Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zimski prizori v poeziji Dragotina Ketteja, Otona Župančiča, Josipa Murna, Frana Albrehta, Severina Šalija in Kajetana Koviča v interpretaciji igralca Andreja Nahtigala. Posneto decembra 2009.
Zimski prizori v poeziji Dragotina Ketteja, Otona Župančiča, Josipa Murna, Frana Albrehta, Severina Šalija in Kajetana Koviča v interpretaciji igralca Andreja Nahtigala. Posneto decembra 2009.
V Literarnem nokturnu tokrat predstavljamo odlomek novele z naslovom Pojejte me. Napisal jo je Abdelkader Benali, sodobni nizozemski pisatelj maroškega porekla, ki se loteva problemov v družini, slabega razumevanja med sinovi in očetom, in sicer na skrajno karikiran, skorajda absurden način. S slengovskimi izrazi, anglicizmi, namigovanji na razne literarne predhodnike skuša pripovedovalec orisati očetovo življenje in se na ta način pomiriti z demoni preteklosti, ki prežijo nanj. Prevajalka: Mateja Seliškar Kenda, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Tadeja Krečič, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.
V Literarnem nokturnu tokrat predstavljamo odlomek novele z naslovom Pojejte me. Napisal jo je Abdelkader Benali, sodobni nizozemski pisatelj maroškega porekla, ki se loteva problemov v družini, slabega razumevanja med sinovi in očetom, in sicer na skrajno karikiran, skorajda absurden način. S slengovskimi izrazi, anglicizmi, namigovanji na razne literarne predhodnike skuša pripovedovalec orisati očetovo življenje in se na ta način pomiriti z demoni preteklosti, ki prežijo nanj. Prevajalka: Mateja Seliškar Kenda, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Tadeja Krečič, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.
Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Ivan Dobnik (1960) poezijo objavlja že več kot štirideset let. Prvo pesniško zbirko z naslovom Osvobajanje je v samozaložbi izdal leta 1980, za njo pa še številne druge. Za zbirko Rojstvo oaze (2022) je bil avtor letos nominiran za Jenkovo nagrado. Zbirka predstavlja tretjo, zadnje delov njegovi pesniški trilogiji, sestavljeno iz vsake samostojno delujoče knjige, a zbirke so tematsko povezane: Tihe pesmi (2020), Čajne pesmi (2021) in Rojstvo oaze (2022). Ta je nekakšna sinteza tega Dobnikovega opusa, skoncentriranega v izčiščen slog in izostreno kontemplacijo. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Ivan Dobnik (1960) poezijo objavlja že več kot štirideset let. Prvo pesniško zbirko z naslovom Osvobajanje je v samozaložbi izdal leta 1980, za njo pa še številne druge. Za zbirko Rojstvo oaze (2022) je bil avtor letos nominiran za Jenkovo nagrado. Zbirka predstavlja tretjo, zadnje delov njegovi pesniški trilogiji, sestavljeno iz vsake samostojno delujoče knjige, a zbirke so tematsko povezane: Tihe pesmi (2020), Čajne pesmi (2021) in Rojstvo oaze (2022). Ta je nekakšna sinteza tega Dobnikovega opusa, skoncentriranega v izčiščen slog in izostreno kontemplacijo. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Leta 1943 rojeni ameriški avtor Michael Palmer je eden najvidnejših predstavnikov t. i. jezikovne poezije, avantgardne smeri ameriškega pesništva, ki se je v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja izoblikovala kot alternativa bolj klasičnim pesniškim prijemom. Od leta 1960, ko je vstopil na pesniško prizorišče, je podpisal prek 20 knjig poezije in – med drugimi – prejel tudi ugledno nagrado Wallacea Stevensa. Hermetična pesnitev Sonce poetološko tematiko prepleta z družbeno kritično in z vprašanji o jeziku in njegovem pomenjanju. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpret: Saša Tabaković; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2014.
