Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Mreža na dlani je pesniški prvenec Maje B. Kranjc. Pesmi v zbirki so samoreflektivne, nežno ironične, iskrive. V njih se avtorica poda v doživljanja iz otroštva, sprašuje se o svoji lastni psihi, verovanju, o doživljanju ljubezni, pa tudi o smrti. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Mreža na dlani je pesniški prvenec Maje B. Kranjc. Pesmi v zbirki so samoreflektivne, nežno ironične, iskrive. V njih se avtorica poda v doživljanja iz otroštva, sprašuje se o svoji lastni psihi, verovanju, o doživljanju ljubezni, pa tudi o smrti. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Nominirano delo za Cankarjevo nagrado, fikcijski esej Vse luči, kot ga žanrsko opredeli avtor v podnaslovu, lahko beremo kot neizprosen obračun s starimi verzijami sebe in okolice, družbe, Ljubljane, Metelkove in še česa. Za pokušino smo za Literarni nokturno izbrali odlomek, v katerem se pojavi naslovna sintagma "vse luči", popelje pa nas v čas, ko se je protagonist zabaval v Ljubljani. Igralec: Timotej Novaković, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2025.
Nominirano delo za Cankarjevo nagrado, fikcijski esej Vse luči, kot ga žanrsko opredeli avtor v podnaslovu, lahko beremo kot neizprosen obračun s starimi verzijami sebe in okolice, družbe, Ljubljane, Metelkove in še česa. Za pokušino smo za Literarni nokturno izbrali odlomek, v katerem se pojavi naslovna sintagma "vse luči", popelje pa nas v čas, ko se je protagonist zabaval v Ljubljani. Igralec: Timotej Novaković, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2025.
Med nominiranci za Cankarjevo nagrado je tudi Feri Lainšček z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem. Osrednji motiv v romanu je gradnja hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec Mario Dragojević, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Alen Jelen. Posneto maja 2025.
Med nominiranci za Cankarjevo nagrado je tudi Feri Lainšček z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem. Osrednji motiv v romanu je gradnja hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec Mario Dragojević, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Alen Jelen. Posneto maja 2025.
Literarna ustvarjalka Nataša Kramberger (Maribor, 1983) je leta 2009 v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. O izkušnjah s kmetovanjem je napisala deli Primerljivi hektarji (2017) in Po vsej sili živ (2024). Za to delo je avtorica letos prejela nagrado Prešernovega sklada, bilo je nominirano za nagrado kritiško sito, zdaj pa je nominirano še za Cankarjevo nagrado. V njem avtorica med drugim razmišlja o posledicah podnebnih sprememb in kmetovanju. O njem nekje v delu zapiše: "Sodelovanje, aktivizem, eksperimentiranje, trdoživost, opazovanje. Vse to je kmetijstvo." Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Literarna ustvarjalka Nataša Kramberger (Maribor, 1983) je leta 2009 v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. O izkušnjah s kmetovanjem je napisala deli Primerljivi hektarji (2017) in Po vsej sili živ (2024). Za to delo je avtorica letos prejela nagrado Prešernovega sklada, bilo je nominirano za nagrado kritiško sito, zdaj pa je nominirano še za Cankarjevo nagrado. V njem avtorica med drugim razmišlja o posledicah podnebnih sprememb in kmetovanju. O njem nekje v delu zapiše: "Sodelovanje, aktivizem, eksperimentiranje, trdoživost, opazovanje. Vse to je kmetijstvo." Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Tudi s pesniško zbirko vnazaj (Pivec, 2024) je Barbara Korun potrdila, da je vrhunska pesnica. Drobci konkretne človeške izkušnje so v pesmi vpisani zelo diskretno, bolečina je ponotranjena in zgoščena, vendar zaradi pesničinega posluha za zvočnost verza, za prapomene zapisanih besed in njene asketske govorice še kako navzoča. Barbara Korun si je z zbirko vnazaj brez najmanjšega dvoma zaslužila nominacijo za Cankarjevo nagrado; izbrali smo nekaj pesmi z začetka nominirane zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Tudi s pesniško zbirko vnazaj (Pivec, 2024) je Barbara Korun potrdila, da je vrhunska pesnica. Drobci konkretne človeške izkušnje so v pesmi vpisani zelo diskretno, bolečina je ponotranjena in zgoščena, vendar zaradi pesničinega posluha za zvočnost verza, za prapomene zapisanih besed in njene asketske govorice še kako navzoča. Barbara Korun si je z zbirko vnazaj brez najmanjšega dvoma zaslužila nominacijo za Cankarjevo nagrado; izbrali smo nekaj pesmi z začetka nominirane zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Predstavljamo nominirance za letošnjo Cankarjevo nagrado. Milan Dekleva, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. V romanu z naslovom Lističi, izšel je leta 2024 pri Založbi Pivec, se je nekako vrnil v Trst svojih prednikov. Osrednji lik romana je pesnik, pisatelj in urednik Albert, ki se leta 1967 s svežim prevodom romana Itala Calvina odpravi iz Ljubljane v Trst, da bi se srečal s slavnim pisateljem. Toda v Trstu se spopade s svojo lastno preteklostjo in polpreteklo zgodovino zaledja tega mesta. Čeprav gre za fikcijo, v romanu nastopajo številne znane osebnosti: Cankar, Svevo, Bartol, Kosovel in tudi tigrovec Karel Širok, brat glavnega junaka. Poglavje, naslovljeno 1930, dopolnjeno 1966. V njem pripovedovalec obudi spomin na odhod iz Trsta v Split v obdobju fašizma. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Predstavljamo nominirance za letošnjo Cankarjevo nagrado. Milan Dekleva, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. V romanu z naslovom Lističi, izšel je leta 2024 pri Založbi Pivec, se je nekako vrnil v Trst svojih prednikov. Osrednji lik romana je pesnik, pisatelj in urednik Albert, ki se leta 1967 s svežim prevodom romana Itala Calvina odpravi iz Ljubljane v Trst, da bi se srečal s slavnim pisateljem. Toda v Trstu se spopade s svojo lastno preteklostjo in polpreteklo zgodovino zaledja tega mesta. Čeprav gre za fikcijo, v romanu nastopajo številne znane osebnosti: Cankar, Svevo, Bartol, Kosovel in tudi tigrovec Karel Širok, brat glavnega junaka. Poglavje, naslovljeno 1930, dopolnjeno 1966. V njem pripovedovalec obudi spomin na odhod iz Trsta v Split v obdobju fašizma. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Ob njegovem 70. jubileju objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama, ki je izšla leta 2001. V njej na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Gregor Podlogar in Matej Juh. Posneto leta 2023.
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Ob njegovem 70. jubileju objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama, ki je izšla leta 2001. V njej na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Gregor Podlogar in Matej Juh. Posneto leta 2023.
