Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Zadnje

Literarni nokturno

Srečko Kosovel: Balada o narodu

24. 6. 2024

Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko. Interpret Matevž Müller, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh. Produkcija 2014.

9 min

Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko. Interpret Matevž Müller, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh. Produkcija 2014.

Literarni nokturno

Rose Ausländer: Sivi lasje

23. 6. 2024

Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana, Selme Meerbaum Eisinger in Klare Blum, če omenimo le peščico avtorjev, ki predstavljajo jedro skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Avtoričino življenjsko pot je v mladosti močno zaznamovala selitev v Ameriko, od koder se je še pred drugo svetovno vojno vrnila v Černovce. V času romunske zasedbe v letih od 1941 do 1944 je bila zaprta v judovskem getu v Černovcih. Pozneje je živela v Združenih državah Amerike, nato na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Pisala je v nemščini in angleščini ter izdala številne pesniške zbirke. Za svoje literarno delo je med drugim prejela veliko literarno nagrado Bavarske akademije lepih umetnosti in veliki križec za zasluge Zvezne republike Nemčije. Pesmi je izbrala in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Tesa Drev Juh, produkcija 2009.

7 min

Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana, Selme Meerbaum Eisinger in Klare Blum, če omenimo le peščico avtorjev, ki predstavljajo jedro skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Avtoričino življenjsko pot je v mladosti močno zaznamovala selitev v Ameriko, od koder se je še pred drugo svetovno vojno vrnila v Černovce. V času romunske zasedbe v letih od 1941 do 1944 je bila zaprta v judovskem getu v Černovcih. Pozneje je živela v Združenih državah Amerike, nato na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Pisala je v nemščini in angleščini ter izdala številne pesniške zbirke. Za svoje literarno delo je med drugim prejela veliko literarno nagrado Bavarske akademije lepih umetnosti in veliki križec za zasluge Zvezne republike Nemčije. Pesmi je izbrala in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Tesa Drev Juh, produkcija 2009.

Literarni nokturno

Vlado Žabot: Gral

22. 6. 2024

Nominacija za nagrado kresnik. Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Posneto Junija 2024.

12 min

Nominacija za nagrado kresnik. Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Posneto Junija 2024.

Literarni nokturno

Janja Rakuš: Tri barve za eno smrt

21. 6. 2024

Nominacija za nagrado kresnik. Vsebino romana Janje Rakuš 'Tri barve za eno smrt', nominiranega za nagrado kresnik bi lahko strnili v nekaj stavkov, toliko več pa ponuja izhodišč za premislek. Veliko je navezav na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki ga uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja." Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Urban Kuntarič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024.

11 min

Nominacija za nagrado kresnik. Vsebino romana Janje Rakuš 'Tri barve za eno smrt', nominiranega za nagrado kresnik bi lahko strnili v nekaj stavkov, toliko več pa ponuja izhodišč za premislek. Veliko je navezav na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki ga uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja." Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Urban Kuntarič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024.

Literarni nokturno

Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah

20. 6. 2024

Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024

12 min

Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024

Literarni nokturno

Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti

19. 6. 2024

Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1991. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor. Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Interpret Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh. Posneto leta 2011.

10 min

Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1991. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor. Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Interpret Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh. Posneto leta 2011.

Literarni nokturno

Lojze Kovačič: Kristalni čas

18. 6. 2024

Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari. Interpretira Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2011.

14 min

Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari. Interpretira Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2011.

Literarni nokturno

Katja Premrl: Obrazi življenja

17. 6. 2024

Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni. Interpretka: Ivana Percan Kodarin, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.

10 min

Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni. Interpretka: Ivana Percan Kodarin, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.

Literarni nokturno

Gottfried Benn: Pesmi

16. 6. 2024

Nemškega pesnika Gottfrieda Benna literarne zgodovine povezujejo z ekspresionizmom. To je povezano z začetnim obdobjem njegovega ustvarjanja iz časa pred prvo svetovno vojno, ko je z nekakšnim ciničnim naturalizmom slikal drastične prizore bolnih in mrtvih teles, s čimer je neredko vzbujal šok, obenem pa so mu te zgodnje pesmi prinesle literarni sloves, ki se ga drži še danes. Pozneje se je postopoma oddaljeval od takšne poetike in teme, razvil je izrazito oseben slog formalno stroge in izjemno izbrušene poezije, za katero je značilna montaža različnih elementov od mitologije, znanstvenega žargona, do pogovornega tona in impresivnih liričnih podob. Te pesmi tako kot tudi poznejše pesmi v prostem verzu pogosto prežemajo globoka melanholija in občutja minljivosti, včasih pa tudi topla neposrednost, ki vdihuje njegovemu artističnemu izrazu novo kakovost in lirično intenzivnost. Izbor in prevod Brane Senegačnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2024.