Leta 1943 rojeni ameriški avtor Michael Palmer je eden najvidnejših predstavnikov t. i. jezikovne poezije, avantgardne smeri ameriškega pesništva, ki se je v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja izoblikovala kot alternativa bolj klasičnim pesniškim prijemom. Od leta 1960, ko je vstopil na pesniško prizorišče, je podpisal prek 20 knjig poezije in – med drugimi – prejel tudi ugledno nagrado Wallacea Stevensa. Hermetična pesnitev Sonce poetološko tematiko prepleta z družbeno kritično in z vprašanji o jeziku in njegovem pomenjanju. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpret: Saša Tabaković; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2014.
Nemška pesnica Dorothea Grünzweig že tri desetletja živi na Finskem. Življenje na daljnem severu, tujstvo, narava, umetnost in ljudje, predvsem pa cela paleta zimskih občutij, vse to so sestavni deli njene poezije. Tesa Drev Juh je iz njene zbirke Stekleni glasovi, ki je izšla leta 2004, izbrala in prevedla nekaj pesmi. Interpretirata Romana Šalehar in Vesna Jevnikar, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2013.
Nemška pesnica Dorothea Grünzweig že tri desetletja živi na Finskem. Življenje na daljnem severu, tujstvo, narava, umetnost in ljudje, predvsem pa cela paleta zimskih občutij, vse to so sestavni deli njene poezije. Tesa Drev Juh je iz njene zbirke Stekleni glasovi, ki je izšla leta 2004, izbrala in prevedla nekaj pesmi. Interpretirata Romana Šalehar in Vesna Jevnikar, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2013.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pisateljica Manka Kremenšek Križman je mojstrica psihološko prepričljivih kratkih zgodb, zelo spretno pa vanje vpisuje tudi socialno problematiko. Svoje mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Na obisku. Hči neke sobote obišče očeta, in takrat jo dohiti preteklost. Interpretka Iva Krajnc Bagola, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2007.
Pisateljica Manka Kremenšek Križman je mojstrica psihološko prepričljivih kratkih zgodb, zelo spretno pa vanje vpisuje tudi socialno problematiko. Svoje mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Na obisku. Hči neke sobote obišče očeta, in takrat jo dohiti preteklost. Interpretka Iva Krajnc Bagola, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno leta 2007.
Milana Jesiha poznamo kot mojstra sonetista, prav tako pa je avtor gledaliških besedil in radijskih iger. V teh je že na jezikovni ravni ironičen, samoironičen in na čisto samosvoj način komičen, kot naročeno torej za naš petkov cikel Literarnih nokturnov – Na valovih humorja. Njegov jezik pa je hkrati tudi jezik protislovij, svobode na eni ter izključevanja in sploh nasilja na drugi strani. V igri Grenki sadeži pravice tako povezuje več stvari hkrati, med drugim starogrško dramsko in gledališko izročilo, ki je temeljilo na jeziku, in moderni pristop, ki nekdanjo mitološko zgodbo preobraža v zgodbo samega jezika. Izbrali smo odlomka iz Grenkih sadežev pravice v interpretaciji igralcev SNG Nova Gorica. Igralki in igralca: (Jemavec) Ana Facchini, (Gobavec) Matija Rupel, (Dajavec) Kristijan Guček, (Grbavec) Urška Taufer, dramaturginja: (izbor odlomkov) Martina Mrhar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2021.
Milana Jesiha poznamo kot mojstra sonetista, prav tako pa je avtor gledaliških besedil in radijskih iger. V teh je že na jezikovni ravni ironičen, samoironičen in na čisto samosvoj način komičen, kot naročeno torej za naš petkov cikel Literarnih nokturnov – Na valovih humorja. Njegov jezik pa je hkrati tudi jezik protislovij, svobode na eni ter izključevanja in sploh nasilja na drugi strani. V igri Grenki sadeži pravice tako povezuje več stvari hkrati, med drugim starogrško dramsko in gledališko izročilo, ki je temeljilo na jeziku, in moderni pristop, ki nekdanjo mitološko zgodbo preobraža v zgodbo samega jezika. Izbrali smo odlomka iz Grenkih sadežev pravice v interpretaciji igralcev SNG Nova Gorica. Igralki in igralca: (Jemavec) Ana Facchini, (Gobavec) Matija Rupel, (Dajavec) Kristijan Guček, (Grbavec) Urška Taufer, dramaturginja: (izbor odlomkov) Martina Mrhar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2021.
