Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.

Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Zadnji prispevki

Napev, odsev - 2. del

6. 12. 2022

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

57 min

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

Napev - Odsev, 1. del

29. 11. 2022

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

59 min

V kulturnem domu Artiče je v soboto, 19. novembra 2022, na oder stopilo 10 pevskih in godčevskih zasedb. Nastopili so: Naklanske ropotulje – mlade pevke ljudskih pesmi FS Podkuca, KD Dobrava Naklo in OŠ NakloPevci ljudskih pesmi KD FS Karavanke, TržičKapelski pubje, KD KapeleAlpski orkester AFS France Marolt, LjubljanaDrumlce, KUD Židan Parazol, LjubljanaLjudski pevci iz Luč, KUD Tone Mlačnik Luče Šuštarji, KD Rudija Jedretiča RibnoPevke ljudskih pesmi Kitice, FD »Anton-Jože Štrafela« MarkovciBéročka, Zavod Herbija Prlekija, Ljutomer Maroltovke in Maroltovski godci, AFS France Marolt, LjubljanaVečer je z besedo povezoval Tomaž Simetinger, slišali pa bomo tudi nekaj izjav članic in članov nastopajočih zasedb. Prireditev je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Matej Jevnišek in Blaž Andrejka. Ta je ob koncu prireditve razglasil in podelil nagrade za 1., 2. in 3. mesto. 3. mesto po mnenju strokovne žirije so prejeli Šuštarji, KD Rudija Jedretiča Ribno. 2. mesto je strokovna žirija dodelila zasedbi Maroltovke in Maroltovski godci, Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana. 1. mesto po izboru žirije pa je dosegla Béročka (Selma Franov in Marinka Prelog) iz Ljutomera ter tako postala zmagovalka državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev. Iskrene čestitke!

Dediščina - tukaj in zdaj

22. 11. 2022

Med nami je veliko poslušalcev in poslušalk, pa verjetno tudi veliko poustvarjalcev glasbenega izročila. Tukaj pa so tudi tisti, ki izročilo – ne samo glasbeno – vpletajo naprej v nove zgodbe, ga predajajo po sodobnejših komunikacijskih poteh in v družbo vračajo našo dediščino v novi preobleki. Za tokratno oddajo smo obiskali tri ustvarjalce, ki dediščino na svoj način gnetejo v materialni, zvočni in pisni obliki in jo predajajo naprej. Tadeja Pance je po izobrazbi modna oblikovalka. Modi in oblačilom ostaja zvesta tudi na svoji karierni poti, na kateri se ukvarja z različnimi oblikovalskimi projekti; med drugim je zelo aktivna tudi na področju folklorne dejavnosti. Obiskali smo jo, ker je opozorila nase s prav posebno blagovno znamko 'Desétno'. Desétno so izdelki – modni dodatki, hišni tekstil in podobno – s prvinami slovenske oblačilne dediščine. Predvsem gre tukaj za različne vzorce, izvezene ali uporabljene na različnih kosih oblačil.Klemen Bojanovič z ekipo ustvarja 'Naše prigodbe'. Naše prigodbe so podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi, ki jih pripovedujejo v narečju in jih spremlja ljudska oz. priredbe ljudske glasbe, posebej posnete za vsako epizodo. Vsakič pripravijo zgodbo z drugega konca Slovenije, iz druge pokrajine.Tadej Murkovič je etnolog z dušo in srcem. Zelo rad je v družbi starejših ljudi, ki mu zaupajo in so mu pripravljeni povedati marsikateri spomin iz preteklosti. Tadej vse to zapisuje in hrani, potem pa predaja naprej na strani Prleški dnevnik na Facebooku, na kateri dosega množico ljudi. Vsi trije ustvrajalci so stopili pred naš mikrofon in nam zaupali svoje razloge za ustvarjanje in zajemanje iz zakladnice izročila. Ob tem nas spremlja glasba: družinski trio Volk Folk, Mlada beltinška banda, Pevke in pevci iz Vidma pri Ščavnici in godec iz Velike Nedelje.