10 min

Nemškega pesnika Gottfrieda Benna literarne zgodovine povezujejo z ekspresionizmom. To je povezano z začetnim obdobjem njegovega ustvarjanja iz časa pred prvo svetovno vojno, ko je z nekakšnim ciničnim naturalizmom slikal drastične prizore bolnih in mrtvih teles, s čimer je neredko vzbujal šok, obenem pa so mu te zgodnje pesmi prinesle literarni sloves, ki se ga drži še danes. Pozneje se je postopoma oddaljeval od takšne poetike in teme, razvil je izrazito oseben slog formalno stroge in izjemno izbrušene poezije, za katero je značilna montaža različnih elementov od mitologije, znanstvenega žargona, do pogovornega tona in impresivnih liričnih podob. Te pesmi tako kot tudi poznejše pesmi v prostem verzu pogosto prežemajo globoka melanholija in občutja minljivosti, včasih pa tudi topla neposrednost, ki vdihuje njegovemu artističnemu izrazu novo kakovost in lirično intenzivnost. Izbor in prevod Brane Senegačnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2024.

Literarni nokturno

Vanja Pegan: The nighthawks

15. 6. 2024

Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

12 min

Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Literarni nokturno

Anna Onichimowska: Oddam ženo v dobre roke

14. 6. 2024

Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.

13 min

Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.

Literarni nokturno

Zgodba o ljubimcih iz Basre (odlomek)

13. 6. 2024

Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.

11 min

Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.

Literarni nokturno

Ana Pepelnik: to se ne pove

12. 6. 2024

Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.

6 min

Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.

Literarni nokturno

Josipina Turnograjska: Nedolžnost in sila

11. 6. 2024

Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.

9 min

Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.

Literarni nokturno

Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

10. 6. 2024

Poskušajmo si priklicati pred oči dela španskega slikarja Joana Mirója: morda njegov Harlekinov karneval ali stilizirane živalske like, živobarvne abstrakcije in neugnane črtne poteze ... Domišljija se lahko polno razmahne. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto maja 2024.

7 min

Poskušajmo si priklicati pred oči dela španskega slikarja Joana Mirója: morda njegov Harlekinov karneval ali stilizirane živalske like, živobarvne abstrakcije in neugnane črtne poteze ... Domišljija se lahko polno razmahne. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto maja 2024.

Literarni nokturno

Konstanty Ildefons Galczynski: Začarana kočija

9. 6. 2024

Poljski pesnik, pisatelj in dramatik Konstanty Ildefons Galczynski se je rodil leta 1905 v Varšavi. Že v šolskih glasilih je objavljal prve pesmi. Pozneje je študiral angleščino in klasično filologijo, a že pri dvajsetih letih je začel nastopati v gledališču in sodelovati s satiričnimi časopisi. In prav satiričnost, grotesknost, vedno pa odkritosrčnost njegovega pisanja, so ga zasidrali v zavesti sodobnikov in tudi poznejših bralcev. Drugo svetovno vojno je preživel v taborišču, po vojni, ko se je v svoji poeziji še vedno najraje posvečal drobnim težavam malega človeka, pa je prišel v konflikt z novim režimom, ki je želel poezijo o velikih temah tistega časa. Umrl je leta 1953. Nekoliko nadrealistična pesem Začarana kočija je nastala leta 1946, v njej pa Galczynski prepleta različne literarne zvrsti, pri glasbi pa si je izposodil še izraze za različne živahne tempe posameznih kitic. Prevedel jo je Lojze Krakar. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, redakcija Vida Curk, Tesa Drev Juh, produkcija 2010.