Francoski romantik Victor Hugo je najbolj znan kot prozaist, napisal je romane, kot so Notredamski zvonar, Nesrečniki in Človek, ki se smeje; zanimiva pa je tudi njegova poezija. Leta 1829 je izšla njegova pesniška zbirka z naslovom Pesmi o Jutrovem. Izbrali smo čutno Hugojevo pesem z naslovom Sara v kopeli. Prevod Marija Javoršek, interpretacija Tjaša Železnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
Francoski romantik Victor Hugo je najbolj znan kot prozaist, napisal je romane, kot so Notredamski zvonar, Nesrečniki in Človek, ki se smeje; zanimiva pa je tudi njegova poezija. Leta 1829 je izšla njegova pesniška zbirka z naslovom Pesmi o Jutrovem. Izbrali smo čutno Hugojevo pesem z naslovom Sara v kopeli. Prevod Marija Javoršek, interpretacija Tjaša Železnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
Kaja Teržan je odraščala v Škofji Loki in v Stockholmu. Njen pesniški prvenec Delta je izšel leta 2015 in bil nominiran za Veronikino nagrado. Leta 2018 je izšla njena druga pesniška zbirka Krog – nominirana je bila za nagrado kritiško sito in zanjo je pesnica prejela Jenkovo nagrado. Leta 2021 je Kaja Teržan objavila še tretjo zbirko pesmi Nekoč bom imela čas, Obračun pa je njeno prvo prozno delo, ki pa se mu pozna močan pesniški glas avtorice. Gre za družbenokritično delo, ki je obenem tudi izrazito osebnoizpovedno. Z dialogom z ribo, krapom, se pripovedovalka sooča z zunanjim svetom in s svojim notranjim doživljanjem, s strastmi in strahovi. Interpretka Tina Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
Kaja Teržan je odraščala v Škofji Loki in v Stockholmu. Njen pesniški prvenec Delta je izšel leta 2015 in bil nominiran za Veronikino nagrado. Leta 2018 je izšla njena druga pesniška zbirka Krog – nominirana je bila za nagrado kritiško sito in zanjo je pesnica prejela Jenkovo nagrado. Leta 2021 je Kaja Teržan objavila še tretjo zbirko pesmi Nekoč bom imela čas, Obračun pa je njeno prvo prozno delo, ki pa se mu pozna močan pesniški glas avtorice. Gre za družbenokritično delo, ki je obenem tudi izrazito osebnoizpovedno. Z dialogom z ribo, krapom, se pripovedovalka sooča z zunanjim svetom in s svojim notranjim doživljanjem, s strastmi in strahovi. Interpretka Tina Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
Lana Bastašić se je rodila v Zagrebu leta 1986. Končala je študij anglistike in komunikologije v Banjaluki ter zagovarjala magistrsko nalogo iz kulturologije na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Do zdaj je izdala tri zbirke kratkih zgodb, knjigo zgodb za otroke, pesniško zbirko, roman in knjigo dnevniških zapisov. Za prvenec, roman Ujemi zajca, je prejela evropsko nagrado za književnost leta 2020 in mednarodno nagrado Latisana per il Nord-est leta 2021, knjiga pa je bila prevedena v kar 20 jezikov. Pripoved v obliki romana ceste govori o odraščanju in prijateljstvu dveh žensk v Bosni in Hercegovini, ki sta skupaj preživeli mladost, pozneje pa zaživeli povsem različni življenji. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Dijane Matković, ki je leta 2021 izšel pri založbi Sanje. Prevajalka Dijana Matković, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica in mojster zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Lana Bastašić se je rodila v Zagrebu leta 1986. Končala je študij anglistike in komunikologije v Banjaluki ter zagovarjala magistrsko nalogo iz kulturologije na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Do zdaj je izdala tri zbirke kratkih zgodb, knjigo zgodb za otroke, pesniško zbirko, roman in knjigo dnevniških zapisov. Za prvenec, roman Ujemi zajca, je prejela evropsko nagrado za književnost leta 2020 in mednarodno nagrado Latisana per il Nord-est leta 2021, knjiga pa je bila prevedena v kar 20 jezikov. Pripoved v obliki romana ceste govori o odraščanju in prijateljstvu dveh žensk v Bosni in Hercegovini, ki sta skupaj preživeli mladost, pozneje pa zaživeli povsem različni življenji. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Dijane Matković, ki je leta 2021 izšel pri založbi Sanje. Prevajalka Dijana Matković, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica in mojster zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Slovenski avtorji in avtorice so privzeli glasove pripovedovalcev iz Boccaccievega Dekamerona, avtor današnjega Literarnega nokturna z naslovom Ljubezen v času korone - Zoran Knežević, pa je takrat privzel glas skrivnostnega Giovannija. V prvem odstavku beremo: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele ... Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi ni bilo niti ene same besede. Zato bom kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Interpret Benjamin Krnetić, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Gal Nagode, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2021.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Slovenski avtorji in avtorice so privzeli glasove pripovedovalcev iz Boccaccievega Dekamerona, avtor današnjega Literarnega nokturna z naslovom Ljubezen v času korone - Zoran Knežević, pa je takrat privzel glas skrivnostnega Giovannija. V prvem odstavku beremo: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele ... Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi ni bilo niti ene same besede. Zato bom kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Interpret Benjamin Krnetić, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Gal Nagode, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2021.
