Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Herbert Grün (1925-1961) je bil novinar, dramaturg, umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju in pozneje Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kulturni urednik Naših razgledov, gledališki režiser, publicist, prevajalec (med drugim Franza Kafke) in avtor zanimive knjige Proces v Jeruzalemu (o sojenju Adolfu Eichmannu). Vsestranskega, razgledanega in ustvarjalnega avtorja se spominjamo v Literarnem nokturnu ob 100. obletnici rojstva z odlomkom iz novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna. Avtor prevoda Herbert Grün, režiserka Ana Krauthaker, interpret Blaž Šef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Maja Žvokelj. Narejeno 2020.
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.
Za petkov ciklus Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali kratko humoresko Marka Twaina. Naslovil jo je Sestavek g. Butcha, pripoveduje pa o tem, kakšno zmedo lahko na uredništvu časopisa povzročita rahla nepozornost in pretirano usmiljenje urednika. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2018.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Varja Balžalorsky Antič je marsikaj: med drugim literarna zgodovinarka, teoretičarka in urednica, ne nazadnje pa tudi pesnica in avtorica zanimive modernistične lirike. To dokazuje tudi njen Dunajski cikel. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Varja Balžalorsky Antič je marsikaj: med drugim literarna zgodovinarka, teoretičarka in urednica, ne nazadnje pa tudi pesnica in avtorica zanimive modernistične lirike. To dokazuje tudi njen Dunajski cikel. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Minilo je natanko dvajset let, odkar pri nas praznujemo državni praznik dan Rudolfa Maistra. Spomnimo, da je 23. novembra 1918 Rudolf Maister (živel je v letih 1874–1934) s svojo vojsko razorožil nemško varnostno belo-zeleno gardo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večino slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Rudolf Maister pa ni bil samo general, ampak tudi pesnik in slikar, bibliofil in organizator. Kot pesnik je začel delovati že zgodaj, saj je že v gimnaziji ustanovil in urejal dijaški list Internos. Njegove zgodnje pesmi so bile na začetku njegove ustvarjalne poti precej lirsko obarvane, nekoliko pozneje so že bile bolj usmerjene v realizem ter so tu in tam prehajale v dekadenco, zlasti pri baladah pa se je poznal Aškerčev vpliv. Na dan Rudolfa Maistra objavljamo eno njegovih zgodnjih pesmi, balado Patra Feliksa zdravilo, ki je izšla z njegovim psevdonimom Vojanov v Ljubljanskem zvonu oktobra 1898. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Nataša Kocjančič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Andrej Rot in Gregor Podlogar, leto nastanka 2016.
Minilo je natanko dvajset let, odkar pri nas praznujemo državni praznik dan Rudolfa Maistra. Spomnimo, da je 23. novembra 1918 Rudolf Maister (živel je v letih 1874–1934) s svojo vojsko razorožil nemško varnostno belo-zeleno gardo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večino slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Rudolf Maister pa ni bil samo general, ampak tudi pesnik in slikar, bibliofil in organizator. Kot pesnik je začel delovati že zgodaj, saj je že v gimnaziji ustanovil in urejal dijaški list Internos. Njegove zgodnje pesmi so bile na začetku njegove ustvarjalne poti precej lirsko obarvane, nekoliko pozneje so že bile bolj usmerjene v realizem ter so tu in tam prehajale v dekadenco, zlasti pri baladah pa se je poznal Aškerčev vpliv. Na dan Rudolfa Maistra objavljamo eno njegovih zgodnjih pesmi, balado Patra Feliksa zdravilo, ki je izšla z njegovim psevdonimom Vojanov v Ljubljanskem zvonu oktobra 1898. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Nataša Kocjančič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Andrej Rot in Gregor Podlogar, leto nastanka 2016.
