Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbor prijetne glasbe za sobotno popoldne, najpogosteje iz bogate EBU-jevske ponudbe.
Avtor: Mihael Kozjek
Aleksander Gadžijev je v zadnjih letih eno najbolj vročih imen slovenske klasične glasbe, zelo zanimiv pa je tudi za najuglednejše tuje odre. To mu je seveda omogočil izjemen uspeh na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na katerem je oktobra 2021 osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. To brez dvoma lahko označimo za največji dosežek v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti. Gadžijev je med drugim 3. marca letos nastopil v sloviti londonski dvorani Wigmore in tam izvedel prefinjen in raznovrsten spored, ki ga je sestavljala glasba Debussyja, Corigliana, Bartóka, Schumanna in Rahmaninova. V tokratni oddaji predvajamo izbor posnetkov, in sicer Preludijev iz Debussyjevega 2. zvezka Preludijev za klavir, zadnje klavirsko delo Roberta Schumanna z naslovom Jutranje pesmi, op. 133 in Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 36 Sergeja Rahmaninova v priredbi Vladimirja Horowitza. Posnetek recitala Aleksandra Gadžijeva je v evroradijsko izmenjavo posredoval BBC.
Aleksander Gadžijev je v zadnjih letih eno najbolj vročih imen slovenske klasične glasbe, zelo zanimiv pa je tudi za najuglednejše tuje odre. To mu je seveda omogočil izjemen uspeh na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na katerem je oktobra 2021 osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. To brez dvoma lahko označimo za največji dosežek v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti. Gadžijev je med drugim 3. marca letos nastopil v sloviti londonski dvorani Wigmore in tam izvedel prefinjen in raznovrsten spored, ki ga je sestavljala glasba Debussyja, Corigliana, Bartóka, Schumanna in Rahmaninova. V tokratni oddaji predvajamo izbor posnetkov, in sicer Preludijev iz Debussyjevega 2. zvezka Preludijev za klavir, zadnje klavirsko delo Roberta Schumanna z naslovom Jutranje pesmi, op. 133 in Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 36 Sergeja Rahmaninova v priredbi Vladimirja Horowitza. Posnetek recitala Aleksandra Gadžijeva je v evroradijsko izmenjavo posredoval BBC.
Trobilni kvintet Dunaj Berlin zagotovo pomeni enega vrhov na področju trobilnih ansamblov oziroma kar v širšem merilu komornih sestavov. Združuje izjemne trobilce, ki delujejo v eni teh dveh evropskih glasbeno-kulturnih metropol. Kar trije glasbeniki zasedbe – trobentač Matthias Kernstock, pozavnist Walter Voglmayr in tubist Franz Winkler – so člani Dunajskih simfonikov, dopolnjujeta pa jih še Dunajski filharmonik Thomas Jöbstl (rog) ter profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu in nekdanji član Berlinskih filharmonikov Gabor Tarkövi, ki je tudi neformalni umetniški vodja sestava. Člani kvinteta s tehnično virtuoznostjo, muzikalno prefinjenostjo in strastjo do komorne glasbe vselej ustvarijo neponovljivo zvočno izkušnjo in nekaj takega smo doživeli tudi na koncertu pred nekaj tedni, natančneje: 18. maja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, ko se je kvintet predstavil slovenskemu občinstvu v sklopu letošnje sezone cikla SiBrass. Repertoar zasedbe sega vse od izvirnih klasičnih mojstrovin prek njihovih aranžmajev do sodobne glasbe. Slogovno raznovrsten je bil tudi spored majskega koncerta, ki je ponudil glasbo Johanna Sebastiana Bacha, Arcangela Corellija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Astorja Piazzolle, Johanna Straussa starejšega ter izvirno glasbo našega in polpreteklega časa.
Trobilni kvintet Dunaj Berlin zagotovo pomeni enega vrhov na področju trobilnih ansamblov oziroma kar v širšem merilu komornih sestavov. Združuje izjemne trobilce, ki delujejo v eni teh dveh evropskih glasbeno-kulturnih metropol. Kar trije glasbeniki zasedbe – trobentač Matthias Kernstock, pozavnist Walter Voglmayr in tubist Franz Winkler – so člani Dunajskih simfonikov, dopolnjujeta pa jih še Dunajski filharmonik Thomas Jöbstl (rog) ter profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu in nekdanji član Berlinskih filharmonikov Gabor Tarkövi, ki je tudi neformalni umetniški vodja sestava. Člani kvinteta s tehnično virtuoznostjo, muzikalno prefinjenostjo in strastjo do komorne glasbe vselej ustvarijo neponovljivo zvočno izkušnjo in nekaj takega smo doživeli tudi na koncertu pred nekaj tedni, natančneje: 18. maja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, ko se je kvintet predstavil slovenskemu občinstvu v sklopu letošnje sezone cikla SiBrass. Repertoar zasedbe sega vse od izvirnih klasičnih mojstrovin prek njihovih aranžmajev do sodobne glasbe. Slogovno raznovrsten je bil tudi spored majskega koncerta, ki je ponudil glasbo Johanna Sebastiana Bacha, Arcangela Corellija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Astorja Piazzolle, Johanna Straussa starejšega ter izvirno glasbo našega in polpreteklega časa.