Pesnik Zmago Frece je bil dolgoleten sodelavec uredništva igranega programa na Radiu Slovenija. Leta 2007 je izdal poseben pesniški prvenec, zgoščenko z naslovom Plasti; pesmi je posnel tako, da jih je sam izvedel in zvočno obdelal. Večkrat je gostoval tudi v oddaji Literarni nokturno. Zmago Frece je vsestranski ustvarjalec, poleg poezije piše radijske igre, v petdesetih letih je nastopil v nekaj predstavah Celjskega ljudskega gledališča, imel pa je tudi nekaj samostojnih slikarskih razstav. Samoumevnega nošnja je njegov knjižno še neobjavljeni pesemski cikel. Prva dva dela smo pred petimi leti predvajali v Literarnem nokturnu, ob njegovi petinsedemdesetletnici pa smo izbrali še tretji del omenjenega cikla: Neizbežen konec s pripisom. Interpret Matej Puc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Pesnik Zmago Frece je bil dolgoleten sodelavec uredništva igranega programa na Radiu Slovenija. Leta 2007 je izdal poseben pesniški prvenec, zgoščenko z naslovom Plasti; pesmi je posnel tako, da jih je sam izvedel in zvočno obdelal. Večkrat je gostoval tudi v oddaji Literarni nokturno. Zmago Frece je vsestranski ustvarjalec, poleg poezije piše radijske igre, v petdesetih letih je nastopil v nekaj predstavah Celjskega ljudskega gledališča, imel pa je tudi nekaj samostojnih slikarskih razstav. Samoumevnega nošnja je njegov knjižno še neobjavljeni pesemski cikel. Prva dva dela smo pred petimi leti predvajali v Literarnem nokturnu, ob njegovi petinsedemdesetletnici pa smo izbrali še tretji del omenjenega cikla: Neizbežen konec s pripisom. Interpret Matej Puc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Mnogo prezgodaj je umrl prevajalec Andrej Peric. Komaj deset let je, kar je na Slovenskem knjižnem sejmu kot mlad, perspektiven prevajalec prejel nagrado Radojke Vrančič za prevod dela Sama ljubezen avtorice Laurence Plazenet. Njegov prevajalski opus je obsežen in osupljiv. Prevajal je iz angleščine, francoščine in slovaščine in odkrival slovenskim bralcem in radijskim poslušalcem vedno nove literarne svetove. V spomin na Andreja Perica nocojšnji Literarni nokturno namenjamo poeziji Štefana Strážaya, enega najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov. Prepoznaven je po izraznem minimalizmu in silovitih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je o njem leta 2020, ko smo oddajo posneli, zapisal Andrej Peric. Prevod Andrej Peric (prej Andrej Pleterski), interpretacija Vito Weis, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan, režija Alen Jelen. Produkcija 2020.
Mnogo prezgodaj je umrl prevajalec Andrej Peric. Komaj deset let je, kar je na Slovenskem knjižnem sejmu kot mlad, perspektiven prevajalec prejel nagrado Radojke Vrančič za prevod dela Sama ljubezen avtorice Laurence Plazenet. Njegov prevajalski opus je obsežen in osupljiv. Prevajal je iz angleščine, francoščine in slovaščine in odkrival slovenskim bralcem in radijskim poslušalcem vedno nove literarne svetove. V spomin na Andreja Perica nocojšnji Literarni nokturno namenjamo poeziji Štefana Strážaya, enega najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov. Prepoznaven je po izraznem minimalizmu in silovitih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je o njem leta 2020, ko smo oddajo posneli, zapisal Andrej Peric. Prevod Andrej Peric (prej Andrej Pleterski), interpretacija Vito Weis, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan, režija Alen Jelen. Produkcija 2020.
