Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbor prijetne glasbe za sobotno popoldne, najpogosteje iz bogate EBU-jevske ponudbe.
Avtor: Mihael Kozjek
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 1. junija lani v dvorani Filharmonije v Essnu priredil Veselo glasbeno urico, v kateri je kot osrednje delo sporeda izvedel obsežnejšo Serenado za orkester v D-duru Michaela Haydna. Orkester je vodil nemški dirigent Reinhard Goebel, ki je Haydnovo Serenado v D-duru razdelil na dva obširnejša dela, med katera je vrinil Koncert za pozavno v Es-duru Georga Christopha Wagenseila. V njem se je v vlogi solista predstavil Kris Garfitt.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 1. junija lani v dvorani Filharmonije v Essnu priredil Veselo glasbeno urico, v kateri je kot osrednje delo sporeda izvedel obsežnejšo Serenado za orkester v D-duru Michaela Haydna. Orkester je vodil nemški dirigent Reinhard Goebel, ki je Haydnovo Serenado v D-duru razdelil na dva obširnejša dela, med katera je vrinil Koncert za pozavno v Es-duru Georga Christopha Wagenseila. V njem se je v vlogi solista predstavil Kris Garfitt.
Umetniško vodstvo na uvodnem koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, je prevzel izjemni in vsestranski glasbenik Leonhard Paul, ki ga dobro poznamo kot pozavnista in basovskega trobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass. Paul kot član slovite zasedbe, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih, svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa je tudi zelo široka in neponovljiva glasbena osebnost, ki je s svojo kariero pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Sodeloval je s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dlje časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na tokratnem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Umetniško vodstvo na uvodnem koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, je prevzel izjemni in vsestranski glasbenik Leonhard Paul, ki ga dobro poznamo kot pozavnista in basovskega trobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass. Paul kot član slovite zasedbe, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih, svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa je tudi zelo široka in neponovljiva glasbena osebnost, ki je s svojo kariero pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Sodeloval je s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dlje časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na tokratnem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.
Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.
Predvajamo posnetka s koncerta komorne glasbe, ki je bil 25. junija leta 2022 v Mestni cerkvi v kraju Rheinfelden v švicarskem kantonu Aargau. Koncert je bil del 17. edicije Festivala Solsberg, na njem pa so nastopili trije izjemni glasbeniki našega časa – moldavijski violinist Ilian Garnetz, švicarsko-argentinska violončelistka Sol Gabetta in britanski pianist Benjamin Grosvenor. Zadnji je najprej izvedel 1. zvezek iz obsežne klavirske zbirke Iberija Isaaca Albéniza, potem pa so vsi skupaj predstavili še Klavirski trio št. 3 v f-molu, op. 65 Antonina Dvořáka.
Predvajamo posnetka s koncerta komorne glasbe, ki je bil 25. junija leta 2022 v Mestni cerkvi v kraju Rheinfelden v švicarskem kantonu Aargau. Koncert je bil del 17. edicije Festivala Solsberg, na njem pa so nastopili trije izjemni glasbeniki našega časa – moldavijski violinist Ilian Garnetz, švicarsko-argentinska violončelistka Sol Gabetta in britanski pianist Benjamin Grosvenor. Zadnji je najprej izvedel 1. zvezek iz obsežne klavirske zbirke Iberija Isaaca Albéniza, potem pa so vsi skupaj predstavili še Klavirski trio št. 3 v f-molu, op. 65 Antonina Dvořáka.
Predstavljamo izbor posnetkov s koncerta komorne glasbe, ki je v okviru Festival & friends potekal 19. junija lani v koncertni cerkvi Blågårds Plads v koebenhavnskem okrožju Nørrebro. Slišali boste Violinsko sonato v g-molu Clauda Debussyja, Klavirski kvintet v g-molu, op. 49 Enriqueja Granadosa in Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna. Nastopili so violinisti Johan Dalene, Michael Germer in Anna Agafia Egholm, violist Michael Grolid, violončelista Kristina Winiarski in Jonathan Swensen ter pianista Sebastian Iivonen in Gutav Plekut.
Predstavljamo izbor posnetkov s koncerta komorne glasbe, ki je v okviru Festival & friends potekal 19. junija lani v koncertni cerkvi Blågårds Plads v koebenhavnskem okrožju Nørrebro. Slišali boste Violinsko sonato v g-molu Clauda Debussyja, Klavirski kvintet v g-molu, op. 49 Enriqueja Granadosa in Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna. Nastopili so violinisti Johan Dalene, Michael Germer in Anna Agafia Egholm, violist Michael Grolid, violončelista Kristina Winiarski in Jonathan Swensen ter pianista Sebastian Iivonen in Gutav Plekut.