Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gregor Strniša je v zbirki Želod objavil pet baladnih ciklov, med njimi je tudi Veseljak. Konča se z verzom: 'Ampak druge obale ni.' Igralec Saša Tabaković, režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2012.
Gregor Strniša je v zbirki Želod objavil pet baladnih ciklov, med njimi je tudi Veseljak. Konča se z verzom: 'Ampak druge obale ni.' Igralec Saša Tabaković, režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2012.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Niti v sanjah (LUD Literatura, 2022), deseto knjigo poezije Primoža Čučnika, bi brez pomislekov lahko označili za enega izmed vrhuncev sodobne slovenske poezije. V njej se v izrazno raznovrstno, a zelo prepričljivo celoto prepletejo avtorjevi široko poznavanje poezije in posluh zanjo, humor, samoironija in pronicljivost, s katero odpira filozofske in globlje bivanjske teme. Izbrane pesmi so iz drugega cikla v knjigi z naslovom Pesem, ki pravi, da je veter. Avtor literarnega dela: Primož Čučnik; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Niti v sanjah (LUD Literatura, 2022), deseto knjigo poezije Primoža Čučnika, bi brez pomislekov lahko označili za enega izmed vrhuncev sodobne slovenske poezije. V njej se v izrazno raznovrstno, a zelo prepričljivo celoto prepletejo avtorjevi široko poznavanje poezije in posluh zanjo, humor, samoironija in pronicljivost, s katero odpira filozofske in globlje bivanjske teme. Izbrane pesmi so iz drugega cikla v knjigi z naslovom Pesem, ki pravi, da je veter. Avtor literarnega dela: Primož Čučnik; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009. Prevajalka Sara Grbović, interpretka Darja Reichman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2015.
Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009. Prevajalka Sara Grbović, interpretka Darja Reichman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2015.
Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov. V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Klemen Markovčič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten. Produkcija 2025.
Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov. V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Klemen Markovčič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten. Produkcija 2025.
Domači ljubljenčki so pogosto močno vključeni v družinsko ali posameznikovo življenje, marsikaj se vrti okoli njih. O tem pripovedujejo tudi zbirka sedemvrstičnih pesmi, v katere je avtorica ujela posamezne prizore s sinom in njegovim buldogom v glavni vlogi ter hkrati igrivo zajela osrednje teme vsakega življenja. Igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto januarja 2025.
Domači ljubljenčki so pogosto močno vključeni v družinsko ali posameznikovo življenje, marsikaj se vrti okoli njih. O tem pripovedujejo tudi zbirka sedemvrstičnih pesmi, v katere je avtorica ujela posamezne prizore s sinom in njegovim buldogom v glavni vlogi ter hkrati igrivo zajela osrednje teme vsakega življenja. Igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto januarja 2025.
Aleksandar Ristović (1933–1994) danes velja za enega izmed največjih sodobnih srbskih pesnikov. Njegovo poezijo so veliko prevajali, poleg tega so jo tudi uvrstili v številne antologije. V njej pesnik sopostavlja banalno in nadrealno, groteskno in lépo, in sicer z intonacijo, v kateri si satira podaja roko z ranljivostjo. Interpret Aljaž Jovanović, prevajalec Uroš Zupan, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2010.
Aleksandar Ristović (1933–1994) danes velja za enega izmed največjih sodobnih srbskih pesnikov. Njegovo poezijo so veliko prevajali, poleg tega so jo tudi uvrstili v številne antologije. V njej pesnik sopostavlja banalno in nadrealno, groteskno in lépo, in sicer z intonacijo, v kateri si satira podaja roko z ranljivostjo. Interpret Aljaž Jovanović, prevajalec Uroš Zupan, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2010.
