Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Iz Avtobiografije dneva je naslov cikla pesmi Wisławe Szymborske, ki je bil objavljen v njeni zbirki Črna popevka. Ta je izšla leta 2014 in vsebuje avtoričine pesmi, ki so nastale v letih od 1944 do 1948, večina jih je izšla v časopisih, nekatere pa so se ohranile samo v tipkopisu ali rokopisu v pesničini zapuščini. Črna popevka razkriva zgodnje obdobje ustvarjanja Wisławe Szymborske, obenem pa tudi vpogled v njeno vojno poezijo. V slovenščini je objavljena v knjigi avtoričinih zbranih pesmi Radost pisanja, ki je v prevodu Jane Unuk leta 2019 izšla pri Mladinski knjigi. Prevajalka: Jana Unuk; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Barbara Cerar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Iz Avtobiografije dneva je naslov cikla pesmi Wisławe Szymborske, ki je bil objavljen v njeni zbirki Črna popevka. Ta je izšla leta 2014 in vsebuje avtoričine pesmi, ki so nastale v letih od 1944 do 1948, večina jih je izšla v časopisih, nekatere pa so se ohranile samo v tipkopisu ali rokopisu v pesničini zapuščini. Črna popevka razkriva zgodnje obdobje ustvarjanja Wisławe Szymborske, obenem pa tudi vpogled v njeno vojno poezijo. V slovenščini je objavljena v knjigi avtoričinih zbranih pesmi Radost pisanja, ki je v prevodu Jane Unuk leta 2019 izšla pri Mladinski knjigi. Prevajalka: Jana Unuk; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Barbara Cerar; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Constance Debré (1972) je bila nekdaj odvetnica, danes pa je pisateljica in avtorica knjig Love Me Tender, Play Boy, Nom in Offenses (prevedeno Prekrški). Je ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric, ki je v zadnjem desetletju navdušila tako francosko kot mednarodno bralsko javnost. Njeno pisanje zaznamujeta ostra družbena kritika in politična nekorektnost. Čeprav knjiga Play boy (Založba Škuc) ni njen prvenec, pa jo sama vidi tako, saj odslikava novo življenje, kakršno je avtorica začela živeti po štiridesetem letu. Leta 2015 je namreč opustila stabilno odvetniško službo in moža ter sprejela svojo ljubezen do žensk. Prevajalec je Iztok Ilc, interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Constance Debré (1972) je bila nekdaj odvetnica, danes pa je pisateljica in avtorica knjig Love Me Tender, Play Boy, Nom in Offenses (prevedeno Prekrški). Je ena najpomembnejših sodobnih francoskih avtoric, ki je v zadnjem desetletju navdušila tako francosko kot mednarodno bralsko javnost. Njeno pisanje zaznamujeta ostra družbena kritika in politična nekorektnost. Čeprav knjiga Play boy (Založba Škuc) ni njen prvenec, pa jo sama vidi tako, saj odslikava novo življenje, kakršno je avtorica začela živeti po štiridesetem letu. Leta 2015 je namreč opustila stabilno odvetniško službo in moža ter sprejela svojo ljubezen do žensk. Prevajalec je Iztok Ilc, interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Finski pesnik, prozaist in prevajalec Pentti Saarikoski (1937–1983) je bil osrednja literarna figura na Finskem v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja. Svojo prvo pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi je izdal pri enaindvajsetih letih in z njo namerno izzval ogorčenje konservativnih kritikov. Tako je od leta 1958 pa vse do konca svojega življenja vztrajno objavljal pesniške zbirke. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je njegov stil pisanja začel spreminjati in se vse bolj razlikoval od ostalega finskega modernizma. Pisal je pesmi v preprostem, razumljivem jeziku, v njih je rad uporabljal motive iz antike, pa vsakodnevna opažanja prepletal s filozofskimi razmišljanji in v njih vključeval tudi proste asociacije. Že pri enaintridesetih letih je moral zaradi prekomernega uživanja alkohola na zdravljenje, a je kljub opozorilom zdravnikov nadaljeval s pitjem in strastnim kajenjem vse do svoje smrti. Njegova uporniška poezija je bila izraz takega življenjskega sloga, s katerim se ni hotel podrediti družbenim normam. Penttja Saarikoskega predstavljamo z nekaj pesmimi. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Finski pesnik, prozaist in prevajalec Pentti Saarikoski (1937–1983) je bil osrednja literarna figura na Finskem v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja. Svojo prvo pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi je izdal pri enaindvajsetih letih in z njo namerno izzval ogorčenje konservativnih kritikov. Tako je od leta 1958 pa vse do konca svojega življenja vztrajno objavljal pesniške zbirke. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je njegov stil pisanja začel spreminjati in se vse bolj razlikoval od ostalega finskega modernizma. Pisal je pesmi v preprostem, razumljivem jeziku, v njih je rad uporabljal motive iz antike, pa vsakodnevna opažanja prepletal s filozofskimi razmišljanji in v njih vključeval tudi proste asociacije. Že pri enaintridesetih letih je moral zaradi prekomernega uživanja alkohola na zdravljenje, a je kljub opozorilom zdravnikov nadaljeval s pitjem in strastnim kajenjem vse do svoje smrti. Njegova uporniška poezija je bila izraz takega življenjskega sloga, s katerim se ni hotel podrediti družbenim normam. Penttja Saarikoskega predstavljamo z nekaj pesmimi. Prevajalka Julija Potrč Šavli, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Charles Baudelaire, eden izmed najpomembnejših pesnikov evropske nove romantike, predvsem njene dekadenčne smeri, je po mnenju številnih poznavalcev utemeljil moderno liriko, in to z motivi velemesta, temami tujstva, zla, praznine in z disonančno lepoto, značilnimi za njegovo poezijo. Baudelaire ima posebno mesto v zgodovini evropske književnosti tudi zato, ker se je šele z njim uveljavila oblika pesmi v prozi. Za Literarni nokturno smo izbrali tri v prevodu Pavla Karlina: Ura, Polobla v laseh in Vabilo na potovanje. Prevajalec: Pavel Karlin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Lotos Vincenc Šparovec; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2012.