Osmanski pesnik Nedîm (to je psevdonim) se je rodil v Carigradu okrog leta 1681 in umrl prav tam leta 1730. Velja za osrednjega pesnika t. i. dobe tulipanov, obdobja v osmanski zgodovini, ki je trajala od sklenitve požarevskega miru leta 1718 do upora Patrone Halîla leta 1730. Doba tulipanov velja za obdobje splošnega miru in blagostanja, razkošne arhitekture, potrošnje in obsedenega kupovanja tulipanov, pa tudi začetkov evropskega vpliva na kulturno življenje osmanskega cesarstva. Nedîm se je v osmansko literarno zgodovino zapisal kot mojster klasičnega dvornega pesništva, a tudi kot inovator na jezikovnem, žanrskem in idejnem področju, ki je v kanon divanskih pesniških oblik vpeljal izvorne turške ljudske pesmi, besedišče vsakdanje turščine in izostren čut za vsakdanjik. V verzih njegovih gazel in šarkij se zrcalijo čutna homoerotika ter radost in vedrina življenja v Carigradu tistega časa. Nedîmove pesmi je poslovenil Blaž Božič. Prevajalec Blaž Božič, režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Osmanski pesnik Nedîm (to je psevdonim) se je rodil v Carigradu okrog leta 1681 in umrl prav tam leta 1730. Velja za osrednjega pesnika t. i. dobe tulipanov, obdobja v osmanski zgodovini, ki je trajala od sklenitve požarevskega miru leta 1718 do upora Patrone Halîla leta 1730. Doba tulipanov velja za obdobje splošnega miru in blagostanja, razkošne arhitekture, potrošnje in obsedenega kupovanja tulipanov, pa tudi začetkov evropskega vpliva na kulturno življenje osmanskega cesarstva. Nedîm se je v osmansko literarno zgodovino zapisal kot mojster klasičnega dvornega pesništva, a tudi kot inovator na jezikovnem, žanrskem in idejnem področju, ki je v kanon divanskih pesniških oblik vpeljal izvorne turške ljudske pesmi, besedišče vsakdanje turščine in izostren čut za vsakdanjik. V verzih njegovih gazel in šarkij se zrcalijo čutna homoerotika ter radost in vedrina življenja v Carigradu tistega časa. Nedîmove pesmi je poslovenil Blaž Božič. Prevajalec Blaž Božič, režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) je do zdaj objavil enajst pesniških zbirk in tri izbore. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike ter uvrščene v mnoge pesniške antologije doma in po svetu. Škrjanec v svoji poeziji v ospredje postavlja čudnost vsakdana, hkrati pa je njegova poezija odprta do sveta, kot dopuščanje, da je vse tako, kot je. Pesnik pa to dopolni z nenavadnimi, ponekod duhovitimi podobami iz vsakdana. Tudi njegove novejše pesmi sledijo vsemu temu. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) je do zdaj objavil enajst pesniških zbirk in tri izbore. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike ter uvrščene v mnoge pesniške antologije doma in po svetu. Škrjanec v svoji poeziji v ospredje postavlja čudnost vsakdana, hkrati pa je njegova poezija odprta do sveta, kot dopuščanje, da je vse tako, kot je. Pesnik pa to dopolni z nenavadnimi, ponekod duhovitimi podobami iz vsakdana. Tudi njegove novejše pesmi sledijo vsemu temu. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Slovenci in humor?! Ta je pa dobra, si je verjetno mislil pisatelj Branko Gradišnik, ko je pisal knjigo z naslovom 'V senci pod zelenim zmajem' in podnaslovom 'Vélika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate'. Igralec Ivo Ban, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh, Vlado Motnikar. Posneto februarja 2018.
Slovenci in humor?! Ta je pa dobra, si je verjetno mislil pisatelj Branko Gradišnik, ko je pisal knjigo z naslovom 'V senci pod zelenim zmajem' in podnaslovom 'Vélika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate'. Igralec Ivo Ban, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh, Vlado Motnikar. Posneto februarja 2018.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Grški pesnik in slikar Nikos Engonopulos se je rodil leta 1907 v Atenah. Ob izbruhu I. svetovne vojne se je z družino preselil v Konstantinopel. Gimnazijo je obiskoval v Parizu, takrat se je seznanil s tamkajšnjimi avantgardnimi literarnimi gibanji, slikarstvo pa je študiral v Atenah. Bil je eden vodilnih predstavnikov grškega nadrealizma, tako v književnosti kot v slikarstvu, pisal je tudi eseje in kritike. Leta 1938 je izdal pesniški prvenec, zbirko Ne moti šoferja, ki je zaradi radikalne, drzne poetike izzvala škandal. Že naslednje leto so izšli Čembali tišine, leta 1944 pa pesnitev Bolivar. Engonopulos združuje nadrealistične prvine z grško tradicijo, zgodovino, mitologijo in religijo ter s tem ustvarja samosvojo grško različico pesniškega nadrealizma. V njegovih pesmih zasledimo tok zavesti, sopostavljanje heterogenih, logično nepovezanih sestavin, absurd, osamosvojitev jezika in glasovno slikanje, predvsem aliteracijo. Pesnik je umrl leta 1985 v Atenah. Nekaj njegovih pesmi je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Grški pesnik in slikar Nikos Engonopulos se je rodil leta 1907 v Atenah. Ob izbruhu I. svetovne vojne se je z družino preselil v Konstantinopel. Gimnazijo je obiskoval v Parizu, takrat se je seznanil s tamkajšnjimi avantgardnimi literarnimi gibanji, slikarstvo pa je študiral v Atenah. Bil je eden vodilnih predstavnikov grškega nadrealizma, tako v književnosti kot v slikarstvu, pisal je tudi eseje in kritike. Leta 1938 je izdal pesniški prvenec, zbirko Ne moti šoferja, ki je zaradi radikalne, drzne poetike izzvala škandal. Že naslednje leto so izšli Čembali tišine, leta 1944 pa pesnitev Bolivar. Engonopulos združuje nadrealistične prvine z grško tradicijo, zgodovino, mitologijo in religijo ter s tem ustvarja samosvojo grško različico pesniškega nadrealizma. V njegovih pesmih zasledimo tok zavesti, sopostavljanje heterogenih, logično nepovezanih sestavin, absurd, osamosvojitev jezika in glasovno slikanje, predvsem aliteracijo. Pesnik je umrl leta 1985 v Atenah. Nekaj njegovih pesmi je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja pa so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Lani je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, knjigo kratke proze Zato sem torej prišla. V središču zgodb so običajni ljudje in odnosi, ki se pletejo med njimi v različnih okoljih: v službah, na zmenkih, izletih ali doma. Taka je zgodba Kaplja za kapljo, zgodba o trpljenju ženske v spodletelem zakonu. Interpretka je Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja pa so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Lani je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, knjigo kratke proze Zato sem torej prišla. V središču zgodb so običajni ljudje in odnosi, ki se pletejo med njimi v različnih okoljih: v službah, na zmenkih, izletih ali doma. Taka je zgodba Kaplja za kapljo, zgodba o trpljenju ženske v spodletelem zakonu. Interpretka je Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929–2022), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne nagrade, še danes velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo zaznamujejo intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z družbenimi razmerami. Nekatere pesmi vsebujejo tudi sarkastičen ton. Na primer pesem Middle Class Blues, Bluz srednjega razreda, ki prikazuje tipične primere iz življenja srednjega razreda in v kateri se večkrat ponovi stavek "ne moremo se pritoževati". Objavljamo to in še nekatere druge pesmi. Prevajalec je Niko Grafenauer, interpretka Luna Ornik, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929–2022), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne nagrade, še danes velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo zaznamujejo intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z družbenimi razmerami. Nekatere pesmi vsebujejo tudi sarkastičen ton. Na primer pesem Middle Class Blues, Bluz srednjega razreda, ki prikazuje tipične primere iz življenja srednjega razreda in v kateri se večkrat ponovi stavek "ne moremo se pritoževati". Objavljamo to in še nekatere druge pesmi. Prevajalec je Niko Grafenauer, interpretka Luna Ornik, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.