57 min

Med nami je veliko poslušalcev in poslušalk, pa verjetno tudi veliko poustvarjalcev glasbenega izročila. Tukaj pa so tudi tisti, ki izročilo – ne samo glasbeno – vpletajo naprej v nove zgodbe, ga predajajo po sodobnejših komunikacijskih poteh in v družbo vračajo našo dediščino v novi preobleki. Za tokratno oddajo smo obiskali tri ustvarjalce, ki dediščino na svoj način gnetejo v materialni, zvočni in pisni obliki in jo predajajo naprej. Tadeja Pance je po izobrazbi modna oblikovalka. Modi in oblačilom ostaja zvesta tudi na svoji karierni poti, na kateri se ukvarja z različnimi oblikovalskimi projekti; med drugim je zelo aktivna tudi na področju folklorne dejavnosti. Obiskali smo jo, ker je opozorila nase s prav posebno blagovno znamko 'Desétno'. Desétno so izdelki – modni dodatki, hišni tekstil in podobno – s prvinami slovenske oblačilne dediščine. Predvsem gre tukaj za različne vzorce, izvezene ali uporabljene na različnih kosih oblačil.Klemen Bojanovič z ekipo ustvarja 'Naše prigodbe'. Naše prigodbe so podkast s slovenskimi ljudskimi pripovedmi, ki jih pripovedujejo v narečju in jih spremlja ljudska oz. priredbe ljudske glasbe, posebej posnete za vsako epizodo. Vsakič pripravijo zgodbo z drugega konca Slovenije, iz druge pokrajine.Tadej Murkovič je etnolog z dušo in srcem. Zelo rad je v družbi starejših ljudi, ki mu zaupajo in so mu pripravljeni povedati marsikateri spomin iz preteklosti. Tadej vse to zapisuje in hrani, potem pa predaja naprej na strani Prleški dnevnik na Facebooku, na kateri dosega množico ljudi. Vsi trije ustvrajalci so stopili pred naš mikrofon in nam zaupali svoje razloge za ustvarjanje in zajemanje iz zakladnice izročila. Ob tem nas spremlja glasba: družinski trio Volk Folk, Mlada beltinška banda, Pevke in pevci iz Vidma pri Ščavnici in godec iz Velike Nedelje.

Jesenski glasbeni izbor

15. 11. 2022

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.

59 min

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, preko vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroško in Štajersko. Skozi pesem obudimo spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se srečamo z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končamo pa z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski godci Ogris-Andrejčič, Trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.

Pokažem se fantu v pisanem gvantu

8. 11. 2022

Ob petdeseti prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je leta 2021 izšla knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki na več kot 250 straneh prinaša podrobne opise kosov t. i. narodne noše ter strokovna prispevka doktorjev Bojana Knifica in Marije Klobčar. Prvi se je posvetil terminološkim in drugim vprašanjem razvoja oblačenja in preoblačenja, namenjenega predstavljanju slovenstva ter obravnavi posameznih oblačilnih kosov, ki kot prepoznavni gradnik sestavljajo moško in žensko podobo. Doktorica Klobčarjeva pa je besedilo povezala z razmišljanjem o podobah oblačenja na Kamniškem do Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Na koncu nas pričaka še izbor fotografij, 50 podob, ki prikazujejo dogodek, ki ga v Kamniku organizirajo že 50 let. Marsikdo, ki se udeleži dogodka, nosi oblačila, ki so v njegovi lasti, ne le folklorne kostume folklornih skupin. Marsikdo je namreč nošo podedoval in jo hrani kot družinsko dragocenost. Včasih gre samo za posamezne elemente, včasih pa za celotno oblačilo – to izvira predvsem iz okolij, v katerih je bilo kostumiranje pomembno že pred drugo svetovno vojno, in Kamnik ter številne vasi v okolici so tak primer. Oblačilna podoba oz. posamezni kosi se omenjajo tudi v različnih ljudskih pesmih. Večkrat te elemente srečamo v zabavljivih pesmih. V oddaji nam pojejo in godejo: Vokalni kvartet Spev, godci Kulturnega društva Jerbas, Moška pevska skupina Koštabona, Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj, Ansambel Miška Hočevarja, godci Akademske folkorne skupine France Marolt in priložnostni sestav: Zvezdan Reja, Marino Kranjac, Ursel Buchwald, Sofia Joons, Ljoba Jenče, Karlheinz Buchwald in moški pevski zbor Matajur.