10 min

Poljski pesnik, pisatelj in dramatik Konstanty Ildefons Galczynski se je rodil leta 1905 v Varšavi. Že v šolskih glasilih je objavljal prve pesmi. Pozneje je študiral angleščino in klasično filologijo, a že pri dvajsetih letih je začel nastopati v gledališču in sodelovati s satiričnimi časopisi. In prav satiričnost, grotesknost, vedno pa odkritosrčnost njegovega pisanja, so ga zasidrali v zavesti sodobnikov in tudi poznejših bralcev. Drugo svetovno vojno je preživel v taborišču, po vojni, ko se je v svoji poeziji še vedno najraje posvečal drobnim težavam malega človeka, pa je prišel v konflikt z novim režimom, ki je želel poezijo o velikih temah tistega časa. Umrl je leta 1953. Nekoliko nadrealistična pesem Začarana kočija je nastala leta 1946, v njej pa Galczynski prepleta različne literarne zvrsti, pri glasbi pa si je izposodil še izraze za različne živahne tempe posameznih kitic. Prevedel jo je Lojze Krakar. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, redakcija Vida Curk, Tesa Drev Juh, produkcija 2010.

Literarni nokturno

Gorazd Kocijančič: Primož Trubar zapušča Ljubljano

8. 6. 2024

Burni časi slovenske zgodovine in brezčasna vprašanja: osebni odnos do Boga, pogled na opravljeno delo, dvomi, ki se ob tem porajajo ... Igralec Pavle Ravnohrib, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar. Posneto leta 2012.

9 min

Burni časi slovenske zgodovine in brezčasna vprašanja: osebni odnos do Boga, pogled na opravljeno delo, dvomi, ki se ob tem porajajo ... Igralec Pavle Ravnohrib, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar. Posneto leta 2012.

Literarni nokturno

Mateja Mahnič: Pišem. Življenje rišem. – Sežgali smo ga kot psa

7. 6. 2024

Na valovih humorja: kratko zgodbo z naslovom Sežgali smo ga kot psa smo našli v najnovejši knjigi Mateje Mahnič z naslovom Pišem. Življenje rišem. Zgodbe v njej so vse uglašene na temo smrti. Zakaj? Avtorica bralcu odgovarja: "Zato, da boš znal lahkotneje prebirati strune na harfi življenja. Da se na njej ne bo nabiral prah. Grozno zveni, a branje bo veselo. No, v glavnem." Do smrti je mogoče imeti tudi ironično ali humorno distanco torej, in prav zgodba Sežgali smo ga kot psa Mateje Mahnič je tak primer: od ljubljenega človeka se lahko poslovimo tako, kot bi bilo njemu všeč, s kozarcem v roki in nasmehom ob prijetnih spominih. Igralka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

10 min

Na valovih humorja: kratko zgodbo z naslovom Sežgali smo ga kot psa smo našli v najnovejši knjigi Mateje Mahnič z naslovom Pišem. Življenje rišem. Zgodbe v njej so vse uglašene na temo smrti. Zakaj? Avtorica bralcu odgovarja: "Zato, da boš znal lahkotneje prebirati strune na harfi življenja. Da se na njej ne bo nabiral prah. Grozno zveni, a branje bo veselo. No, v glavnem." Do smrti je mogoče imeti tudi ironično ali humorno distanco torej, in prav zgodba Sežgali smo ga kot psa Mateje Mahnič je tak primer: od ljubljenega človeka se lahko poslovimo tako, kot bi bilo njemu všeč, s kozarcem v roki in nasmehom ob prijetnih spominih. Igralka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Matei Vişniec: Načrtovana zmeda

6. 6. 2024

"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana. Prevajalka Agata Šega, interpret Jernej Gašperin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

13 min

"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana. Prevajalka Agata Šega, interpret Jernej Gašperin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Literarni nokturno

Marija Dragnić: Poletna uspavanka

5. 6. 2024

Marija Dragnić se je rodila v Nikšiću v Črni gori leta 1990. Doslej je objavila več pesniških zbirk, med katerimi omenimo zbirki Konfabulacije (2019) in Tretja neuničljiva stvar (2022). Njena poezija je bila že večkrat nagrajena, leta 2021 je dosegla drugo mesto na razpisu za pesniško nagrado Mila Boškovića. Je soustanoviteljica založbe Raštan, kjer sodeluje kot urednica. Organizira tematske literarno-glasbene večere z naslovom Vsi mi. Njene pesmi so bile prevedene v makedonščino, albanščino, slovenščino, angleščino, ukrajinščino in francoščino. V Sloveniji smo jo lahko poslušali kot eno izmed udeleženk mednarodnega pesniškega projekta Pesniki sodobnosti – Glasovi prihodnosti (POT-VOT), ki ga prireja ljubljanski Pionirski dom. Izbor in prevod Natalija Milovanović, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.  

