Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.
Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Poljska pesnica in fotografinja Małgorzata Lebda se je rodila leta 1985 v Nowem Sączu. Odraščala je v vasi na jugu Poljske. Študirala je v Krakovu, tam je tudi doktorirala iz poetike sodobne fotografije. Danes spet živi na svoji kmetiji v bližini domače vasi. Napisala je več pesniških zbirk: za Matičnik iz leta 2016 je prejela pesniško nagrado Gałczyńskega orfej, za Sanje uckermӓrkerjev iz leta 2018 nagrado Gdynie, za zadnjo zbirko Mer de Glace (2021) pa leta 2022 pesniško nagrado Wisławe Szymborske. Požrešna je naslov njenega prvega proznega dela. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Poljska pesnica in fotografinja Małgorzata Lebda se je rodila leta 1985 v Nowem Sączu. Odraščala je v vasi na jugu Poljske. Študirala je v Krakovu, tam je tudi doktorirala iz poetike sodobne fotografije. Danes spet živi na svoji kmetiji v bližini domače vasi. Napisala je več pesniških zbirk: za Matičnik iz leta 2016 je prejela pesniško nagrado Gałczyńskega orfej, za Sanje uckermӓrkerjev iz leta 2018 nagrado Gdynie, za zadnjo zbirko Mer de Glace (2021) pa leta 2022 pesniško nagrado Wisławe Szymborske. Požrešna je naslov njenega prvega proznega dela. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi). Prevajalka Jana Unuk, režiser Ana Krauthaker, interpretka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi). Prevajalka Jana Unuk, režiser Ana Krauthaker, interpretka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja. Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec; režiserka: Saška Rakef; interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Kaj je poezija? Kaj pomeni živeti pesniško? Kaj so besede? Ob svetovnem dnevu poezije v Literarnem nokturnu s slovenskimi pesniki in pesnicami razmišljamo o poeziji in pesniškem ustvarjanju. Izbrali smo pesmi s poetološko tematiko pesnic Nade Kavčič in Alojzije Zupan Sosič ter pesnikov Toneta Škrjanca, Primoža Čučnika in Gregorja Podlogarja. Avtorji literarnega dela: Primož Čučnik, Nada Kavčič, Alojzija Zupan Sosič, Gregor Podlogar, Tone Škrjanec; režiserka: Saška Rakef; interpreta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Na mednarodni dan frankofonije poslušamo verze iz najstarejšega obdobja francoske književnosti, ko so nastajali srednjeveški viteški romani truverjev. Najpomembnejši izmed njih je bil Chrétien de Troyes, avtor več besedil, med katerimi je tudi Vitez z levom ali roman o Yvainu. Imamo ga v izvrstnem prevodu Marije Javoršek. V odlomku bomo slišali, kako se Yvain bojuje z vitezom, ki je napadel njegovega bratranca: zvabi ga v grad v past, tam pa se Yvain zaljubi v gospodarico Laudine. Srednjeveška viteška ljubezen ima nam, daljnim potomcem, veliko povedati o nas samih, poudarja pisec spremne besede v knjigi Vitez z levom ali roman o Yvainu, pesnik Boris A. Novak. Interpret je Rok Kunaver. Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Andrej Kocan, režiser: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2011.
Na mednarodni dan frankofonije poslušamo verze iz najstarejšega obdobja francoske književnosti, ko so nastajali srednjeveški viteški romani truverjev. Najpomembnejši izmed njih je bil Chrétien de Troyes, avtor več besedil, med katerimi je tudi Vitez z levom ali roman o Yvainu. Imamo ga v izvrstnem prevodu Marije Javoršek. V odlomku bomo slišali, kako se Yvain bojuje z vitezom, ki je napadel njegovega bratranca: zvabi ga v grad v past, tam pa se Yvain zaljubi v gospodarico Laudine. Srednjeveška viteška ljubezen ima nam, daljnim potomcem, veliko povedati o nas samih, poudarja pisec spremne besede v knjigi Vitez z levom ali roman o Yvainu, pesnik Boris A. Novak. Interpret je Rok Kunaver. Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Andrej Kocan, režiser: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2011.