59 min

Ob petdeseti prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je leta 2021 izšla knjiga Pokažem se fantu v pisanem gvantu, ki na več kot 250 straneh prinaša podrobne opise kosov t. i. narodne noše ter strokovna prispevka doktorjev Bojana Knifica in Marije Klobčar. Prvi se je posvetil terminološkim in drugim vprašanjem razvoja oblačenja in preoblačenja, namenjenega predstavljanju slovenstva ter obravnavi posameznih oblačilnih kosov, ki kot prepoznavni gradnik sestavljajo moško in žensko podobo. Doktorica Klobčarjeva pa je besedilo povezala z razmišljanjem o podobah oblačenja na Kamniškem do Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Na koncu nas pričaka še izbor fotografij, 50 podob, ki prikazujejo dogodek, ki ga v Kamniku organizirajo že 50 let. Marsikdo, ki se udeleži dogodka, nosi oblačila, ki so v njegovi lasti, ne le folklorne kostume folklornih skupin. Marsikdo je namreč nošo podedoval in jo hrani kot družinsko dragocenost. Včasih gre samo za posamezne elemente, včasih pa za celotno oblačilo – to izvira predvsem iz okolij, v katerih je bilo kostumiranje pomembno že pred drugo svetovno vojno, in Kamnik ter številne vasi v okolici so tak primer. Oblačilna podoba oz. posamezni kosi se omenjajo tudi v različnih ljudskih pesmih. Večkrat te elemente srečamo v zabavljivih pesmih. V oddaji nam pojejo in godejo: Vokalni kvartet Spev, godci Kulturnega društva Jerbas, Moška pevska skupina Koštabona, Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj, Ansambel Miška Hočevarja, godci Akademske folkorne skupine France Marolt in priložnostni sestav: Zvezdan Reja, Marino Kranjac, Ursel Buchwald, Sofia Joons, Ljoba Jenče, Karlheinz Buchwald in moški pevski zbor Matajur.

Ura je dvanájst odbila

1. 11. 2022

Na dan, ko se spominjamo vsej rajnih, se zdi na mestu, da tudi z glasbo poudarimo minljivost življenja, čas odhajanja, čas smrti. Glasbena dediščina nas tukaj ne pusti na cedilu. Slovo in smrt, ki sta se dandanes odmaknili v za to posebej namenjene prostore in ju tako ne doživljamo več od blizu, sta se poprej zdeli bolj prijazni in z roko v roki z življenjem samim. Mrliči so ležali doma, v naši sredi, ob njih smo molili, se pogovarjali in predvsem peli. In prav takim pesmim bomo prisluhnili nocoj.Glasbenonarodopisni inštitut je v oktobru leta 2018 pripravil tematski koncert Zajuckaj in zapoj, na katerem so obudili predvsem skorajda že pozabljeno in zelo redko pesemsko izročilo slovesa od pokojnih, s posebnim ozirom na ''mrtveče pesmi'' evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Koncert so zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Pesemski izbor in transkripcije je pripravila dr. Urša Šivic, avtorica scenarija je dr. Marija Klobčar. Pojejo: Pevke Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja ter Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani.

60 min

Na dan, ko se spominjamo vsej rajnih, se zdi na mestu, da tudi z glasbo poudarimo minljivost življenja, čas odhajanja, čas smrti. Glasbena dediščina nas tukaj ne pusti na cedilu. Slovo in smrt, ki sta se dandanes odmaknili v za to posebej namenjene prostore in ju tako ne doživljamo več od blizu, sta se poprej zdeli bolj prijazni in z roko v roki z življenjem samim. Mrliči so ležali doma, v naši sredi, ob njih smo molili, se pogovarjali in predvsem peli. In prav takim pesmim bomo prisluhnili nocoj.Glasbenonarodopisni inštitut je v oktobru leta 2018 pripravil tematski koncert Zajuckaj in zapoj, na katerem so obudili predvsem skorajda že pozabljeno in zelo redko pesemsko izročilo slovesa od pokojnih, s posebnim ozirom na ''mrtveče pesmi'' evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Koncert so zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Pesemski izbor in transkripcije je pripravila dr. Urša Šivic, avtorica scenarija je dr. Marija Klobčar. Pojejo: Pevke Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja ter Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani.

Na obisku v Doleni

25. 10. 2022

Leta 1994 je urednica oddaje Jasna Vidakovič skupaj z radijsko ekipo odšla na snemanje v takrat še precej odmaknjene kraje, ki ležijo na stičišču dveh svetov Haloz - vinogradniških in gozdnatih. Na območju, ki ga imenujejo s skupnim imenom Dolena, kajti to je bilo tudi ime nekdanje krajevne skupnosti, so takrat posneli več kot 40 ljudskih pesmi. Kakšno bogastvo! Po skoraj 30 letih smo se vrnili v te kraje, kamor nas je privabil dober glas, ki seže v deveto vas. Bojan Glaser je tamkajšnji domačin, folklorniki pa ga dobro poznajo. Bojan je namreč vodja treh plesnih skupin: pri Folklornem društvu Rožmarin Dolena, pri Akademski folklorni skupini Študent Maribor in pri folklorni skupini Kuturnega društva Sveta Ana v Slovenskih goricah. Svoj prosti čas neumorno posveča folklorni dejavnosti, ki ga napolnjuje in osmišlja. Poleg vodenja vas snuje tudi koreografije in pozorno bdi nad kostumskimi podobami skupin. Ob svoji 30-letnici folklornega delovanja je v dvorani kulturno-poslovnega centra v Mariboru pripravil koncert z naslovom ''Nocoj je en fajn večer'', na katerem so nastopile vse tri Bojanove skupine, v goste pa so prišli Tamburaši iz Cirkulan. V oddaji nam spregovorijo Bojan Glaser, Maja Glaser Bedenik in Jana Potočnik, kakor tudi njegovi plesalci in plesalke: Matija šenveter, Rok Kurnik, Anja Godec in Tomaž Plajnšek. Pojejo pevke in pevci z Dolene ter godca na harmoniki in lončenem basu. Na koncertu so zaigrali tudi godci FS KD Sveta Ana (Aleksander Šijanec, Tomaž Lukner, Simon Rajter in Rok Methans).

