Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Palestinski književnik Mosab Abu Toha se je rodil leta 1992 v begunskem taborišču Al Šati na območju Gaze. Pri tridesetih, leta 2022, je izdal pesniško zbirko Stvari, ki jih morda najdeš skrite v mojem ušesu: pesmi iz Gaze. Zbirka mu je že istega leta prinesla palestinsko književno nagrado in ameriško nagrado American Book Award ter objave v najuglednejših svetovnih literarnih revijah. Pred leti je Abu Toha ustanovil knjižnico Edwarda Saida, prvo z deli v angleščini v Gazi. Na območju Gaze je poučeval angleščino v šolah agencije Združenih narodov za palestinske begunce, med letoma 2019 in 2020 pa je bival v Ameriki; bil je raziskovalec in knjižničar na Univerzi Harvard, nato se je vrnil na svoj dom v kraju Beit Lahia na severu Gaze. Novembra 2023 so ga izraelske sile aretirale, ko je na mejnem prehodu Rafa z družino, ženo in tremi otroki, poskušal zapustiti Gazo in oditi v Egipt. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo lahko umaknili pred izraelskim uničenjem v ZDA, saj je njegov najmlajši sin ameriški državljan. Toda njihova pot do mesta Syracuse v ameriški zvezni državi New York, v kateri živijo danes, ni bila lahka. Mosaba Abu Toho so nekaj dni zadrževali v izraelskem zaporu Negev, ga pretepali in ga nato – pod pritiskom svetovne javnosti, tudi PEN-a – izpustili v bolnišnico. Abu Toha je letos za svoje kolumne o vojni v Gazi za časopis The New Yorker prejel Pulitzerjevo nagrado. Nagradi in Abu Tohi na splošno močno nasprotuje ameriška proizraelska zionistična skupina Betar US, ki je pri Trumpovi administraciji celo poskušala doseči aretacijo in deportacijo Abu Tohe. Kako življenjske okoliščine preliva v verze, pa lahko slišite v Literarnem nokturnu. Prevajalki: Kristina Božič (pesmi Težke vaje; Radi imamo, kar imamo; Litanije za "eno deželo" in Sedem prstov), Katja Zakrajšek (štiri pesmi brez naslova). Interpret je Matej Puc, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2025.
Palestinski književnik Mosab Abu Toha se je rodil leta 1992 v begunskem taborišču Al Šati na območju Gaze. Pri tridesetih, leta 2022, je izdal pesniško zbirko Stvari, ki jih morda najdeš skrite v mojem ušesu: pesmi iz Gaze. Zbirka mu je že istega leta prinesla palestinsko književno nagrado in ameriško nagrado American Book Award ter objave v najuglednejših svetovnih literarnih revijah. Pred leti je Abu Toha ustanovil knjižnico Edwarda Saida, prvo z deli v angleščini v Gazi. Na območju Gaze je poučeval angleščino v šolah agencije Združenih narodov za palestinske begunce, med letoma 2019 in 2020 pa je bival v Ameriki; bil je raziskovalec in knjižničar na Univerzi Harvard, nato se je vrnil na svoj dom v kraju Beit Lahia na severu Gaze. Novembra 2023 so ga izraelske sile aretirale, ko je na mejnem prehodu Rafa z družino, ženo in tremi otroki, poskušal zapustiti Gazo in oditi v Egipt. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo lahko umaknili pred izraelskim uničenjem v ZDA, saj je njegov najmlajši sin ameriški državljan. Toda njihova pot do mesta Syracuse v ameriški zvezni državi New York, v kateri živijo danes, ni bila lahka. Mosaba Abu Toho so nekaj dni zadrževali v izraelskem zaporu Negev, ga pretepali in ga nato – pod pritiskom svetovne javnosti, tudi PEN-a – izpustili v bolnišnico. Abu Toha je letos za svoje kolumne o vojni v Gazi za časopis The New Yorker prejel Pulitzerjevo nagrado. Nagradi in Abu Tohi na splošno močno nasprotuje ameriška proizraelska zionistična skupina Betar US, ki je pri Trumpovi administraciji celo poskušala doseči aretacijo in deportacijo Abu Tohe. Kako življenjske okoliščine preliva v verze, pa lahko slišite v Literarnem nokturnu. Prevajalki: Kristina Božič (pesmi Težke vaje; Radi imamo, kar imamo; Litanije za "eno deželo" in Sedem prstov), Katja Zakrajšek (štiri pesmi brez naslova). Interpret je Matej Puc, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2025.
