Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnost, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti. Prevajalka Nives Vidrih, režiser Ana Krauthaker, interpret Uroš Maček, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Produkcija 2014.
Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnost, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti. Prevajalka Nives Vidrih, režiser Ana Krauthaker, interpret Uroš Maček, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Produkcija 2014.
Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan. Prevajalka: Katja Zakrajšek, interpret: Jernej Gašperin, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz. Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan. Prevajalka: Katja Zakrajšek, interpret: Jernej Gašperin, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz. Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/'64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen. Režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/'64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen. Režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika. Igralec Klemen Janežič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.
Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika. Igralec Klemen Janežič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.
Vang Vej je bil plodovit in zanimiv kitajski ustvarjalec iz 8. stoletja. Bil je tudi slikar in glasbenik, sicer pa budist in cesarski uradnik. Živel je v enem najslavnejših obdobij v dolgi in burni zgodovini Kitajske, v obdobju vladavine dinastije Tang. Ta upravičeno slovi kot zlata doba kitajske umetnosti, saj so se pod cesarskim patronatom poezija, slikarstvo in kaligrafija razcveteli v vsem sijaju. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi iz knjige, ki je izšla leta 1997 v zbirki Lirika pri Mladinski knjigi. Prevajalka je Maja Lavrač, interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2008.
Vang Vej je bil plodovit in zanimiv kitajski ustvarjalec iz 8. stoletja. Bil je tudi slikar in glasbenik, sicer pa budist in cesarski uradnik. Živel je v enem najslavnejših obdobij v dolgi in burni zgodovini Kitajske, v obdobju vladavine dinastije Tang. Ta upravičeno slovi kot zlata doba kitajske umetnosti, saj so se pod cesarskim patronatom poezija, slikarstvo in kaligrafija razcveteli v vsem sijaju. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi iz knjige, ki je izšla leta 1997 v zbirki Lirika pri Mladinski knjigi. Prevajalka je Maja Lavrač, interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2008.
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko. Interpretka: Gaja Filač, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko. Interpretka: Gaja Filač, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Izbrali smo kratko zgodbo z naslovom V mestecu moje mladosti slovenske pisateljice in pesnice Vere Albreht. Rodila se je 12. februarja pred 130 leti v Krškem, umrla pa leta 1971. Leta 1977 je posmrtno izšla njena edina zbirka pesmi z naslovom Ravensbriške pesmi, napisala pa je vrsto knjig mladinske poezije in proze, veliko je objavljala tudi v periodiki. Kratka zgodba V mestecu moje mladosti, ki jo boste zdajle slišali, je izbrana iz knjige z naslovom Nekoč pod Gorjanci. Gre za ganljiv zapis o časih, ki jih ni več in živijo le še v spominih in natisnjeni besedi. Interpretacija Draga Potočnjak, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Izbrali smo kratko zgodbo z naslovom V mestecu moje mladosti slovenske pisateljice in pesnice Vere Albreht. Rodila se je 12. februarja pred 130 leti v Krškem, umrla pa leta 1971. Leta 1977 je posmrtno izšla njena edina zbirka pesmi z naslovom Ravensbriške pesmi, napisala pa je vrsto knjig mladinske poezije in proze, veliko je objavljala tudi v periodiki. Kratka zgodba V mestecu moje mladosti, ki jo boste zdajle slišali, je izbrana iz knjige z naslovom Nekoč pod Gorjanci. Gre za ganljiv zapis o časih, ki jih ni več in živijo le še v spominih in natisnjeni besedi. Interpretacija Draga Potočnjak, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo. Prevod Anton Debeljak, interpretira Matija Rozman, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.
Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo. Prevod Anton Debeljak, interpretira Matija Rozman, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke. Interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke. Interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Miljana Cunta je lani za pesniško zbirko z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobila nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado. Slišali boste nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Miljana Cunta je lani za pesniško zbirko z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobila nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado. Slišali boste nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Ob 90. obletnici avtorjevega rojstva predstavljamo odlomek iz romana Osebna zadeva Kenzabura Oeja. Japonski nobelovec Oe (1935–2023) velja za enega najpomembnejših japonskih pisateljev. Roman Osebna zadeva temelji na njegovih osebnih izkušnjah. V romanu se glavnemu junaku romana, mlademu moškemu, rodi sin z možgansko okvaro, to pa v njem sproži hude dileme. V pripovedi avtor, kot je zanj značilno, slika družbene razmere na Japonskem po drugi svetovni vojni, predvsem posledice vojne in atomske bombe nad Hirošimo. Prevajalka Stanka Rendla, režiser Alen Jelen, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija 2015.
