Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francoski pesnik, esejist in urednik Chales Péguy (1873–1914) se je že v mladih letih odvrnil od krščanstva, pozneje pa se je h krščanstvu vrnil. Leta 1912 je objavil pesnitev Preddverje skrivnosti druge kreposti. Pesnitev je poslovenil Gorazd Kocijančič, objavljena je bila pri Celjski Mohorjevi družbi (ob 100. obletnici izida izvirnika), izbrali pa smo odlomek iz nje o duši in telesu. Režija Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpretacija Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif in Darko Kukovič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Francoski pesnik, esejist in urednik Chales Péguy (1873–1914) se je že v mladih letih odvrnil od krščanstva, pozneje pa se je h krščanstvu vrnil. Leta 1912 je objavil pesnitev Preddverje skrivnosti druge kreposti. Pesnitev je poslovenil Gorazd Kocijančič, objavljena je bila pri Celjski Mohorjevi družbi (ob 100. obletnici izida izvirnika), izbrali pa smo odlomek iz nje o duši in telesu. Režija Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpretacija Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif in Darko Kukovič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Poljski pesnik, rojen leta 1964 na severu Poljske, je avtor osemnajstih pesniških zbirk ter več knjig esejev in zapiskov. Iz obširnega izbora njegove poezije z naslovom Metafizični kamenček je prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka prevedla pesmi Na poti v Fiesole, Govorile so ženske in Krize, krhanja. Interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednik oddaje Vlado Motnikar, leto nastanka 2023.
Poljski pesnik, rojen leta 1964 na severu Poljske, je avtor osemnajstih pesniških zbirk ter več knjig esejev in zapiskov. Iz obširnega izbora njegove poezije z naslovom Metafizični kamenček je prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka prevedla pesmi Na poti v Fiesole, Govorile so ženske in Krize, krhanja. Interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednik oddaje Vlado Motnikar, leto nastanka 2023.
Ameriški književnik Edgar Allan Poe je živel v prvi polovici 19. stoletja. Njegovega ustvarjanja pogosto niso razumeli, saj je v obdobju romantike pisal o precej temačnih temah, kot sta osamljenost in smrt. Znan je bil predvsem po pesnitvi Krokar, ki govori o srečanju med razočaranim mladeničem in temnim krokarjem, v tokratnem izboru pa je pet drugih pesmi: Annabel Lee, v kateri Poe izpiše motiv mrtve lepotice, in pesmi z naslovi Reki, Sam, Deklici Helen ter Pesem. Prevajalec Andrej Arko, interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka 2006.
Ameriški književnik Edgar Allan Poe je živel v prvi polovici 19. stoletja. Njegovega ustvarjanja pogosto niso razumeli, saj je v obdobju romantike pisal o precej temačnih temah, kot sta osamljenost in smrt. Znan je bil predvsem po pesnitvi Krokar, ki govori o srečanju med razočaranim mladeničem in temnim krokarjem, v tokratnem izboru pa je pet drugih pesmi: Annabel Lee, v kateri Poe izpiše motiv mrtve lepotice, in pesmi z naslovi Reki, Sam, Deklici Helen ter Pesem. Prevajalec Andrej Arko, interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka 2006.
Si predstavljate konse Srečka Kosovela? Si jih predstavljate v zvočni podobi? To precej izzivalno nalogo (interpretirati pesnikove konse) je odlično opravil dramski igralec Matej Puc. Nikar ne zamudite. Režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Si predstavljate konse Srečka Kosovela? Si jih predstavljate v zvočni podobi? To precej izzivalno nalogo (interpretirati pesnikove konse) je odlično opravil dramski igralec Matej Puc. Nikar ne zamudite. Režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA. Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji. Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA. Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji. Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Pesnitev Vrezi v brezi je napisal pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, v njej pa je naslikal občutja, ki so ga preplavila, ko je s sinom stal pred drevesom, znanim iz mladosti. Interpretira Slavko Cerjak, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar, produkcija 2000.
Pesnitev Vrezi v brezi je napisal pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, v njej pa je naslikal občutja, ki so ga preplavila, ko je s sinom stal pred drevesom, znanim iz mladosti. Interpretira Slavko Cerjak, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar, produkcija 2000.
Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.
Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.
MIneva 110 let od rojstva hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorana Kovačića, ki je bil ustreljen med drugo svetovno vojno, star 30 let. Njegova tragična pesnitev z naslovom Jama odseva vojno resničnost, ki je presegala najizvirnejšo fantazijo. Iz nje so vzeti spevi v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2003. Prevod pesmi Tone Pavček, interpretacija Dario Varga, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Miha Bitenc, režija Ana Krauthaker.