Slovenska pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić je doslej izdala dva romana in tri zbirke kratke proze. Za Literarni nokturno smo izbrali njeno zgodbo z naslovom Cesta v Gorice iz zbirke Dobrodošli, ki tematizira boj med predstavniki oblasti in posamezniki, ki se bojujejo za pravice beguncev in skušajo preprečiti deportacijo begunske družine. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Slovenska pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić je doslej izdala dva romana in tri zbirke kratke proze. Za Literarni nokturno smo izbrali njeno zgodbo z naslovom Cesta v Gorice iz zbirke Dobrodošli, ki tematizira boj med predstavniki oblasti in posamezniki, ki se bojujejo za pravice beguncev in skušajo preprečiti deportacijo begunske družine. Interpretka: Sabina Kogovšek, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Ameriški pesnik Joseph Ceravolo, živel in ustvarjal je v drugi polovici 20.stoletja, je bil tesno povezan z drugo generacijo pesnikov newyorške šole. V njegovem pesniškem opusu je čutiti neposrednost in toplino značilno za avtorje te pesniške šole, vendar pa je bil pri svojem pisanju manj nagnjen k uporabi pogovornega jezika in manj humoren. Njegova poezija je tudi manj linearna in izrazito fragmentarna, pri pisanju pa ga je bolj kot družba zanimala narava. Ceravolo je bil prefinjen lirik in tudi dobitnik prve nagrade Franka O'Hare za poezijo. Prevajalec: Tone Škrjanec; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Saša Tabaković; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2012.
Ameriški pesnik Joseph Ceravolo, živel in ustvarjal je v drugi polovici 20.stoletja, je bil tesno povezan z drugo generacijo pesnikov newyorške šole. V njegovem pesniškem opusu je čutiti neposrednost in toplino značilno za avtorje te pesniške šole, vendar pa je bil pri svojem pisanju manj nagnjen k uporabi pogovornega jezika in manj humoren. Njegova poezija je tudi manj linearna in izrazito fragmentarna, pri pisanju pa ga je bolj kot družba zanimala narava. Ceravolo je bil prefinjen lirik in tudi dobitnik prve nagrade Franka O'Hare za poezijo. Prevajalec: Tone Škrjanec; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Saša Tabaković; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2012.
Hrvaški pesnik, profesor in urednik Luko Paljetak se je rodil leta 1943 v Dubrovniku, umrl je maja letos. Šolal se je najprej v Dubrovniku, potem je študiral na Filozofski fakulteti v Zadru. Po končanem študiju je delal kot dramaturg in režiser, kot asistent na katedri za novejšo hrvaško književnost in na katedri za svetovno literaturo v Zadru. Nato se je preselil v Dubrovnik, kjer je ostal. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in dopisni član SAZU – bil je namreč velik poznavalec in pomemben prevajalec slovenske književnosti. Prevajati je začel že v študentskih letih in postal eden najopaznejših hrvaških prevajalcev iz različnih evropskih jezikov, še posebej izstopa v prevajanju klasičnih pesniških oblik. Uveljavil se je tudi kot slikar. Bil je izjemno plodovit literarni ustvarjalec, saj je objavil več kot 150 knjižnih naslovov – med njimi je 40 knjig poezije. Nekaj pesmi Luka Paljetka smo izbrali za Literarni nokturno. Vzete so iz njegove dvojezične zbirke Ubežne pesmi – Izbjegle pjesme; izšle so v času, ko je moral Luko Paljetak zaradi obstreljevanja srbske vojske zapustiti Dubrovnik. Prevajalci Boris A. Novak (Črke v juhi), Lojze Krakar (Vsa zgodovina), Tone Pretnar, interpret Zvone Hribar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, režiserka Elza Rituper. Produkcija 2000. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Hrvaški pesnik, profesor in urednik Luko Paljetak se je rodil leta 1943 v Dubrovniku, umrl je maja letos. Šolal se je najprej v Dubrovniku, potem je študiral na Filozofski fakulteti v Zadru. Po končanem študiju je delal kot dramaturg in režiser, kot asistent na katedri za novejšo hrvaško književnost in na katedri za svetovno literaturo v Zadru. Nato se je preselil v Dubrovnik, kjer je ostal. Bil je član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in dopisni član SAZU – bil je namreč velik poznavalec in pomemben prevajalec slovenske književnosti. Prevajati je začel že v študentskih letih in postal eden najopaznejših hrvaških prevajalcev iz različnih evropskih jezikov, še posebej izstopa v prevajanju klasičnih pesniških oblik. Uveljavil se je tudi kot slikar. Bil je izjemno plodovit literarni ustvarjalec, saj je objavil več kot 150 knjižnih naslovov – med njimi je 40 knjig poezije. Nekaj pesmi Luka Paljetka smo izbrali za Literarni nokturno. Vzete so iz njegove dvojezične zbirke Ubežne pesmi – Izbjegle pjesme; izšle so v času, ko je moral Luko Paljetak zaradi obstreljevanja srbske vojske zapustiti Dubrovnik. Prevajalci Boris A. Novak (Črke v juhi), Lojze Krakar (Vsa zgodovina), Tone Pretnar, interpret Zvone Hribar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, režiserka Elza Rituper. Produkcija 2000. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Življenje v dvoje je lepo, a lahko tudi naporno, celo v malenkostih. O tem govorita zgodbici Temelji zakonske sreče in Priročnik za sporazumevanje v zakonu. Interpret Luka Bokšan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Gal Nagode. Režija Saška Rakef. Posneto junija 2001.