Charles Baudelaire, eden izmed najpomembnejših pesnikov evropske nove romantike, predvsem njene dekadenčne smeri, je po mnenju številnih poznavalcev utemeljil moderno liriko, in to z motivi velemesta, temami tujstva, zla, praznine in z disonančno lepoto, značilnimi za njegovo poezijo. Baudelaire ima posebno mesto v zgodovini evropske književnosti tudi zato, ker se je šele z njim uveljavila oblika pesmi v prozi. Za Literarni nokturno smo izbrali tri v prevodu Pavla Karlina: Ura, Polobla v laseh in Vabilo na potovanje. Prevajalec: Pavel Karlin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Lotos Vincenc Šparovec; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2012.
Lučka Zorko piše in objavlja poezijo, prozo in otroško literaturo (je avtorica petih pesniških zbirk, enega romana, zbirke kratke proze in treh slikanic kot soavtorica). Občasno objavlja v literarni reviji Sodobnost. Nekaj njenih pesmi je prevedenih v tuje jezike. Je mentorica mladim literarnim ustvarjalcem v Pomurju, ukvarja pa se tudi z lektoriranjem in uredniškim delom. V letu 2026 bo izšla njena nova pesniška zbirka Senčne ure, iz katere je tudi v oddaji objavljeni cikel pesmi, ki smo ga po eni izmed njih poimenovali Tako ti reče. Interpretka Nika Rozman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Lučka Zorko piše in objavlja poezijo, prozo in otroško literaturo (je avtorica petih pesniških zbirk, enega romana, zbirke kratke proze in treh slikanic kot soavtorica). Občasno objavlja v literarni reviji Sodobnost. Nekaj njenih pesmi je prevedenih v tuje jezike. Je mentorica mladim literarnim ustvarjalcem v Pomurju, ukvarja pa se tudi z lektoriranjem in uredniškim delom. V letu 2026 bo izšla njena nova pesniška zbirka Senčne ure, iz katere je tudi v oddaji objavljeni cikel pesmi, ki smo ga po eni izmed njih poimenovali Tako ti reče. Interpretka Nika Rozman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Ruski pesnik Sergej Jesenin se je rodil leta 1895 v Konstantinovu v rjazanski guberniji v revni kmečki družini. Čeprav je dobil le skromno izobrazbo, je že z zgodnjimi pesmimi vzbudil zanimanje literarnih krogov v Peterburgu. Po letu 1915 je postal središče pesniškega kroga in vodja skupine imagistov, vendar je pozneje izstopil iz nje. Bil je sicer na strani revolucije, vendar se življenju po njej ni mogel prilagoditi in je leta 1925 storil samomor. Njegova poezija je izvirna, jasna in neposredna, odlikuje jo izreden občutek za melodijo. Prevod Tone Pavček, interpretacija Boris Juh, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Zoran Crnkovič, režija Irena Glonar. Posneto leta 2001. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Staša Grahek.
Ruski pesnik Sergej Jesenin se je rodil leta 1895 v Konstantinovu v rjazanski guberniji v revni kmečki družini. Čeprav je dobil le skromno izobrazbo, je že z zgodnjimi pesmimi vzbudil zanimanje literarnih krogov v Peterburgu. Po letu 1915 je postal središče pesniškega kroga in vodja skupine imagistov, vendar je pozneje izstopil iz nje. Bil je sicer na strani revolucije, vendar se življenju po njej ni mogel prilagoditi in je leta 1925 storil samomor. Njegova poezija je izvirna, jasna in neposredna, odlikuje jo izreden občutek za melodijo. Prevod Tone Pavček, interpretacija Boris Juh, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Zoran Crnkovič, režija Irena Glonar. Posneto leta 2001. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Staša Grahek.
Tone Rode je tretjo pesniško zbirko z naslovom Biti objavil leta 2004 pri založbi Družina, ko je še živel v Buenos Airesu. Tam se je leta 1969 rodil. Leta 2009 se je preselil v Slovenijo, od koder so bili njegovi starši. Tako je njegov pesniški prvenec Zenice izšel leta 1991 v Argentini, prav tako leta 1997 njegova zbirka Mesto pristan. Predlani je objavil dve knjigi pesmi: Náblus in Akordi v mozgu. Ob tej knjigi je Ifigenija Simonović zapisala, da "Tone Rode zapisuje bolečino svojega rodu, saj so njegove pesmi tako zelo zaznamovane z zgodbo pregnanih, izseljenih ali po vojni pobitih Slovencev, da so korenine njegovega bivanja še vedno na površju, še ne vkopane v zemljo pribežališča". Tudi izbrane pesmi so ubrae na tematiko izseljenstva in razmisleka o usodi slovenske skupnosti in posameznika – pesnika v njej. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025
Tone Rode je tretjo pesniško zbirko z naslovom Biti objavil leta 2004 pri založbi Družina, ko je še živel v Buenos Airesu. Tam se je leta 1969 rodil. Leta 2009 se je preselil v Slovenijo, od koder so bili njegovi starši. Tako je njegov pesniški prvenec Zenice izšel leta 1991 v Argentini, prav tako leta 1997 njegova zbirka Mesto pristan. Predlani je objavil dve knjigi pesmi: Náblus in Akordi v mozgu. Ob tej knjigi je Ifigenija Simonović zapisala, da "Tone Rode zapisuje bolečino svojega rodu, saj so njegove pesmi tako zelo zaznamovane z zgodbo pregnanih, izseljenih ali po vojni pobitih Slovencev, da so korenine njegovega bivanja še vedno na površju, še ne vkopane v zemljo pribežališča". Tudi izbrane pesmi so ubrae na tematiko izseljenstva in razmisleka o usodi slovenske skupnosti in posameznika – pesnika v njej. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025
Stanka Hrastelj v tretji pesniški zbirki Vznožje izraža predvsem temnejša občutja – tesnobo, samoto, depresivnost. A zbirka se konča z ironično sprijaznjenimi pesmimi v sklopu Upanje. Interpretka Nika Rozman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Leto nastanka 2025.
Stanka Hrastelj v tretji pesniški zbirki Vznožje izraža predvsem temnejša občutja – tesnobo, samoto, depresivnost. A zbirka se konča z ironično sprijaznjenimi pesmimi v sklopu Upanje. Interpretka Nika Rozman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Leto nastanka 2025.
Pesnica Meta Kušar je doslej objavila veliko pesniških knjig, leta 2015 je za zbirko z naslovom Vrt prejela Veronikino nagrado. Piše tudi eseje, njena knjiga Kaj je poetično ali Ura ilegale je bila leta 2012 nagrajena z Rožančevo nagrado, letos je bila za Rožančevo nagrado nominirana z esejistično zbirko Abonma za poezijo. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj njenih novih pesmi s skupnim naslovom Ko si mi sunil srce, sva postala velikana; pesnica je naslov izbrala iz sklepne pesmi Prebujenje. Interpret Alojz Svete, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Pesnica Meta Kušar je doslej objavila veliko pesniških knjig, leta 2015 je za zbirko z naslovom Vrt prejela Veronikino nagrado. Piše tudi eseje, njena knjiga Kaj je poetično ali Ura ilegale je bila leta 2012 nagrajena z Rožančevo nagrado, letos je bila za Rožančevo nagrado nominirana z esejistično zbirko Abonma za poezijo. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj njenih novih pesmi s skupnim naslovom Ko si mi sunil srce, sva postala velikana; pesnica je naslov izbrala iz sklepne pesmi Prebujenje. Interpret Alojz Svete, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Pesmi Denisa Rosande so po večini ljubezenske, odkrit in neposreden odziv na najbolj notranja, intimna doživetja sveta, to pa je tudi vzrok, da se raje kot z življenjepisom predstavlja s pesmijo, v kateri pravi: "Kdor v roži vidi dom, / je metulj / in kdor rožo potepta, / je skoraj zagotovo človek!" Denis Rosanda pravi, da je na žalost in srečo oboje. Pesniško zbirko Barve svetlobe, v katero je uvrstil tudi izbrane pesmi iz Literarnega nokturna, je objavil leta 2010. Interpret je Brane Grubar, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Matej Juh. Leto nastanka: 2008.
Pesmi Denisa Rosande so po večini ljubezenske, odkrit in neposreden odziv na najbolj notranja, intimna doživetja sveta, to pa je tudi vzrok, da se raje kot z življenjepisom predstavlja s pesmijo, v kateri pravi: "Kdor v roži vidi dom, / je metulj / in kdor rožo potepta, / je skoraj zagotovo človek!" Denis Rosanda pravi, da je na žalost in srečo oboje. Pesniško zbirko Barve svetlobe, v katero je uvrstil tudi izbrane pesmi iz Literarnega nokturna, je objavil leta 2010. Interpret je Brane Grubar, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Matej Juh. Leto nastanka: 2008.