V knjigi Srečanje v Telgteju Günterja Grassa (izšla je pri Kulturnem centru Maribor leta 2024) so opisani trije poletni dnevi literarnega srečanja nemških pesnikov, literarnih vedežev, založnikov in tiskarjev v gostišču sredi rečnega otoka na Emsi ob trgu Telgte v Vestfaliji. Doma so z vseh koncev nemških dežel. Na srečanju si berejo iz neobjavljenih rokopisov – 43 odlomkov teh izvirnih baročnih del je vtkanih v novelo in z eno izjemo prvič prevedenih v slovenščino – ter iskreno kritiško razpravljajo. V pripovedi o pesniškem srečanju v Telgteju, ki ga je Grass postavil v poletje 1647 (z mislijo na leto 1947 in povojno opustošenje, ki so ga pustile za seboj nacistične horde), veliko odlomkov beremo dvoumno – veljajo za 300 let prej in 300 let pozneje, pa tudi za danes, povsod po svetu, kjer divjajo vojne in pohlep. Izbrali smo odlomek z začetka romana, v katerem Grass tudi duhovito pripoveduje o tem, kako so učenjaki potovali v Telgte. Roman je prevedla Urška P. Černe in o njem med drugim zapisala, da je "uprizorjena mirovna pogodba, miroljubno druženje verskih nasprotnikov ob umetnosti in duhovnosti". Prevajalka je Urška P. Černe, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
V knjigi Srečanje v Telgteju Günterja Grassa (izšla je pri Kulturnem centru Maribor leta 2024) so opisani trije poletni dnevi literarnega srečanja nemških pesnikov, literarnih vedežev, založnikov in tiskarjev v gostišču sredi rečnega otoka na Emsi ob trgu Telgte v Vestfaliji. Doma so z vseh koncev nemških dežel. Na srečanju si berejo iz neobjavljenih rokopisov – 43 odlomkov teh izvirnih baročnih del je vtkanih v novelo in z eno izjemo prvič prevedenih v slovenščino – ter iskreno kritiško razpravljajo. V pripovedi o pesniškem srečanju v Telgteju, ki ga je Grass postavil v poletje 1647 (z mislijo na leto 1947 in povojno opustošenje, ki so ga pustile za seboj nacistične horde), veliko odlomkov beremo dvoumno – veljajo za 300 let prej in 300 let pozneje, pa tudi za danes, povsod po svetu, kjer divjajo vojne in pohlep. Izbrali smo odlomek z začetka romana, v katerem Grass tudi duhovito pripoveduje o tem, kako so učenjaki potovali v Telgte. Roman je prevedla Urška P. Černe in o njem med drugim zapisala, da je "uprizorjena mirovna pogodba, miroljubno druženje verskih nasprotnikov ob umetnosti in duhovnosti". Prevajalka je Urška P. Černe, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Nekadilci brez otrok so romaneskni prvenec psihoterapevtke in psihoanalitičarke Nike Nikolič. Protagonistka romana je Sanja, ženska v poznih tridesetih, ki s prijateljico Dunjo živi v najemniškem stanovanju. Prav najemništvo kot pereče družbeno vprašanje je poleg intimnih odnosov osrednja tema romana. Interpretka: Tina Resman, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Nekadilci brez otrok so romaneskni prvenec psihoterapevtke in psihoanalitičarke Nike Nikolič. Protagonistka romana je Sanja, ženska v poznih tridesetih, ki s prijateljico Dunjo živi v najemniškem stanovanju. Prav najemništvo kot pereče družbeno vprašanje je poleg intimnih odnosov osrednja tema romana. Interpretka: Tina Resman, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Julia Malye je avtorica štirih romanov, poleg tega pa na dveh pariških fakultetah poučuje pisanje in prevaja. Medtem ko so njeni prvi trije romani izšli v francoščini, je zgodovinski roman Louisiana, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, njen prvenec v angleškem jeziku. Knjigo je pisala sočasno v francoščini in angleščini. V romanu, ki se dogaja v prvi polovici 18. stoletja, spremljamo neznanke, ki jih poveže pot od Pariza čez ocean v New Orleans, kamor jih v takratno francosko kolonijo sredi severnoameriške divjine na poroko s francoskimi kolonialisti odpošlje predstojnica bolnišnice