Življenje v dvoje je lepo, a lahko tudi naporno, celo v malenkostih. O tem govorita zgodbici Temelji zakonske sreče in Priročnik za sporazumevanje v zakonu. Interpret Luka Bokšan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Gal Nagode. Režija Saška Rakef. Posneto junija 2001.
Marjeta Krečič v Zelenjamskem Miklavžu pripoveduje o svoji zgodnji mladosti, ki jo je preživela v ljubljanski Zeleni jami. Tam se je leta 1925 rodila v hiši svoje stare mame Marije Suhadolc kot prva hči matere Natalije, rojene Sartori, in inženirja Antona Suhadolca, dolgoletnega tesnega sodelavca in prijatelja arhitekta Jožeta Plečnika. Danes se zdi zapis o času pred skoraj sto leti neverjetno oddaljen, saj se je življenje ob hitrem napredku korenito spremenilo. Hkrati gre za nostalgično besedilo, zanimivo in dragoceno, saj ohranja vedenje o ljubljanskem predmestnem življenju, delu, navadah, načinu govora, praznovanjih, zabavah in zadregah skozi otroške oči. Te so se najširše razprle prav ob darilih, ki jih je ponoči otrokom prinesel sveti Miklavž ... Interpretka: Darja Reichman, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Marjeta Krečič v Zelenjamskem Miklavžu pripoveduje o svoji zgodnji mladosti, ki jo je preživela v ljubljanski Zeleni jami. Tam se je leta 1925 rodila v hiši svoje stare mame Marije Suhadolc kot prva hči matere Natalije, rojene Sartori, in inženirja Antona Suhadolca, dolgoletnega tesnega sodelavca in prijatelja arhitekta Jožeta Plečnika. Danes se zdi zapis o času pred skoraj sto leti neverjetno oddaljen, saj se je življenje ob hitrem napredku korenito spremenilo. Hkrati gre za nostalgično besedilo, zanimivo in dragoceno, saj ohranja vedenje o ljubljanskem predmestnem življenju, delu, navadah, načinu govora, praznovanjih, zabavah in zadregah skozi otroške oči. Te so se najširše razprle prav ob darilih, ki jih je ponoči otrokom prinesel sveti Miklavž ... Interpretka: Darja Reichman, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Nina kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Urugvajski pesnik, pisatelj, esejist in novinar Mario Benedetti (1920 – 2009), je eden najbolj branih, priljubljenih in citiranih avtorjev s španskega govornega območja. V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj njegovih značilnih pesmih v prevodu Sare Virk. V njih pesnik na prvi pogled z osupljivo lahkoto, z minimalističnimi posegi in tudi s ponovitvami ustvari imploziven svet samozavedanja in vedenja. Igralec Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Sonja Strenar, Miha Jaramaz, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Urugvajski pesnik, pisatelj, esejist in novinar Mario Benedetti (1920 – 2009), je eden najbolj branih, priljubljenih in citiranih avtorjev s španskega govornega območja. V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj njegovih značilnih pesmih v prevodu Sare Virk. V njih pesnik na prvi pogled z osupljivo lahkoto, z minimalističnimi posegi in tudi s ponovitvami ustvari imploziven svet samozavedanja in vedenja. Igralec Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Sonja Strenar, Miha Jaramaz, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
'Bili smo lastniki / srečnega ledenega otoka / v tisti zimi." Islandski pesnik, pisatelj in glasbenik Adalsteinn Asberg Sigurdsson, rojen leta 1955, je prvo pesniško zbirko z naslovom 'Deviška prst' objavil leta 1977, do zadnje, 'Poletna luna', jih je izšlo več kot deset, poleg teh pa še roman in dobra desetina otroških knjig. Številne svoje pesmi je uglasbil ter z njimi nastopal doma in v tujini. Prevajalec Veno Taufer, igralec Vojko Zidar, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar mojster zvoka Jure Culiber. Posneto septembra 2000.