Letos mineva 75 let od smrti angleškega pisatelja, novinarja in publicista Georgea Orwella, ki še vedno ostaja izredno aktualen avtor. Medtem ko sta njegova romana 1984 in Živalska farma dobro znana, je – vsaj slovenskim bralcem – manj znano njegovo esejistično in publicistično delo. Izbrali smo odlomek iz njegovega eseja iz leta 1936 z naslovom Ustreliti slona. George Orwell je v dvajsetih letih v Burmi služil kot policist in v tem eseju je opisal svojo kolonialistično izkušnjo. Prevajalka je Staša Grahek, interpret Jernej Gašperin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Letos mineva 75 let od smrti angleškega pisatelja, novinarja in publicista Georgea Orwella, ki še vedno ostaja izredno aktualen avtor. Medtem ko sta njegova romana 1984 in Živalska farma dobro znana, je – vsaj slovenskim bralcem – manj znano njegovo esejistično in publicistično delo. Izbrali smo odlomek iz njegovega eseja iz leta 1936 z naslovom Ustreliti slona. George Orwell je v dvajsetih letih v Burmi služil kot policist in v tem eseju je opisal svojo kolonialistično izkušnjo. Prevajalka je Staša Grahek, interpret Jernej Gašperin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Ko pomislimo na poezijo ali dramatiko, pisano v slovenščini v 20. stoletju, ne moremo spregledati Gregorja Strniše. Izdal je sedem pesniških zbirk; začel je leta 1959 z zbirko Mozaiki, s katero se ‒ kot je zapisal Jože Koruza ‒ "končuje obdobje Strniševega naglega pesniškega dozorevanja in intenzivnega iskanja svojega izraza". Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz knjižnega prvenca Mozaiki ter verze iz pete pesniške zbirke Oko, v kateri najdemo cikel Delirium tremens. Strniša je Oko izdal v zelo plodnem obdobju svojega življenja, leta 1974, in zanj še istega leta prejel Župančičevo nagrado. Interpret: Tomaž Gubenšek, režiser: Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Zoran Crnkovič. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2007.
Ko pomislimo na poezijo ali dramatiko, pisano v slovenščini v 20. stoletju, ne moremo spregledati Gregorja Strniše. Izdal je sedem pesniških zbirk; začel je leta 1959 z zbirko Mozaiki, s katero se ‒ kot je zapisal Jože Koruza ‒ "končuje obdobje Strniševega naglega pesniškega dozorevanja in intenzivnega iskanja svojega izraza". Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz knjižnega prvenca Mozaiki ter verze iz pete pesniške zbirke Oko, v kateri najdemo cikel Delirium tremens. Strniša je Oko izdal v zelo plodnem obdobju svojega življenja, leta 1974, in zanj še istega leta prejel Župančičevo nagrado. Interpret: Tomaž Gubenšek, režiser: Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Zoran Crnkovič. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2007.
V ciklus Literarnih nokturnov "Na valovih humorja" smo uvrstili besedilo že umrlega dramskega igralca Jurija Součka. V avtobiografski knjigi z naslovom Glej ga, Součka! z veliko mero humorja opisuje svoje življenje od rojstva v Ljubljani leta 1929 do gledališkega Testamenta, kot je naslovil zadnje poglavje v zajetni knjigi. Bil je izjemen igralec, gledališki človek, predan umetnosti. Marsikdo se ga spominja kot neponovljivega interpreta v risankah ali kreatorja humornih vlog, čeprav je bil enako prepričljiv tudi v številnih resnih, tragičnih vlogah. In spet gre človeku na smeh, ko bere ali posluša, kako je kot deček preživljal medvojno okupacijo Italijanov v Ljubljani. "Živeli smo v nevarnih časih in potrebovali smo zgodbe, ki so nam dvigale moralo in samozavest," zapiše. Igralec Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
V ciklus Literarnih nokturnov "Na valovih humorja" smo uvrstili besedilo že umrlega dramskega igralca Jurija Součka. V avtobiografski knjigi z naslovom Glej ga, Součka! z veliko mero humorja opisuje svoje življenje od rojstva v Ljubljani leta 1929 do gledališkega Testamenta, kot je naslovil zadnje poglavje v zajetni knjigi. Bil je izjemen igralec, gledališki človek, predan umetnosti. Marsikdo se ga spominja kot neponovljivega interpreta v risankah ali kreatorja humornih vlog, čeprav je bil enako prepričljiv tudi v številnih resnih, tragičnih vlogah. In spet gre človeku na smeh, ko bere ali posluša, kako je kot deček preživljal medvojno okupacijo Italijanov v Ljubljani. "Živeli smo v nevarnih časih in potrebovali smo zgodbe, ki so nam dvigale moralo in samozavest," zapiše. Igralec Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Kratko zgodbo Zjutraj sem vedno lačna je napisala Marija Šedivy, slovenska pesnica in pisateljica, doma iz Prlekije. Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker, urednika oddaje Andrej Arko in Petra Tanko. Posneto leta 2005.
Kratko zgodbo Zjutraj sem vedno lačna je napisala Marija Šedivy, slovenska pesnica in pisateljica, doma iz Prlekije. Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker, urednika oddaje Andrej Arko in Petra Tanko. Posneto leta 2005.