11 min

Marija Dragnić se je rodila v Nikšiću v Črni gori leta 1990. Doslej je objavila več pesniških zbirk, med katerimi omenimo zbirki Konfabulacije (2019) in Tretja neuničljiva stvar (2022). Njena poezija je bila že večkrat nagrajena, leta 2021 je dosegla drugo mesto na razpisu za pesniško nagrado Mila Boškovića. Je soustanoviteljica založbe Raštan, kjer sodeluje kot urednica. Organizira tematske literarno-glasbene večere z naslovom Vsi mi. Njene pesmi so bile prevedene v makedonščino, albanščino, slovenščino, angleščino, ukrajinščino in francoščino. V Sloveniji smo jo lahko poslušali kot eno izmed udeleženk mednarodnega pesniškega projekta Pesniki sodobnosti – Glasovi prihodnosti (POT-VOT), ki ga prireja ljubljanski Pionirski dom. Izbor in prevod Natalija Milovanović, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.  

Literarni nokturno

Tanja Božić: Vejo po vejo

4. 6. 2024

Tanja Božić (1995) je zaključila študij primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos je pri založbi LUD Literatura objavila pesniški prvenec Vejo po vejo. A Tanja Božić je bila že prej aktivna na literarnem prizorišču. Leta 2020 je bila imenovana za vitezinjo na 20. Pesniškem turnirju Založbe Pivec, leta 2022 pa je bila dobitnica nagrade mlado pero časopisne hiše Delo. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je leta 2019 objavila dvojezično knjižico performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja, v kateri se ukvarja s temo jezika, jezikovne identitete, večjezičnosti in družinske zapuščine. To velja tudi za njene pesmi iz prvenca, ki na subtilni ravni prevprašujejo omenjeno. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

8 min

Tanja Božić (1995) je zaključila študij primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos je pri založbi LUD Literatura objavila pesniški prvenec Vejo po vejo. A Tanja Božić je bila že prej aktivna na literarnem prizorišču. Leta 2020 je bila imenovana za vitezinjo na 20. Pesniškem turnirju Založbe Pivec, leta 2022 pa je bila dobitnica nagrade mlado pero časopisne hiše Delo. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je leta 2019 objavila dvojezično knjižico performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja, v kateri se ukvarja s temo jezika, jezikovne identitete, večjezičnosti in družinske zapuščine. To velja tudi za njene pesmi iz prvenca, ki na subtilni ravni prevprašujejo omenjeno. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Literarni nokturno

Sonja Koranter: Pastirji tišine

3. 6. 2024

Sonja Koranter je marsikaj, predvsem pa je pesnica. Poezijo redno objavlja v Literarnem nokturno, poezijo o vesolju in končnem, dobrem in zlu. V ciklu Pastirji tišine piše pesnica o temi in svetlobi, o osebnem pogumu in iskanju. Režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

10 min

Sonja Koranter je marsikaj, predvsem pa je pesnica. Poezijo redno objavlja v Literarnem nokturno, poezijo o vesolju in končnem, dobrem in zlu. V ciklu Pastirji tišine piše pesnica o temi in svetlobi, o osebnem pogumu in iskanju. Režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Lucija Stupica: Magnolija. Njena zgodba

2. 6. 2024

Pesmi o času, ko je bil svet v otroških očeh še celosten in samozadosten, popoln v tistem, kar je pač bil, ter o spremembah, ki jih prinaša življenje. Igralka Tina Resman, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Posneto maja 2024.

14 min

Pesmi o času, ko je bil svet v otroških očeh še celosten in samozadosten, popoln v tistem, kar je pač bil, ter o spremembah, ki jih prinaša življenje. Igralka Tina Resman, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Posneto maja 2024.