Pod naslovom Majhna običajna knjiga prihajajo med poslušalce nove, sveže pesmi Mete Kušar. Knjiga njenega umetniškega ustvarjanja, ki jo piše že dolgo, pa ni ne majhna ne običajna. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali Ura ilegale. Napisala je številne pesniške zbirke – nazadnje je leta 2022 izšla antologija Vse od prej, leto pred tem zbirka Zmaj, nastaja že nova knjiga pesmi. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, bodo vključene vanjo. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Pod naslovom Majhna običajna knjiga prihajajo med poslušalce nove, sveže pesmi Mete Kušar. Knjiga njenega umetniškega ustvarjanja, ki jo piše že dolgo, pa ni ne majhna ne običajna. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Petnajst let je delala v Plečnikovi knjigarni (Ljubljana) in prejela Schwentnerjevo nagrado za uvajanje kulturno-umetniških programov v trgovino s knjigami. Leta 2012 je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko Kaj je poetično ali Ura ilegale. Napisala je številne pesniške zbirke – nazadnje je leta 2022 izšla antologija Vse od prej, leto pred tem zbirka Zmaj, nastaja že nova knjiga pesmi. Pesmi, izbrane za Literarni nokturno, bodo vključene vanjo. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih dvajsetega stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi. Prevedel jih je Klemen Jelinčič Boeta. Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman Lasan , glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih dvajsetega stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi. Prevedel jih je Klemen Jelinčič Boeta. Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman Lasan , glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk. Interpretira Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk. Interpretira Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Nedolžna čistost ohranja svet je verz korejske pesnice in romanopiske Choi Young-Mi (1961), ki je tamkajšnjo javnost presenetila s prvencem Pri tridesetih je bilo konec zabave (1994), v katerem z nežnim, a drznim izrazom ubeseduje življenjske dogodke. Knjiga je dosegla prodajo kar pol milijona izvodov, po njej pa je objavila še šest pesniških zbirk in roman Brazgotine, vzorci in bronasti vrt (2005). V njenih pesmih so v ospredju osebne izkušnje, občutja in stvari o svetu, ki se ji zdijo pomembne. Choi Young-Mi je bila ena od treh pesnic in pesnikov iz Južne Koreje, ki so lani gostovali na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Objavljamo štiri njene pesmi, ki jih je pesnica predstavila na festivalu. Prevajalci Tone Škrjanec, Natalija Milovanović, Taehee Kang, interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Nedolžna čistost ohranja svet je verz korejske pesnice in romanopiske Choi Young-Mi (1961), ki je tamkajšnjo javnost presenetila s prvencem Pri tridesetih je bilo konec zabave (1994), v katerem z nežnim, a drznim izrazom ubeseduje življenjske dogodke. Knjiga je dosegla prodajo kar pol milijona izvodov, po njej pa je objavila še šest pesniških zbirk in roman Brazgotine, vzorci in bronasti vrt (2005). V njenih pesmih so v ospredju osebne izkušnje, občutja in stvari o svetu, ki se ji zdijo pomembne. Choi Young-Mi je bila ena od treh pesnic in pesnikov iz Južne Koreje, ki so lani gostovali na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Objavljamo štiri njene pesmi, ki jih je pesnica predstavila na festivalu. Prevajalci Tone Škrjanec, Natalija Milovanović, Taehee Kang, interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu. Avtor prevoda: Peter Semolič; režiserka: Špela Kravogel; interpretka: Tina Resman Lasan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu. Avtor prevoda: Peter Semolič; režiserka: Špela Kravogel; interpretka: Tina Resman Lasan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Zoran Pevec je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik, rojen leta 1955 v Celju. V sobi je njegova deveta pesniška zbirka. Prejel je nagradi "vitez poezije" in "čaša nesmrtnosti", nominiran pa je bil tudi za Veronikino in za Jenkovo nagrado. V svoji najnovejši pesniški knjigi V sobi se sprehodi skozi prostore pesnic in pesnikov, kot so Sylvia Plath, Ana Ahmatova, Rainer Maria Rilke, Saša Vegri, Tomaž Šalamun, pa tudi peščice izbranih glasbenikov, denimo Johna Coltranea in Milesa Davisa, ter filozofov, med katerimi sta Gilles Deleuze in Slavoj Žižek. Izbor sob je pester tako geografsko kot zgodovinsko. Usodam cenjenih ustvarjalcev in njihovi poeziji Zoran Pevec posodi iskrivost lastnega glasu, nam bralcem pa v tem zajemu tudi poglobljen poetični vpogled. Interpretira Uroš Potočnik, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