'Bili smo lastniki / srečnega ledenega otoka / v tisti zimi." Islandski pesnik, pisatelj in glasbenik Adalsteinn Asberg Sigurdsson, rojen leta 1955, je prvo pesniško zbirko z naslovom 'Deviška prst' objavil leta 1977, do zadnje, 'Poletna luna', jih je izšlo več kot deset, poleg teh pa še roman in dobra desetina otroških knjig. Številne svoje pesmi je uglasbil ter z njimi nastopal doma in v tujini. Prevajalec Veno Taufer, igralec Vojko Zidar, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar mojster zvoka Jure Culiber. Posneto septembra 2000.
Edina pot je naslov knjige Franca Avseneka, maestra violista, dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V knjigi je zapisal spomine od prvih otroških let v Beogradu prek vsega, kar je sledilo, predvsem bogata glasbena kariera, povezana z osebnimi in tudi družbenimi dogodki. "Moje prvo srečanje z glasbo? Razburljivo! Samoniklo!" zapiše Franc Avsenek na začetku knjige Edina pot – in že po tem lahko zaslutimo, da iz besedila pogosto zavejeta humor in samoironija. Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Edina pot je naslov knjige Franca Avseneka, maestra violista, dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V knjigi je zapisal spomine od prvih otroških let v Beogradu prek vsega, kar je sledilo, predvsem bogata glasbena kariera, povezana z osebnimi in tudi družbenimi dogodki. "Moje prvo srečanje z glasbo? Razburljivo! Samoniklo!" zapiše Franc Avsenek na začetku knjige Edina pot – in že po tem lahko zaslutimo, da iz besedila pogosto zavejeta humor in samoironija. Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tartt sicer ni bil tako odmeven kot razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. Odlomek z začetka knjige je prevedla Nina Gostiša. Interpretira Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2020.
Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tartt sicer ni bil tako odmeven kot razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. Odlomek z začetka knjige je prevedla Nina Gostiša. Interpretira Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2020.
Tomislav Vrečar (roj. l. 1976) je pesnik srednje generacije, ki ima za sabo že precejšen literarni opus. Ta obsega tako prozno kot tudi pesniško ustvarjanje. Veliko let je sodeloval v performansih, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 pa je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko zajemajo v avtorjevi osebni zgodbi, so polni podob vsakdanjika, vendar se neizprosno zažirajo v življenje brez tančice prefinjenosti; to še posebno velja za njegove pesmi iz pesniške zbirke Ime mi je Veronika (2011). Interpret je Rok Vihar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Tomislav Vrečar (roj. l. 1976) je pesnik srednje generacije, ki ima za sabo že precejšen literarni opus. Ta obsega tako prozno kot tudi pesniško ustvarjanje. Veliko let je sodeloval v performansih, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 pa je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko zajemajo v avtorjevi osebni zgodbi, so polni podob vsakdanjika, vendar se neizprosno zažirajo v življenje brez tančice prefinjenosti; to še posebno velja za njegove pesmi iz pesniške zbirke Ime mi je Veronika (2011). Interpret je Rok Vihar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je poudarjala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovoma Volkodlak in Snežni otrok. Interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2017.