Salpêtrière. Ženske različnih ozadij in starosti, Charlotte, Pétronille in Geneviève, se morajo najprej spopasti z večmesečno plovbo čez Atlantik, z boleznimi, gusarji, preprodajalci sužnjev, ob prihodu v novi svet pa s poroko, rojstvi, izgubami. Avtorica je fiktivno pripoved zasnovala po resnični zgodovini žensk v zvezni državi Louisiana na začetku 18. stoletja. Prevajalka Nataša Hrovat, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Julia Malye je avtorica štirih romanov, poleg tega pa na dveh pariških fakultetah poučuje pisanje in prevaja. Medtem ko so njeni prvi trije romani izšli v francoščini, je zgodovinski roman Louisiana, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, njen prvenec v angleškem jeziku. Knjigo je pisala sočasno v francoščini in angleščini. V romanu, ki se dogaja v prvi polovici 18. stoletja, spremljamo neznanke, ki jih poveže pot od Pariza čez ocean v New Orleans, kamor jih v takratno francosko kolonijo sredi severnoameriške divjine na poroko s francoskimi kolonialisti odpošlje predstojnica bolnišnice Salpêtrière. Ženske različnih ozadij in starosti, Charlotte, Pétronille in Geneviève, se morajo najprej spopasti z večmesečno plovbo čez Atlantik, z boleznimi, gusarji, preprodajalci sužnjev, ob prihodu v novi svet pa s poroko, rojstvi, izgubami. Avtorica je fiktivno pripoved zasnovala po resnični zgodovini žensk v zvezni državi Louisiana na začetku 18. stoletja. Prevajalka Nataša Hrovat, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.
Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.
Daniil Harms (1905–1942), ruski avantgardist z začetka 20. stoletja, je bil eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstven literarni izraz. Njegove kratke zgodbe so zgoščene miniature, ki razkrivajo tragičen nesmisel življenja. Svet v njih je popolnoma nepredvidljiv in neurejen, liki pa se velikokrat vedejo nerazumsko, zato je pisatelj prav prek njih tok zgodb zapeljal v nepredvidljivo smer. Ob 120. obletnici njegovega rojstva objavljamo tri njegove kratke zgodbe. Prevajalec Borut Kraševec, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Daniil Harms (1905–1942), ruski avantgardist z začetka 20. stoletja, je bil eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstven literarni izraz. Njegove kratke zgodbe so zgoščene miniature, ki razkrivajo tragičen nesmisel življenja. Svet v njih je popolnoma nepredvidljiv in neurejen, liki pa se velikokrat vedejo nerazumsko, zato je pisatelj prav prek njih tok zgodb zapeljal v nepredvidljivo smer. Ob 120. obletnici njegovega rojstva objavljamo tri njegove kratke zgodbe. Prevajalec Borut Kraševec, interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Pesnik in prevajalec Puškina in Heineja akademik Mile Klopčič se je rodil 16. novembra v Franciji v rudarski družini, umrl je 19. marca 1984 v Ljubljani. Kot dijak je obiskoval realko, učiteljišča pa ni končal, saj so ga zaradi komunističnega delovanja preganjali in zaprli. Kot študent v Sovjetski zvezi je tam organiziral stavko in moral zato državo predčasno zapustiti. Potem se je posvetil časnikarstvu in književnosti. Konec dvajsetih let je sodeloval pri antologiji jugoslovanske socialne lirike Knjiga tovarišev in zato so mu sodili. Od leta 1934 je bil tajnik pri Slovenski matici v Ljubljani, leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, pozneje se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom ter tam napisal znamenito enodejanko Mati. Po vojni je bil med drugim ravnatelj Drame in znanstveni svetnik pri SAZU. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj Klopčičevih pesmi iz njegove prve zbirke Plamteči okovi (izšla je leta 1924). Režiser Igor Likar, interpreti Blaž Šef, Brane Grubar in Alja Kapun, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2015.