Ivan Dobnik je uveljavljen sodobni slovenski pesnik, esejist, literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik revije Poetikon. Za svoje dosežke na področju književnosti je prejel Pretnarjevo nagrado. Doslej je objavil 16 pesniških zbirk. Najnovejša, iz katere smo izbrali pesmi za Literarni nokturno, je naslovljena Nostalgija, utopija. V ospredju pesniškega kreda Ivana Dobnika je sobivanje z naravo in njenimi gibali, vendar nikakor ne samo opisno. S svojim pesniškim vpogledom brez idealizacije osvetljuje možnosti ponovne celote človeka in globljih plasti širše stvarnosti. V prepoznavni pesniški izreki jo priklicuje ter s tem, da "s koraki na suhem listju spominske snovi" hkrati razkriva nekatere civilizacijske prekrške, tudi ozavešča. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Ivan Dobnik je uveljavljen sodobni slovenski pesnik, esejist, literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik revije Poetikon. Za svoje dosežke na področju književnosti je prejel Pretnarjevo nagrado. Doslej je objavil 16 pesniških zbirk. Najnovejša, iz katere smo izbrali pesmi za Literarni nokturno, je naslovljena Nostalgija, utopija. V ospredju pesniškega kreda Ivana Dobnika je sobivanje z naravo in njenimi gibali, vendar nikakor ne samo opisno. S svojim pesniškim vpogledom brez idealizacije osvetljuje možnosti ponovne celote človeka in globljih plasti širše stvarnosti. V prepoznavni pesniški izreki jo priklicuje ter s tem, da "s koraki na suhem listju spominske snovi" hkrati razkriva nekatere civilizacijske prekrške, tudi ozavešča. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Ursula Kroeber Le Guin (1929-2018) je ena najbolj prepoznavnih avtoric fantazijske in znanstvenofantastične književnosti tako v ZDA kot po svetu. Njen opus obsega 23 romanov, 12 zbirk kratkih zgodb, 11 pesniških zbirk, 13 knjig za otroke in 5 knjig esejev. Leta 1969 je zaslovela s knjigo Leva roka teme, s katero je osvojila prestižni nagradi hugo in nebula. V svojih delih se je pogosto lotevala družbenopolitičnih tem; preizpraševala je spolne vloge, obravnavala kolonializem, se posvečala okoljevarstvu. Izbrali smo odlomek romana Nebeški mlin, ki je letos v prevodu Bojane Vajt izšel pri založbi Sanje. Roman je postavljen v prihodnost, v kateri sanje enega človeka odločajo o usodi vsega človeštva. Prevajalka Bojana Vajt, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Ursula Kroeber Le Guin (1929-2018) je ena najbolj prepoznavnih avtoric fantazijske in znanstvenofantastične književnosti tako v ZDA kot po svetu. Njen opus obsega 23 romanov, 12 zbirk kratkih zgodb, 11 pesniških zbirk, 13 knjig za otroke in 5 knjig esejev. Leta 1969 je zaslovela s knjigo Leva roka teme, s katero je osvojila prestižni nagradi hugo in nebula. V svojih delih se je pogosto lotevala družbenopolitičnih tem; preizpraševala je spolne vloge, obravnavala kolonializem, se posvečala okoljevarstvu. Izbrali smo odlomek romana Nebeški mlin, ki je letos v prevodu Bojane Vajt izšel pri založbi Sanje. Roman je postavljen v prihodnost, v kateri sanje enega človeka odločajo o usodi vsega človeštva. Prevajalka Bojana Vajt, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Peter Handke je s kratkim romanom Pisateljev popoldan, kot je v spremnem zapisu k prevodu Boruta Trekmana iz leta 1989 zapisal Evgen Bavčar, "uspel podati svojevrstno pričevanje pisateljevega bivanja. Roman povzema izkušnjo nekega popoldneva v Salzburgu, kjer se realni čas prepleta s številnimi notranjimi časovnimi utrinki". Eden teh utrinkov je pisateljev razmislek o sporočilnosti časopisnega na eni in umetniškega pisanja na drugi strani. Prevajalec Borut Trekman, interpretiral Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto leta 2016.
Peter Handke je s kratkim romanom Pisateljev popoldan, kot je v spremnem zapisu k prevodu Boruta Trekmana iz leta 1989 zapisal Evgen Bavčar, "uspel podati svojevrstno pričevanje pisateljevega bivanja. Roman povzema izkušnjo nekega popoldneva v Salzburgu, kjer se realni čas prepleta s številnimi notranjimi časovnimi utrinki". Eden teh utrinkov je pisateljev razmislek o sporočilnosti časopisnega na eni in umetniškega pisanja na drugi strani. Prevajalec Borut Trekman, interpretiral Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič. Posneto leta 2016.