Krvava soba in druge zgodbe je zbirka čudaških, grozljivih in grotesknih kratkih zgodb angleške pisateljice Angele Carter, ki je prepoznavna po svojih feminističnih, magično-realističnih in pikaresknih predelavah klasičnih pravljic. Na njeno pisanje so vplivale tako psihoanaliza kot filmska umetnost in simbolistična poezija; svoje zanimanje je usmerila v prikrito vsebino tradicionalnih zgodb in prav to je poudarjala v svojih predelavah. Izbrali smo dve zgodbi v prevodu Tine Poglajen z naslovoma Volkodlak in Snežni otrok. Interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2017.
Pesnica Živa Čebulj je po izobrazbi francistka in slovenistka, deluje kot književna prevajalka, lektorica in gledališka lektorica. Pretanjen posluh za jezik je dokazala s prevodi francoskih prozaistov, kot so Mathias Énard, Jérôme Ferrari, Emmanuelle Pagano in drugi. Za prevod knjige poezije Andrée Chedid Ubesediti pesem: 1949–1970 ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev novembra 2022 podelilo priznanje Radojke Vrančič. Lani pa je izdala svoj knjižni prvenec, pesniško zbirko Sama ljubezen je to in se z njo letos uvrstila med peterico nominirancev in nominirank za najboljši knjižni prvenec na jubilejnem 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Izbrali smo nekaj njenih še neobjavljenih pesmi za zbirko z delovnim naslovom Oscilacije. Interpretka Sabina Kogovšek, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh, produkcija 2024.
Pesnica Živa Čebulj je po izobrazbi francistka in slovenistka, deluje kot književna prevajalka, lektorica in gledališka lektorica. Pretanjen posluh za jezik je dokazala s prevodi francoskih prozaistov, kot so Mathias Énard, Jérôme Ferrari, Emmanuelle Pagano in drugi. Za prevod knjige poezije Andrée Chedid Ubesediti pesem: 1949–1970 ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev novembra 2022 podelilo priznanje Radojke Vrančič. Lani pa je izdala svoj knjižni prvenec, pesniško zbirko Sama ljubezen je to in se z njo letos uvrstila med peterico nominirancev in nominirank za najboljši knjižni prvenec na jubilejnem 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Izbrali smo nekaj njenih še neobjavljenih pesmi za zbirko z delovnim naslovom Oscilacije. Interpretka Sabina Kogovšek, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh, produkcija 2024.
Leta 2015 so v ZDA ustanovili nagrado Tomaža Šalamuna v spomin na tega slovenskega pesnika, ki je navdihnil številne generacije pesnikov in pesnic z vsega sveta. Sprva je bila nagrada povezana s tamkajšnjo literarno revijo Verse. Ko pa je ta revija leta 2017 prenehala izhajati, je nagrada prešla pod okrilje založbe Factory Hollow, ki vsak leto po izboru uveljavljenega pesnika oziroma pesnice objavi nagrajeno pesniško zbirko. Z odprtjem Centra za poezijo Tomaža Šalamuna pa ta nagrada vključuje tudi enomesečno rezidenco v Ljubljani. V zadnjih letih je Center, ki deluje pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izdal tudi prevode pesmi nagrajencev in nagrajenk v knjižici. Letos je tako izšla knjižica z naslovom Razodetja ameriško-filipinske pesnice Lian Sing. Ta je dobitnica nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2022 po izboru pesnice Hoe Nguyen. Njena poezija je osebna, a precej abstraktna in je po načinu upesnjevanja podobna poeziji, ki jo je Tomaž Šalamun pisal proti koncu svojega življenja. Prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2024.
Leta 2015 so v ZDA ustanovili nagrado Tomaža Šalamuna v spomin na tega slovenskega pesnika, ki je navdihnil številne generacije pesnikov in pesnic z vsega sveta. Sprva je bila nagrada povezana s tamkajšnjo literarno revijo Verse. Ko pa je ta revija leta 2017 prenehala izhajati, je nagrada prešla pod okrilje založbe Factory Hollow, ki vsak leto po izboru uveljavljenega pesnika oziroma pesnice objavi nagrajeno pesniško zbirko. Z odprtjem Centra za poezijo Tomaža Šalamuna pa ta nagrada vključuje tudi enomesečno rezidenco v Ljubljani. V zadnjih letih je Center, ki deluje pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izdal tudi prevode pesmi nagrajencev in nagrajenk v knjižici. Letos je tako izšla knjižica z naslovom Razodetja ameriško-filipinske pesnice Lian Sing. Ta je dobitnica nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2022 po izboru pesnice Hoe Nguyen. Njena poezija je osebna, a precej abstraktna in je po načinu upesnjevanja podobna poeziji, ki jo je Tomaž Šalamun pisal proti koncu svojega življenja. Prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2024.