MIneva 110 let od rojstva hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorana Kovačića, ki je bil ustreljen med drugo svetovno vojno, star 30 let. Njegova tragična pesnitev z naslovom Jama odseva vojno resničnost, ki je presegala najizvirnejšo fantazijo. Iz nje so vzeti spevi v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2003. Prevod pesmi Tone Pavček, interpretacija Dario Varga, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Miha Bitenc, režija Ana Krauthaker.
V Literarnem nokturnu – z njim praznujemo 130. obletnico rojstva pesnika Janka Glazerja, ki se je rodil leta 1893, umrl pa leta 1975 – boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej naletimo tudi na avtorjevo izjavo iz leta 1952, s katero zelo jasno sporoča, kako se je loteval poezije: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje – ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit." Interpret: Matija Rozman, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer, asistent: Sebastjan Mulej, režiser: Jože Valentič. Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2011.
V Literarnem nokturnu – z njim praznujemo 130. obletnico rojstva pesnika Janka Glazerja, ki se je rodil leta 1893, umrl pa leta 1975 – boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej naletimo tudi na avtorjevo izjavo iz leta 1952, s katero zelo jasno sporoča, kako se je loteval poezije: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje – ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit." Interpret: Matija Rozman, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer, asistent: Sebastjan Mulej, režiser: Jože Valentič. Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2011.
Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA, je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih. Leta 2011 je izdala udaren pesniški prvenec z naslovom Najboljši so padli. V njem se odmika od ikonografije slovenskega pesniškega modernizma. Pesnica bolj stavi na ironijo in sarkazem. Gre, skratka, za surovo in kritično poezijo, ki je izrazito samosvoja, polna energije, obratov in duhovitih domislic. Zgodnja poezija Katje Perat je tista poezija, ki vzbuja pozornost tudi v tako pestri množici pesniških glasov, kot jih lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka je Sabina Kogovšek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Jure Culiberg in Dušan Fortuna, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka je 2011.
Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA, je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih. Leta 2011 je izdala udaren pesniški prvenec z naslovom Najboljši so padli. V njem se odmika od ikonografije slovenskega pesniškega modernizma. Pesnica bolj stavi na ironijo in sarkazem. Gre, skratka, za surovo in kritično poezijo, ki je izrazito samosvoja, polna energije, obratov in duhovitih domislic. Zgodnja poezija Katje Perat je tista poezija, ki vzbuja pozornost tudi v tako pestri množici pesniških glasov, kot jih lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka je Sabina Kogovšek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Jure Culiberg in Dušan Fortuna, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka je 2011.
Ob 60. obletnici programa Ars: eden izmed najstarejših posnetkov iz našega radijskega arhiva! Z "balkonsko sceno" iz znamenite Rostandove igre Cyrano de Bergerac (prevod: Oton Župančič) podčrtujemo 20. marec, mednarodni dan frankofonije, in se hkrati spominjamo, da se je avtor Edmond Rostand, francoski pesnik in dramatik, rodil 1. aprila pred sto petinpetdesetimi leti. Vsebina: Cyrano je zaljubljen v Roxano, vendar je prepričan, da ga zaradi njegovega velikega nosu ne more ljubiti nobena ženska. Ko se s sinom Kristijanom znajdeta pod Roxaninim balkonom, polaga Cyrano svoje besede v njegova usta, da bi Kristijan dobil njen poljub. Nastopajo Mila Šarič, Vladimir Skrbinšek in Slavko Jan. Posneto leta 1954.
Ob 60. obletnici programa Ars: eden izmed najstarejših posnetkov iz našega radijskega arhiva! Z "balkonsko sceno" iz znamenite Rostandove igre Cyrano de Bergerac (prevod: Oton Župančič) podčrtujemo 20. marec, mednarodni dan frankofonije, in se hkrati spominjamo, da se je avtor Edmond Rostand, francoski pesnik in dramatik, rodil 1. aprila pred sto petinpetdesetimi leti. Vsebina: Cyrano je zaljubljen v Roxano, vendar je prepričan, da ga zaradi njegovega velikega nosu ne more ljubiti nobena ženska. Ko se s sinom Kristijanom znajdeta pod Roxaninim balkonom, polaga Cyrano svoje besede v njegova usta, da bi Kristijan dobil njen poljub. Nastopajo Mila Šarič, Vladimir Skrbinšek in Slavko Jan. Posneto leta 1954.