Pesnik in prevajalec Puškina in Heineja akademik Mile Klopčič se je rodil 16. novembra v Franciji v rudarski družini, umrl je 19. marca 1984 v Ljubljani. Kot dijak je obiskoval realko, učiteljišča pa ni končal, saj so ga zaradi komunističnega delovanja preganjali in zaprli. Kot študent v Sovjetski zvezi je tam organiziral stavko in moral zato državo predčasno zapustiti. Potem se je posvetil časnikarstvu in književnosti. Konec dvajsetih let je sodeloval pri antologiji jugoslovanske socialne lirike Knjiga tovarišev in zato so mu sodili. Od leta 1934 je bil tajnik pri Slovenski matici v Ljubljani, leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, pozneje se je pridružil Osvobodilni fronti in partizanom ter tam napisal znamenito enodejanko Mati. Po vojni je bil med drugim ravnatelj Drame in znanstveni svetnik pri SAZU. V Literarnem nokturnu lahko slišite nekaj Klopčičevih pesmi iz njegove prve zbirke Plamteči okovi (izšla je leta 1924). Režiser Igor Likar, interpreti Blaž Šef, Brane Grubar in Alja Kapun, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2015.
Pesnik, prevajalec in urednik Rado Bordon se je rodil 16. novembra 1915 v Trstu, umrl je leta 1992 v Ljubljani. Ob nastopu fašizma se je družina preselila v Jugoslavijo, v Strnišče pri Ptuju; tam se je šolal, v Ljubljani je nato končal osnovno šolo in gimnazijo. Doštudiral je pravo. Zaradi političnega delovanja je bil v tridesetih letih večkrat zaprt, dlje časa je bival v Italiji in v Franciji. Leta 1941 se je vključil v OF, Italijani so ga zaprli in internirali. Po kapitulaciji Italije je z bratom Dušanom ustanovil garibaldinsko brigado, ki je delovala na ozemlju Toskane in Umbrije. Zatem se je pridružil NOB. Po vojni je delal kot časnikar in urednik. Objavljal je pesmi, prozo, prevode, eseje, filmske in gledališke kritike ter knjižne recenzije. Prevajal je zlasti iz slovanskih in romanskih jezikov, za naš Radio je raziskoval in prevedel poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa G. Ševčenka. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je Rado Bordon objavil zbirko pesniških satir v živalskih preoblekah. Šaljivo jim je dal naslov Nesodobne oziroma Nespodobne basni. Izbrali smo nekaj izmed tistih, ki smešijo pogostejše človekove napake. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Posneto 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek.
Pesnik, prevajalec in urednik Rado Bordon se je rodil 16. novembra 1915 v Trstu, umrl je leta 1992 v Ljubljani. Ob nastopu fašizma se je družina preselila v Jugoslavijo, v Strnišče pri Ptuju; tam se je šolal, v Ljubljani je nato končal osnovno šolo in gimnazijo. Doštudiral je pravo. Zaradi političnega delovanja je bil v tridesetih letih večkrat zaprt, dlje časa je bival v Italiji in v Franciji. Leta 1941 se je vključil v OF, Italijani so ga zaprli in internirali. Po kapitulaciji Italije je z bratom Dušanom ustanovil garibaldinsko brigado, ki je delovala na ozemlju Toskane in Umbrije. Zatem se je pridružil NOB. Po vojni je delal kot časnikar in urednik. Objavljal je pesmi, prozo, prevode, eseje, filmske in gledališke kritike ter knjižne recenzije. Prevajal je zlasti iz slovanskih in romanskih jezikov, za naš Radio je raziskoval in prevedel poezijo ukrajinskega pesnika Tarasa G. Ševčenka. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je Rado Bordon objavil zbirko pesniških satir v živalskih preoblekah. Šaljivo jim je dal naslov Nesodobne oziroma Nespodobne basni. Izbrali smo nekaj izmed tistih, ki smešijo pogostejše človekove napake. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Posneto 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.