Ob svetovnem dnevu pripovedništva bo v središču pozornosti zbirka novel Dekameron Giovannija Boccaccia, ki ima v svojem središču prav pripovedovanje zgodb. V Dekameronu je Boccaccio sicer naslikal vsakodnevno življenje najrazličnejših slojev italijanske družbe 14. stoletja. Iz dela veje ostra kritika srednjeveškega sveta in duha, obenem pa je v njem zaznati tudi novo veselje do razumnega, bolj človeškega življenja in trdno zaupanje v možnost prenovitve. Ena takih sil, s katero bi jo bilo mogoče doseči, je za Boccaccia ljubezen v vseh oblikah, od strastne erotične do plemenite in čiste ljubezni do bližnjega. Kratka zgodba, ki smo jo izbrali, pripoveduje o nočnih prigodah mladeničev Pinuccia in Adriana. Prevod Andrej Budal, interpretira dramski igralec Željko Hrs, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2014.
Ob svetovnem dnevu pripovedništva bo v središču pozornosti zbirka novel Dekameron Giovannija Boccaccia, ki ima v svojem središču prav pripovedovanje zgodb. V Dekameronu je Boccaccio sicer naslikal vsakodnevno življenje najrazličnejših slojev italijanske družbe 14. stoletja. Iz dela veje ostra kritika srednjeveškega sveta in duha, obenem pa je v njem zaznati tudi novo veselje do razumnega, bolj človeškega življenja in trdno zaupanje v možnost prenovitve. Ena takih sil, s katero bi jo bilo mogoče doseči, je za Boccaccia ljubezen v vseh oblikah, od strastne erotične do plemenite in čiste ljubezni do bližnjega. Kratka zgodba, ki smo jo izbrali, pripoveduje o nočnih prigodah mladeničev Pinuccia in Adriana. Prevod Andrej Budal, interpretira dramski igralec Željko Hrs, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2014.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje – cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje – cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tom Veber deluje na številnih področjih umetniškega ustvarjanja: je vizualni umetnik, performar, predvsem pa verjetno pesnik. Poezijo objavlja v revijah in jo uprizarja na pesniških slamih in drugih prireditvah. Leta 2019 je izšel njegov prvenec Točka preloma. Njegove pesmi so vključene v domače in tuje pesniške antologije, predvsem tiste, v katerih so objavljeni ustvarjalci in ustvarjalke s področja LGBTQ+. Druga pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je izšla leta 2021. V Literarnem nokturnu se predstavlja z nekaj še neobjavljenimi pesmimi. Interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Tom Veber deluje na številnih področjih umetniškega ustvarjanja: je vizualni umetnik, performar, predvsem pa verjetno pesnik. Poezijo objavlja v revijah in jo uprizarja na pesniških slamih in drugih prireditvah. Leta 2019 je izšel njegov prvenec Točka preloma. Njegove pesmi so vključene v domače in tuje pesniške antologije, predvsem tiste, v katerih so objavljeni ustvarjalci in ustvarjalke s področja LGBTQ+. Druga pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je izšla leta 2021. V Literarnem nokturnu se predstavlja z nekaj še neobjavljenimi pesmimi. Interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Tatjana Plevnik je mojstrica kratke zgodbe (o tem priča njena zbirka Vabe: zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug) in lucidna učiteljica kreativnega pisanja (o tem pa njen učbenik Pišmeuk: prišepnica za kreativno pisanje). Zato vabljeni k poslušanju njene gibčne, humorne, morda vizionarske, pa tudi nespodbudne ... kratke zgodbe Konec zgodovine. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija leta 2025.
Tatjana Plevnik je mojstrica kratke zgodbe (o tem priča njena zbirka Vabe: zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug) in lucidna učiteljica kreativnega pisanja (o tem pa njen učbenik Pišmeuk: prišepnica za kreativno pisanje). Zato vabljeni k poslušanju njene gibčne, humorne, morda vizionarske, pa tudi nespodbudne ... kratke zgodbe Konec zgodovine. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija leta 2025.
Pesnica in performerka Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolôvo v Benečiji, skoraj opuščeni vasici ob slovensko-italijanski meji, ki pa poleti postane eno izmed kulturnih središč beneških Slovencev. Pesniški prvenec Tattoo je objavila leta 2006, pozneje se je posvetila predvsem raziskovanju odnosa med besedami, zvokom in podobami. V poetični refleksiji z naslovom Mêd, za katero je pred leti prejela nagrado kristal Vilenice, pripoveduje o izkušnji življenja ob meji, pravzaprav med dvema državama. "Na nobenem drugem kraju ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo njena interpretacija," ugotavlja. Prevajala Veronika Simoniti, igralka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2017.
