekaj pesmi Ingeborg Bachmann prav s to tematiko. Prevedel jih je Aleš Šteger. Interpretira Nataša Barbara Gračner, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2013.
Prizorišče kriminalnega romana, katerega dogajanje je pisatelj Mirt Komel že z naslovom postavil v izmišljen kraj ob Soči, je malce mistično, med krajani celo krožijo zlovešče zgodbice o demonih. V izbranem odlomku bomo spremljali soočenje med detektivko Dante in nekdanjim novinarjem, ki tam okreva po živčnem zlomu. Igralca Vesna Slapar in Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser: Alen Jelen. Posneto junija 2019.
Prizorišče kriminalnega romana, katerega dogajanje je pisatelj Mirt Komel že z naslovom postavil v izmišljen kraj ob Soči, je malce mistično, med krajani celo krožijo zlovešče zgodbice o demonih. V izbranem odlomku bomo spremljali soočenje med detektivko Dante in nekdanjim novinarjem, ki tam okreva po živčnem zlomu. Igralca Vesna Slapar in Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser: Alen Jelen. Posneto junija 2019.
Stefano Benni je italijanski pisatelj, pesnik in filmski ustvarjalec. Njegova dela so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in izrazitim čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige, in sicer zbirko kratke proze z naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe ter romana Heliant in Marjetka Sladkosnedka. Marjetka iz naslova je iznajdljivo, domiselno in sila pretkano petnajstletno dekle. Ima veliko zanimivih hobijev, med njimi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Prevajalec: Janko Petrovec, interpretka: Nina Valič, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Grega Samar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
Stefano Benni je italijanski pisatelj, pesnik in filmski ustvarjalec. Njegova dela so prežeta s humorjem, dobrohotnim sarkazmom in izrazitim čutom za socialno pravičnost. V slovenščini lahko beremo tri njegove knjige, in sicer zbirko kratke proze z naslovom Gospod Ničla in druge zgodbe ter romana Heliant in Marjetka Sladkosnedka. Marjetka iz naslova je iznajdljivo, domiselno in sila pretkano petnajstletno dekle. Ima veliko zanimivih hobijev, med njimi pisanje slabe poezije in začetkov velikih romanov. Živi ustaljeno družinsko življenje na periferiji z mamo, očetom, bratoma in dedkom, dokler njenega vsakdana ne pretrese prihod novih sosedov. Prevajalec: Janko Petrovec, interpretka: Nina Valič, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Grega Samar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
Mirana Likar je uveljavljena pisateljica, avtorica štirih kratkoproznih knjig, romanov Bibavica, Babuškin kovček in Pripovedovalec. Ta je bil nominiran za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in nagrado mira. Tudi za kratke zgodbe je prejela številne nagrade, nekatere so uvrščene v domače in tuje antologije. Z zgodbo Mi, valovi, vstopimo v obmorsko okolje, med personalizirane valove, ki se dotikajo človeških usod … Igralka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef Perko, Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Mirana Likar je uveljavljena pisateljica, avtorica štirih kratkoproznih knjig, romanov Bibavica, Babuškin kovček in Pripovedovalec. Ta je bil nominiran za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in nagrado mira. Tudi za kratke zgodbe je prejela številne nagrade, nekatere so uvrščene v domače in tuje antologije. Z zgodbo Mi, valovi, vstopimo v obmorsko okolje, med personalizirane valove, ki se dotikajo človeških usod … Igralka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef Perko, Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Častni gost Dnevov poezije in vina 2025. Nikola Madžirov (1973) je makedonski pesnik, esejist in prevajalec. Rodil se je v Strumici v družino vojnih beguncev iz balkanskih vojn. Ko je dopolnil 18 let, je razpad Jugoslavije vplival na njegov občutek identitete – kot pisatelj, ki je iskal svojo pot v državi, ki je bila sicer nova, a je bila še vedno močno zaznamovana z globokimi zgodovinskimi tradicijami. Njegove pesmi so prevedene v več kot štirideset jezikov. Za zbirko Relocated Stone (2007) je prejel evropsko nagrado za poezijo Huberta Burde ter najuglednejšo makedonsko pesniško nagrado brata Miladinova. Leta 2016 pa je dobil naziv nacionalni umetnik Republike Makedonije. Leta 2024 je v ediciji Makedonski literarni klasiki izšel izbor njegove poezije z naslovom Šestilo časa, ki vključuje pesmi iz vseh zbirk in nove pesmi. Poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski je o poeziji makedonskega kolega zapisal, da so njegove pesmi kot slike ekspresionistov: polne gostih, energičnih potez, kot bi se v istem hipu rojevale iz imaginacije in se spet vračale vanjo, kot nočne živali, ki jih zabliskne svetloba avtomobilskih žarometov. V teh bliskih pa se morda najjasneje izrišejo pojmi dom, meja, zgodovina in čas. Izbrali smo nekaj pesmi iz knjige Šestilo časa. Prevajalka Namita Subiotto, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Častni gost Dnevov poezije in vina 2025. Nikola Madžirov (1973) je makedonski pesnik, esejist in prevajalec. Rodil se je v Strumici v družino vojnih beguncev iz balkanskih vojn. Ko je dopolnil 18 let, je razpad Jugoslavije vplival na njegov občutek identitete – kot pisatelj, ki je iskal svojo pot v državi, ki je bila sicer nova, a je bila še vedno močno zaznamovana z globokimi zgodovinskimi tradicijami. Njegove pesmi so prevedene v več kot štirideset jezikov. Za zbirko Relocated Stone (2007) je prejel evropsko nagrado za poezijo Huberta Burde ter najuglednejšo makedonsko pesniško nagrado brata Miladinova. Leta 2016 pa je dobil naziv nacionalni umetnik Republike Makedonije. Leta 2024 je v ediciji Makedonski literarni klasiki izšel izbor njegove poezije z naslovom Šestilo časa, ki vključuje pesmi iz vseh zbirk in nove pesmi. Poljski pesnik in esejist Adam Zagajewski je o poeziji makedonskega kolega zapisal, da so njegove pesmi kot slike ekspresionistov: polne gostih, energičnih potez, kot bi se v istem hipu rojevale iz imaginacije in se spet vračale vanjo, kot nočne živali, ki jih zabliskne svetloba avtomobilskih žarometov. V teh bliskih pa se morda najjasneje izrišejo pojmi dom, meja, zgodovina in čas. Izbrali smo nekaj pesmi iz knjige Šestilo časa. Prevajalka Namita Subiotto, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Častna gostja Dnevov poezije in vina. Gioconda Belli je priznana nikaragovsko-španska pesnica in pisateljica. Njena dela, prevedena v več kot 20 jezikov, obsegajo poezijo, romane in eseje. Zanje je prejela številne ugledne nagrade, med drugim je kot prva ženska leta 2010 prejela latinskoameriško nagrado za enega svojih romanov. Zaradi politično obarvanega pisanja in kritičnosti do vlade Daniela Ortege ji je bilo odvzeto državljanstvo; trenutno živi v izgnanstvu v Madridu. V Sloveniji jo že poznamo po zbirki Medeni škandal, ki jo je prevedla Sara Virk. Ena od številnih odlik njenega pesniškega opusa je nedvomno ta, da v njej zares slišimo "ženski glas". V njej ne gre za klasičen feministični govor, temveč za pristen politični, socialni in kulturni glas ženskih pesnic. Gre za izrazno obliko, ki se na novo izumlja z ustvarjanjem svežega in pristnega ženskega glasu. Izbrali smo nekaj pesmi iz izbora njene poezije, s katerimi so pospremili njen nastop na Dnevih poezije in vina. Prevajalka Sara Virk, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Častna gostja Dnevov poezije in vina. Gioconda Belli je priznana nikaragovsko-španska pesnica in pisateljica. Njena dela, prevedena v več kot 20 jezikov, obsegajo poezijo, romane in eseje. Zanje je prejela številne ugledne nagrade, med drugim je kot prva ženska leta 2010 prejela latinskoameriško nagrado za enega svojih romanov. Zaradi politično obarvanega pisanja in kritičnosti do vlade Daniela Ortege ji je bilo odvzeto državljanstvo; trenutno živi v izgnanstvu v Madridu. V Sloveniji jo že poznamo po zbirki Medeni škandal, ki jo je prevedla Sara Virk. Ena od številnih odlik njenega pesniškega opusa je nedvomno ta, da v njej zares slišimo "ženski glas". V njej ne gre za klasičen feministični govor, temveč za pristen politični, socialni in kulturni glas ženskih pesnic. Gre za izrazno obliko, ki se na novo izumlja z ustvarjanjem svežega in pristnega ženskega glasu. Izbrali smo nekaj pesmi iz izbora njene poezije, s katerimi so pospremili njen nastop na Dnevih poezije in vina. Prevajalka Sara Virk, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Kitajski pisatelj in nobelovec Gao Xingjian je letos praznoval 85-letnico. Njegova kratka zgodba Krč, eksistencialna miniatura, je v slovenskem jeziku izšla v zbirki kratkih besedil z naslovom Ribiška palica za starega očeta. Iz avtoriziranega francoskega prevoda jo je prevedla Taja Kramberger. Interpret Primož Ranik, prevajalka Taja Kramberger, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Boštjan Vrhovec, urednika oddaje Marko Golja in Petra Tanko. Produkcija 2002.