V okviru dne Rudolfa Maistra, slovenskega praznika, ki ga od leta 2005 praznujemo 23. novembra, lahko v Literarnem nokturnu slišite izbor pesmi iz Maistrovega opusa. Maister se je v slovensko zavest zapisal predvsem kot general, ki je s svojimi vojaki in častniki leta 1918 obranil severno mejo, gojil pa je tudi ljubezen do knjig in poezije. Objavil je dve pesniški zbirki: v prvi s preprostim naslovom Poezije iz leta 1904 opazimo močno sled realizma, tudi Aškerca, v drugi (Kitici mojih iz leta 1929) pa se je tematsko dotaknil človekovega gorja in velike vojne. Interpret je Aleksij Pregarc, režiser: Gregor Tozon, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Vida Curk in Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2004.
V okviru dne Rudolfa Maistra, slovenskega praznika, ki ga od leta 2005 praznujemo 23. novembra, lahko v Literarnem nokturnu slišite izbor pesmi iz Maistrovega opusa. Maister se je v slovensko zavest zapisal predvsem kot general, ki je s svojimi vojaki in častniki leta 1918 obranil severno mejo, gojil pa je tudi ljubezen do knjig in poezije. Objavil je dve pesniški zbirki: v prvi s preprostim naslovom Poezije iz leta 1904 opazimo močno sled realizma, tudi Aškerca, v drugi (Kitici mojih iz leta 1929) pa se je tematsko dotaknil človekovega gorja in velike vojne. Interpret je Aleksij Pregarc, režiser: Gregor Tozon, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Vida Curk in Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2004.
Mineva 180 let od smrti Ivana Andrejeviča Krilova, ruskega pisca basni. Rodil se je leta 1769 v revni družini, imel je le skromno formalno izobrazbo in je pri še kot otrok začel delati kot uradnik. Pisal je že v najstniških letih. Delal je kot satirični novinar, dokler se ni vpletla vladna cenzura. Leta 1805 je začel prevajati La Fontainove basni, vendar se je kmalu odločil, da bo raje pisal svoje. Z objavo prve knjige leta 1809 je pridobil pokroviteljstvo carske družine in delovno mesto v javni knjižnici v Sankt Petersburgu – tam je delal 30 let. Izdal je še osem knjig basni, vse v verzih. Čeprav si je motive tudi izposojal, na primer pri Ezopu in La Fontainu, jih je obdelal po svoje. Njegove živali so bile vedno prepoznavni ruski tipi. Prevod Mile Klopčič, inrterpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Urednici oddaje Vesna Spreitzer in Staša Grahek.
Mineva 180 let od smrti Ivana Andrejeviča Krilova, ruskega pisca basni. Rodil se je leta 1769 v revni družini, imel je le skromno formalno izobrazbo in je pri še kot otrok začel delati kot uradnik. Pisal je že v najstniških letih. Delal je kot satirični novinar, dokler se ni vpletla vladna cenzura. Leta 1805 je začel prevajati La Fontainove basni, vendar se je kmalu odločil, da bo raje pisal svoje. Z objavo prve knjige leta 1809 je pridobil pokroviteljstvo carske družine in delovno mesto v javni knjižnici v Sankt Petersburgu – tam je delal 30 let. Izdal je še osem knjig basni, vse v verzih. Čeprav si je motive tudi izposojal, na primer pri Ezopu in La Fontainu, jih je obdelal po svoje. Njegove živali so bile vedno prepoznavni ruski tipi. Prevod Mile Klopčič, inrterpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Urednici oddaje Vesna Spreitzer in Staša Grahek.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.