Pesnica in performerka Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolôvo v Benečiji, skoraj opuščeni vasici ob slovensko-italijanski meji, ki pa poleti postane eno izmed kulturnih središč beneških Slovencev. Pesniški prvenec Tattoo je objavila leta 2006, pozneje se je posvetila predvsem raziskovanju odnosa med besedami, zvokom in podobami. V poetični refleksiji z naslovom Mêd, za katero je pred leti prejela nagrado kristal Vilenice, pripoveduje o izkušnji življenja ob meji, pravzaprav med dvema državama. "Na nobenem drugem kraju ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo njena interpretacija," ugotavlja. Prevajala Veronika Simoniti, igralka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto septembra 2017.
Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno izmed teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Prevod Marjan Poljanec, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in motaža Jon Čergan, režija Klemen Markovčič. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno izmed teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Prevod Marjan Poljanec, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in motaža Jon Čergan, režija Klemen Markovčič. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Ves opus Milana Jesiha priča o avtorjevem posluhu za jezik, o izjemni ustvarjalni domišljiji – tudi pri kovanju novih besed ali besednih zvez –, o obvladovanju zahtevnih formalnih verznih ali pesniških oblik ter redkem, dragocenem občutku za humor in samoironijo. To odlikuje tudi sedem Jesihovih nenaslovljenih pesmi – eno izmed njih namenja 12. marcu oziroma gregorjevemu. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2014.
Ves opus Milana Jesiha priča o avtorjevem posluhu za jezik, o izjemni ustvarjalni domišljiji – tudi pri kovanju novih besed ali besednih zvez –, o obvladovanju zahtevnih formalnih verznih ali pesniških oblik ter redkem, dragocenem občutku za humor in samoironijo. To odlikuje tudi sedem Jesihovih nenaslovljenih pesmi – eno izmed njih namenja 12. marcu oziroma gregorjevemu. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2014.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Češki pesnik Janu Skácel je kot mlad dejal, da noče biti pesnik, toda pozneje je postal eden najznamenitejših predstavnikov češke lirike 20. stoletja. Skácel se je rodil leta 1922 v Brnu; svojo pot k poeziji je odkril med prisilnim delom v času druge svetovne vojne, ko mu je poezija v pismih staršem postala edini mogoč način svobodnega izraza, ne da bi ga cenzura pri tem prestregla. Skácel je dejal, da se je, preden je po vojni našel delo, vrnil k poeziji zato, da bi si prislužil nekaj denarja za škatlico cigaret, potem pa se pisanju ni več odrekel. Kmalu po sovjetski invaziji na Češkoslovaško so mu prepovedali objavljanje. Njegovo delo se je od sedemdesetih let naprej tajno širilo med bralci in leta 1989 – tik pred smrtjo – je zanj prejel dve nagradi, eno so predstavili pri nas na Vilenici. Jan Skácel je umrl deset dni pred žametno revolucijo leta 1989. Izbrala in prevedla Eli Škaler, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Češki pesnik Janu Skácel je kot mlad dejal, da noče biti pesnik, toda pozneje je postal eden najznamenitejših predstavnikov češke lirike 20. stoletja. Skácel se je rodil leta 1922 v Brnu; svojo pot k poeziji je odkril med prisilnim delom v času druge svetovne vojne, ko mu je poezija v pismih staršem postala edini mogoč način svobodnega izraza, ne da bi ga cenzura pri tem prestregla. Skácel je dejal, da se je, preden je po vojni našel delo, vrnil k poeziji zato, da bi si prislužil nekaj denarja za škatlico cigaret, potem pa se pisanju ni več odrekel. Kmalu po sovjetski invaziji na Češkoslovaško so mu prepovedali objavljanje. Njegovo delo se je od sedemdesetih let naprej tajno širilo med bralci in leta 1989 – tik pred smrtjo – je zanj prejel dve nagradi, eno so predstavili pri nas na Vilenici. Jan Skácel je umrl deset dni pred žametno revolucijo leta 1989. Izbrala in prevedla Eli Škaler, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. V Odisej(ki) v labirintu je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v pesmih, ki ju bomo slišali v nocojšnjem Literarnem nokturnu, pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesmi govorita fiktivna lirska subjekta, indijanski poglavar Poundmaker in general Luigi Cadorna, naslova imata po datumih ter krajih rojstva in smrti lirskih govorcev, vanju pa je vpleten tudi tuj, po navadi naravnogovorski jezik lirskega subjekta. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Je član Društva slovenskih pisateljev. Izdal je šest pesniških zbirk, nazadnje, pred tremi leti, knjigo z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko "Via Francigena" pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. V Odisej(ki) v labirintu je nadaljeval svojo neointimistično poetiko, v pesmih, ki ju bomo slišali v nocojšnjem Literarnem nokturnu, pa se odpravlja na nekoliko drugačno pot. Pesmi govorita fiktivna lirska subjekta, indijanski poglavar Poundmaker in general Luigi Cadorna, naslova imata po datumih ter krajih rojstva in smrti lirskih govorcev, vanju pa je vpleten tudi tuj, po navadi naravnogovorski jezik lirskega subjekta. Interpret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Romana Ercegović je doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka ter ustanoviteljica Obrednega gledališča Duša Zemlje. Vse svoje življenje teoretično in praktično raziskuje fenomen obrednega gledališča. Ustvarila je tudi nekaj tovrstnih avtorskih predstav, kot so Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka, Marija Magdalena in Persefona, zgodba o ljubezni do sebe. Tako kot v njenih predstavah jo tudi v pesniški zbirki z naslovom Tolmuni nežnosti, v kateri je združila moči z likovno umetnico Simono Čudovan, zanimajo globine ženske duše in njene raznovrstne osebnosti. Izbrali smo tri daljše pesmi iz zbirke Tolmuni nežnosti s tematiko o svetosti življenja, globini duševnosti, premisleku o ženski duši in ženskah prednicah. Interpretka Ana Facchini, režiserka Renata Vidič, asistent režije Alen Jelen, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Jadranko Oblak, urednica oddaje Ana Rozman, Petra Tanko. Produkcija 2022.
Romana Ercegović je doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka ter ustanoviteljica Obrednega gledališča Duša Zemlje. Vse svoje življenje teoretično in praktično raziskuje fenomen obrednega gledališča. Ustvarila je tudi nekaj tovrstnih avtorskih predstav, kot so Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka, Marija Magdalena in Persefona, zgodba o ljubezni do sebe. Tako kot v njenih predstavah jo tudi v pesniški zbirki z naslovom Tolmuni nežnosti, v kateri je združila moči z likovno umetnico Simono Čudovan, zanimajo globine ženske duše in njene raznovrstne osebnosti. Izbrali smo tri daljše pesmi iz zbirke Tolmuni nežnosti s tematiko o svetosti življenja, globini duševnosti, premisleku o ženski duši in ženskah prednicah. Interpretka Ana Facchini, režiserka Renata Vidič, asistent režije Alen Jelen, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Jadranko Oblak, urednica oddaje Ana Rozman, Petra Tanko. Produkcija 2022.
Jovica Ivanovski se je rodil leta 1961 v Skopju v Makedoniji, danes je med najbolj prepoznavnimi in priljubljenimi sodobnimi makedonskimi pesniki. Piše izrazito narativno, urbano poezijo, ki jo odlikujejo lucidnost, humor, karikiranje, ironija in samoironija. V slovenščini lahko beremo knjigo njegove izbrane poezije z naslovom Ostanite še malo, ki je v prevodu Aleša Mustarja leta 2020 izšla pri Literarnoumetniškem društvu Literatura. Avtor prevoda: Aleš Mustar; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Urban Kuntarič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2025.
Jovica Ivanovski se je rodil leta 1961 v Skopju v Makedoniji, danes je med najbolj prepoznavnimi in priljubljenimi sodobnimi makedonskimi pesniki. Piše izrazito narativno, urbano poezijo, ki jo odlikujejo lucidnost, humor, karikiranje, ironija in samoironija. V slovenščini lahko beremo knjigo njegove izbrane poezije z naslovom Ostanite še malo, ki je v prevodu Aleša Mustarja leta 2020 izšla pri Literarnoumetniškem društvu Literatura. Avtor prevoda: Aleš Mustar; režiser: Klemen Markovčič; interpret: Urban Kuntarič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2025.