Nova izbrana poezija Uroša Zupana prinaša srebrno poletno svetlobo, prežeto z blago melanholijo, meditativen ritem misli in korakov ter razdaljo med tem, kar je, in tem, kar je bilo. Prinaša tudi nekaj misli Petra Handkeja in čaka na detla, kobilarja in srno. Poezija za sladokusce, torej. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Nova izbrana poezija Uroša Zupana prinaša srebrno poletno svetlobo, prežeto z blago melanholijo, meditativen ritem misli in korakov ter razdaljo med tem, kar je, in tem, kar je bilo. Prinaša tudi nekaj misli Petra Handkeja in čaka na detla, kobilarja in srno. Poezija za sladokusce, torej. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Kitajske pesmi v prevodu Alojza Gradnika, zbrane v tej oddaji (avtorji so Li Tai Po, Chang Tsi, Su Vu, Schin Ling in Chen Hai), tematizirajo ljubezen, hrepenenje in srčne bolečine. Interpretirata Maja Sever in Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Kitajske pesmi v prevodu Alojza Gradnika, zbrane v tej oddaji (avtorji so Li Tai Po, Chang Tsi, Su Vu, Schin Ling in Chen Hai), tematizirajo ljubezen, hrepenenje in srčne bolečine. Interpretirata Maja Sever in Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Tomasz Różycki (1970, Opole) velja za eno najbolj znanih imen sodobne poljske poezije. Pred leti je gostoval tudi pri nas, na festivalu Dnevi poezije in vina, in tedaj so o njegovi poeziji zapisali, da se "lirične meditacije o samotnosti, ljubezni in poeziji, vpete v preteklost, tradicijo in spomin, dopolnjujejo z namigi na poljsko literarno tradicijo". Prevajalec je Primož Čučnik, igralec Jožef Ropoša, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka pa Sonja Strenar. Redaktorja sta Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Tomasz Różycki (1970, Opole) velja za eno najbolj znanih imen sodobne poljske poezije. Pred leti je gostoval tudi pri nas, na festivalu Dnevi poezije in vina, in tedaj so o njegovi poeziji zapisali, da se "lirične meditacije o samotnosti, ljubezni in poeziji, vpete v preteklost, tradicijo in spomin, dopolnjujejo z namigi na poljsko literarno tradicijo". Prevajalec je Primož Čučnik, igralec Jožef Ropoša, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka pa Sonja Strenar. Redaktorja sta Gregor Podlogar in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2009.
Leta 2016 preminuli Michel Tournier velja za enega ključnih sodobnih francoskih pisateljev, pa tudi za enega izmed najbolj kontroverznih. Pisal je romane, kratke pripovedi in literaturo za otroke, njegovo najbolj znano delo pa je roman Jelšev kralj, za katerega je prejel Goncourtovo nagrado in ga lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. Tournier se na slogovni ravni opira na dediščino francoskega realizma in naturalizma, motivno pa posega h koreninam mita. V besedilih odpira nove interpretacije naše zgodovine in vrednot, opisuje moderno krizo identitete in rešeta temelje zahodnoevropske kulture. Za nokturno smo izbrali avtorjevi kratki zgodbi Dva banketa ali Spominska svečanost in Zaročenca na plaži. Prevajalka; Mateja Seliškar Kenda; režiser: Alen Jelen; interpret: Aljaž Jovanović; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2009.
Leta 2016 preminuli Michel Tournier velja za enega ključnih sodobnih francoskih pisateljev, pa tudi za enega izmed najbolj kontroverznih. Pisal je romane, kratke pripovedi in literaturo za otroke, njegovo najbolj znano delo pa je roman Jelšev kralj, za katerega je prejel Goncourtovo nagrado in ga lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. Tournier se na slogovni ravni opira na dediščino francoskega realizma in naturalizma, motivno pa posega h koreninam mita. V besedilih odpira nove interpretacije naše zgodovine in vrednot, opisuje moderno krizo identitete in rešeta temelje zahodnoevropske kulture. Za nokturno smo izbrali avtorjevi kratki zgodbi Dva banketa ali Spominska svečanost in Zaročenca na plaži. Prevajalka; Mateja Seliškar Kenda; režiser: Alen Jelen; interpret: Aljaž Jovanović; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2009.
Branko Šömen (1936) je pesnik, pisatelj, scenarist, filmski kritik, novinar, poznavalec zgodovine prostozidarstva in tudi dolgoleten sodelavec Kulturno-umetniškega programa Radia Slovenija. Hkrati je mislec in ustvarjalec s koreninami v Prekmurju. Pesem z naslovom Protest je močan izraz ogorčenja nad vojno, še posebej nad atomsko bombo. Močno je izražena slutnja, da še dolgo ne bomo mogli o nobeni vojni reči, da je zares zadnja. Vprašalnica ZAKAJ je napisana z veliki črkami. Pesem je nastala v času vietnamske vojne. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, avtorica spremnega besedila Ifigenija Simonović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025
Branko Šömen (1936) je pesnik, pisatelj, scenarist, filmski kritik, novinar, poznavalec zgodovine prostozidarstva in tudi dolgoleten sodelavec Kulturno-umetniškega programa Radia Slovenija. Hkrati je mislec in ustvarjalec s koreninami v Prekmurju. Pesem z naslovom Protest je močan izraz ogorčenja nad vojno, še posebej nad atomsko bombo. Močno je izražena slutnja, da še dolgo ne bomo mogli o nobeni vojni reči, da je zares zadnja. Vprašalnica ZAKAJ je napisana z veliki črkami. Pesem je nastala v času vietnamske vojne. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, avtorica spremnega besedila Ifigenija Simonović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025
Švedski pisatelj Frank Heller je v prvi polovici 20. stoletja szalovel kot avtor kriminalnih, humoristično in ironično napisanih romanov - v slovenščino sta prevedena 'Blagajna velikega vojvode' in 'Prigode gospoda Collina'. Bil je tudi mojster kratkega šaljivega podlistka, Prevajalec Janko Moder, igralec Danijel Malalan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jadranko Oblak. Režiser: Alen Jelen. Posneto novembra 2017.