Senegalski pisatelj, filmski režiser in producent Ousmane Sembène (1923-2007) velja za enega najpomembnejših zahodnoafriških piscev in režiserjev. V središču njegovega romana Božje paličice iz leta 1960 je zmagovita železničarska stavka v kolonialnem Senegalu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Sembène piše o prebujajoči se razredni zavesti senegalskih delavcev in delavk, pri čemer še posebej poudarja vlogo žensk pri stavki in razgalja njihov položaj pod kolonialno oblastjo. Roman, ki velja za enega najpomembnejših Sembènovih romanov, je napisan v francoskem jeziku. Prevajalka Metka Zupančič, režiser Jože Valentič, interpret Matej Puc, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Senegalski pisatelj, filmski režiser in producent Ousmane Sembène (1923-2007) velja za enega najpomembnejših zahodnoafriških piscev in režiserjev. V središču njegovega romana Božje paličice iz leta 1960 je zmagovita železničarska stavka v kolonialnem Senegalu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Sembène piše o prebujajoči se razredni zavesti senegalskih delavcev in delavk, pri čemer še posebej poudarja vlogo žensk pri stavki in razgalja njihov položaj pod kolonialno oblastjo. Roman, ki velja za enega najpomembnejših Sembènovih romanov, je napisan v francoskem jeziku. Prevajalka Metka Zupančič, režiser Jože Valentič, interpret Matej Puc, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je bila izjemna literarna osebnost 20. stoletja. Izjemni sta bili tako njena življenjska zgodba kot tudi njena poezija. Niti danes je ni mogoče uvrstiti v nobeno pesniško smer, pa čeprav je v njenih verzih marsikaj, kar se navezuje na nadrealistično poetiko, a je hkrati veliko takega, kar jo od nje ločuje. Njen pesniški opus tudi nadaljuje bogato tradicijo španskoameriških pesnic, vendar se po drugi strani odmika od sentimentalizma in se bolj usmerja v notranji človekov univerzum – Alejandra Pizarnik v svoji poeziji na oseben način išče globino človeške biti. Objavljamo pesmi iz njene knjigi Hči vetra (CSK, 2006). Prevajalec Ciril Bergles, interpretka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je bila izjemna literarna osebnost 20. stoletja. Izjemni sta bili tako njena življenjska zgodba kot tudi njena poezija. Niti danes je ni mogoče uvrstiti v nobeno pesniško smer, pa čeprav je v njenih verzih marsikaj, kar se navezuje na nadrealistično poetiko, a je hkrati veliko takega, kar jo od nje ločuje. Njen pesniški opus tudi nadaljuje bogato tradicijo španskoameriških pesnic, vendar se po drugi strani odmika od sentimentalizma in se bolj usmerja v notranji človekov univerzum – Alejandra Pizarnik v svoji poeziji na oseben način išče globino človeške biti. Objavljamo pesmi iz njene knjigi Hči vetra (CSK, 2006). Prevajalec Ciril Bergles, interpretka Barbara Žefran, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Izbrali smo poglavje iz daljšega besedila Franja Frančiča Vozi me vlak v daljave. Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot osemdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V besedilu Vozi me vlak v daljave spremljamo različne komične peripetije potnikov na vlaku od Kopra do Ljubljane. Izbrali smo poglavje Hrastovlje - Črni Kal. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Izbrali smo poglavje iz daljšega besedila Franja Frančiča Vozi me vlak v daljave. Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot osemdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V besedilu Vozi me vlak v daljave spremljamo različne komične peripetije potnikov na vlaku od Kopra do Ljubljane. Izbrali smo poglavje Hrastovlje - Črni Kal. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
4. avgusta 2025 je umrla Zora Tavčar, slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, esejistka in pedagoginja, po rodu iz Loke pri Zidanem mostu. Študirala je svetovno književnost in slovenščino s književnostjo v Ljubljani, nato je na milanski univerzi doktorirala s tezo Leopardi pri Slovencih. Po preselitvi na Tržaško je Zora Tavčar poučevala na srednjih šolah. Kratko prozo je objavila v knjigi Ob kresu živlienja, mladostne spomine pa v knjigi Veter v laseh. Njena knjiga o ženskih imenih ima naslov Poklical si me po imenu. Napisala je tudi vrsto radijskih iger, pa zbornik intervjujev Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji. Zora Tavčar je začela književno pot s poezijo, zato počastimo spomin na preminulo ustvarjalko z njenimi mladostnimi verzi. Interpretka Barbara Lapajne Predin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Barbara Hieng Samobor, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, leto nastanka 1998.
4. avgusta 2025 je umrla Zora Tavčar, slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, esejistka in pedagoginja, po rodu iz Loke pri Zidanem mostu. Študirala je svetovno književnost in slovenščino s književnostjo v Ljubljani, nato je na milanski univerzi doktorirala s tezo Leopardi pri Slovencih. Po preselitvi na Tržaško je Zora Tavčar poučevala na srednjih šolah. Kratko prozo je objavila v knjigi Ob kresu živlienja, mladostne spomine pa v knjigi Veter v laseh. Njena knjiga o ženskih imenih ima naslov Poklical si me po imenu. Napisala je tudi vrsto radijskih iger, pa zbornik intervjujev Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji. Zora Tavčar je začela književno pot s poezijo, zato počastimo spomin na preminulo ustvarjalko z njenimi mladostnimi verzi. Interpretka Barbara Lapajne Predin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Barbara Hieng Samobor, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, leto nastanka 1998.
Šestega avgusta 1945 je jedrska bomba, imenovana Deček, zravnala z zemljo japonsko mesto Hirošima. V trenutku je umrlo 80.000 ljudi, še enkrat toliko v poznejših dneh in letih, preživela pa je tedaj 14-letna deklica Hašizume Bun. Prevajalka (iz angleščine) Ifigenija Simonović, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Jože Valentič. Posneto avgusta 2019.
Šestega avgusta 1945 je jedrska bomba, imenovana Deček, zravnala z zemljo japonsko mesto Hirošima. V trenutku je umrlo 80.000 ljudi, še enkrat toliko v poznejših dneh in letih, preživela pa je tedaj 14-letna deklica Hašizume Bun. Prevajalka (iz angleščine) Ifigenija Simonović, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Jože Valentič. Posneto avgusta 2019.
Nemška avtorica Hilde Domin je bila rojena kot Hilde Löwenstein leta 1909 v Kölnu. Po vrnitvi iz prostovoljnega eksila v Dominikanski republiki, po kateri je prevzela tudi umetniško ime, je od leta 1961 do smrti leta 2006 živela v Heidelbergu. Je ena najpomembnejših nemških pesnic po drugi svetovni vojni. Čeprav se je raje držala v ozadju, so njene pesmi vselej naletele na odziv javnosti. Poezijo Hilde Domin gradi jasen, nemetaforičen jezik, s katerim je avtorica privabila širok krog bralcev. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Prevajalka: Ana Jasmina Oseban; režiser: Igor Likar; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2010.