Eden največjih umetnikov vseh časov, avtor kipov, kot so David, Mojzes in Pieta, fresk na stropu sikstinske kapele, kupole bazilike svetega Petra v Vatikanu in številnih drugih umetnin, je že v mladih letih tudi pesnil. Petnajsti sonet se začne s kitico: "Kipar, če je pri nas še v taki čisli, / ustvari to samo, kar marmor skriva, / le to izkleše roka utrudljiva, / ki se njegovi pokori zamisli." A pozneje se razvije v ljubezensko poezijo. Prevajalec je Alojz Gradnik, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto marca 2010.
Eden največjih umetnikov vseh časov, avtor kipov, kot so David, Mojzes in Pieta, fresk na stropu sikstinske kapele, kupole bazilike svetega Petra v Vatikanu in številnih drugih umetnin, je že v mladih letih tudi pesnil. Petnajsti sonet se začne s kitico: "Kipar, če je pri nas še v taki čisli, / ustvari to samo, kar marmor skriva, / le to izkleše roka utrudljiva, / ki se njegovi pokori zamisli." A pozneje se razvije v ljubezensko poezijo. Prevajalec je Alojz Gradnik, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto marca 2010.
"In če vsi pozabijo", zgodba o identiteti, tujstvu in nerazumevanju, je romaneskni prvenec Selme Skenderović. Mlada pisateljica poezijo in prozo objavlja na različnih literarnih platformah in v zbornikih. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen prvenec kratke proze Zakaj molčiš, Hava?, ki je že preveden v več jezikov. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romanesknega prvenca, in sicer iz poglavja z naslovom Tedensko šopingiranje, v katerem sta spretno in humorno povezani tema tujstva in socialna problematika. Interpretka je Vesna Jevnikar, režija Alen Jelen, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
"In če vsi pozabijo", zgodba o identiteti, tujstvu in nerazumevanju, je romaneskni prvenec Selme Skenderović. Mlada pisateljica poezijo in prozo objavlja na različnih literarnih platformah in v zbornikih. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen prvenec kratke proze Zakaj molčiš, Hava?, ki je že preveden v več jezikov. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romanesknega prvenca, in sicer iz poglavja z naslovom Tedensko šopingiranje, v katerem sta spretno in humorno povezani tema tujstva in socialna problematika. Interpretka je Vesna Jevnikar, režija Alen Jelen, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Sebastian Branta (1457 ali 1458 521), nemški humanist in satirik, ni nič kaj karnevalsko razpoložen ali navdušen nad pustnimi šemami. Nasprotno: kritizira jih, sramoti in opominja, ker "v tem svetem času, ko naj vsak se pôsti, vam, norcem, ni norosti še zadosti," pravi. Brantove verze je izvrstno poslovenila Marija Javoršek, interpretira jih Kristijan Muck, Režiserka Elza Rituper. Posneto leta 1997.
Sebastian Branta (1457 ali 1458 521), nemški humanist in satirik, ni nič kaj karnevalsko razpoložen ali navdušen nad pustnimi šemami. Nasprotno: kritizira jih, sramoti in opominja, ker "v tem svetem času, ko naj vsak se pôsti, vam, norcem, ni norosti še zadosti," pravi. Brantove verze je izvrstno poslovenila Marija Javoršek, interpretira jih Kristijan Muck, Režiserka Elza Rituper. Posneto leta 1997.
Pesnica Patricija Logar Cvetrežnik se po dobrem desetletju spet predstavlja v Literarnem nokturnu. Tokrat s ciklom pesmi; v njih z lahkoto in prepričljivo prehaja od zapisov osebnih bivanjskih izkušenj k refleksivnim vpogledom, celo ugotovitvam in spoznanjem. Interpretka Vesna Jevnikar, režija: Alen Jelen, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija 2025.
Pesnica Patricija Logar Cvetrežnik se po dobrem desetletju spet predstavlja v Literarnem nokturnu. Tokrat s ciklom pesmi; v njih z lahkoto in prepričljivo prehaja od zapisov osebnih bivanjskih izkušenj k refleksivnim vpogledom, celo ugotovitvam in spoznanjem. Interpretka Vesna Jevnikar, režija: Alen Jelen, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija 2025.
Kristina Hočevar je ena izmed najpomembnejših in vplivnih sodobnih slovenskih pesniških ustvarjalk. Doslej je objavila sedem knjig poezije, njihovi glavni tematski prameni so intima in njene meje, integriteta posameznika, zasebno v razmerju do družbenega, minevanje. Zaznamuje jih tudi zelo precizna, inventivna raba jezika. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, so pozneje (z izjemo ene) izšle v avtoričini knjigi Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je leta 2013 prejela Jenkovo nagrado. Avtorica literarnega dela: Kristina Hočevar; režiser: Igor Likar; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Nejc Zupančič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2012.
Kristina Hočevar je ena izmed najpomembnejših in vplivnih sodobnih slovenskih pesniških ustvarjalk. Doslej je objavila sedem knjig poezije, njihovi glavni tematski prameni so intima in njene meje, integriteta posameznika, zasebno v razmerju do družbenega, minevanje. Zaznamuje jih tudi zelo precizna, inventivna raba jezika. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, so pozneje (z izjemo ene) izšle v avtoričini knjigi Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je leta 2013 prejela Jenkovo nagrado. Avtorica literarnega dela: Kristina Hočevar; režiser: Igor Likar; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Nejc Zupančič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2012.
Knjiga z naslovom Moj obračun je izšla leta 1976, napisal jo je literarni zgodovinar, teatrolog in urednik dr. France Koblar. Rodil se je leta 1889 v Železnikih. Najprej je pisal poezijo in prozo, objavljal v dijaških rokopisnih listih in katoliških glasilih. V njegovem mladostnem pripovedništvu ima opazno mesto socialna tematika. Študiral je slavistiko in klasično filologijo, v prvem obdobju je tudi prevajal, po večini iz poljščine in nemščine. Med obema vojnama se je uveljavil kot pomemben literarni in gledališki kritik, esejist in urednik. V letih od 1919 do 1939 je hodil na predstave Drame SNG v Ljubljani in napisal pribl. 370 ocen in kritičnih prispevkov. Bil je urednik pri reviji Dom in svet, skrbel je za literarni in dramski program Radia Ljubljana, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, hkrati pa ves čas tudi gimnazijski profesor. Po vojni je bil od leta 1945 redni profesor na AGRFT, od leta 1966 predsednik Slovenske matice. Pisal je za Slovenski biografski leksikon, izdajal zbrana in izbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov. Obširno in poglobljeno je pisal o slovenski dramatiki. Umrl je leta 1975. Interpretira Željko Hrs, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Radivoj Podbršček. Posneto leta 1999. Redakcija: Andrej Arko, Staša Grahek.
Knjiga z naslovom Moj obračun je izšla leta 1976, napisal jo je literarni zgodovinar, teatrolog in urednik dr. France Koblar. Rodil se je leta 1889 v Železnikih. Najprej je pisal poezijo in prozo, objavljal v dijaških rokopisnih listih in katoliških glasilih. V njegovem mladostnem pripovedništvu ima opazno mesto socialna tematika. Študiral je slavistiko in klasično filologijo, v prvem obdobju je tudi prevajal, po večini iz poljščine in nemščine. Med obema vojnama se je uveljavil kot pomemben literarni in gledališki kritik, esejist in urednik. V letih od 1919 do 1939 je hodil na predstave Drame SNG v Ljubljani in napisal pribl. 370 ocen in kritičnih prispevkov. Bil je urednik pri reviji Dom in svet, skrbel je za literarni in dramski program Radia Ljubljana, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, hkrati pa ves čas tudi gimnazijski profesor. Po vojni je bil od leta 1945 redni profesor na AGRFT, od leta 1966 predsednik Slovenske matice. Pisal je za Slovenski biografski leksikon, izdajal zbrana in izbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov. Obširno in poglobljeno je pisal o slovenski dramatiki. Umrl je leta 1975. Interpretira Željko Hrs, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Radivoj Podbršček. Posneto leta 1999. Redakcija: Andrej Arko, Staša Grahek.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.