Švedski pisatelj Frank Heller je v prvi polovici 20. stoletja szalovel kot avtor kriminalnih, humoristično in ironično napisanih romanov - v slovenščino sta prevedena 'Blagajna velikega vojvode' in 'Prigode gospoda Collina'. Bil je tudi mojster kratkega šaljivega podlistka, Prevajalec Janko Moder, igralec Danijel Malalan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jadranko Oblak. Režiser: Alen Jelen. Posneto novembra 2017.
Pesnik Guy Mathieu (1949, Isle/Sorgue, Provansa), doktor na področju jezikoslovja od leta 1979, se je v prvi vrsti posvečal raziskovanju okcitanščine na univerzah v Provansi in Parizu, bil pa je tudi bibliotekar. Med njegovimi raziskovalnimi deli velja omeniti vsaj dve, Provansalske ljudske bajke in pripovedke (1979) in Bajke o prebiralcu mandljev (1983). Objavil je tudi več pesniških zbirk, nazadnje zbirko O lubju in senci (2023) – izšla je v francoščini in provansalščini, napisal jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo, kot je zapisal, "v nekdanji Jugoslaviji doživljali bratomorno vojno". "V podeželski Provansi mojega otroštva", piše v svojem kratkem življenjepisu, "je večina pogovorov okrog mene potekala v provansalščini. Nekateri starejši iz moje okolice so vstopili v šolo, ne da bi poznali eno samo francosko besedo! V tem jeziku se je torej oblikovala moja osebnost, v jeziku, v katerem je Frédéric Mistral, Nobelov nagrajenec iz leta 1904, napisal ves svoj opus. Ampak ves ta čas je bil moj jezik v šoli prepovedan, ves pouk je potekal v francoščini! Ko sem torej v gimnaziji napisal prve pesmi v francoščini, sem opazil, da nujno potrebujem okcitanščino, da bi se bolje izrazil in tako izvabil iz sebe čustva in občutke." Za Literarni nokturno smo izbrali naslovno pesnitev omenjene zbirke O lubju in senci. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnik Guy Mathieu (1949, Isle/Sorgue, Provansa), doktor na področju jezikoslovja od leta 1979, se je v prvi vrsti posvečal raziskovanju okcitanščine na univerzah v Provansi in Parizu, bil pa je tudi bibliotekar. Med njegovimi raziskovalnimi deli velja omeniti vsaj dve, Provansalske ljudske bajke in pripovedke (1979) in Bajke o prebiralcu mandljev (1983). Objavil je tudi več pesniških zbirk, nazadnje zbirko O lubju in senci (2023) – izšla je v francoščini in provansalščini, napisal jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo, kot je zapisal, "v nekdanji Jugoslaviji doživljali bratomorno vojno". "V podeželski Provansi mojega otroštva", piše v svojem kratkem življenjepisu, "je večina pogovorov okrog mene potekala v provansalščini. Nekateri starejši iz moje okolice so vstopili v šolo, ne da bi poznali eno samo francosko besedo! V tem jeziku se je torej oblikovala moja osebnost, v jeziku, v katerem je Frédéric Mistral, Nobelov nagrajenec iz leta 1904, napisal ves svoj opus. Ampak ves ta čas je bil moj jezik v šoli prepovedan, ves pouk je potekal v francoščini! Ko sem torej v gimnaziji napisal prve pesmi v francoščini, sem opazil, da nujno potrebujem okcitanščino, da bi se bolje izrazil in tako izvabil iz sebe čustva in občutke." Za Literarni nokturno smo izbrali naslovno pesnitev omenjene zbirke O lubju in senci. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Zgodba Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije Nine Dragičevič, ki ji je žirija na letošnjem natečaju Programa Ars prisodila nagrado lastovka.
Zgodba Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije Nine Dragičevič, ki ji je žirija na letošnjem natečaju Programa Ars prisodila nagrado lastovka.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. Sabina Škorjanc Kostadinov izvorno prihaja iz zdraviliškega mesta Rogaška Slatina. Leta 2003 se je kot zlata maturantka programa mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad vpisala na študij politologije, smer mednarodni odnosi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in ga uspešno končala leta 2010. Med študijem je nekaj časa delala na Ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2012 pa se je kot poslovna sekretarka zaposlila na Uradu trgovskega svetovalca Veleposlaništva Republike Turčije. V koronskem letu 2020 se je z družino preselila v Nemčijo, kjer živi in ustvarja že pet let. Ob tem pravi: "Kamor koli grem, kjer koli živim, materni jezik ostaja domovina, ki jo nosim s seboj. Ko pišem, sem svobodna, da se delim navzven brez pravil in okorelih predstav, da preprosto sem. Pri tem me navdihuje življenje samo, v vseh svojih razsežnostih in premenah." Zgodba Obljuba novega dne se navezuje na begunsko tematiko. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. Sabina Škorjanc Kostadinov izvorno prihaja iz zdraviliškega mesta Rogaška Slatina. Leta 2003 se je kot zlata maturantka programa mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad vpisala na študij politologije, smer mednarodni odnosi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in ga uspešno končala leta 2010. Med študijem je nekaj časa delala na Ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2012 pa se je kot poslovna sekretarka zaposlila na Uradu trgovskega svetovalca Veleposlaništva Republike Turčije. V koronskem letu 2020 se je z družino preselila v Nemčijo, kjer živi in ustvarja že pet let. Ob tem pravi: "Kamor koli grem, kjer koli živim, materni jezik ostaja domovina, ki jo nosim s seboj. Ko pišem, sem svobodna, da se delim navzven brez pravil in okorelih predstav, da preprosto sem. Pri tem me navdihuje življenje samo, v vseh svojih razsežnostih in premenah." Zgodba Obljuba novega dne se navezuje na begunsko tematiko. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. Mateja Pate že od srednješolskih let naprej objavlja članke z gorniško tematiko v revijah za ljubitelje narave, zlasti gora. Zamisli zanje črpa iz svojih alpinističnih doživetij, znanja in v zadnjem času tudi domišljije. Njen razpon pisanja je sicer širok, od strokovnih člankov do zgodb za otroke in lahkonočnic. Kot urednica deluje pri Planinskem vestniku in Planinski založbi. Pisateljske veščine je v preteklem letu brusila v šoli kreativnega pisanja pod mentorstvom Bojana Bizjaka. Doktorica veterinarske medicine, Feldenkrais pedagoginja in pooblaščena učiteljica somatskega pristopa Sounder Sleep System za pomoč pri nespečnosti sebe najlažje in najraje opiše s parafraziranim Descartesovim izrekom: pišem, torej sem. Zgodba Nevihta, ki so jo člani žirije, Urška P. Černe, Sašo Puljarević in Petra Meterc, uvrstili v ožji izbor, načenja še kako aktualno planinsko tematiko. Interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. Mateja Pate že od srednješolskih let naprej objavlja članke z gorniško tematiko v revijah za ljubitelje narave, zlasti gora. Zamisli zanje črpa iz svojih alpinističnih doživetij, znanja in v zadnjem času tudi domišljije. Njen razpon pisanja je sicer širok, od strokovnih člankov do zgodb za otroke in lahkonočnic. Kot urednica deluje pri Planinskem vestniku in Planinski založbi. Pisateljske veščine je v preteklem letu brusila v šoli kreativnega pisanja pod mentorstvom Bojana Bizjaka. Doktorica veterinarske medicine, Feldenkrais pedagoginja in pooblaščena učiteljica somatskega pristopa Sounder Sleep System za pomoč pri nespečnosti sebe najlažje in najraje opiše s parafraziranim Descartesovim izrekom: pišem, torej sem. Zgodba Nevihta, ki so jo člani žirije, Urška P. Černe, Sašo Puljarević in Petra Meterc, uvrstili v ožji izbor, načenja še kako aktualno planinsko tematiko. Interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. V mračnem okolju nočnega lokala se zbira pisana množica človeških likov. Ko se v njihovem ustaljenem ritmu pojavi sprememba v obliki črnega kombija, se medsebojni odnosi porušijo. Na novost, ki je le odmev nečesa večjega, srhljivega, se odzovejo vsak po svoje. Nekateri se umaknejo, drugi izpostavijo, tretji prilagodijo. Je kriza samo druga beseda za priložnost? Kaj storiti, ko imaš na izbiro samo slabe in še slabše izbire? Zgodbo Črni kombi je napisal raznovrstni pisatelj, dramatik in pedagog Tomo Kočar, ki ga največ ljudi pozna po pravljicah, radijskih igrah in naravoslovnih besedilih, leta 2004 pa je na našem natečaju že prejel prvo nagrado, in sicer z zgodbo Tatica. V zgodbi Črni kombi v preprostem, sočnem jeziku mladega varnostnika na prej omenjena vprašanja ponuja več možnih odgovorov, ki vsi po vrsti odpirajo nova vprašanja. Napeto kratko zgodbo Črni kombi si je tako mogoče razlagati na številne načine. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. V mračnem okolju nočnega lokala se zbira pisana množica človeških likov. Ko se v njihovem ustaljenem ritmu pojavi sprememba v obliki črnega kombija, se medsebojni odnosi porušijo. Na novost, ki je le odmev nečesa večjega, srhljivega, se odzovejo vsak po svoje. Nekateri se umaknejo, drugi izpostavijo, tretji prilagodijo. Je kriza samo druga beseda za priložnost? Kaj storiti, ko imaš na izbiro samo slabe in še slabše izbire? Zgodbo Črni kombi je napisal raznovrstni pisatelj, dramatik in pedagog Tomo Kočar, ki ga največ ljudi pozna po pravljicah, radijskih igrah in naravoslovnih besedilih, leta 2004 pa je na našem natečaju že prejel prvo nagrado, in sicer z zgodbo Tatica. V zgodbi Črni kombi v preprostem, sočnem jeziku mladega varnostnika na prej omenjena vprašanja ponuja več možnih odgovorov, ki vsi po vrsti odpirajo nova vprašanja. Napeto kratko zgodbo Črni kombi si je tako mogoče razlagati na številne načine. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. 12. 9. začenjamo predstavljati avtorja in avtorici, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado lastovka. Avtorje iz ožjega izbora smo razporedili po abecednem redu naslovov njihovih zgodb. Tako je prva na vrsti zgodba Belo, ki jo je napisal Andraž Gómbač. Kot srednješolec je prve literarne prispevke objavil v Maestralu, glasilu Gimnazije Koper, sočasno je z objavami na mladinski strani Primorskih novic stopil na novinarsko pot. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Zaposlil se je na Primorskih novicah, kjer je bil najprej novinar tedenske priloge 7. val, pozneje pa urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. V začetku leta 2024 je postal odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina. Prispeval je spremne besede k več knjigam, tudi k delu "Lovim pomladni veter" iz leta 2020. To je bil odmeven, hitro razprodan in ponatisnjen izbor dotlej neznane kratke proze Cirila Kosmača, ki ga je uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. V sodelovanju z njo je letos uredil še prvo celovito izdajo Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku, prav tako izdano pri Beletrini. V kratko zgodbo Belo, s katero se je uvrstil v ožji izbor Arsovega natečaja Lastovka 2025, je preoblikoval resnični dogodek. Tema pa je pogreb. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. 12. 9. začenjamo predstavljati avtorja in avtorici, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado lastovka. Avtorje iz ožjega izbora smo razporedili po abecednem redu naslovov njihovih zgodb. Tako je prva na vrsti zgodba Belo, ki jo je napisal Andraž Gómbač. Kot srednješolec je prve literarne prispevke objavil v Maestralu, glasilu Gimnazije Koper, sočasno je z objavami na mladinski strani Primorskih novic stopil na novinarsko pot. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Zaposlil se je na Primorskih novicah, kjer je bil najprej novinar tedenske priloge 7. val, pozneje pa urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. V začetku leta 2024 je postal odgovorni urednik spletnega portrala AirBeletrina. Prispeval je spremne besede k več knjigam, tudi k delu "Lovim pomladni veter" iz leta 2020. To je bil odmeven, hitro razprodan in ponatisnjen izbor dotlej neznane kratke proze Cirila Kosmača, ki ga je uredil s pisateljevo hčerko Nančo Kosmač Kogej. V sodelovanju z njo je letos uredil še prvo celovito izdajo Kosmačevega romana Balada o trobenti in oblaku, prav tako izdano pri Beletrini. V kratko zgodbo Belo, s katero se je uvrstil v ožji izbor Arsovega natečaja Lastovka 2025, je preoblikoval resnični dogodek. Tema pa je pogreb. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Srbski pisatelj Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice leta 2019, je roman Preiskovalec sestavil iz spominov, dogodkov in okruškov življenj literarnih oseb iz različnih okolij, različnih družbenih sistemov. Mama opazuje svet s svojega posebnega zornega kota. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2019.
Srbski pisatelj Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice leta 2019, je roman Preiskovalec sestavil iz spominov, dogodkov in okruškov življenj literarnih oseb iz različnih okolij, različnih družbenih sistemov. Mama opazuje svet s svojega posebnega zornega kota. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2019.
Pred dvajsetimi leti je švicarska pesnica, pisateljica in esejistka Ilma Rakusa - po očetu slovenskega in po materi madžarskega rodu - prejela nagrado Vilenica in letos je znova na festivalu. Njena dela, pesniška in prozna, so pogosto odsev pretanjenega opazovanja okolice, prisluškovanja občutkom ali predajanja spominom. V slovenščini lahko beremo pet njenih knjig, med njimi spominske utrinke Morje modro moje in izbor poezije Impressum: upočasnjena svetloba. Prevajalka Amalija Maček, igralka Saša Mihelčič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Špela Kravogel. Posneto avgusta 2023.
Pred dvajsetimi leti je švicarska pesnica, pisateljica in esejistka Ilma Rakusa - po očetu slovenskega in po materi madžarskega rodu - prejela nagrado Vilenica in letos je znova na festivalu. Njena dela, pesniška in prozna, so pogosto odsev pretanjenega opazovanja okolice, prisluškovanja občutkom ali predajanja spominom. V slovenščini lahko beremo pet njenih knjig, med njimi spominske utrinke Morje modro moje in izbor poezije Impressum: upočasnjena svetloba. Prevajalka Amalija Maček, igralka Saša Mihelčič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Špela Kravogel. Posneto avgusta 2023.
Med nekdanjimi nagrajenci Vilenice, ki so ob letošnji jubilejni izvedbi znova obiskali festival, je tudi madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pričevalec osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe in slika svoje že kar apokaliptično videnje sveta..Zaslovel je z romanom Satanov tango in iz tega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno. Po grozljivem umoru prizadete deklice Jeremija sovaščanom vzneseno slika projekt, ki naj bi jim prinesel bogastvo ... vendar morajo najprej sami vložiti vanj svoje prihranke. Lažnih rešiteljev in prerokov pravzaprav tudi danes ne manjka. Prevajalka Marjanca Mihelič, igralca Blaž Šef in Brane Grubar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar Posneto septembra 2014.
Med nekdanjimi nagrajenci Vilenice, ki so ob letošnji jubilejni izvedbi znova obiskali festival, je tudi madžarski pisatelj László Krasznahorkai, pričevalec osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe in slika svoje že kar apokaliptično videnje sveta..Zaslovel je z romanom Satanov tango in iz tega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno. Po grozljivem umoru prizadete deklice Jeremija sovaščanom vzneseno slika projekt, ki naj bi jim prinesel bogastvo ... vendar morajo najprej sami vložiti vanj svoje prihranke. Lažnih rešiteljev in prerokov pravzaprav tudi danes ne manjka. Prevajalka Marjanca Mihelič, igralca Blaž Šef in Brane Grubar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar Posneto septembra 2014.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.