Več kot tristo let je že minilo, odkar se je na Saškem rodil sloviti baron Münchhausen, a njegove zabavne dogodivščine še vedno krožijo po svetu. Deset let je bil v vojaški službi, nato pa se je vrnil na svoje posestvo in kmalu postal daleč naokoli znan pripovedovalec z bujno domišljijo. Devetnajsti marec je svetovni dan pripovedništva. Prevajalec: Ivan Žigon, igralec: Saša Tabaković, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023.
Več kot tristo let je že minilo, odkar se je na Saškem rodil sloviti baron Münchhausen, a njegove zabavne dogodivščine še vedno krožijo po svetu. Deset let je bil v vojaški službi, nato pa se je vrnil na svoje posestvo in kmalu postal daleč naokoli znan pripovedovalec z bujno domišljijo. Devetnajsti marec je svetovni dan pripovedništva. Prevajalec: Ivan Žigon, igralec: Saša Tabaković, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023.
V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi slovenskega pesnika, prevajalca, esejista in jezikoslovca Boža Voduška. Rodil se je 30. januarja leta 1905 v Ljubljani. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu Plamen. Med študijem se je pridružil katoliškemu kulturnemu krogu in objavljal v literarnem mesečniku Dom in svet. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v tridesetih letih preusmeril v intelektualno zahtevno poezijo nove stvarnosti. Pesmi iz zbirke Odčarani svet, ki jih boste slišali v nadaljevanju, pa predstavljajo njegovo spogledovanje z eksistencializmom. Doseg Voduškove poezije je bil velik. V šestdesetih letih je za svoje ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado. Interpret: Matija Rozman, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi slovenskega pesnika, prevajalca, esejista in jezikoslovca Boža Voduška. Rodil se je 30. januarja leta 1905 v Ljubljani. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu Plamen. Med študijem se je pridružil katoliškemu kulturnemu krogu in objavljal v literarnem mesečniku Dom in svet. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v tridesetih letih preusmeril v intelektualno zahtevno poezijo nove stvarnosti. Pesmi iz zbirke Odčarani svet, ki jih boste slišali v nadaljevanju, pa predstavljajo njegovo spogledovanje z eksistencializmom. Doseg Voduškove poezije je bil velik. V šestdesetih letih je za svoje ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado. Interpret: Matija Rozman, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Zamislimo si, da je 20. stoletje teklo drugače, kot je. V starem berlinskem bloku živijo godrnjavi ostareli naciji (očitno so večni): zakonca Hitler in Goebbels, v bližini pa so tudi drugi, ki jih po imenih poznamo iz zgodovine. Zgodovina se ponavlja kot farsa oziroma – z oznako pisateljice – kot opereta. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, igralec: Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023
Zamislimo si, da je 20. stoletje teklo drugače, kot je. V starem berlinskem bloku živijo godrnjavi ostareli naciji (očitno so večni): zakonca Hitler in Goebbels, v bližini pa so tudi drugi, ki jih po imenih poznamo iz zgodovine. Zgodovina se ponavlja kot farsa oziroma – z oznako pisateljice – kot opereta. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, igralec: Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023
Šesta knjiga poezije Gregorja Podlogarja se odločno odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo, dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njeni natančni tridelni zasnovi odmeva struktura simfonije, ki – žlahtno obogatena z medbesedilnimi nanosi – tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo in tiste, ki ne bivajo. Izbor pesmi je narejen iz prvega cikla, ki nosi naslov Stavek in ga odlikuje tudi hitra sonatna oblika. Avtor literarnega dela: Gregor Podlogar, režiserka: Živa Bizovičar, interpret: Gregor Zorc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, leto produkcije: 2023.
Šesta knjiga poezije Gregorja Podlogarja se odločno odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo, dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njeni natančni tridelni zasnovi odmeva struktura simfonije, ki – žlahtno obogatena z medbesedilnimi nanosi – tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo in tiste, ki ne bivajo. Izbor pesmi je narejen iz prvega cikla, ki nosi naslov Stavek in ga odlikuje tudi hitra sonatna oblika. Avtor literarnega dela: Gregor Podlogar, režiserka: Živa Bizovičar, interpret: Gregor Zorc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, leto produkcije: 2023.