Vanjo Pegana poznamo po njegovih romanih Čoln (iz l. 2005), Pisatelj in Adam in pilot (izšla sta l. 2006), Potovanje na začetek poti (iz l. 2009) ter Svetilnik (izdan l. 2015) in kratkih zgodbah (Kopanje mornarjev v topli vodi (iz l. 2002), Nebo davnega poletja (izšlo l. 2007) in Štiri morske milje (izdane l. 2012). Vse bolj pa tudi po njegovi poeziji; v zadnjem času je izdal nekaj zbirk haikujev, z daljšimi pesmimi pa se je predstavil tudi že na naših radijskih valovih. Leta 2023 je izšla zbirka njegovih daljših pesmi Pobočja. Prav zdaj pripravlja novo, tridelno zbirko pesmi z naslovom Sekstant. Nekaj smo jih izbrali za nocojšnji Literarni nokturno. V njih gre, kot pravi sam, "za nekakšno notranjo inventuro": pesmi so polne drobnih vsakdanjih vtisov in vzgibov, ki slikajo avtorjevo pestro notranjo pokrajino, hkrati pa zastavljajo temeljna bivanjska vprašanja. Interpret je Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Vanjo Pegana poznamo po njegovih romanih Čoln (iz l. 2005), Pisatelj in Adam in pilot (izšla sta l. 2006), Potovanje na začetek poti (iz l. 2009) ter Svetilnik (izdan l. 2015) in kratkih zgodbah (Kopanje mornarjev v topli vodi (iz l. 2002), Nebo davnega poletja (izšlo l. 2007) in Štiri morske milje (izdane l. 2012). Vse bolj pa tudi po njegovi poeziji; v zadnjem času je izdal nekaj zbirk haikujev, z daljšimi pesmimi pa se je predstavil tudi že na naših radijskih valovih. Leta 2023 je izšla zbirka njegovih daljših pesmi Pobočja. Prav zdaj pripravlja novo, tridelno zbirko pesmi z naslovom Sekstant. Nekaj smo jih izbrali za nocojšnji Literarni nokturno. V njih gre, kot pravi sam, "za nekakšno notranjo inventuro": pesmi so polne drobnih vsakdanjih vtisov in vzgibov, ki slikajo avtorjevo pestro notranjo pokrajino, hkrati pa zastavljajo temeljna bivanjska vprašanja. Interpret je Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči. Prevajalka: Miriam Drev, igralka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2019. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Tridesetega aprila 1945, torej pred natanko 80 leti, se je v Pittsburghu rodila Annie Dillard, ki je kmalu po vstopu v svet literature s pesniško zbirko Vozovnice za molilno kolo sredi sedemdesetih prejela Pulitzerjevo nagrado za stvarno literaturo. Dobila jo je za delo Romarka pri Tinker Creeku, v katerem gre za kontemplacijo narave in življenja blizu njenega domovanja v Apalačih, za razmislek o samoti, veri, pisanju, stvarjenju, favni, flori ... Izvor tudi preostalega njenega pisanja je pogosto stik z naravo, v kateri prepoznava krutost in ostre robove, po drugi strani pa neizmerno lepoto. Nokturno prinaša dve pesmi Annie Dillard z naslovom Bivak in Farmarjeva hči. Prevajalka: Miriam Drev, igralka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2019. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.