Nemška avtorica Hilde Domin je bila rojena kot Hilde Löwenstein leta 1909 v Kölnu. Po vrnitvi iz prostovoljnega eksila v Dominikanski republiki, po kateri je prevzela tudi umetniško ime, je od leta 1961 do smrti leta 2006 živela v Heidelbergu. Je ena najpomembnejših nemških pesnic po drugi svetovni vojni. Čeprav se je raje držala v ozadju, so njene pesmi vselej naletele na odziv javnosti. Poezijo Hilde Domin gradi jasen, nemetaforičen jezik, s katerim je avtorica privabila širok krog bralcev. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Prevajalka: Ana Jasmina Oseban; režiser: Igor Likar; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2010.
Ob vojnah, spopadih, nestrpnostih in različnih krivicah del književnikov nikoli ni molčal. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes. »Poezija ni imela nikoli možnosti, da bi bila zunaj zgodovine,« je o svojem videnju položaja pesnikov in njihove vpetosti v kolesje sveta zapisala ameriška pesnica Adrienne Rich. Bila je ena izmed tistih, ki so pretresali družbenopolitične okoliščine in dvigali svoj pesniški glas proti nestrpnosti - bodisi politični, spolni, rasni ali še kakšni drugi. V izbor angažirane poezije za Literarni nokturno smo poleg njene pesmi vključili še verze ameriške pesnice Audre Lorde, palestinskega pesnika Taufika Zejada in portoriškega pesnika Luisa Palesa Matosa, ki se mu je med drugim zapisal ta žal še vedno aktualni verz: »Usmili se, gospod, mojega ubogega mesta, v katerem moje ljudstvo umira kar tako.« Prevajalci so: Kristina Kočan, Samo Šalamon, Ciril Bergles, Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, igralca: Maja Končar in Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar. Leto nastanka: 2018. Redaktorica: Maja Žvokelj.
Ob vojnah, spopadih, nestrpnostih in različnih krivicah del književnikov nikoli ni molčal. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes. »Poezija ni imela nikoli možnosti, da bi bila zunaj zgodovine,« je o svojem videnju položaja pesnikov in njihove vpetosti v kolesje sveta zapisala ameriška pesnica Adrienne Rich. Bila je ena izmed tistih, ki so pretresali družbenopolitične okoliščine in dvigali svoj pesniški glas proti nestrpnosti - bodisi politični, spolni, rasni ali še kakšni drugi. V izbor angažirane poezije za Literarni nokturno smo poleg njene pesmi vključili še verze ameriške pesnice Audre Lorde, palestinskega pesnika Taufika Zejada in portoriškega pesnika Luisa Palesa Matosa, ki se mu je med drugim zapisal ta žal še vedno aktualni verz: »Usmili se, gospod, mojega ubogega mesta, v katerem moje ljudstvo umira kar tako.« Prevajalci so: Kristina Kočan, Samo Šalamon, Ciril Bergles, Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, igralca: Maja Končar in Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar. Leto nastanka: 2018. Redaktorica: Maja Žvokelj.
Leta 1751 je angleški pesnik Thomas Gray objavil Elegijo, napisano na vaškem pokopališču. Z njo se je zapisal med svetovne klasike, čeprav je za življenja poleg te objavil le še dvanajst pesmi. Bil je zelo cenjen, postal naj bi poeta laureatus, vendar je zavrnil to čast. Rodil se je tik pred koncem leta 1716, umrl je 30. julija 1771. Poleg pisanja je bil tudi predavatelj klasične kulture in jezikov na Univerzi v Cambridgeu. Prevajalca sta Andrej Arko in Janez Menart, interpret Lotos Vincenc Šparovec. Mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2016.
Leta 1751 je angleški pesnik Thomas Gray objavil Elegijo, napisano na vaškem pokopališču. Z njo se je zapisal med svetovne klasike, čeprav je za življenja poleg te objavil le še dvanajst pesmi. Bil je zelo cenjen, postal naj bi poeta laureatus, vendar je zavrnil to čast. Rodil se je tik pred koncem leta 1716, umrl je 30. julija 1771. Poleg pisanja je bil tudi predavatelj klasične kulture in jezikov na Univerzi v Cambridgeu. Prevajalca sta Andrej Arko in Janez Menart, interpret Lotos Vincenc Šparovec. Mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2016.
Odlomek knjige Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v spremni besedi h knjigi zapisal, da je Ivana Djilas nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Sloveniji. "Ne nastavlja nam ogledala, ampak prihodnost – za katero se moramo bojevati, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti." Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je ujel v objektiv Peter Uhan. Hkrati pa je avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristila za premislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Interpretka: Iva Krajnc Bagola, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Miha Klemenčič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
Odlomek knjige Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v spremni besedi h knjigi zapisal, da je Ivana Djilas nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Sloveniji. "Ne nastavlja nam ogledala, ampak prihodnost – za katero se moramo bojevati, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti." Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je ujel v objektiv Peter Uhan. Hkrati pa je avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristila za premislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Interpretka: Iva Krajnc Bagola, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Miha Klemenčič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
Odlomek iz Gogoljeve komedije Ženitev so igralci v radijskem studiu odlično interpretirali leta 1984 pod režijsko taktirko Aleša Jana. Janez Hočevar je bil v vlogi potencialnega ženina Podkoljosina, Stannia Boninsegna je bila nevesta Agafja, Dare Valič Kočkarjov in Vinko Podgoršek izvošček. Gogoljeva komedija, ki je nastajala od leta 1832 do 1842, nas popelje v svet trgovanja z ljubeznijo ali bolje s poroko, in se posmehuje različnim prozaičnim razlogom, ki privedejo do zakonske zveze. Prevajalec: Josip Vidmar, dramski igralci: Janez Hočevar, Stannia Boninsegna, Dare Valič in Vinko Podgoršek, režiser: Aleš Jan, tonski mojster: Jure Culiberg. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1984.