David Bedrač je pesnik, ki virtuozno združuje težko združljivo: bivanjsko liriko na robovih poezije. Njegovi cikli so praviloma lep izziv za režiserke in režiserje Literarnih nokturnov. V ciklu Klet (XI osamljenih pesmi) tako objavlja pesmi, natisnjene z različnimi tiski, krepkim, vsakdanjim, obledelim. To pa še ni vse. Nikar ne zamudite Bedračeve poezije v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa.
David Bedrač je pesnik, ki virtuozno združuje težko združljivo: bivanjsko liriko na robovih poezije. Njegovi cikli so praviloma lep izziv za režiserke in režiserje Literarnih nokturnov. V ciklu Klet (XI osamljenih pesmi) tako objavlja pesmi, natisnjene z različnimi tiski, krepkim, vsakdanjim, obledelim. To pa še ni vse. Nikar ne zamudite Bedračeve poezije v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa.
Ruski pisatelj Varlam Šalamov (1907–1982), je zaslovel s Kolimskimi zgodbami, utrinki iz življenja v sovjetskih delovnih taboriščih ob reki Kolimi v severovzhodni Sibiriji, kjer je umrlo približno tri milijone ljudi. Šalamova so prvič aretirali že med študijem, potem pa še večkrat, zaradi malenkosti. Skupno je v taboriščih preživel sedemnajst let. Knjiga nam ponuja vpogled v življenjske usode številnih ruskih kaznjencev. Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil silijo človeka v nenehno životarjenje in boj za obstanek. Pa vendar se trudi Šalamov kot kaznjenec opaziti tudi sočloveka ali vsaj droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Prevajalka Lijana Dejak, avtorica priredbe Mateja Juričan, režiserka Živa Bizovičar, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Ruski pisatelj Varlam Šalamov (1907–1982), je zaslovel s Kolimskimi zgodbami, utrinki iz življenja v sovjetskih delovnih taboriščih ob reki Kolimi v severovzhodni Sibiriji, kjer je umrlo približno tri milijone ljudi. Šalamova so prvič aretirali že med študijem, potem pa še večkrat, zaradi malenkosti. Skupno je v taboriščih preživel sedemnajst let. Knjiga nam ponuja vpogled v življenjske usode številnih ruskih kaznjencev. Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil silijo človeka v nenehno životarjenje in boj za obstanek. Pa vendar se trudi Šalamov kot kaznjenec opaziti tudi sočloveka ali vsaj droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Prevajalka Lijana Dejak, avtorica priredbe Mateja Juričan, režiserka Živa Bizovičar, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Andrej Ciuha, po poklicu magister prava, managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist, se zadnjih osem let intenzivneje ukvarja s slikanjem, vmes pa piše tudi poezijo. Jurij Hudolin je ob njegovi drugi zbirki pesmi leta 2012 zapisal, da je "pesnik empirične življenjske izkušnje, da je zrel avtor, ter da je berljiv in sugestiven". Izbrali smo Ciuhovo še neobjavljeno pesem Sanjal je žensko in pet pesmi iz njegovih zbirk Ti si tako lepa (2004) in Črni in beli biseri (2012). Režiserka Živa Bizovičar, igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Andrej Ciuha, po poklicu magister prava, managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist, se zadnjih osem let intenzivneje ukvarja s slikanjem, vmes pa piše tudi poezijo. Jurij Hudolin je ob njegovi drugi zbirki pesmi leta 2012 zapisal, da je "pesnik empirične življenjske izkušnje, da je zrel avtor, ter da je berljiv in sugestiven". Izbrali smo Ciuhovo še neobjavljeno pesem Sanjal je žensko in pet pesmi iz njegovih zbirk Ti si tako lepa (2004) in Črni in beli biseri (2012). Režiserka Živa Bizovičar, igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Na Gregorjevo pogosto rečemo, da se "ptički ženijo". Tako je zapisal tudi Niko Kuret, eden naših osrednjih etnologov in avtor knjig Praznično leto Slovencev, da so "Kroparski kovači njega dni (ko je sveti Gregor godoval na dan začetka pomladi) na Gregorjevo prenehali z delom v vigenjcih in v sprevodu odšli na 'tičjo vohcet'". Iz Kuretovega zapisa smo izbrali odlomek o običajih tega dne, ki so se ohranili do sedanjosti na vasi in v mestih, ali pa smo jih celo na novo obudili. Danes in v preteklosti pa nam vse: narava, običaji, svetnik ali zapisi o davnih šegah sporočajo najpomembnejše: pomlad ni več daleč. Igralec Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Na Gregorjevo pogosto rečemo, da se "ptički ženijo". Tako je zapisal tudi Niko Kuret, eden naših osrednjih etnologov in avtor knjig Praznično leto Slovencev, da so "Kroparski kovači njega dni (ko je sveti Gregor godoval na dan začetka pomladi) na Gregorjevo prenehali z delom v vigenjcih in v sprevodu odšli na 'tičjo vohcet'". Iz Kuretovega zapisa smo izbrali odlomek o običajih tega dne, ki so se ohranili do sedanjosti na vasi in v mestih, ali pa smo jih celo na novo obudili. Danes in v preteklosti pa nam vse: narava, običaji, svetnik ali zapisi o davnih šegah sporočajo najpomembnejše: pomlad ni več daleč. Igralec Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Gabriele D'Annunzio je bil italijanski pesnik, pisatelj in dramatik. Rodil se je 12. marca 1863 v Pescari. Delal je kot novinar in se ukvarjal s politiko, bil je privržen italijanskemu nacionalizmu in idejam fašizma. Leta 1919 je z iredentisti vdrl na Reko in jo pomagal priključiti Italiji. Umrl je leta 1938. Je vodilni predstavnik simbolizma in dekadence v italijanski književnosti, v zgodnjih zgodbah pa opisuje predvsem življenje ljudi v domači Pescari in njeni okolici. Prvo prozno delo, zbirko črtic z naslovom Deviška dežela, je D'Annunzio objavil že pri devetnajstih letih. Osemnajst mladostnih zgodb je leta 1902 kot uveljavljen prozaist izdal v zbirki Pescarske zgodbe, ki so pri nas v prevodu Vasja Bratina izšle leta 2019. Med njimi je tudi Junak. Prevod Vasja Bratina, interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Saška Rakef. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Gabriele D'Annunzio je bil italijanski pesnik, pisatelj in dramatik. Rodil se je 12. marca 1863 v Pescari. Delal je kot novinar in se ukvarjal s politiko, bil je privržen italijanskemu nacionalizmu in idejam fašizma. Leta 1919 je z iredentisti vdrl na Reko in jo pomagal priključiti Italiji. Umrl je leta 1938. Je vodilni predstavnik simbolizma in dekadence v italijanski književnosti, v zgodnjih zgodbah pa opisuje predvsem življenje ljudi v domači Pescari in njeni okolici. Prvo prozno delo, zbirko črtic z naslovom Deviška dežela, je D'Annunzio objavil že pri devetnajstih letih. Osemnajst mladostnih zgodb je leta 1902 kot uveljavljen prozaist izdal v zbirki Pescarske zgodbe, ki so pri nas v prevodu Vasja Bratina izšle leta 2019. Med njimi je tudi Junak. Prevod Vasja Bratina, interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Saška Rakef. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Pesnik Ivan Volarič – Feo bi letos dopolnil petinsedemdeset let. Na literarno sceno je vstopil s pesniškim prvencem Desperado Tonic Water leta 1975, za tem pa je izdal še deset knjig poezije. Ivan Volarič – Feo je bil sicer vsestranski umetnik, ki je pustil močan pečat v našem kulturnem prostoru – nastopil je v šestnajstih filmih, sodeloval pri številnih glasbenih projektih in performansih itd. Njegov pesniški opus okaže njegov značaj, ki je bil oster in duhovit. V nasprotju z nekaterimi pesniškimi sopotniki je pisal družbenokritično poezijo, zavezano avantgardnim pristopom, uporabljal pa je preprost pesniški jezik, sem in tja osvobojen slovarskih pomenov. Zato njegova poezija deluje živo, nenavadno in zabavno. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2008.
Pesnik Ivan Volarič – Feo bi letos dopolnil petinsedemdeset let. Na literarno sceno je vstopil s pesniškim prvencem Desperado Tonic Water leta 1975, za tem pa je izdal še deset knjig poezije. Ivan Volarič – Feo je bil sicer vsestranski umetnik, ki je pustil močan pečat v našem kulturnem prostoru – nastopil je v šestnajstih filmih, sodeloval pri številnih glasbenih projektih in performansih itd. Njegov pesniški opus okaže njegov značaj, ki je bil oster in duhovit. V nasprotju z nekaterimi pesniškimi sopotniki je pisal družbenokritično poezijo, zavezano avantgardnim pristopom, uporabljal pa je preprost pesniški jezik, sem in tja osvobojen slovarskih pomenov. Zato njegova poezija deluje živo, nenavadno in zabavno. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2008.
Sinologinje Tina llgo, Mojca Seljak, Katja Simončič in Tjaša Vilotič so svoje raziskovalne interese usmerile v raziskovanje kitajske mitologije. Po natančnem študijskem pretresu virov so izbrale, prevedle in zapisale dvaintrideset najbolj znanih kitajskih mitov in legend ter jih združile v knjigi Kitajski miti in legende, ki je izšla pri založbi Miš. V oddaji bo predvajana kozmogonija Pangu loči nebo in zemljo in legenda Kitajski zmaj. Obe je prevedla in zapisala Tina Ilgo.
Sinologinje Tina llgo, Mojca Seljak, Katja Simončič in Tjaša Vilotič so svoje raziskovalne interese usmerile v raziskovanje kitajske mitologije. Po natančnem študijskem pretresu virov so izbrale, prevedle in zapisale dvaintrideset najbolj znanih kitajskih mitov in legend ter jih združile v knjigi Kitajski miti in legende, ki je izšla pri založbi Miš. V oddaji bo predvajana kozmogonija Pangu loči nebo in zemljo in legenda Kitajski zmaj. Obe je prevedla in zapisala Tina Ilgo.
Osmi marec je mednarodni dan žensk. Ta dan je posebej namenjen opozarjanju na zahteve po ekonomski, politični in socialni enakopravnosti žensk in poudarjanju njihovih dosežkov. Osmi marec je vedno znova priložnost za opomin, da temeljne pravice žensk niso ne samoumevne in ne univerzalne. Ena pomembnih zgodnjih slovenskih bojevnic za svobodo in pravice žensk je bila Angela Vode. Rodila se je leta 1892. Po izobrazbi je bila učiteljica, študirala je tudi zdravstveno pedagogiko, opravila je specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je dejavno sodelovala v različnih društvih, ki so se zavzemala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Bila je članica Komunistične partije in Osvobodilne fronte, pa so jo po vojni na Nagodetovem procesu vseeno po krivici obsodili in jo za šest let zaprli. Po prihodu iz zapora je bila brez zaposlitve. Umrla je leta 1985. Angela Vode je objavila vrsto člankov in samostojnih del – Žena v današnji družbi, Žena in fašizem, Spol in usoda. Leta 1999 je izšel ponatis njenih del. Iz leta 1961 zapisanih Spominov Angele Vode smo – iz poglavja Življenje ni bilo praznik - izbrali njeno besedilo z naslovom Prvi korak Slovenk na politično pozornico. Interpretacija Lena Hribar, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oprema Luka Hočevar, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Osmi marec je mednarodni dan žensk. Ta dan je posebej namenjen opozarjanju na zahteve po ekonomski, politični in socialni enakopravnosti žensk in poudarjanju njihovih dosežkov. Osmi marec je vedno znova priložnost za opomin, da temeljne pravice žensk niso ne samoumevne in ne univerzalne. Ena pomembnih zgodnjih slovenskih bojevnic za svobodo in pravice žensk je bila Angela Vode. Rodila se je leta 1892. Po izobrazbi je bila učiteljica, študirala je tudi zdravstveno pedagogiko, opravila je specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je dejavno sodelovala v različnih društvih, ki so se zavzemala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Bila je članica Komunistične partije in Osvobodilne fronte, pa so jo po vojni na Nagodetovem procesu vseeno po krivici obsodili in jo za šest let zaprli. Po prihodu iz zapora je bila brez zaposlitve. Umrla je leta 1985. Angela Vode je objavila vrsto člankov in samostojnih del – Žena v današnji družbi, Žena in fašizem, Spol in usoda. Leta 1999 je izšel ponatis njenih del. Iz leta 1961 zapisanih Spominov Angele Vode smo – iz poglavja Življenje ni bilo praznik - izbrali njeno besedilo z naslovom Prvi korak Slovenk na politično pozornico. Interpretacija Lena Hribar, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oprema Luka Hočevar, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Pesnik in slikar Gregor Kraljić se je rodil leta 1994 v Slovenj Gradcu. Že od osnovnošolskih let se aktivno ukvarja s slikarstvom in pesništvom. Je član društva Šaleških likovnikov (DŠL) in literarnega društva Hotenje. Njegove pesmi so bile objavljene v zborniku HOTENJA 2022. Nastopal je tudi na evropski prestolnici kulture v Mariboru leta 2012 in sicer na festivalu SOSED TVOJEGA BREGA. S svojimi teksti je bil uvrščen v finale državnega festivala mlade literature Urška in osvojil srebrno priznanje. Nastopal je v parku Lily Novy na sedežu društva Slovenskih pisateljev (DSP) in ob 100 letnici Karla Destovnika Kajuha v knjižnici Velenje, mestni galeriji Šoštanj in pred Kajuhovo spominsko hišo. Leta 2022 je imel prvo samostojno razstavo slik v galeriji Sveti Martin na Muri, kjer je tudi predstavil svoj prvenec Zlate pesmi. Na Arsu smo za pokušino že predvajali njegovo pesem SVOBODA iz nastajajoče pesniške zbirke Novi Zakon. Nocoj bomo v Literarnem nokturnu slišali še nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prijetno poslušanje.
Pesnik in slikar Gregor Kraljić se je rodil leta 1994 v Slovenj Gradcu. Že od osnovnošolskih let se aktivno ukvarja s slikarstvom in pesništvom. Je član društva Šaleških likovnikov (DŠL) in literarnega društva Hotenje. Njegove pesmi so bile objavljene v zborniku HOTENJA 2022. Nastopal je tudi na evropski prestolnici kulture v Mariboru leta 2012 in sicer na festivalu SOSED TVOJEGA BREGA. S svojimi teksti je bil uvrščen v finale državnega festivala mlade literature Urška in osvojil srebrno priznanje. Nastopal je v parku Lily Novy na sedežu društva Slovenskih pisateljev (DSP) in ob 100 letnici Karla Destovnika Kajuha v knjižnici Velenje, mestni galeriji Šoštanj in pred Kajuhovo spominsko hišo. Leta 2022 je imel prvo samostojno razstavo slik v galeriji Sveti Martin na Muri, kjer je tudi predstavil svoj prvenec Zlate pesmi. Na Arsu smo za pokušino že predvajali njegovo pesem SVOBODA iz nastajajoče pesniške zbirke Novi Zakon. Nocoj bomo v Literarnem nokturnu slišali še nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prijetno poslušanje.
Tea Hvala je diplomirana komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov. Ustvarja kot književnica, urednica, kritičarka in prevajalka. Zgodba Golobica obravnava temo brezdomstva. Avtorica je ubesedila drobne trenutke med brezdomci, ki jih v parkih po mestih opažamo vsi. Ljudje, ki jih pogosto prezremo, v zgodbi Tee Hvala dobivajo jasnejše poteze. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Tea Hvala je diplomirana komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov. Ustvarja kot književnica, urednica, kritičarka in prevajalka. Zgodba Golobica obravnava temo brezdomstva. Avtorica je ubesedila drobne trenutke med brezdomci, ki jih v parkih po mestih opažamo vsi. Ljudje, ki jih pogosto prezremo, v zgodbi Tee Hvala dobivajo jasnejše poteze. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Angleška pisateljica, nobelovka Doris Lessing v romanu Zlata beležnica, ki je izšel leta 1962, med drugim obravnava položaj žensk v sodobni družbi in seksualno revolucijo, delo pa vključuje tudi poglobljeno analizo komunizma in komunistične partije v Veliki Britaniji od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja in prepričljiv opis odnosa do Stalina in stalinizma. Prevod Staša Grahek, interpretacija Lena Hribar, glesbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2023.
Angleška pisateljica, nobelovka Doris Lessing v romanu Zlata beležnica, ki je izšel leta 1962, med drugim obravnava položaj žensk v sodobni družbi in seksualno revolucijo, delo pa vključuje tudi poglobljeno analizo komunizma in komunistične partije v Veliki Britaniji od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja in prepričljiv opis odnosa do Stalina in stalinizma. Prevod Staša Grahek, interpretacija Lena Hribar, glesbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2023.
Izrazita zvočnost, verzni prestopi, zamolki, odsotnost ločil, pomenska razprtost in asketskost, lakoničnost izraza – vse to je le nekaj odlik poezije Kristine Kočan, ki je v izjemno izpopolnjeni obliki enega izmed svojih vrhuncev doživela v zbirki Selišča, izdani pri založba Litera: 2021. Izbrali smo pesmi iz prvega cikla te zbirke, cikla z naslovom Srečišča. Prijetno poslušanje! Interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
Izrazita zvočnost, verzni prestopi, zamolki, odsotnost ločil, pomenska razprtost in asketskost, lakoničnost izraza – vse to je le nekaj odlik poezije Kristine Kočan, ki je v izjemno izpopolnjeni obliki enega izmed svojih vrhuncev doživela v zbirki Selišča, izdani pri založba Litera: 2021. Izbrali smo pesmi iz prvega cikla te zbirke, cikla z naslovom Srečišča. Prijetno poslušanje! Interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.
Češka pisateljica Irena Dousková, rojena leta 1964, je najprej pisala poezijo, potem pa se je posvetila prozi. V slovenščini imamo dve njeni deli – romana Ponosni Smoker iz leta 2009 ter Tudi Onjegin je bil Rus iz leta 2010. V prvem srečamo deklico Helenko v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Živi v majhnem rudarskem mestu na Češkem. Čeprav je zelo prikupna in inteligentna, jo otroci zasmehujejo zaradi debelušnosti. Oporo ji daje pesniški literarni junak Ponosni Smoker. Pisateljica Dousková v romanu dobro prikazuje težavne družbene razmere v komunistični Češkoslovaški, ki so se prikradle v vse pore človeških življenj. To ji uspeva z ironijo in humorjem, s pogledom skozi oči odraščajoče deklice. Izbrali smo odlomek z naslovom Kako smo za kosilo imeli drobovino. Prevajalka: Nives Vidrih, interpretka: Asja Kahrimanović Babnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Tesa Drev Juh in Ana Rozman, Leto nastanka: 2015.
Češka pisateljica Irena Dousková, rojena leta 1964, je najprej pisala poezijo, potem pa se je posvetila prozi. V slovenščini imamo dve njeni deli – romana Ponosni Smoker iz leta 2009 ter Tudi Onjegin je bil Rus iz leta 2010. V prvem srečamo deklico Helenko v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Živi v majhnem rudarskem mestu na Češkem. Čeprav je zelo prikupna in inteligentna, jo otroci zasmehujejo zaradi debelušnosti. Oporo ji daje pesniški literarni junak Ponosni Smoker. Pisateljica Dousková v romanu dobro prikazuje težavne družbene razmere v komunistični Češkoslovaški, ki so se prikradle v vse pore človeških življenj. To ji uspeva z ironijo in humorjem, s pogledom skozi oči odraščajoče deklice. Izbrali smo odlomek z naslovom Kako smo za kosilo imeli drobovino. Prevajalka: Nives Vidrih, interpretka: Asja Kahrimanović Babnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednici oddaje: Tesa Drev Juh in Ana Rozman, Leto nastanka: 2015.
Ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko ni le avtorica romana Terenska raziskava ukrajinskega seksa, ki ga bo jutri predstavila na festivalu Fabula, ampak tudi pesnica in esejistka. Prevajalka: Andreja Kalc, igralka: Maja Sever, režiser: Alen Jelen, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Mirko Marinšek, asistent zvoka: Zmago Frece, redaktor: Vlado Motnikar.
Ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko ni le avtorica romana Terenska raziskava ukrajinskega seksa, ki ga bo jutri predstavila na festivalu Fabula, ampak tudi pesnica in esejistka. Prevajalka: Andreja Kalc, igralka: Maja Sever, režiser: Alen Jelen, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Mirko Marinšek, asistent zvoka: Zmago Frece, redaktor: Vlado Motnikar.
Pesniški cikel Rdeča pokrajina je nastal pred več kot desetletjem, ko je pesnica Lucija Stupica po ogledu slik Klementine Golija v Mestni galeriji v Ljubljani prijela za pisalo in ustvarila nekaj verzov s temo umetničinih slik. Vpliv pa je bil obojestranski, saj so pesmi Lucije Stupica navdihnile tudi Klementino Golija, da je naslikala nekaj slik in jih prav tako poimenovala Rdeča pokrajina. V Literarnem nokturnu lahko slišite pesniški del skupnega literarno-likovnega projekta. Igralka: Barbara Medvešček, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Damjan Rostan, Tona Anžur, redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Pesniški cikel Rdeča pokrajina je nastal pred več kot desetletjem, ko je pesnica Lucija Stupica po ogledu slik Klementine Golija v Mestni galeriji v Ljubljani prijela za pisalo in ustvarila nekaj verzov s temo umetničinih slik. Vpliv pa je bil obojestranski, saj so pesmi Lucije Stupica navdihnile tudi Klementino Golija, da je naslikala nekaj slik in jih prav tako poimenovala Rdeča pokrajina. V Literarnem nokturnu lahko slišite pesniški del skupnega literarno-likovnega projekta. Igralka: Barbara Medvešček, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Damjan Rostan, Tona Anžur, redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