Zoran Pevec je pesnik, literarni kritik, esejist in urednik, rojen leta 1955 v Celju. V sobi je njegova deveta pesniška zbirka. Prejel je nagradi "vitez poezije" in "čaša nesmrtnosti", nominiran pa je bil tudi za Veronikino in za Jenkovo nagrado. V svoji najnovejši pesniški knjigi V sobi se sprehodi skozi prostore pesnic in pesnikov, kot so Sylvia Plath, Ana Ahmatova, Rainer Maria Rilke, Saša Vegri, Tomaž Šalamun, pa tudi peščice izbranih glasbenikov, denimo Johna Coltranea in Milesa Davisa, ter filozofov, med katerimi sta Gilles Deleuze in Slavoj Žižek. Izbor sob je pester tako geografsko kot zgodovinsko. Usodam cenjenih ustvarjalcev in njihovi poeziji Zoran Pevec posodi iskrivost lastnega glasu, nam bralcem pa v tem zajemu tudi poglobljen poetični vpogled. Interpretira Uroš Potočnik, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
Ob božiču, novem letu in Svetih treh kraljih je nastalo nešteto ljudskih običajev, navadno povzetih po predkrščanskih šegah. Tako tudi koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Ob tem seveda tudi pojejo, nastale so koledniške pesmi. Igralci Boris Ostan, Marinka Štern, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Ob božiču, novem letu in Svetih treh kraljih je nastalo nešteto ljudskih običajev, navadno povzetih po predkrščanskih šegah. Tako tudi koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Ob tem seveda tudi pojejo, nastale so koledniške pesmi. Igralci Boris Ostan, Marinka Štern, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo: prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo: prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk. Prevajalec: Veno Taufer, interpretacija: Majolka Šuklje, režiserka: Sonja Stopar, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Nace Pugelj. Leto nastanka: 1968. Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.
Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk. Prevajalec: Veno Taufer, interpretacija: Majolka Šuklje, režiserka: Sonja Stopar, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Nace Pugelj. Leto nastanka: 1968. Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.
Francoska avtorica Yasmina Reza (1959) se je doma in v tujini uveljavila predvsem s svojimi dramskimi deli; predstave Art, Bog masakra, Bella Figura, En španski komad, Tri verzije življenja idr. pogosto gledamo tudi na slovenskih gledaliških odrih. V njih avtorica zareže v problematiko človeških odnosov in se na videz preprosto, lahkotno, celo zabavno loteva vsakdanjih šumov v komunikaciji, hkrati pa se sprašuje o družbenem položaju sodobnega človeka. V zadnjih letih se umetnosti sobivanja dotika tudi v proznih delih. V Babilonu (2016) se sprva nedolžna sosedska zabava sprevrže v katastrofo, ko konflikt para trči ob skupinsko dinamiko. Roman, ki se strukturno in jezikovno približuje avtoričinim dramam, je med drugim osvojil ugledno literarno nagrado prix Renaudot in velja za eno njenih najpomembnejših proznih del. Roman Babilon je prevedla Janina Kos. Igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Francoska avtorica Yasmina Reza (1959) se je doma in v tujini uveljavila predvsem s svojimi dramskimi deli; predstave Art, Bog masakra, Bella Figura, En španski komad, Tri verzije življenja idr. pogosto gledamo tudi na slovenskih gledaliških odrih. V njih avtorica zareže v problematiko človeških odnosov in se na videz preprosto, lahkotno, celo zabavno loteva vsakdanjih šumov v komunikaciji, hkrati pa se sprašuje o družbenem položaju sodobnega človeka. V zadnjih letih se umetnosti sobivanja dotika tudi v proznih delih. V Babilonu (2016) se sprva nedolžna sosedska zabava sprevrže v katastrofo, ko konflikt para trči ob skupinsko dinamiko. Roman, ki se strukturno in jezikovno približuje avtoričinim dramam, je med drugim osvojil ugledno literarno nagrado prix Renaudot in velja za eno njenih najpomembnejših proznih del. Roman Babilon je prevedla Janina Kos. Igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Ameriški pisatelj Robert Fulghum se je ukvarjal z marsičem, bil je kavboj, pevec ljudskih pesmi, prodajalec pri IBM, poklicni umetnik, duhovnik, gostilničar, učitelj risanja in slikanja. Na vprašanje, kaj dela, odgovarja, da je filozof in da rad veliko premišljuje o vsakdanjih rečeh. Le kaj premišljuje v ponovoletnem času? Prevajalka Breda Konte, igralec Matej Puc. režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto decembra 2018. Oddaja je bila prvič predvajana januarja 2019.