Odlomek iz Gogoljeve komedije Ženitev so igralci v radijskem studiu odlično interpretirali leta 1984 pod režijsko taktirko Aleša Jana. Janez Hočevar je bil v vlogi potencialnega ženina Podkoljosina, Stannia Boninsegna je bila nevesta Agafja, Dare Valič Kočkarjov in Vinko Podgoršek izvošček. Gogoljeva komedija, ki je nastajala od leta 1832 do 1842, nas popelje v svet trgovanja z ljubeznijo ali bolje s poroko, in se posmehuje različnim prozaičnim razlogom, ki privedejo do zakonske zveze. Prevajalec: Josip Vidmar, dramski igralci: Janez Hočevar, Stannia Boninsegna, Dare Valič in Vinko Podgoršek, režiser: Aleš Jan, tonski mojster: Jure Culiberg. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1984.
Poljska pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, rojena leta 1977, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, velja za eno najperspektivnejših poljskih pesnic mlajše generacije. Pri svojem ustvarjanju izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša elemente prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Leta 2010 je objavila prvo knjigo kratke proze Obsoletke, v kateri se ukvarja s temo smrti nerojenih otrok – izraz "obsoletke" izvira iz medicinskega termina "graviditas obsoleta". Za knjigo je leta 2011 prejela prestižno literarno nagrado Gdynia. Tri besedila iz zbirke Obsoletke je prevedla Jana Unuk. Prevajalka literarnega dela Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Poljska pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, rojena leta 1977, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, velja za eno najperspektivnejših poljskih pesnic mlajše generacije. Pri svojem ustvarjanju izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša elemente prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Leta 2010 je objavila prvo knjigo kratke proze Obsoletke, v kateri se ukvarja s temo smrti nerojenih otrok – izraz "obsoletke" izvira iz medicinskega termina "graviditas obsoleta". Za knjigo je leta 2011 prejela prestižno literarno nagrado Gdynia. Tri besedila iz zbirke Obsoletke je prevedla Jana Unuk. Prevajalka literarnega dela Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Sodobni poljski pesnik Marcin Świetlicki (1961), ki ga pri nas poznamo po knjigi Pesmi ignoranta (Center za slovensko književnost, Zbirka Aleph, Ljubljana 2002), danes živi v Krakovu, kjer je študiral tudi polonistiko. Pesmi je začel objavljati v začetku devetdesetih, prvo pesniško zbirko z naslovom Mrzle dežele pa je objavil leta 1992. Njegove pesmi so velikokrat osebno obarvane, v njih pa se zrcali podoba komunistične Poljske iz osemdesetih, pa tudi tranzicijsko obdobje iz devetdesetih let. Avtor je pri pisanju uporabljal tehnike pisanja, značilne za glasbena besedila, Świetlicki namreč nekatere pesmi poje s svojo glasbeno skupino Świetliki (oziroma Kresnice). Objavljamo nekaj njegovih pesmi, pa tudi nekaj glasbe, posnete z njegovo skupino. Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Draga Potočnjak in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalca Darja Hlavka Godina in Gregor Podlogar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Sodobni poljski pesnik Marcin Świetlicki (1961), ki ga pri nas poznamo po knjigi Pesmi ignoranta (Center za slovensko književnost, Zbirka Aleph, Ljubljana 2002), danes živi v Krakovu, kjer je študiral tudi polonistiko. Pesmi je začel objavljati v začetku devetdesetih, prvo pesniško zbirko z naslovom Mrzle dežele pa je objavil leta 1992. Njegove pesmi so velikokrat osebno obarvane, v njih pa se zrcali podoba komunistične Poljske iz osemdesetih, pa tudi tranzicijsko obdobje iz devetdesetih let. Avtor je pri pisanju uporabljal tehnike pisanja, značilne za glasbena besedila, Świetlicki namreč nekatere pesmi poje s svojo glasbeno skupino Świetliki (oziroma Kresnice). Objavljamo nekaj njegovih pesmi, pa tudi nekaj glasbe, posnete z njegovo skupino. Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Draga Potočnjak in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalca Darja Hlavka Godina in Gregor Podlogar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Stanley Kunitz, najuglednejši predstavnik tako imenovane newyorške pesniške šole, se je rodil leta 1905 in umrl star 100 let. Študiral je na Harvardu, bil je novinar, urednik, svobodni književnik, univerzitetni učitelj, pomemben pa je bil tudi kot urednik zbirke pesniških prvencev, v kateri je uveljavil vrsto pozneje vodilnih ameriških pesnikov. Poleg Pulitzerjeve nagrade za zbirko Preizkusno drevo leta 1971 je prejel skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Prvo zbirko Intelektualne stvari je objavil leta 1930. Ni objavil veliko knjig, zadnjo, Divja kita, pesnik opazuje stoletje v vrtu, pa je objavil malo pred smrtjo leta 2005. Stanley Kunitz je opredelil svojo poezijo kot upiranje človeškim slabostim in krivicam, izstopal pa je tudi v uporu proti znanstvenemu