Kitajski pisatelj in nobelovec Gao Xingjian je letos praznoval 85-letnico. Njegova kratka zgodba Krč, eksistencialna miniatura, je v slovenskem jeziku izšla v zbirki kratkih besedil z naslovom Ribiška palica za starega očeta. Iz avtoriziranega francoskega prevoda jo je prevedla Taja Kramberger. Interpret Primož Ranik, prevajalka Taja Kramberger, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Boštjan Vrhovec, urednika oddaje Marko Golja in Petra Tanko. Produkcija 2002.
Pisatelj in pesnik Štefan Kardoš snov za svoja dela zajema predvsem iz rodnega Prekmurja. Omenimo njegova romana Stric Geza gre v Zaturce ter roman Vse moje Amerike. Za njegov prvi samostojni roman Rizling polka je leta 2008 prejel nagrado kresnik. Zgodbo, postavljeno v tradicionalno podeželsko okolje in prepleteno s humorjem, poganja seveda ljubezen, pravzaprav prešuštvovanje. Izbrali smo nekaj uvodnih strani. Interpret: Aleš Valič, režiser: Gregor Tozon, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, urednika oddaje: Vlado Motnikar in Ana Rozman, leto nastanka: 2008.
Pisatelj in pesnik Štefan Kardoš snov za svoja dela zajema predvsem iz rodnega Prekmurja. Omenimo njegova romana Stric Geza gre v Zaturce ter roman Vse moje Amerike. Za njegov prvi samostojni roman Rizling polka je leta 2008 prejel nagrado kresnik. Zgodbo, postavljeno v tradicionalno podeželsko okolje in prepleteno s humorjem, poganja seveda ljubezen, pravzaprav prešuštvovanje. Izbrali smo nekaj uvodnih strani. Interpret: Aleš Valič, režiser: Gregor Tozon, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, urednika oddaje: Vlado Motnikar in Ana Rozman, leto nastanka: 2008.
Španski pesnik Juan Ramón Jiménez se je rodil leta 1881 v Mogueru v provinci Huelva, umrl pa leta 1958. Šolal se je pri jezuitih, študiral je pravo. Po izbruhu državljanske vojne je leta 1936 emigriral na Kubo in potem v Združene države, nazadnje se je naselil v Portoriku. Sodi med pomembne španske pesnike 20. stoletja; pisal je intelektualno intimno liriko, s katero je vplival tudi na svetovno poezijo. Leta 1956 je dobil Nobelovo nagrado. Nekaj Jimenezovih pesmi iz zbirke Dnevnik novoporočenega pesnika iz leta 1917 je poslovenil Jože Udovič. Interpretirata Martina Maurič Lazar in Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redakcija Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2021.
Španski pesnik Juan Ramón Jiménez se je rodil leta 1881 v Mogueru v provinci Huelva, umrl pa leta 1958. Šolal se je pri jezuitih, študiral je pravo. Po izbruhu državljanske vojne je leta 1936 emigriral na Kubo in potem v Združene države, nazadnje se je naselil v Portoriku. Sodi med pomembne španske pesnike 20. stoletja; pisal je intelektualno intimno liriko, s katero je vplival tudi na svetovno poezijo. Leta 1956 je dobil Nobelovo nagrado. Nekaj Jimenezovih pesmi iz zbirke Dnevnik novoporočenega pesnika iz leta 1917 je poslovenil Jože Udovič. Interpretirata Martina Maurič Lazar in Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redakcija Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2021.