Ob 90. obletnici avtorjevega rojstva predstavljamo odlomek iz romana Osebna zadeva Kenzabura Oeja. Japonski nobelovec Oe (1935–2023) velja za enega najpomembnejših japonskih pisateljev. Roman Osebna zadeva temelji na njegovih osebnih izkušnjah. V romanu se glavnemu junaku romana, mlademu moškemu, rodi sin z možgansko okvaro, to pa v njem sproži hude dileme. V pripovedi avtor, kot je zanj značilno, slika družbene razmere na Japonskem po drugi svetovni vojni, predvsem posledice vojne in atomske bombe nad Hirošimo. Prevajalka Stanka Rendla, režiser Alen Jelen, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija 2015.
Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko zanimanja njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal pa se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi interpretira dramski igralec Matija Rozman. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2010.
Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko zanimanja njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal pa se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi interpretira dramski igralec Matija Rozman. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2010.
Pelikanovo poročilo je napet pravniški triler, po katerem je bil posnet tudi kultni film, v katerem glavno junakinjo – študentko prava Darby Shaw – odigra Julia Roberts. Darby raziskuje zakulisje umora dveh sodnikov ter napiše poročilo, v katerem postavi hipotezo vzroka za umore, ki se pozneje izkaže za pravilno. Pri delu jo spodbuja njen profesor, tudi ljubimec Thomas Callahan. Potem, ko je umorjen, Darby pri spopadanju s posledicami nevarnega preiskovanja pomaga raziskovalni novinar Gray Grantham; v filmski različici ga odigra Denzel Washington. Roman Pelikanovo sporočilo je samo ena v dolgem nizu književnih uspešnic, tudi prodajnih, ameriškega pisatelja Johna Grishama. Do zdaj je napisal približno štirideset kriminalnih romanov in trilerjev, številna njegova dela pa so dobila filmske priredbe. Med najbolj odmevnimi so Firma, Čas za ubijanje, Mojster za dež, Klient in seveda Pelikanovo poročilo. 8. februarja bo Grisham praznoval 70 let in ob tej priložnosti smo v Literarni nokturno uvrstili odlomek iz Pelikanovega poročila, ki ga je Grisham izdal leta 1992. Prevajalec: Ferdo Miklavc, interpretka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tesa Drev Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2015.
Pelikanovo poročilo je napet pravniški triler, po katerem je bil posnet tudi kultni film, v katerem glavno junakinjo – študentko prava Darby Shaw – odigra Julia Roberts. Darby raziskuje zakulisje umora dveh sodnikov ter napiše poročilo, v katerem postavi hipotezo vzroka za umore, ki se pozneje izkaže za pravilno. Pri delu jo spodbuja njen profesor, tudi ljubimec Thomas Callahan. Potem, ko je umorjen, Darby pri spopadanju s posledicami nevarnega preiskovanja pomaga raziskovalni novinar Gray Grantham; v filmski različici ga odigra Denzel Washington. Roman Pelikanovo sporočilo je samo ena v dolgem nizu književnih uspešnic, tudi prodajnih, ameriškega pisatelja Johna Grishama. Do zdaj je napisal približno štirideset kriminalnih romanov in trilerjev, številna njegova dela pa so dobila filmske priredbe. Med najbolj odmevnimi so Firma, Čas za ubijanje, Mojster za dež, Klient in seveda Pelikanovo poročilo. 8. februarja bo Grisham praznoval 70 let in ob tej priložnosti smo v Literarni nokturno uvrstili odlomek iz Pelikanovega poročila, ki ga je Grisham izdal leta 1992. Prevajalec: Ferdo Miklavc, interpretka: Asja Kahrimanović, režiserka: Ana Krauthaker, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tesa Drev Juh, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2015.