in tehnološkemu nasilju nad duhom človeštva in nad naravo. Prevajalec Veno Taufer, interpret Brane Grubar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Aleks Pirkmajer, režija Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Stanley Kunitz, najuglednejši predstavnik tako imenovane newyorške pesniške šole, se je rodil leta 1905 in umrl star 100 let. Študiral je na Harvardu, bil je novinar, urednik, svobodni književnik, univerzitetni učitelj, pomemben pa je bil tudi kot urednik zbirke pesniških prvencev, v kateri je uveljavil vrsto pozneje vodilnih ameriških pesnikov. Poleg Pulitzerjeve nagrade za zbirko Preizkusno drevo leta 1971 je prejel skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Prvo zbirko Intelektualne stvari je objavil leta 1930. Ni objavil veliko knjig, zadnjo, Divja kita, pesnik opazuje stoletje v vrtu, pa je objavil malo pred smrtjo leta 2005. Stanley Kunitz je opredelil svojo poezijo kot upiranje človeškim slabostim in krivicam, izstopal pa je tudi v uporu proti znanstvenemu in tehnološkemu nasilju nad duhom človeštva in nad naravo. Prevajalec Veno Taufer, interpret Brane Grubar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Aleks Pirkmajer, režija Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Roman Vsa moja poletja je izšel leta 2019 in japonsko pisateljico Mieko Kawakami izstrelil med vzhajajoče svetovne literarne zvezde. Prvoosebna pripovedovalka, njena sestra in nečakinja so zaznamovane z uničujočim vplivom revščine ter vsesplošno mizoginijo, ki nanje preži na vsakem koraku. V odlomku se glavna junakinja spominja svojega otroštva in svoje nezavidljive družinske situacije. Prevajalca Nina Habjan Villarreal in Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Pia Zemljič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gal Nagode, urednici oddaje Ana Rozman in Petra Meterc. Posneto leta 2022.
Roman Vsa moja poletja je izšel leta 2019 in japonsko pisateljico Mieko Kawakami izstrelil med vzhajajoče svetovne literarne zvezde. Prvoosebna pripovedovalka, njena sestra in nečakinja so zaznamovane z uničujočim vplivom revščine ter vsesplošno mizoginijo, ki nanje preži na vsakem koraku. V odlomku se glavna junakinja spominja svojega otroštva in svoje nezavidljive družinske situacije. Prevajalca Nina Habjan Villarreal in Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Pia Zemljič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gal Nagode, urednici oddaje Ana Rozman in Petra Meterc. Posneto leta 2022.
Italijanski pesnik Giosuè Carducci se je rodil v Toskani leta 1835, šolal se je v Firencah in v Pisi in kmalu postal profesor v Arezzu, vendar je moral s službenega mesta odstopiti, ker je bil obtožen ateizma. Bil je strasten zagovornik združene Italije, zato je v njegovem delu precej domoljubnih tem in aktualne politične poezije, največjo slavo pa si je pridobil z Barbarskimi odami, v katerih je svobodno, se pravi "barbarsko" uporabljal grško metriko, ter s Himnami Satanu, s katerimi se umešča med vodilne evropske neoklasiciste 19. stoletja. Prevod Ciril Zlobec, interpretacija Zvone Hribar. Posneto 1992.
Italijanski pesnik Giosuè Carducci se je rodil v Toskani leta 1835, šolal se je v Firencah in v Pisi in kmalu postal profesor v Arezzu, vendar je moral s službenega mesta odstopiti, ker je bil obtožen ateizma. Bil je strasten zagovornik združene Italije, zato je v njegovem delu precej domoljubnih tem in aktualne politične poezije, največjo slavo pa si je pridobil z Barbarskimi odami, v katerih je svobodno, se pravi "barbarsko" uporabljal grško metriko, ter s Himnami Satanu, s katerimi se umešča med vodilne evropske neoklasiciste 19. stoletja. Prevod Ciril Zlobec, interpretacija Zvone Hribar. Posneto 1992.
Ana Pepelnik je ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic. Njeno poezijo, doslej je izdala osem izvirnih knjig, zaznamuje izrazit ritem in prav poseben čut za opazovanje drobnih čarov sveta, njene zbirke pa so bile nominirane za več pesniških nagrad. Za zbirko to se ne pove je leta 2024 prejela nagrado Kritiško sito. Izbrane pesmi v Literanem nokturnu so izšle v njeni zbirki Cela večnost leta 2013. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Barbara Žefran, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Gregor Podlogar in Petra Meterc. Posneto leta 2012.
Ana Pepelnik je ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic. Njeno poezijo, doslej je izdala osem izvirnih knjig, zaznamuje izrazit ritem in prav poseben čut za opazovanje drobnih čarov sveta, njene zbirke pa so bile nominirane za več pesniških nagrad. Za zbirko to se ne pove je leta 2024 prejela nagrado Kritiško sito. Izbrane pesmi v Literanem nokturnu so izšle v njeni zbirki Cela večnost leta 2013. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Barbara Žefran, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Gregor Podlogar in Petra Meterc. Posneto leta 2012.