Ameriški pisatelj Robert Fulghum se je ukvarjal z marsičem, bil je kavboj, pevec ljudskih pesmi, prodajalec pri IBM, poklicni umetnik, duhovnik, gostilničar, učitelj risanja in slikanja. Na vprašanje, kaj dela, odgovarja, da je filozof in da rad veliko premišljuje o vsakdanjih rečeh. Le kaj premišljuje v ponovoletnem času? Prevajalka Breda Konte, igralec Matej Puc. režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto decembra 2018. Oddaja je bila prvič predvajana januarja 2019.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist. Po poklicu je bil sodnik za mladoletno prestopništvo, ljudje pa so ga poznali kot inteligentnega in zabavnega pripovednika in radijskega pionirja, ki je med drugim gojil kritiko godrnjave umetnosti. Za Literarni nokturno na prvi dan novega leta smo izbrali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja, z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Interpret: Boris Ostan, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Andrej Kocan, urednik oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2011.
Fran Milčinski je še danes za marsikoga največji slovenski humorist. Po poklicu je bil sodnik za mladoletno prestopništvo, ljudje pa so ga poznali kot inteligentnega in zabavnega pripovednika in radijskega pionirja, ki je med drugim gojil kritiko godrnjave umetnosti. Za Literarni nokturno na prvi dan novega leta smo izbrali njegov podlistek, ki je bil objavljen v časopisu Jutro leta 1926, prav tako 1. januarja, z zgovornim naslovom Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti. Interpret: Boris Ostan, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, tonski mojster: Andrej Kocan, urednik oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2011.
V Rusiji ob koncu 19. stoletja so bili novoletni obiski nekaj tradicionalnega, neuradno nujnega, marsikdo, na primer pripovedovalec Čehovove zgodbe, pa jih je občutil precej drugače. Zgodba je polna čehovljanskega humorja, celo komike. Prevajalec Marjan Poljanec, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2022.
V Rusiji ob koncu 19. stoletja so bili novoletni obiski nekaj tradicionalnega, neuradno nujnega, marsikdo, na primer pripovedovalec Čehovove zgodbe, pa jih je občutil precej drugače. Zgodba je polna čehovljanskega humorja, celo komike. Prevajalec Marjan Poljanec, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2022.
Starorimski pisatelj Petronij je živel v Neronovem času in je znan po satiričnem romanu Satirikon. Napisal ga je okoli leta 60, ohranjeni so samo fragmenti, a velja za prvi evropski satirično-komični roman in najboljši antični roman sploh. V pripoved so vložene ljubezenske zgodbe in takšna je tudi tista o efeški vdovi. Prevod Primož Simoniti, interpretacija Gaber Kristjan Trseglav, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Literarni nokturno je bil posnet leta 2007.
Starorimski pisatelj Petronij je živel v Neronovem času in je znan po satiričnem romanu Satirikon. Napisal ga je okoli leta 60, ohranjeni so samo fragmenti, a velja za prvi evropski satirično-komični roman in najboljši antični roman sploh. V pripoved so vložene ljubezenske zgodbe in takšna je tudi tista o efeški vdovi. Prevod Primož Simoniti, interpretacija Gaber Kristjan Trseglav, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Literarni nokturno je bil posnet leta 2007.
Pesnik, trgovec in diplomat Geoffrey Chaucer, rojen okrog leta 1340 v Londonu, je kmalu po šolanju zaslovel kot prvi angleški poet, ki se je lahko kosal z italijanskimi in francoskimi renesančnimi dvornimi pesniki. Povest je iz avtorjevega najbolj znanega dela Canterburyjske zgodbe. V knjigi si romarji na poti iz Londona na grob svetega Tomaža Becketa v Canterburyju pripovedujejo različne zgodbe; "Povest gospodinje iz Batha" je jedka satira o gospodinji, ki je pokopala svoje može in obogatela z njihovim imetjem. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Maja Sever, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta jeseni 2010.
Pesnik, trgovec in diplomat Geoffrey Chaucer, rojen okrog leta 1340 v Londonu, je kmalu po šolanju zaslovel kot prvi angleški poet, ki se je lahko kosal z italijanskimi in francoskimi renesančnimi dvornimi pesniki. Povest je iz avtorjevega najbolj znanega dela Canterburyjske zgodbe. V knjigi si romarji na poti iz Londona na grob svetega Tomaža Becketa v Canterburyju pripovedujejo različne zgodbe; "Povest gospodinje iz Batha" je jedka satira o gospodinji, ki je pokopala svoje može in obogatela z njihovim imetjem. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Maja Sever, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta jeseni 2010.
Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev". Interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev". Interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Tita Kovač Artemis se je rodila leta 1930 v Novem mestu, umrla je leta 2016. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano; tam je končala gimnazijo in nato diplomirala iz kemije. Po diplomi je najprej delala kot inženirka kemije, bila je zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, zatem je bila knjižničarka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1970 je živela po večini v Grčiji, delala je kot turistična vodnica po Grčiji in Sveti deželi. Napisala je uspešno knjigo Kemiki skozi stoletja. Pisala je tudi radijske igre in scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Pisala je o Valvasorju, Štefanu Dečanskem, Janezu Bleiweisu, prvem grškem predsedniku Capodistriasu. V današnjem Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz knjige Najbogatejši Kranjec iz leta 1979. Gre za biografski roman o baronu Žigi Zoisu, mecenu, mentorju in osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Avtorica Tita Kovač Artemis je v delo vključila vrsto pomembnih osebnosti iz slovenske kulturne, pa tudi znanstvene zgodovine. V odlomku je opisano srečanje med Zoisom in Antonom Tomažem Linhartom. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef in Alen Jelen. Produkcija leta 2024. Redakcija Staša Grahek.
Tita Kovač Artemis se je rodila leta 1930 v Novem mestu, umrla je leta 2016. V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano; tam je končala gimnazijo in nato diplomirala iz kemije. Po diplomi je najprej delala kot inženirka kemije, bila je zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, zatem je bila knjižničarka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1970 je živela po večini v Grčiji, delala je kot turistična vodnica po Grčiji in Sveti deželi. Napisala je uspešno knjigo Kemiki skozi stoletja. Pisala je tudi radijske igre in scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Pisala je o Valvasorju, Štefanu Dečanskem, Janezu Bleiweisu, prvem grškem predsedniku Capodistriasu. V današnjem Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz knjige Najbogatejši Kranjec iz leta 1979. Gre za biografski roman o baronu Žigi Zoisu, mecenu, mentorju in osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Avtorica Tita Kovač Artemis je v delo vključila vrsto pomembnih osebnosti iz slovenske kulturne, pa tudi znanstvene zgodovine. V odlomku je opisano srečanje med Zoisom in Antonom Tomažem Linhartom. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef in Alen Jelen. Produkcija leta 2024. Redakcija Staša Grahek.
Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Mistični pejsaži so, kot pravi avtor sam, svojevrstni pesniški dnevnik Braneta Senegačnika, našega največjega sodobnega lirskega pesnika. Tokratni izbor liričnih pejsažev je uglašen z adventnim in božičnim časom, upoveduje pa izkušnjo človeka na samotnem notranjem robu, kjer se mu edino lahko razpira tisto, kar ga sicer brezmejno presega: izvorna skrivnost, globlji smisel našega življenja in bivanja. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Avstrijski pisatelj Michael Scharang se v avtobiografski zgodbi Popolnoma pravilno božično drevo odpravi v Celje, iz katerega je leta 1908 pobegnila njegova babica. Že obnemogla in ostarela mu je zaupala, kaj se ji je pripetilo na sveti večer leta 1908, ko ji tudi skrbno pripravljeno in okrašeno božično drevesce ni pomagalo omehčati trdega srca svojega gospodarja. Scharangova zgodba je bila prvič objavljena leta 2011 v Suhrkampovi zbirki 24. december: Nove božične zgodbe. Prevajalka: Lučka Jenčič, interpret: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2014. Redaktorici: Tesa Drev Juh in Maja Žvokelj.
Avstrijski pisatelj Michael Scharang se v avtobiografski zgodbi Popolnoma pravilno božično drevo odpravi v Celje, iz katerega je leta 1908 pobegnila njegova babica. Že obnemogla in ostarela mu je zaupala, kaj se ji je pripetilo na sveti večer leta 1908, ko ji tudi skrbno pripravljeno in okrašeno božično drevesce ni pomagalo omehčati trdega srca svojega gospodarja. Scharangova zgodba je bila prvič objavljena leta 2011 v Suhrkampovi zbirki 24. december: Nove božične zgodbe. Prevajalka: Lučka Jenčič, interpret: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2014. Redaktorici: Tesa Drev Juh in Maja Žvokelj.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno. Interpretka Doroteja Nadrah, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Izbrali smo štiri izmed njih. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto novembra 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.