Rade Krstić (1960–2018) po mnenju poznavalcev velja za enega izmed največjih slovenskih lirikov. Njegova poezija se pogosto giblje na samem robu molka, obenem pa z izjemno ostrino govori o najtežjih bivanjskih legah. Po besedah dr. Braneta Senegačnika se Krstićeva poezija dogaja na tistem robu, kjer se dogajajo odločilne stvari človeškega življenja: kjer zadevamo ob smrt in izkušamo svojo končnost in nemoč, kjer iz dneva v dan doživljamo vso določujočo bibavico smisla. In prav v teh skrajnih legah oziroma iz njih se v Krstićevi poeziji rojeva vera in jo prežema – ne toliko z besedami, bolj z neubesedljivo energijo in hrepenenjem. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Rade Krstić (1960–2018) po mnenju poznavalcev velja za enega izmed največjih slovenskih lirikov. Njegova poezija se pogosto giblje na samem robu molka, obenem pa z izjemno ostrino govori o najtežjih bivanjskih legah. Po besedah dr. Braneta Senegačnika se Krstićeva poezija dogaja na tistem robu, kjer se dogajajo odločilne stvari človeškega življenja: kjer zadevamo ob smrt in izkušamo svojo končnost in nemoč, kjer iz dneva v dan doživljamo vso določujočo bibavico smisla. In prav v teh skrajnih legah oziroma iz njih se v Krstićevi poeziji rojeva vera in jo prežema – ne toliko z besedami, bolj z neubesedljivo energijo in hrepenenjem. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Palestinski književnik Mosab Abu Toha se je rodil leta 1992 v begunskem taborišču Al Šati na območju Gaze. Pri tridesetih, leta 2022, je izdal pesniško zbirko Stvari, ki jih morda najdeš skrite v mojem ušesu: pesmi iz Gaze. Zbirka mu je že istega leta prinesla palestinsko književno nagrado in ameriško nagrado American Book Award ter objave v najuglednejših svetovnih literarnih revijah. Pred leti je Abu Toha ustanovil knjižnico Edwarda Saida, prvo z deli v angleščini v Gazi. Na območju Gaze je poučeval angleščino v šolah agencije Združenih narodov za palestinske begunce, med letoma 2019 in 2020 pa je bival v Ameriki; bil je raziskovalec in knjižničar na Univerzi Harvard, nato se je vrnil na svoj dom v kraju Beit Lahia na severu Gaze. Novembra 2023 so ga izraelske sile aretirale, ko je na mejnem prehodu Rafa z družino, ženo in tremi otroki, poskušal zapustiti Gazo in oditi v Egipt. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo lahko umaknili pred izraelskim uničenjem v ZDA, saj je njegov najmlajši sin ameriški državljan. Toda njihova pot do mesta Syracuse v ameriški zvezni državi New York, v kateri živijo danes, ni bila lahka. Mosaba Abu Toho so nekaj dni zadrževali v izraelskem zaporu Negev, ga pretepali in ga nato – pod pritiskom svetovne javnosti, tudi PEN-a – izpustili v bolnišnico. Abu Toha je letos za svoje kolumne o vojni v Gazi za časopis The New Yorker prejel Pulitzerjevo nagrado. Nagradi in Abu Tohi na splošno močno nasprotuje ameriška proizraelska zionistična skupina Betar US, ki je pri Trumpovi administraciji celo poskušala doseči aretacijo in deportacijo Abu Tohe. Kako življenjske okoliščine preliva v verze, pa lahko slišite v Literarnem nokturnu. Prevajalki: Kristina Božič (pesmi Težke vaje; Radi imamo, kar imamo; Litanije za "eno deželo" in Sedem prstov), Katja Zakrajšek (štiri pesmi brez naslova). Interpret je Matej Puc, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2025.
Palestinski književnik Mosab Abu Toha se je rodil leta 1992 v begunskem taborišču Al Šati na območju Gaze. Pri tridesetih, leta 2022, je izdal pesniško zbirko Stvari, ki jih morda najdeš skrite v mojem ušesu: pesmi iz Gaze. Zbirka mu je že istega leta prinesla palestinsko književno nagrado in ameriško nagrado American Book Award ter objave v najuglednejših svetovnih literarnih revijah. Pred leti je Abu Toha ustanovil knjižnico Edwarda Saida, prvo z deli v angleščini v Gazi. Na območju Gaze je poučeval angleščino v šolah agencije Združenih narodov za palestinske begunce, med letoma 2019 in 2020 pa je bival v Ameriki; bil je raziskovalec in knjižničar na Univerzi Harvard, nato se je vrnil na svoj dom v kraju Beit Lahia na severu Gaze. Novembra 2023 so ga izraelske sile aretirale, ko je na mejnem prehodu Rafa z družino, ženo in tremi otroki, poskušal zapustiti Gazo in oditi v Egipt. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo lahko umaknili pred izraelskim uničenjem v ZDA, saj je njegov najmlajši sin ameriški državljan. Toda njihova pot do mesta Syracuse v ameriški zvezni državi New York, v kateri živijo danes, ni bila lahka. Mosaba Abu Toho so nekaj dni zadrževali v izraelskem zaporu Negev, ga pretepali in ga nato – pod pritiskom svetovne javnosti, tudi PEN-a – izpustili v bolnišnico. Abu Toha je letos za svoje kolumne o vojni v Gazi za časopis The New Yorker prejel Pulitzerjevo nagrado. Nagradi in Abu Tohi na splošno močno nasprotuje ameriška proizraelska zionistična skupina Betar US, ki je pri Trumpovi administraciji celo poskušala doseči aretacijo in deportacijo Abu Tohe. Kako življenjske okoliščine preliva v verze, pa lahko slišite v Literarnem nokturnu. Prevajalki: Kristina Božič (pesmi Težke vaje; Radi imamo, kar imamo; Litanije za "eno deželo" in Sedem prstov), Katja Zakrajšek (štiri pesmi brez naslova). Interpret je Matej Puc, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2025.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.