Édouard Glissant (1928-2011) je bil pisatelj, pesnik, filozof in literarni kritik. Rodil se je na Martiniquu in bil vplivna kulturna osebnost v okviru frankofonske literature. Študiral je na gimnaziji Schoelcher, tako kot tudi sloviti književnik Aimé Césaire, doktoriral pa v Parizu, v katerem je študiral etnografijo ter zgodovino in filozofijo. Skupaj s Paulom Nigrom je leta 1959 ustanovil separatistično stranko, zato mu je Charles de Gaulle med letoma 1961 in 1965 prepovedal zapustiti Francijo. Prav leta '65 se je potem vrnil na Martinique, živel pa tudi še v New Yorku in Parizu in delal kot profesor francoščine na različnih univerzah. V devetdesetih se je znašel na ožjem seznamu predlaganih za Nobelovo nagrado. Glissantov prvi roman pripoveduje o politični klimi na Martiniquu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer z zgodbo o skupini mladih revolucionarjev, njegovo poznejše delo pa se osredotoča na vprašanja jezika, identitete, prostora, zgodovine in znanja. Zelo pomemben je njegov "koncept nejasnosti", o katerem pripoveduje v enem svojih besedil z naslovom Poetika odnosov. Koncept nejasnosti je zagovor pomanjkanja transparentnosti in neprepoznavnosti v književnosti in življenju. V nejasnosti je videl možnost prevratnosti, spodnašanja vladajočih sistemov. Celo zahteval je "pravico do nejasnosti" in s tem namignil, da zatiranim, ki so bili zgodovinsko označeni za Druge, lahko dovolijo oziroma morajo dovoliti, da so nejasni, ne popolnoma razumljeni, in da preprosto obstajajo kot drugačni. Izbrali smo odlomek iz njegove večdelne pesnitve Črna sol, v kateri je koncept nejasnosti pravzaprav njeno gibalo. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Édouard Glissant (1928-2011) je bil pisatelj, pesnik, filozof in literarni kritik. Rodil se je na Martiniquu in bil vplivna kulturna osebnost v okviru frankofonske literature. Študiral je na gimnaziji Schoelcher, tako kot tudi sloviti književnik Aimé Césaire, doktoriral pa v Parizu, v katerem je študiral etnografijo ter zgodovino in filozofijo. Skupaj s Paulom Nigrom je leta 1959 ustanovil separatistično stranko, zato mu je Charles de Gaulle med letoma 1961 in 1965 prepovedal zapustiti Francijo. Prav leta '65 se je potem vrnil na Martinique, živel pa tudi še v New Yorku in Parizu in delal kot profesor francoščine na različnih univerzah. V devetdesetih se je znašel na ožjem seznamu predlaganih za Nobelovo nagrado. Glissantov prvi roman pripoveduje o politični klimi na Martiniquu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer z zgodbo o skupini mladih revolucionarjev, njegovo poznejše delo pa se osredotoča na vprašanja jezika, identitete, prostora, zgodovine in znanja. Zelo pomemben je njegov "koncept nejasnosti", o katerem pripoveduje v enem svojih besedil z naslovom Poetika odnosov. Koncept nejasnosti je zagovor pomanjkanja transparentnosti in neprepoznavnosti v književnosti in življenju. V nejasnosti je videl možnost prevratnosti, spodnašanja vladajočih sistemov. Celo zahteval je "pravico do nejasnosti" in s tem namignil, da zatiranim, ki so bili zgodovinsko označeni za Druge, lahko dovolijo oziroma morajo dovoliti, da so nejasni, ne popolnoma razumljeni, in da preprosto obstajajo kot drugačni. Izbrali smo odlomek iz njegove večdelne pesnitve Črna sol, v kateri je koncept nejasnosti pravzaprav njeno gibalo. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat - pa naj so to bila literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. V Literarnem nokturnu bomo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta slišali odlomek, ki pojasni naslov romana. Prevod Marko Golja, interpretira Jure Kopušar, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Posneto leta 2016.
Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat - pa naj so to bila literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. V Literarnem nokturnu bomo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta slišali odlomek, ki pojasni naslov romana. Prevod Marko Golja, interpretira Jure Kopušar, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Posneto leta 2016.
V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" - to je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje in s podnaslovom - pesniški dnevnik junij 2021-junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in osnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes je posejanih nekaj portretov bližnjikov, umrlih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov. Interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih "pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano" - to je izhodišče, ki si ga je izbral pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in prejemnik številnih nagrad Aleš Berger v svoji najnovejši knjigi z naslovom Navsezadnje in s podnaslovom - pesniški dnevnik junij 2021-junij 2023. V njej piše o vsakdanjiku, zapuščini, sanjah, zgodbah in osnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes je posejanih nekaj portretov bližnjikov, umrlih ali še živih, vse skupaj pa je zapisano v pestrem, sočnem jeziku, polnem preobratov. Interpret Primož Pirnat, režiser Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ezra Pound (1885–1972) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev z leti dopolnjeval, pa je sestavljena iz 117 spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te dolge pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi, zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski Cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz omenjene knjige, ki je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Prevajalec Miklavž Komelj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ezra Pound (1885–1972) je eno od osrednjih imen ameriškega pesniškega modernizma. Njegova mogočna pesnitev Cantos, ki jo je pisal večji del svojega življenja, pa predstavlja eno najpomembnejših pesniških knjig 20. stoletja. Prvi osnutki tega dela so nastali okoli leta 1904, današnja integralna verzija, avtor je namreč pesnitev z leti dopolnjeval, pa je sestavljena iz 117 spevov. Pizanski Cantos, ki obsegajo enajst spevov (od štiriinsedemdesetega do štiriinosemdeseta speva) so del te dolge pesnitve. Pound jih je leta 1948 izdal v samostojni knjigi, zato to knjigo lahko beremo kot pesnitev v pesnitvi, ki pa ima znotraj njegovega opusa posebno mesto. V njej pesnik o sebi spregovori najbolj intimno, kar je povezano z njegovo težko osebno preizkušnjo ob koncu druge svetovne vojne. Pound se je namreč zaradi oddaj na Radiu Rim znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pise v Italiji. Pizanski Cantos upesnjujejo njegovo soočanje s to težko preskušnjo, a hkrati se v njih osebna zgodovina prepleta z zgodovino civilizacij, razmisleki o svetu, družbi in človeštvu. Objavljamo enainosemdeseti spev iz omenjene knjige, ki je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Prevajalec Miklavž Komelj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena izmed treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil pesnik sam, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora z besedo seči v njegovo neznano globino, v skrite plasti, in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2012. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Jožeta Udoviča Darovi. Darovi so ena izmed treh Udovičevih zbirk, izšla je leta 1975. Kot je izjavil pesnik sam, je poezija zanj predvsem premagovanje tujosti v svetu in sebi. Pesnik pogosto čuti, da je svet kakor zaprt vase, da se mu izmika, da ga goljufa s svojim videzom. Zato mora z besedo seči v njegovo neznano globino, v skrite plasti, in se vrniti od tam z novim glasom in novim smislom. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2012. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927–2019), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Objavljamo pet njegovih pesmi. Prevedel Miha Avanzo, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Druga polovica 20. stoletja je eno najzanimivejših obdobij ameriške poezije. V tem času je ustvarjalo tudi nekaj najrazvpitejših ameriških pesnikov, kot so W. H. Auden, Allen Ginsberg in Frank O'Hara. Čeprav med te ne spada William Stanley Merwin (1927–2019), pa njegova poezija predstavlja enega najbolj samosvojih sodobnih pesniških glasov. Merwina, ki je izdal več kot trideset pesniških zbirk in za svoje delo prejel številne nagrade, namreč ne moremo uvrstiti v nobeno ameriško pesniško šolo ali smer. Njegova poezija je precej osebna in v sebi združuje več vplivov tako iz Evrope, kjer je nekaj časa tudi živel, kot iz Amerike. Pesmi so velikokrat napisane brez ločil in z nenavadno dinamiko ustvarjajo povsem samosvoj pesniški izraz. Objavljamo pet njegovih pesmi. Prevedel Miha Avanzo, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.