Predvajamo posnetka s koncerta Tria ATOS, ki je 25. novembra lani nastopil v londonski dvorani Wigmore. Trio ATOS, v katerem igrajo violinistka Annette von Hehn, violončelist Stefan Heinemeyer in pianist Thomas Hoppe, je tam najprej izvedel obsežni Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa, preostali del sporeda pa sta zapolnili lirični miniaturi za klavirski trio, op. 76 francoske glasbene ustvarjalke Mel Bonis, ki ju je naslovila 'Večer in Jutro'.
Predvajamo posnetka s koncerta Tria ATOS, ki je 25. novembra lani nastopil v londonski dvorani Wigmore. Trio ATOS, v katerem igrajo violinistka Annette von Hehn, violončelist Stefan Heinemeyer in pianist Thomas Hoppe, je tam najprej izvedel obsežni Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa, preostali del sporeda pa sta zapolnili lirični miniaturi za klavirski trio, op. 76 francoske glasbene ustvarjalke Mel Bonis, ki ju je naslovila 'Večer in Jutro'.
Na 2. koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil v nedeljo, 13. aprila, v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, sta nastopila mladi, prodorni slovenski tubist Jan Volčanšek, ki se je med drugim kalil tudi na Amsterdamskem konservatoriju pri prof. Perryju Hoogendijku (tubistu Kraljevega orkestra Concertgebouw), in pianistka Sae Lee, ki jo poznamo kot zelo dejavno komorno glasbenico in korepetitorko na slovenski glasbeni sceni. Jan Volčanšek in Sae Lee sta nam predstavila tehten in umetniško zaokrožen spored, sestavljen pretežno iz izvirnih del za tubo in klavir. Najprej je zvenela Sonata za tubo in klavir Paula Hindemitha, potem Koncert za tubo Johna Williamsa, prvi del koncerta pa je zaokrožilo novo delo Maje Matić z naslovom The Universe Doesn't Give a Damn. Drugi del je uvedla skladba Tuba Buffo Juliusa Jacobsena, sledila je priredba Nokturna za rog in klavir Franza Straussa, spored pa je zaokrožila glasba Ludwiga van Beethovna – Duet št. 1, WoO 27 za fagot in klarinet, ki je zvenel v transkripciji za tubo in evfonij. To je skupaj z Volčanškom kot glasbeni gost izvedel evfonist Emanuel Mikac.
Na 2. koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil v nedeljo, 13. aprila, v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, sta nastopila mladi, prodorni slovenski tubist Jan Volčanšek, ki se je med drugim kalil tudi na Amsterdamskem konservatoriju pri prof. Perryju Hoogendijku (tubistu Kraljevega orkestra Concertgebouw), in pianistka Sae Lee, ki jo poznamo kot zelo dejavno komorno glasbenico in korepetitorko na slovenski glasbeni sceni. Jan Volčanšek in Sae Lee sta nam predstavila tehten in umetniško zaokrožen spored, sestavljen pretežno iz izvirnih del za tubo in klavir. Najprej je zvenela Sonata za tubo in klavir Paula Hindemitha, potem Koncert za tubo Johna Williamsa, prvi del koncerta pa je zaokrožilo novo delo Maje Matić z naslovom The Universe Doesn't Give a Damn. Drugi del je uvedla skladba Tuba Buffo Juliusa Jacobsena, sledila je priredba Nokturna za rog in klavir Franza Straussa, spored pa je zaokrožila glasba Ludwiga van Beethovna – Duet št. 1, WoO 27 za fagot in klarinet, ki je zvenel v transkripciji za tubo in evfonij. To je skupaj z Volčanškom kot glasbeni gost izvedel evfonist Emanuel Mikac.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Dover, ki je 17. marca letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts. Kvartet, v katerem igrajo violinista Joel Link in Bryan Lee, violistka Julianne Lee in violončelist Camden Shaw, je tam najprej izvedel Godalni kvartet št. 12 v F-duru, op. 96, 'Ameriški' Antonína Dvořáka, nato Godalni kvartet št. 1 v a-molu, op. 41, št. 1 Roberta Schumanna, nazadnje pa kot dodatek še Andante iz Godalnega kvarteta št. 4 v e-molu, op. 44, št. 2 Felixa Mendelssohna.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Dover, ki je 17. marca letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts. Kvartet, v katerem igrajo violinista Joel Link in Bryan Lee, violistka Julianne Lee in violončelist Camden Shaw, je tam najprej izvedel Godalni kvartet št. 12 v F-duru, op. 96, 'Ameriški' Antonína Dvořáka, nato Godalni kvartet št. 1 v a-molu, op. 41, št. 1 Roberta Schumanna, nazadnje pa kot dodatek še Andante iz Godalnega kvarteta št. 4 v e-molu, op. 44, št. 2 Felixa Mendelssohna.