12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.
Enajstega novembra goduje sv. Martin. Po njem se imenuje praznik martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Izbrali smo pet pesmi o trti in vinu, ki jih v glavnem uvrščamo med razpoloženjsko in razmišljujočo poezijo, našli pa smo tudi ljubezensko pesem. Josip Murn je napisal Pesem o svetem Martinu, Pivska je iz srednjeveške veseljaške zbirke Carmina Burana, avtor pesmi Ergo bibamus je Johann Wolfgang Goethe, Vina zaljubljencev Charles Baudelaire in pesmi Vinogradnik Tone Pavček. Prevajalci: Primož Simoniti, Josip Vidmar in Jože Udovič, interpret: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Enajstega novembra goduje sv. Martin. Po njem se imenuje praznik martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Izbrali smo pet pesmi o trti in vinu, ki jih v glavnem uvrščamo med razpoloženjsko in razmišljujočo poezijo, našli pa smo tudi ljubezensko pesem. Josip Murn je napisal Pesem o svetem Martinu, Pivska je iz srednjeveške veseljaške zbirke Carmina Burana, avtor pesmi Ergo bibamus je Johann Wolfgang Goethe, Vina zaljubljencev Charles Baudelaire in pesmi Vinogradnik Tone Pavček. Prevajalci: Primož Simoniti, Josip Vidmar in Jože Udovič, interpret: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
Ameriški pesnik Timothy Liu se je rodil leta 1965 v San Joseju v Kaliforniji v družini kitajskih priseljencev. Izdal je več kot deset zbirk, v katerih številne verze namenja identiteti, nasilju in erotiki; prežeti so z občutki hrepenenja in poželenja. Prevajalec: Tone Škrjanec, igralec: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tina Kozin in Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2015.
Ameriški pesnik Timothy Liu se je rodil leta 1965 v San Joseju v Kaliforniji v družini kitajskih priseljencev. Izdal je več kot deset zbirk, v katerih številne verze namenja identiteti, nasilju in erotiki; prežeti so z občutki hrepenenja in poželenja. Prevajalec: Tone Škrjanec, igralec: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tina Kozin in Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2015.
Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.
Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.
Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Annelies Verbeke, rojena leta 1976, je ena osrednjih sodobnih flamskih prozaistk in dobitnica več nagrad. Njen prvenec, roman Spi!, so prevedli v več kot dvajset jezikov, imamo ga tudi v slovenščini. Tako kot zbirko kratkih zgodb z naslovom Aleluja (izšla je pri Literarno-umetniškem društvu Literatura), v kateri je tudi zgodba So že tukaj v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Kdo so tisti, ki so že tukaj, in kje je ta "tukaj"? Morda v domu za starejše, kjer je tudi neimenovana starka. Iz tančin pripovedi in s pomeni iz ozadja spoznavamo njeno bridko življenjsko zgodbo. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2025.
Annelies Verbeke, rojena leta 1976, je ena osrednjih sodobnih flamskih prozaistk in dobitnica več nagrad. Njen prvenec, roman Spi!, so prevedli v več kot dvajset jezikov, imamo ga tudi v slovenščini. Tako kot zbirko kratkih zgodb z naslovom Aleluja (izšla je pri Literarno-umetniškem društvu Literatura), v kateri je tudi zgodba So že tukaj v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Kdo so tisti, ki so že tukaj, in kje je ta "tukaj"? Morda v domu za starejše, kjer je tudi neimenovana starka. Iz tančin pripovedi in s pomeni iz ozadja spoznavamo njeno bridko življenjsko zgodbo. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2025.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.