Vít’o Staviarsky je rojen na vzhodu Slovaške, tja se je po študiju na sloviti praški akademiji FAMU čez nekaj časa tudi vrnil. Njegove zaposlitve – v Pragi je delal v psihiatrični bolnišnici, delo negovalca je nadaljeval v rojstnem Prešovu, pozneje pa tudi v treznilnici, dokler ni začel prodajati blaga po sejmih – so ga privedle v bližino bolnikov, odvisnosti in prebivalstva, ki živi na robu družbe. Odvisnost od alkohola in življenje Romov na vzhodu Slovaške, ki jih ne eksotizira, pa tudi ne stereotipizira, opisuje tudi v noveli Kale šoljne, pripovedi o nedolžni ljubezenski zgodbi med lepo deklico in slepim dečkom. Ob tem piše še o kriminalu, oderuštvu posojilodajalcev, obupu posojilojemalcev, o patriarhalno usmerjeni družbi ipd. Vse to podaja z zanj značilno literarno potezo, pri kateri ne gre brez tragikomičnosti, humorja, absurda in ironije. Prevajalka je Diana Pungeršič, režiserka Saška Rakef, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka pa Urban Gruden. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.
Vít’o Staviarsky je rojen na vzhodu Slovaške, tja se je po študiju na sloviti praški akademiji FAMU čez nekaj časa tudi vrnil. Njegove zaposlitve – v Pragi je delal v psihiatrični bolnišnici, delo negovalca je nadaljeval v rojstnem Prešovu, pozneje pa tudi v treznilnici, dokler ni začel prodajati blaga po sejmih – so ga privedle v bližino bolnikov, odvisnosti in prebivalstva, ki živi na robu družbe. Odvisnost od alkohola in življenje Romov na vzhodu Slovaške, ki jih ne eksotizira, pa tudi ne stereotipizira, opisuje tudi v noveli Kale šoljne, pripovedi o nedolžni ljubezenski zgodbi med lepo deklico in slepim dečkom. Ob tem piše še o kriminalu, oderuštvu posojilodajalcev, obupu posojilojemalcev, o patriarhalno usmerjeni družbi ipd. Vse to podaja z zanj značilno literarno potezo, pri kateri ne gre brez tragikomičnosti, humorja, absurda in ironije. Prevajalka je Diana Pungeršič, režiserka Saška Rakef, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka pa Urban Gruden. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.
Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Znana je po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Pesnik Calvin Bedient je o Jorie Graham dejal, da je v dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Izbrali smo avtoričini daljši pesnitvi Beroč Platona in San Sepolcro iz zbirke Erozija. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpretira: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Vjekoslav Mikez; produkcija 2019.
Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Znana je po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Pesnik Calvin Bedient je o Jorie Graham dejal, da je v dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Izbrali smo avtoričini daljši pesnitvi Beroč Platona in San Sepolcro iz zbirke Erozija. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpretira: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Vjekoslav Mikez; produkcija 2019.
Francoski pisatelj Pierre Loti, s pravim imenom Julien Viaud (rojen je bil l. 1850, umrl pa je l. 1923), je znan predvsem po dveh romanih: Lotijev zakon in Islandski ribič. V drugem je veliko avtobiografskih doživetij, ki si jih je kot mornariški častnik nabral na številnih plovbah. Roman je prevedel Vladimir Levstik, v njem pa prepoznamo izjemno nadarjenost za opise, na primer, bretonskih mornarjev na ladji. Interpretira Željko Hrs, režiser je Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiu Radia Slovenija leta 2000.
Francoski pisatelj Pierre Loti, s pravim imenom Julien Viaud (rojen je bil l. 1850, umrl pa je l. 1923), je znan predvsem po dveh romanih: Lotijev zakon in Islandski ribič. V drugem je veliko avtobiografskih doživetij, ki si jih je kot mornariški častnik nabral na številnih plovbah. Roman je prevedel Vladimir Levstik, v njem pa prepoznamo izjemno nadarjenost za opise, na primer, bretonskih mornarjev na ladji. Interpretira Željko Hrs, režiser je Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto v studiu Radia Slovenija leta 2000.
Libanonski pesnik Jusef Bazi se je rodil leta 1966 v Bejrutu. Odraščal je kot sin borca v libanonski državljanski vojni; kot 14-letnik je tudi sam poprijel za orožje in se boril šest let. Toda vojaško razpoloženje se mu je uprlo; opustil je kulturo nasilja, študiral filozofijo in se posvetil poeziji, književnosti in kulturi. Njegova najuspešnejša knjiga, protivojna avtobiografska proza z naslovom Jaser Arafat me je pogledal in se mi nasmehnil (2007) je prevedena v več jezikov, objavil pa je tudi več pesniških zbirk. Leta 2010 se je Jusef Bazi predstavil na 17. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost v Ljubljani, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite njegovo pesem Čokolada na strehi sveta. Prevajalec Mohsen Alhady, prevajalka Margit Podvornik Alhady, režiser Alen Jelen, igralec Milan Štefe, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojster zvoka Aleks Pirkmajer, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2011.
Libanonski pesnik Jusef Bazi se je rodil leta 1966 v Bejrutu. Odraščal je kot sin borca v libanonski državljanski vojni; kot 14-letnik je tudi sam poprijel za orožje in se boril šest let. Toda vojaško razpoloženje se mu je uprlo; opustil je kulturo nasilja, študiral filozofijo in se posvetil poeziji, književnosti in kulturi. Njegova najuspešnejša knjiga, protivojna avtobiografska proza z naslovom Jaser Arafat me je pogledal in se mi nasmehnil (2007) je prevedena v več jezikov, objavil pa je tudi več pesniških zbirk. Leta 2010 se je Jusef Bazi predstavil na 17. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost v Ljubljani, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite njegovo pesem Čokolada na strehi sveta. Prevajalec Mohsen Alhady, prevajalka Margit Podvornik Alhady, režiser Alen Jelen, igralec Milan Štefe, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojster zvoka Aleks Pirkmajer, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2011.
Les Murray (1938–2019) velja za enega največjih avstralskih pesnikov – tudi zato, ker se v svoji poeziji dotika izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova tema je ruralno življenje, vendar tudi nanj zre z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je, kadar izhaja iz navidezne malenkosti, denimo kratkih hlač, in iz nje razvije skoraj kulturološko študijo. Njegov zaščitni znak je jezikovno preigravanje, pri tem pa mu niso odveč niti tradicionalnejši pesniški prijemi. Pesmi z naslovom Kot selivka in Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Za Literarni nokturno ju je izbrala in prevedla Tesa Drev. Interpretira Uroš Maček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič, produkcija 2012.
Les Murray (1938–2019) velja za enega največjih avstralskih pesnikov – tudi zato, ker se v svoji poeziji dotika izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova tema je ruralno življenje, vendar tudi nanj zre z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je, kadar izhaja iz navidezne malenkosti, denimo kratkih hlač, in iz nje razvije skoraj kulturološko študijo. Njegov zaščitni znak je jezikovno preigravanje, pri tem pa mu niso odveč niti tradicionalnejši pesniški prijemi. Pesmi z naslovom Kot selivka in Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Za Literarni nokturno ju je izbrala in prevedla Tesa Drev. Interpretira Uroš Maček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič, produkcija 2012.
Lovčevi zapiski so delo enega od ruskih realistov 19. stoletja Ivana S. Turgenjeva. V zgodbah, iz katerih je sestavljena knjiga, nam pisatelj, ki je bil plemič, posestnik in tudi sam strasten lovec, ponudi neposreden pogled na rusko podeželje, naravo in družbo, ki je temeljila na tlačanstvu. Poglobitev v svet lova je Turgenjevu kot pripadniku plemiške, torej visoke družbe, omogočila zbliževanje s kmečko družbo, torej z delom ruske kulture, ki je bil prej za visoko rusko družbo neznanka. V zadnji zgodbi v knjigi z naslovom Gozd in stepa, ki smo jo izbrali za Literarni nokturno, pisatelj opisuje dva značilna in, tudi na simbolični ravni, kontrastna pojava ruske narave. Knjigo je prevedla Urša Zabukovec. Interpretira Gregor Zorc, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Lovčevi zapiski so delo enega od ruskih realistov 19. stoletja Ivana S. Turgenjeva. V zgodbah, iz katerih je sestavljena knjiga, nam pisatelj, ki je bil plemič, posestnik in tudi sam strasten lovec, ponudi neposreden pogled na rusko podeželje, naravo in družbo, ki je temeljila na tlačanstvu. Poglobitev v svet lova je Turgenjevu kot pripadniku plemiške, torej visoke družbe, omogočila zbliževanje s kmečko družbo, torej z delom ruske kulture, ki je bil prej za visoko rusko družbo neznanka. V zadnji zgodbi v knjigi z naslovom Gozd in stepa, ki smo jo izbrali za Literarni nokturno, pisatelj opisuje dva značilna in, tudi na simbolični ravni, kontrastna pojava ruske narave. Knjigo je prevedla Urša Zabukovec. Interpretira Gregor Zorc, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Anton Podbevšek (1898 –1981) velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije in odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. To predvsem velja za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, v katero je bil pesnik neposredno vpleten skoraj dve leti, od tega je leto dni preživel na fronti. Podbevšek danes velja za začetnika in hkrati osrednjega predstavnika prvega obdobja slovenskih zgodovinskih avantgard. V svojih pesmih je namreč uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopno je prehajal k vse daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se opirajo na bivanjsko, vojno in tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida pesniške zbirke Človek z bombami bomo v nocojšnjem Literarnem nokturnu poslušali nekaj Podbevškovih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Igor Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojstri Miha Jaramaz, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Anton Podbevšek (1898 –1981) velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije in odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. To predvsem velja za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, v katero je bil pesnik neposredno vpleten skoraj dve leti, od tega je leto dni preživel na fronti. Podbevšek danes velja za začetnika in hkrati osrednjega predstavnika prvega obdobja slovenskih zgodovinskih avantgard. V svojih pesmih je namreč uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopno je prehajal k vse daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se opirajo na bivanjsko, vojno in tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida pesniške zbirke Človek z bombami bomo v nocojšnjem Literarnem nokturnu poslušali nekaj Podbevškovih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Igor Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojstri Miha Jaramaz, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Preučevanje poezije in življenja Edvarda Kocbeka je lahko tudi pesniški navdih in tako so nastale pesmi o spravi, spominu in zgodovini. "Od pisanja teoretične razprave / v začetku avgustovske pripeke / so se sprostile zapornice silovitih energij," piše. Igralec je Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka pa Urban Gruden. Posneto marca 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.