Literarni nokturno

Martin Andersen Nexø: Sirota Stina

1. 6. 2024

Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo. Ob 70. obletnici smrti tega pomembnega danskega pisatelja objavljamo značilen odlomek iz romana. Prevajalec Fran Albreht, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žel Nolda in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

11 min

Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo. Ob 70. obletnici smrti tega pomembnega danskega pisatelja objavljamo značilen odlomek iz romana. Prevajalec Fran Albreht, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žel Nolda in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

Literarni nokturno

Milan Jesih: Usta

31. 5. 2024

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950) je največ pozornosti pritegnil s pesniškima zbirkama s preprostima naslovoma Soneti (1989) in Soneti drugi (1993). Zbirki predstavljata vrh Jesihovega pesniškega ustvarjanja in sta hkrati izrazit primer postmodernističnega pesništva na Slovenskem. Precej drugačna pa je njegova pesniška zbirka Usta (1985), ki je izšla pred omenjenima zbirkama. Kratke pesmi, v katerih lirski subjekt povsem izgine, so duhovite in nimajo nobene tematske zamejitve. Gre za poezijo nenavadnega. Objavljamo deset pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki delujejo najbolj živo in zabavno. Interpret Gregor Čušin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

6 min

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950) je največ pozornosti pritegnil s pesniškima zbirkama s preprostima naslovoma Soneti (1989) in Soneti drugi (1993). Zbirki predstavljata vrh Jesihovega pesniškega ustvarjanja in sta hkrati izrazit primer postmodernističnega pesništva na Slovenskem. Precej drugačna pa je njegova pesniška zbirka Usta (1985), ki je izšla pred omenjenima zbirkama. Kratke pesmi, v katerih lirski subjekt povsem izgine, so duhovite in nimajo nobene tematske zamejitve. Gre za poezijo nenavadnega. Objavljamo deset pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki delujejo najbolj živo in zabavno. Interpret Gregor Čušin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Literarni nokturno

Blaž Kutin: Dom

30. 5. 2024

Blaž Kutin, rojen leta 1970 v Ljubljani, živi razpet med Ljubljano in Berlinom. Po končanem študiju etnologije in sociologije kulture se je posvetil filmu. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerec Nikoli nisva šla v Benetke. Že v času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Ob filmu se zadnja leta ukvarja tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik pa se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Kratka zgodba Dom je svojo radijsko premiero doživela leta 2016. Režiser: Alen Jelen; interpret: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2016.

9 min

Blaž Kutin, rojen leta 1970 v Ljubljani, živi razpet med Ljubljano in Berlinom. Po končanem študiju etnologije in sociologije kulture se je posvetil filmu. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerec Nikoli nisva šla v Benetke. Že v času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Ob filmu se zadnja leta ukvarja tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik pa se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Kratka zgodba Dom je svojo radijsko premiero doživela leta 2016. Režiser: Alen Jelen; interpret: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2016.

Literarni nokturno

Aleš Šteger: Na kraju zapisano 10

29. 5. 2024

Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.

13 min

Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.

Literarni nokturno

Pia Prezelj: Težka voda

28. 5. 2024

Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

11 min

Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Literarni nokturno

Mateja Gomboc: Gorica

27. 5. 2024

Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.

12 min

Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.

Literarni nokturno

Denis Škofič: Tuskulum

26. 5. 2024

Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.

9 min

Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.

Literarni nokturno

Anja Mugerli: Pričakovanja

25. 5. 2024

Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.

14 min

Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.

Literarni nokturno

Natalija Šimunović: Na vrsti je Dioneo

30. 4. 2021

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Leonora Flis: Navaden dan (Fiametta)

23. 4. 2021

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

12 min

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

Literarni nokturno

Lauretta – Živa Škrlovnik: Ded

16. 4. 2021

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Giovanni – Zoran Knežević: Ljubezen v času korone

9. 4. 2021

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

15 min

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

Literarni nokturno

Fiametta – Zarja Vršič: Kako sem postala

26. 3. 2021

Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

12 min

Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

19. 3. 2021

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

12 min

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

Literarni nokturno

Urška Sajko: Nepravočasni čevlji

12. 3. 2021

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

11 min

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Panfilo – Štefan Kardoš: Povej že, kdo si

5. 3. 2021

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

12 min

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Neifile – Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje

26. 2. 2021

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

13 min

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Pampinea – Natalija Šimunović: Telo nad duhom

19. 2. 2021

Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

13 min

Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Emilija - Mateja Perpar: Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno

12. 2. 2021

Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

10 min

Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Literarni nokturno

Filomena - Anja Mugerli: Tango za vse

5. 2. 2021

S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.

14 min

S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.

Literarni nokturno

Veronika Simoniti: June in Venice

17. 11. 2016

Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.

7 min

Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine