Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza (1955) ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama (2001), ki na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza (1955) ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama (2001), ki na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004). Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004). Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Saša Kveder je v romanu Tokrat bo drugače opisala pretresljivo in bolečo izkušnjo mame narkomana, zasvojenega s trdimi drogami. Njen roman je izšel pri knjigotrštvu Buča, v Nokturnu pa lahko vsaj nekoliko občutimo njeno stisko. Nikar ne zamudite. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Saša Kveder je v romanu Tokrat bo drugače opisala pretresljivo in bolečo izkušnjo mame narkomana, zasvojenega s trdimi drogami. Njen roman je izšel pri knjigotrštvu Buča, v Nokturnu pa lahko vsaj nekoliko občutimo njeno stisko. Nikar ne zamudite. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Lužiškosrbski književnik Jakub Bart - Ćišinski (1856–1900) je bil po poklicu katoliški duhovnik. Kot književnik je pisal didaktično, religiozno, domoljubno in ljubezensko poezijo ter o naravi. Napisal je tudi prvi lužiškosrbski roman z naslovom Narodnjak in odpadnik ter več dram. Nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zbirki Narava in srce leta 1889 v Budyšinu, v Literarnem nokturnu interpretira Boris Ostan. Avtor literarnega dela Jakub Bart - Ćišinski, avtor prevoda Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.
Lužiškosrbski književnik Jakub Bart - Ćišinski (1856–1900) je bil po poklicu katoliški duhovnik. Kot književnik je pisal didaktično, religiozno, domoljubno in ljubezensko poezijo ter o naravi. Napisal je tudi prvi lužiškosrbski roman z naslovom Narodnjak in odpadnik ter več dram. Nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zbirki Narava in srce leta 1889 v Budyšinu, v Literarnem nokturnu interpretira Boris Ostan. Avtor literarnega dela Jakub Bart - Ćišinski, avtor prevoda Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija. Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija. Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).
Miroslav Válek - živel je med letoma 1927 in 1991 - je eden osrednjih slovaških pesnikov 20. stoletja. Ko je na Češkoslovaškem nastopilo kratko obdobje družbenopolitične odjuge, je leta 1959 objavil danes kultno zbirko Dotiki. Bil je eden prvih slovaških pesnikov, ki so odstopili od shematičnega pisanja; takoj je postal zgled celemu rodu pesnikov. V šestih letih do leta 1965 je izdal svoje ključne štiri pesniške zbirke, danes znane kot "štiri knjige nemira". Prinašajo eksistencialno izostreno, pretresljivo človeško izkušnjo, ki jo oklepa zavedanje nedavne ujme druge svetovne vojne in nove, še pogubnejše grožnje jedrske kataklizme. V njih Miroslav Válek vse bolj opušča zaprte pesniške oblike in se pomika k zapletenejšim kompozicijam, kjer so lirske prvine in epske linije v dramatičnem konfliktu. Nocojšnja pesnitev je iz pesnikove druge zbirke Privlačnost iz leta 1961; na Slovaškem je že desetletja nepogrešljiva v šolskih učbenikih, izhaja iz avtorjeve vojne izkušnje, spomina na gimnazijsko ljubezen, ki jo je naposled pogubil antisemitizem. To temo pesnik stopnjuje v intenzivno spraševanje o strahu, ogroženosti, solidarnosti, izdaji, trpljenju, resnici in revizionizmu, zvestobi, s končno idejo doma in varnosti. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Miroslav Válek - živel je med letoma 1927 in 1991 - je eden osrednjih slovaških pesnikov 20. stoletja. Ko je na Češkoslovaškem nastopilo kratko obdobje družbenopolitične odjuge, je leta 1959 objavil danes kultno zbirko Dotiki. Bil je eden prvih slovaških pesnikov, ki so odstopili od shematičnega pisanja; takoj je postal zgled celemu rodu pesnikov. V šestih letih do leta 1965 je izdal svoje ključne štiri pesniške zbirke, danes znane kot "štiri knjige nemira". Prinašajo eksistencialno izostreno, pretresljivo človeško izkušnjo, ki jo oklepa zavedanje nedavne ujme druge svetovne vojne in nove, še pogubnejše grožnje jedrske kataklizme. V njih Miroslav Válek vse bolj opušča zaprte pesniške oblike in se pomika k zapletenejšim kompozicijam, kjer so lirske prvine in epske linije v dramatičnem konfliktu. Nocojšnja pesnitev je iz pesnikove druge zbirke Privlačnost iz leta 1961; na Slovaškem je že desetletja nepogrešljiva v šolskih učbenikih, izhaja iz avtorjeve vojne izkušnje, spomina na gimnazijsko ljubezen, ki jo je naposled pogubil antisemitizem. To temo pesnik stopnjuje v intenzivno spraševanje o strahu, ogroženosti, solidarnosti, izdaji, trpljenju, resnici in revizionizmu, zvestobi, s končno idejo doma in varnosti. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič smo do nedavnega poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanima neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Režiserka: Špela Kravogel, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2023.
Prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič smo do nedavnega poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanima neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Režiserka: Špela Kravogel, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2023.
Britanski humoristični pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je v svojih knjigah po večini pisal o angleški visoki družbi pred prvo svetovno vojno. Najbolj znan je po pripovedih o prebrisanem služabniku Jeevesu, odlično pa se je znal vživeti tudi v ženske like. V oddaji Literarni nokturno, v sklopu cikla Na valovih humorja, predstavljamo njegovo kratko kratko zgodbo z naslovom Nepopolna zbirka. Prevajalec: Matej Juh, interpret: Matej Puc, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Marko Miklič, urednik oddaje: Matej Juh, leto nastanka: 2015.
Britanski humoristični pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je v svojih knjigah po večini pisal o angleški visoki družbi pred prvo svetovno vojno. Najbolj znan je po pripovedih o prebrisanem služabniku Jeevesu, odlično pa se je znal vživeti tudi v ženske like. V oddaji Literarni nokturno, v sklopu cikla Na valovih humorja, predstavljamo njegovo kratko kratko zgodbo z naslovom Nepopolna zbirka. Prevajalec: Matej Juh, interpret: Matej Puc, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Marko Miklič, urednik oddaje: Matej Juh, leto nastanka: 2015.
Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podcasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. Avtorica v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Izbrali smo fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo. Prevajalka Maja Kogej, interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.
Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podcasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. Avtorica v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Izbrali smo fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo. Prevajalka Maja Kogej, interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.
Jacob Ludwig Karl Grimm je umrl 20. septembra leta 1863, torej pred natanko 160 leti. Skupaj z mlajšim bratom Wilhelmom sta bila erudita, folklorista, jezikoslovca, med drugim veljata za utemeljitelja germanistike in modernega nemškega jezika. Bolj znana pa sta kot zapisovalca in zbiralca ljudskih pesmi, pravljic in bajk. Svojo prvo zbirko pravljic sta izdala leta 1812, pravljice sta potem prenavljala vse do leta 1857, ko sta izdala sedmo izdajo, na katero se opira tudi prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač. Ta je pri Mladinski knjigi izšel leta 1993. Iz te zbirke smo za oddajo izbrali pravljici Trije jeziki in Krojač v nebesih. Prevajalka: Polonca Kovač; dramska igralca: Tomaž Gubenšek in Martina Maurič Lazar; režiserka: Ana Krauthaker; glasbena oprema: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Jacob Ludwig Karl Grimm je umrl 20. septembra leta 1863, torej pred natanko 160 leti. Skupaj z mlajšim bratom Wilhelmom sta bila erudita, folklorista, jezikoslovca, med drugim veljata za utemeljitelja germanistike in modernega nemškega jezika. Bolj znana pa sta kot zapisovalca in zbiralca ljudskih pesmi, pravljic in bajk. Svojo prvo zbirko pravljic sta izdala leta 1812, pravljice sta potem prenavljala vse do leta 1857, ko sta izdala sedmo izdajo, na katero se opira tudi prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač. Ta je pri Mladinski knjigi izšel leta 1993. Iz te zbirke smo za oddajo izbrali pravljici Trije jeziki in Krojač v nebesih. Prevajalka: Polonca Kovač; dramska igralca: Tomaž Gubenšek in Martina Maurič Lazar; režiserka: Ana Krauthaker; glasbena oprema: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Slovenski pesnik Milan Dekleva je v pesniški zbirki z naslovom Ko me ne bo, bom spet prišla do vas združil moči s pevko Vesno Zornik in ustvaril kantato za osamljeni ženski glas. Pesnik se je prvič spopadel z glasbeno-poetično formo kantate, ki govori o trojanski svečenici Kasandri, obdarjeni z jasnovidnostjo in obenem s prekletstvom, da njenim prerokbam nihče ne verjame. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke, ki je izšla v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija in založbo Pivec. Kantata na CD-nosilcu je priložena knjižni izdaji, pri ZKP RTV Slovenija pa je na voljo kot digitalni album. Posnetek kantate je nastal poleti leta 2021 v studiu 26 Radia Slovenija, knjižno izdajo pa dopolnjujejo ilustracije Milanke Fabjančič. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2023.
Slovenski pesnik Milan Dekleva je v pesniški zbirki z naslovom Ko me ne bo, bom spet prišla do vas združil moči s pevko Vesno Zornik in ustvaril kantato za osamljeni ženski glas. Pesnik se je prvič spopadel z glasbeno-poetično formo kantate, ki govori o trojanski svečenici Kasandri, obdarjeni z jasnovidnostjo in obenem s prekletstvom, da njenim prerokbam nihče ne verjame. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke, ki je izšla v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija in založbo Pivec. Kantata na CD-nosilcu je priložena knjižni izdaji, pri ZKP RTV Slovenija pa je na voljo kot digitalni album. Posnetek kantate je nastal poleti leta 2021 v studiu 26 Radia Slovenija, knjižno izdajo pa dopolnjujejo ilustracije Milanke Fabjančič. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2023.
Sonja Votolen je slavistka in anglistka, vrsto let je delala kot učiteljica angleščine na Osnovni šoli Slivnica. Izpopolnjevala se je tudi v tujini – v Glasgowu, Dublinu, Londonu, Yorku in Parizu. Piše priročnike za učenje tujih jezikov, strokovne pedagoške članke, recenzije in literarne kolumne. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v različnih literarnih revijah. Njeno poezijo lahko beremo tudi na spletnih portalih Vrabec anarhist in Poetry.net, na katerem objavljajo pesniki z vsega sveta. Ob poeziji ustvarja tudi izpovedno prozo, dramska besedila in zgodbice za otroke. Na več mednarodnih natečajih za poezijo in pesništvo je bila uvrščena med finaliste. "Od trav do peska" je ciklus njenih ljubezenskih pesmi. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Sonja Votolen je slavistka in anglistka, vrsto let je delala kot učiteljica angleščine na Osnovni šoli Slivnica. Izpopolnjevala se je tudi v tujini – v Glasgowu, Dublinu, Londonu, Yorku in Parizu. Piše priročnike za učenje tujih jezikov, strokovne pedagoške članke, recenzije in literarne kolumne. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v različnih literarnih revijah. Njeno poezijo lahko beremo tudi na spletnih portalih Vrabec anarhist in Poetry.net, na katerem objavljajo pesniki z vsega sveta. Ob poeziji ustvarja tudi izpovedno prozo, dramska besedila in zgodbice za otroke. Na več mednarodnih natečajih za poezijo in pesništvo je bila uvrščena med finaliste. "Od trav do peska" je ciklus njenih ljubezenskih pesmi. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Sedemnajstega septembra 1883 se je v Rutherfordu v New Jerseyju rodil ameriški pesnik William Carlos Williams. Njegova zgodnja lirika je nastajala v duhu imagizma, pozneje se je približal avantgardnemu eksperimentiranju, nazadnje pa je razvil svojevrsten objektivizem v prikazovanju vsakdanjega življenja. Izbrali smo šest Williamsovih pesmi iz cikla z naslovom Slike iz Brueghla. Cikel desetih pesmi temelji na slikah flamskega slikarja Pietra Brueghla starejšega. Pesmi sodijo v Williamsovo zadnjo zbirko iz leta 1962 (umrl je leto dni pozneje) z naslovom Slike iz Brueghla in druge pesmi. Pesniška zbirka je bila po pesnikovi smrti nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Prevod Miha Avanzo, intepretacija Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2013. Urednica oddaje Staša Grahek.
Sedemnajstega septembra 1883 se je v Rutherfordu v New Jerseyju rodil ameriški pesnik William Carlos Williams. Njegova zgodnja lirika je nastajala v duhu imagizma, pozneje se je približal avantgardnemu eksperimentiranju, nazadnje pa je razvil svojevrsten objektivizem v prikazovanju vsakdanjega življenja. Izbrali smo šest Williamsovih pesmi iz cikla z naslovom Slike iz Brueghla. Cikel desetih pesmi temelji na slikah flamskega slikarja Pietra Brueghla starejšega. Pesmi sodijo v Williamsovo zadnjo zbirko iz leta 1962 (umrl je leto dni pozneje) z naslovom Slike iz Brueghla in druge pesmi. Pesniška zbirka je bila po pesnikovi smrti nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Prevod Miha Avanzo, intepretacija Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2013. Urednica oddaje Staša Grahek.
Latvijska pisateljica Inga Abele se je rodila leta 1972 v Rigi. Leta 2006 je bila gostja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Dve leti pozneje smo v slovenščini dobili njeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Tihožitje z granatnim jabolkom v prevodu Maje Kraigher, sicer pa je tudi avtorica treh romanov in več dramskih besedil. Prevajalka: Anja Uršič, interpret: Željko Hrs, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Latvijska pisateljica Inga Abele se je rodila leta 1972 v Rigi. Leta 2006 je bila gostja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Dve leti pozneje smo v slovenščini dobili njeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Tihožitje z granatnim jabolkom v prevodu Maje Kraigher, sicer pa je tudi avtorica treh romanov in več dramskih besedil. Prevajalka: Anja Uršič, interpret: Željko Hrs, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Zgodbe slovenskih Istranov primorske avtorice Nelde Štok Vojska so pisane pretežno v istrskem narečju. Podpisala je tri zbirke tovrstnih 'štorij', ki jih ob domačem istrskem narečju odlikujeta še blaga ironija in trpka melanholija. Avtorica literarnega dela: Nelda Štok Vojska, režiser: Marko Bratuš, interpretka: Neda Rusjan Bric, glasbeni opremljevalec: Gregor Stermecki, mojster zvoka: Mirko Marinšek, produkcija 2007.
Zgodbe slovenskih Istranov primorske avtorice Nelde Štok Vojska so pisane pretežno v istrskem narečju. Podpisala je tri zbirke tovrstnih 'štorij', ki jih ob domačem istrskem narečju odlikujeta še blaga ironija in trpka melanholija. Avtorica literarnega dela: Nelda Štok Vojska, režiser: Marko Bratuš, interpretka: Neda Rusjan Bric, glasbeni opremljevalec: Gregor Stermecki, mojster zvoka: Mirko Marinšek, produkcija 2007.
Slovenska pisateljica, esejistka in dramatičarka Alenka Goljevšček-Kermauner (1933-2017) je odraščala v Rožni dolini v Ljubljani, študirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomirala na temo Spinozova etika. Delala je kot profesorica na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je poučevala filozofijo in sociologijo. Najbolj znana je po svojih igrah in pravljicah za otroke: največji uspeh je doživela z družbenokritično komedijo Pod Prešernovo glavo leta 1985, ki je bila kar 150-krat zaporedno razprodana, uprizorili pa so jo tudi v Zagrebu in Beogradu. Spominjamo pa se je z njenim močno priljubljenim delom iz leta 1974 – odlomkom prve izmed pravljic Čudozgode z naslovom Pravljični gozd. Interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Slovenska pisateljica, esejistka in dramatičarka Alenka Goljevšček-Kermauner (1933-2017) je odraščala v Rožni dolini v Ljubljani, študirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomirala na temo Spinozova etika. Delala je kot profesorica na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je poučevala filozofijo in sociologijo. Najbolj znana je po svojih igrah in pravljicah za otroke: največji uspeh je doživela z družbenokritično komedijo Pod Prešernovo glavo leta 1985, ki je bila kar 150-krat zaporedno razprodana, uprizorili pa so jo tudi v Zagrebu in Beogradu. Spominjamo pa se je z njenim močno priljubljenim delom iz leta 1974 – odlomkom prve izmed pravljic Čudozgode z naslovom Pravljični gozd. Interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ameriški pisatelj Paul Bowles (1910–1999) je postal priljubljen po uspehu filma, ki ga je Bernardo Bertolucci posnel po njegovem romanu Zavetje neba, v slovenskem prevodu Čaj v Sahari. Tanger je bil petdeset let Bowlesovo mesto, tudi mitični kraj svojega časa, obarvan z dekadenco in koloritom Magreba, v katerega je umeščena večina Bowlesovega pisanja, romanov in kratkih zgodb. Je primerno ozadje za doživljanje glavnih junakov, ki dvomijo o uveljavljenih moralnih normah in družbenih običajih Zahoda. Prevajalec Andrej Blatnik, interpret Gorazd Logar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Maja Žel Nolda, Matej Juh. Produkcija 2010.
Ameriški pisatelj Paul Bowles (1910–1999) je postal priljubljen po uspehu filma, ki ga je Bernardo Bertolucci posnel po njegovem romanu Zavetje neba, v slovenskem prevodu Čaj v Sahari. Tanger je bil petdeset let Bowlesovo mesto, tudi mitični kraj svojega časa, obarvan z dekadenco in koloritom Magreba, v katerega je umeščena večina Bowlesovega pisanja, romanov in kratkih zgodb. Je primerno ozadje za doživljanje glavnih junakov, ki dvomijo o uveljavljenih moralnih normah in družbenih običajih Zahoda. Prevajalec Andrej Blatnik, interpret Gorazd Logar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Maja Žel Nolda, Matej Juh. Produkcija 2010.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Tatjana Plevnik se je v ožji krog uvrstila že z zgodbo Déjà vu - poslušate jo lahko na naših spletnih stranih. Motiv pa tokrat ni umetna inteligenca, ampak sodobno mitološki - volkodlak. Avtorica v zgodbi spretno preplete fantastični motiv s perečo aktualno problematiko spolnih zlorab in njihovih posledic. S tem postopkom ustvari napetost prave minikriminalke, ki pa z vsebino pripovedi zareže globoko in ves čas razbija omenjeni fikcijski okvir. Interpret Saša Tabaković, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh, posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Tatjana Plevnik se je v ožji krog uvrstila že z zgodbo Déjà vu - poslušate jo lahko na naših spletnih stranih. Motiv pa tokrat ni umetna inteligenca, ampak sodobno mitološki - volkodlak. Avtorica v zgodbi spretno preplete fantastični motiv s perečo aktualno problematiko spolnih zlorab in njihovih posledic. S tem postopkom ustvari napetost prave minikriminalke, ki pa z vsebino pripovedi zareže globoko in ves čas razbija omenjeni fikcijski okvir. Interpret Saša Tabaković, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh, posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Zgodba Na poti je njen majhen delček, še dodaja. Uspela ga je ujeti, izraziti v besedah, ki lahko prestopijo njeno nevidno mejo. In kako se je sploh domislila zgodbe o ženski na poti? "Koraki na mojih vsakdanjih sprehodih so v nekem trenutku začeli slediti korakom tisočerih ljudi na poti. Tako sem hodila tudi eno njihovih zgodb in jo napisala." Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Zgodba Na poti je njen majhen delček, še dodaja. Uspela ga je ujeti, izraziti v besedah, ki lahko prestopijo njeno nevidno mejo. In kako se je sploh domislila zgodbe o ženski na poti? "Koraki na mojih vsakdanjih sprehodih so v nekem trenutku začeli slediti korakom tisočerih ljudi na poti. Tako sem hodila tudi eno njihovih zgodb in jo napisala." Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Barbara Kapelj se skoraj trideset let kot scenografinja in vizualna umetnica ukvarja z vizijami režiserk, režiserjev, koreografinj, dramatičark, pisateljic, direktoric in direktorjev fotografije ter poskuša ustvariti krajine, ki bi bili najboljši približek njihovi viziji o prostorih, tako v gledališču kot na filmu. Hkrati na neodvisni sceni ustvarja prostorske instalacije in predstave, njihova rdeča nit pa je raziskovanje življenja žensk. Na osnovi njenega projekta "Ljubljančanke", ki ga je je razvila kot umetniške sprehode po nizu zgodb iz zgodovine žensk, je bila povabljena v Beljak, kjer je ustvarila tako imenovano "Biographical Fempath 1", pripovedi o zgodbah žensk v dolini reke Drave. Zadnja leta piše tudi kratke zgodbe, ki bi jih rada izdala kot zbirko pripovedi in v katerih želi nastaviti zrcalo prav ženskemu pogledu. Ena izmed njih je tudi Kitajsko ogledalo. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik Oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Barbara Kapelj se skoraj trideset let kot scenografinja in vizualna umetnica ukvarja z vizijami režiserk, režiserjev, koreografinj, dramatičark, pisateljic, direktoric in direktorjev fotografije ter poskuša ustvariti krajine, ki bi bili najboljši približek njihovi viziji o prostorih, tako v gledališču kot na filmu. Hkrati na neodvisni sceni ustvarja prostorske instalacije in predstave, njihova rdeča nit pa je raziskovanje življenja žensk. Na osnovi njenega projekta "Ljubljančanke", ki ga je je razvila kot umetniške sprehode po nizu zgodb iz zgodovine žensk, je bila povabljena v Beljak, kjer je ustvarila tako imenovano "Biographical Fempath 1", pripovedi o zgodbah žensk v dolini reke Drave. Zadnja leta piše tudi kratke zgodbe, ki bi jih rada izdala kot zbirko pripovedi in v katerih želi nastaviti zrcalo prav ženskemu pogledu. Ena izmed njih je tudi Kitajsko ogledalo. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik Oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Umetna inteligenca po svetu čedalje bolj buri duhove in prav o njej pripoveduje zgodba Déjà vu, ki jo je žirija uvrstila v ožji izbor za nagrado lastovka. Tatjana Plevnik je univerzitetna diplomirana pedagoginja, ki živi in ustvarja v Ljubljani. S pisanjem kratkih zgodb je začela po upokojitvi leta 2014. Objavlja jih revijalno, na elektronskih medijih in v nekaterih zbornikih, leta 2017 se je z zgodbo Cici Mici in ruska ruleta že uvrstila v ožji izbor za nagrado našega natečaja, nedavno pa je pri založbi Litera izšla tudi njena knjiga kratkih zgodb z naslovom "Vabe – zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug". Kot pravi avtorica je zgodbo Déjà vu napisala še pred pojavom slovitega chatGPT, odločila pa se je za zanimivo izbiro pripovedovalca - umetne inteligence – ta postopek ji je omogočil, da je jedrnato in s pretanjeno ironijo veliko razkrila hkrati o umetni inteligenci sami, predvsem pa o nas, ljudeh. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Umetna inteligenca po svetu čedalje bolj buri duhove in prav o njej pripoveduje zgodba Déjà vu, ki jo je žirija uvrstila v ožji izbor za nagrado lastovka. Tatjana Plevnik je univerzitetna diplomirana pedagoginja, ki živi in ustvarja v Ljubljani. S pisanjem kratkih zgodb je začela po upokojitvi leta 2014. Objavlja jih revijalno, na elektronskih medijih in v nekaterih zbornikih, leta 2017 se je z zgodbo Cici Mici in ruska ruleta že uvrstila v ožji izbor za nagrado našega natečaja, nedavno pa je pri založbi Litera izšla tudi njena knjiga kratkih zgodb z naslovom "Vabe – zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug". Kot pravi avtorica je zgodbo Déjà vu napisala še pred pojavom slovitega chatGPT, odločila pa se je za zanimivo izbiro pripovedovalca - umetne inteligence – ta postopek ji je omogočil, da je jedrnato in s pretanjeno ironijo veliko razkrila hkrati o umetni inteligenci sami, predvsem pa o nas, ljudeh. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Franjo Frančič je leta 1986, dve leti po prvencu Ego trip, veliko pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati. Od takrat naprej je s številnimi deli za odrasle in mladino, kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili natančno izrisal svojo poetiko in tematski okvir – v svojih delih neposredno in brezkompromisno spregovori o družinskih travmah in družbeni neusmiljenosti. S svojimi besedili je večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in režija ga je nagradila dvakrat, za zgodbi Dež, dež ... in Pesem embria. Letos nagrade sicer ni prejel, vendar se je z zgodbo brez naslova in začetnimi besedami Daj roke skupaj ... uvrstil v ožji izbor del, ki so se potegovala za lastovko. Interpret Saša Tabaković, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Franjo Frančič je leta 1986, dve leti po prvencu Ego trip, veliko pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati. Od takrat naprej je s številnimi deli za odrasle in mladino, kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili natančno izrisal svojo poetiko in tematski okvir – v svojih delih neposredno in brezkompromisno spregovori o družinskih travmah in družbeni neusmiljenosti. S svojimi besedili je večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in režija ga je nagradila dvakrat, za zgodbi Dež, dež ... in Pesem embria. Letos nagrade sicer ni prejel, vendar se je z zgodbo brez naslova in začetnimi besedami Daj roke skupaj ... uvrstil v ožji izbor del, ki so se potegovala za lastovko. Interpret Saša Tabaković, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Tijana Rakočević, dobitnica nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje na festivalu Vilenica, je pozornost vzbudila že s pesniško zbirko Vsi sijoči kvanti in še bolj z zbirko kratke proze Intimus, na izid pa čaka še nagrajeno dramsko besedilo Admiral. Za zgodbo ki prikazuje vzvišen, celo nasilen odnos do porodnice na Balkanu, je prejela drugo nagrado na evropskem tekmovanju Morje besed. Prevajalka: Đurđa Strsoglavec, režiserka: Špela Kravogel, igralka: Tina Resman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Tijana Rakočević, dobitnica nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje na festivalu Vilenica, je pozornost vzbudila že s pesniško zbirko Vsi sijoči kvanti in še bolj z zbirko kratke proze Intimus, na izid pa čaka še nagrajeno dramsko besedilo Admiral. Za zgodbo ki prikazuje vzvišen, celo nasilen odnos do porodnice na Balkanu, je prejela drugo nagrado na evropskem tekmovanju Morje besed. Prevajalka: Đurđa Strsoglavec, režiserka: Špela Kravogel, igralka: Tina Resman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Med gosti literarnega festivala Vilenica je tudi Wojciech Kuczok, poljski pesnik, pisatelj in scenarist, ki ga v slovenščini že poznamo po romanu o pasivnežih z naslovom Gnoj. Avtor sicer gotovo ni pasivnež, temveč tudi navdušen speleolog, ki je odkril dve jami na Poljskem ter sodeloval pri raziskovanju številnih drugih po vsej Evropi. A noben jamar ni pravi jamar, če ne pozna našega Krasa. Kuczok ga je imenoval Krajina fantomskih voda. Prevajalka: Petra Meterc režiserka: Špela Kravogel, igralec: Željko Hrs, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Med gosti literarnega festivala Vilenica je tudi Wojciech Kuczok, poljski pesnik, pisatelj in scenarist, ki ga v slovenščini že poznamo po romanu o pasivnežih z naslovom Gnoj. Avtor sicer gotovo ni pasivnež, temveč tudi navdušen speleolog, ki je odkril dve jami na Poljskem ter sodeloval pri raziskovanju številnih drugih po vsej Evropi. A noben jamar ni pravi jamar, če ne pozna našega Krasa. Kuczok ga je imenoval Krajina fantomskih voda. Prevajalka: Petra Meterc režiserka: Špela Kravogel, igralec: Željko Hrs, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Na literarnem festivalu Vilenica letos posvečajo posebno pozornost avstrijski in nemški književnosti in ob tej priložnosti je izšla tudi antologija Ich Stelle mir vor/Predstavljam si. Med nastopajočimi je tudi dunajski avtor Thomas Stangl s prgiščem zelo kratkih zgodb, ki prikazujejo pogled na svet z mačjimi očmi. Prevajalka je Amalija Maček, režiserka: Špela Kravogel, igralec: Željko Hrs, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Na literarnem festivalu Vilenica letos posvečajo posebno pozornost avstrijski in nemški književnosti in ob tej priložnosti je izšla tudi antologija Ich Stelle mir vor/Predstavljam si. Med nastopajočimi je tudi dunajski avtor Thomas Stangl s prgiščem zelo kratkih zgodb, ki prikazujejo pogled na svet z mačjimi očmi. Prevajalka je Amalija Maček, režiserka: Špela Kravogel, igralec: Željko Hrs, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: september 2023
Mladi malteški pesnik Jake Buttigieg v svoji poeziji ne odkriva sveta na novo, ampak premišljuje o dediščini, ki so jo zapustili prejšnji rodovi, med njimi književniki in drugi umetniki, ter raziskuje čas in spomin. Prevajalka: Kristina Kočan.
Mladi malteški pesnik Jake Buttigieg v svoji poeziji ne odkriva sveta na novo, ampak premišljuje o dediščini, ki so jo zapustili prejšnji rodovi, med njimi književniki in drugi umetniki, ter raziskuje čas in spomin. Prevajalka: Kristina Kočan.
Pesnica, pripovedovalka in ljudska pevka iz Rezije je neutrudna kulturna delavka in hkrati pričevalka življenja v odmaknjeni dolini na italijanski strani Kanina. Njene pesmi so živ odmev tradicionalnega načina življenja, ki je zaradi izseljevanja in zahtev sodobnega časa že bolj ali manj izginulo, a spomin nanj ostaja živ tudi z njeno pomočjo. Silvana Paletti piše v domačem narečju - rezijanščini, pred nekaj dnevi pa je za življenjski pesniški opus ter za ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejela zlatnik poezije. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar.
Pesnica, pripovedovalka in ljudska pevka iz Rezije je neutrudna kulturna delavka in hkrati pričevalka življenja v odmaknjeni dolini na italijanski strani Kanina. Njene pesmi so živ odmev tradicionalnega načina življenja, ki je zaradi izseljevanja in zahtev sodobnega časa že bolj ali manj izginulo, a spomin nanj ostaja živ tudi z njeno pomočjo. Silvana Paletti piše v domačem narečju - rezijanščini, pred nekaj dnevi pa je za življenjski pesniški opus ter za ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejela zlatnik poezije. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar.
Milost, knjiga poezije, za katero je Iva Jevtić letos prejela Veronikino nagrado, je tematsko nadaljevanje avtoričine prvenke, knjige z naslovom Težnost, ki je izšla leta 2005 in med bralci ter kritiki naletela na zelo dober sprejem. Poetika Ive Jevtić je, kot je že ob izidu knjige Težnost zapisala Barbara Korun, nekaj posebnega v našem literarnem prostoru. Zaznamuje jo minimalistična govorica, ki pa je polna zgodovinskih referenc in izrazito večplastna, implodira pa v mnoštvo pomenov. Avtorica sama za knjigo Milost pravi, da jo doživlja kot hibrid, besedila, zbrana v njej, pa najraje poimenuje kar zgodbe. Avtorica literarnega dela Iva Jevtić, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto 2023.
Milost, knjiga poezije, za katero je Iva Jevtić letos prejela Veronikino nagrado, je tematsko nadaljevanje avtoričine prvenke, knjige z naslovom Težnost, ki je izšla leta 2005 in med bralci ter kritiki naletela na zelo dober sprejem. Poetika Ive Jevtić je, kot je že ob izidu knjige Težnost zapisala Barbara Korun, nekaj posebnega v našem literarnem prostoru. Zaznamuje jo minimalistična govorica, ki pa je polna zgodovinskih referenc in izrazito večplastna, implodira pa v mnoštvo pomenov. Avtorica sama za knjigo Milost pravi, da jo doživlja kot hibrid, besedila, zbrana v njej, pa najraje poimenuje kar zgodbe. Avtorica literarnega dela Iva Jevtić, interpretka Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto 2023.
Strokovna komisija Veronikine nagrade, v kateri so bile Alojzija Zupan Sosič, Kristina Kočan in Pia Prezelj, je izmed petih nominiranih zbirk, ki so izšle med lanskim junijem in letošnjim majem, izbrala dve nagrajenki. To sta Iva Jevtić z zbirko Milost in Miriam Drev z zbirko Zdravljenje prednikov. V utemeljitvi nominacije pesniške zbirke Miriam Drev beremo: "Miriam Drev v pesniški zbirki Zdravljenje prednikov s prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi." Literarni nokturno prinaša cikel iz zbirke Zdravljenje prednikov z naslovom Dvojni obroč. Interpretka je Alenka Kraigher, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Alen Jelen. Redaktorica je Staša Grahek. Leto nastanka: 2021.
Strokovna komisija Veronikine nagrade, v kateri so bile Alojzija Zupan Sosič, Kristina Kočan in Pia Prezelj, je izmed petih nominiranih zbirk, ki so izšle med lanskim junijem in letošnjim majem, izbrala dve nagrajenki. To sta Iva Jevtić z zbirko Milost in Miriam Drev z zbirko Zdravljenje prednikov. V utemeljitvi nominacije pesniške zbirke Miriam Drev beremo: "Miriam Drev v pesniški zbirki Zdravljenje prednikov s prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi." Literarni nokturno prinaša cikel iz zbirke Zdravljenje prednikov z naslovom Dvojni obroč. Interpretka je Alenka Kraigher, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Alen Jelen. Redaktorica je Staša Grahek. Leto nastanka: 2021.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
