Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči. Prevajalka: Miriam Drev, igralka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2019. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči. Prevajalka: Miriam Drev, igralka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2019. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek. Prevajalec Aleš Berger, interpret Timotej Novaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek. Prevajalec Aleš Berger, interpret Timotej Novaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in kmalu začel objavljati v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura. Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje ‒ in to kot delovanje ob pomoči dvoumnosti, povzročanja učinkov z nasprotji, dekonstrukcije mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da bi nastala nova podoba". Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, Zbirka KunstHaus. Interpret je Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in kmalu začel objavljati v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura. Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje ‒ in to kot delovanje ob pomoči dvoumnosti, povzročanja učinkov z nasprotji, dekonstrukcije mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da bi nastala nova podoba". Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, Zbirka KunstHaus. Interpret je Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče". Interpret Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče". Interpret Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku, s katerim ohranjamo spomin na slovenski upor v letih druge svetovne vojne, smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj partizanskih pesmi pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Shakespearja Mateja Bora. Izbrali smo jih iz obsežne tetralogije Slovensko pesništvo upora. Ta s svojim obsegom in raznovrstnostjo priča, da uporniki niso pustili, da bi jim okupator prepovedal materinščino, še več: svojo zavezo slovenskemu jeziku so potrdili tudi s poezijo. Interpret je Matija Vastl, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje pa Marko Golja in Matej Juh. Produkcija leta 2014.
Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku, s katerim ohranjamo spomin na slovenski upor v letih druge svetovne vojne, smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj partizanskih pesmi pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Shakespearja Mateja Bora. Izbrali smo jih iz obsežne tetralogije Slovensko pesništvo upora. Ta s svojim obsegom in raznovrstnostjo priča, da uporniki niso pustili, da bi jim okupator prepovedal materinščino, še več: svojo zavezo slovenskemu jeziku so potrdili tudi s poezijo. Interpret je Matija Vastl, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje pa Marko Golja in Matej Juh. Produkcija leta 2014.
Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje. Interpret Janez Ramoveš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje. Interpret Janez Ramoveš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815 – torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof. Interpret Brane Grubar, prevajalec Izidor Cankar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2015. Redakcija Staša Grahek.
Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815 – torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof. Interpret Brane Grubar, prevajalec Izidor Cankar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2015. Redakcija Staša Grahek.
Alberto Manguel je v Argentini rojen svetovljanski književnik, izreden ljubitelj knjig in strasten bralec, to vse pa izkazuje v svojih delih: Zgodovini branja, Knjižnici ponoči, Slovarju izmišljenih krajev ali spominsko-esejističnem delu Z Borgesom, če naštejemo le nekatere naslove. Ob svetovnem dnevu knjige smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove Knjižnice ponoči, v kateri se Manguel poglablja v knjižnico – v prostor, ki ga zelo dobro pozna, saj je bil direktor argentinske nacionalne knjižnice. Hkrati pa v besedilu zgradi tudi slavospev knjigam, ki so seveda osnova vseh knjižnic. Delo je dostopno tudi v slovenščini, leta 2011 ga je za Cankarjevo založbo poslovenila Nada Grošelj. Interpret: Brane Grubar, prevajalka: Nada Grošelj, režiser: Alen Jelen, glasbena oprema: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2015. Redaktorja: Gregor Podlogar, Maja Žvokelj.
Alberto Manguel je v Argentini rojen svetovljanski književnik, izreden ljubitelj knjig in strasten bralec, to vse pa izkazuje v svojih delih: Zgodovini branja, Knjižnici ponoči, Slovarju izmišljenih krajev ali spominsko-esejističnem delu Z Borgesom, če naštejemo le nekatere naslove. Ob svetovnem dnevu knjige smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove Knjižnice ponoči, v kateri se Manguel poglablja v knjižnico – v prostor, ki ga zelo dobro pozna, saj je bil direktor argentinske nacionalne knjižnice. Hkrati pa v besedilu zgradi tudi slavospev knjigam, ki so seveda osnova vseh knjižnic. Delo je dostopno tudi v slovenščini, leta 2011 ga je za Cankarjevo založbo poslovenila Nada Grošelj. Interpret: Brane Grubar, prevajalka: Nada Grošelj, režiser: Alen Jelen, glasbena oprema: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2015. Redaktorja: Gregor Podlogar, Maja Žvokelj.
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.
Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.
Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.
Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.
Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.
Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški pesnik Philip Whalen (1923–2002) je bil med drugim zen budistični menih, predvsem pa ključna figura sanfranciške pesniške renesanse, ki je nastala ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja na ameriški zahodni obali. Bil je tudi tesno povezan s pesniki beatniške generacije. Izdal je približno dvajset knjig pesmi, po smrti pa je leta 2007 izšla še knjiga njegovih Zbranih pesmi. Njegova edinstvena in neredko čudaška poezija je neposreden, odkrit, humoren, na trenutke pa tudi nenadzorovan tok misli in besed, ki jih je Whalen, kot je nekoč sam izjavil, zapisoval po načelu "kar hoče roka, ki premika pisalo po papirju, povedati". Objavljamo nekaj njegovih pesmi, ki ponazarjajo vse omenjeno. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
"Hribi, oblaki, lepe pozdrave," tako je pesnik in prevajalec ter naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan dal naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal pred šestimi leti, pripravlja pa že novo z naslovom V parku, mesec. Iz nje smo izbrali nekaj pesmi, v katerih prehaja od ljubezenske tematike do bivanjskih vprašanj, skratka, od erosa do tanatosa na izrazito svež, inovativen način – če ne verjamete: kot poslušalci boste najbrž enako osupnili nad pesniškim pogledom na slovite zvezdnike Yvesa Montanda, Giana Mario Volontèja in Alaina Delona kot nad podobo brenčeče nočne žuželke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske – žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske. Interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnica Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Novembra 2023 je pri Hiši poezije v okviru natečaja Sončnice izšla njena prva pesniška zbirka Iz nedotika. Poezija jo zanima tudi na ravni izobraževalnega procesa, saj njeno vključevanje v pouk daje možnost odpiranja tem, ki so ključne v tem obdobju razvoja mladega človeka. Podobne ustvarjalne dejavnosti izvaja tudi v Ugandi, v begunskem centru Hope of Children and Women – Victims of Violence (Upanje za otroke in ženske – žrtve nasilja) v predmestju Kampale, kamor bo letos odšla tretjič zapored. V sodelovanju s Forumom za enakopraven razvoj tam pomaga pri ustanavljanju mladinskega centra, poučuje kreativno pisanje in angleščino. Oba sta v procesu učenja postala eno izmed sredstev opolnomočenja mladih odraslih, ki so zaradi vojn, konfliktov ali drugih težkih okoliščin v begunski center prišli iz sosednjih afriških držav. Nekatere pesmi, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, odsevajo stik z življenjem v podsaharski Afriki – motivi iz narave in vsakdanjega življenja sicer prikazujejo drug svet, a hkrati v njih prepoznamo tudi svoje osebne odnose in stiske. Interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami. Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu. Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja. Prevod Vlado Roštè, intepretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami. Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu. Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja. Prevod Vlado Roštè, intepretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman, ki se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe na povojni Dunaj Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, in se tam zaplete v še kako nevarno igro. V primerjavi z njo je zagata, ki jo doživi na literarnem večeru, posrečena šala. Prevajalka Seta Oblak, režiser Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Leta 1949 je britanski filmski režiser Carol Reed posnel svoj najboljši film, zimzeleni triler Tretji človek po scenariju Grahama Greena. Uspeh filma (zmagal je v Cannesu) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman, ki se najverjetneje ne more kosati s filmom, vendar zagotovo ni slab. Tudi v romanu prispe na povojni Dunaj Rollo Martins, ameriški pisatelj žanrskih romanov, in se tam zaplete v še kako nevarno igro. V primerjavi z njo je zagata, ki jo doživi na literarnem večeru, posrečena šala. Prevajalka Seta Oblak, režiser Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Slovenska pisateljica, prevajalka, dramska pisateljica Mira Mihelič je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Izbira take oblike se kaže kot predhodnica njenih poznejših književnih del, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko. Dogajanje – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni večinoma znotraj družinskih vezi, največ pozornosti namenja babici, ki je tudi lastnica hiše, v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno z drugim možem oddaljila. Iz pripovedi veje močno vzdušje, v katerem skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom. To izvira tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Pripravili smo odlomek iz zapisa v Četrtek, 10. aprila. Prebrala ga je Ajda Pirtovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Literarni nokturno je pripravila Petra Tanko. Posneto leta 2025.
Slovenska pisateljica, prevajalka, dramska pisateljica Mira Mihelič je roman April napisala leta 1959. To je bilo njeno tretje romaneskno delo in ima značilnosti dnevniškega ljubezenskega romana. Izbira take oblike se kaže kot predhodnica njenih poznejših književnih del, v katerih razvija notranji monolog kot temeljno pripovedno tehniko. Dogajanje – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca; odnosi so spleteni večinoma znotraj družinskih vezi, največ pozornosti namenja babici, ki je tudi lastnica hiše, v kateri živi z možem, in materi, ki se je od hčere čustveno in družbeno z drugim možem oddaljila. Iz pripovedi veje močno vzdušje, v katerem skoraj otipljivo začutimo vlago in zatohlost meglene Ljubljane in hiše pod grajskim hribom. To izvira tako iz togih in preživelih meščanskih vzorcev, pohlepa in ljubosumja, kot iz poznejših razmerij med vojskujočimi se stranmi v drugi svetovni vojni. Ta zatohlost romaneskno junakinjo Izo duši in njen lik se zdi kot ujet v kletko brez izhoda. Med vrsticami prebiramo kritiko zahajajočega meščanstva ter klic po pristnem življenju. Pripravili smo odlomek iz zapisa v Četrtek, 10. aprila. Prebrala ga je Ajda Pirtovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Literarni nokturno je pripravila Petra Tanko. Posneto leta 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.