59 min

Leta 1994 je urednica oddaje Jasna Vidakovič skupaj z radijsko ekipo odšla na snemanje v takrat še precej odmaknjene kraje, ki ležijo na stičišču dveh svetov Haloz - vinogradniških in gozdnatih. Na območju, ki ga imenujejo s skupnim imenom Dolena, kajti to je bilo tudi ime nekdanje krajevne skupnosti, so takrat posneli več kot 40 ljudskih pesmi. Kakšno bogastvo! Po skoraj 30 letih smo se vrnili v te kraje, kamor nas je privabil dober glas, ki seže v deveto vas. Bojan Glaser je tamkajšnji domačin, folklorniki pa ga dobro poznajo. Bojan je namreč vodja treh plesnih skupin: pri Folklornem društvu Rožmarin Dolena, pri Akademski folklorni skupini Študent Maribor in pri folklorni skupini Kuturnega društva Sveta Ana v Slovenskih goricah. Svoj prosti čas neumorno posveča folklorni dejavnosti, ki ga napolnjuje in osmišlja. Poleg vodenja vas snuje tudi koreografije in pozorno bdi nad kostumskimi podobami skupin. Ob svoji 30-letnici folklornega delovanja je v dvorani kulturno-poslovnega centra v Mariboru pripravil koncert z naslovom ''Nocoj je en fajn večer'', na katerem so nastopile vse tri Bojanove skupine, v goste pa so prišli Tamburaši iz Cirkulan. V oddaji nam spregovorijo Bojan Glaser, Maja Glaser Bedenik in Jana Potočnik, kakor tudi njegovi plesalci in plesalke: Matija šenveter, Rok Kurnik, Anja Godec in Tomaž Plajnšek. Pojejo pevke in pevci z Dolene ter godca na harmoniki in lončenem basu. Na koncertu so zaigrali tudi godci FS KD Sveta Ana (Aleksander Šijanec, Tomaž Lukner, Simon Rajter in Rok Methans).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

18. 10. 2022

Pobi pod lipo rajajo so sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU naslovili letošnjo prireditev Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila v Atriju ZRC in je predstavila ljudsko zvočnost avstrijske Koroške. Natopili so: Gailtaler Wildsänger iz Blač v Ziljski dolini, skupina Ljudski pevci iz Ziljske doline in družina Oraže iz Sel.

48 min

Pobi pod lipo rajajo so sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU naslovili letošnjo prireditev Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila v Atriju ZRC in je predstavila ljudsko zvočnost avstrijske Koroške. Natopili so: Gailtaler Wildsänger iz Blač v Ziljski dolini, skupina Ljudski pevci iz Ziljske doline in družina Oraže iz Sel.

55 let, Črjanske pravljice

11. 10. 2022

Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na terenu slovenske zemlje, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača nazaj v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra, solistk in ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger, besedo vodi Milan Krapež.

59 min

Slovenska zemlja v pesmi in besedi je s svojimi 55 leti predvajanja najstarejša terenska oddaja prvega programa radia Slovenija. Vse od leta 1967 snema na terenu slovenske zemlje, pa tudi med Slovenkami in Slovenci na drugi strani državne meje in v svetu vse, kar je povezano z izročilno glasbeno dediščino. Glasbeno izročilo predstavlja, ozavešča, analizira, spremlja spremembe in ga vrača nazaj v družbeno okolje. Za izročanje gre – in v 55 letih se izroča tudi že poslušanje in spremljanje radijske oddaje ter tako med mladimi generacijami ozavešča eno izmed poslanstev in pomenov nacionalnega radia. V Črni na Koroškem smo ob tej priložnosti v petek, 30. septembra 2022, krstno izvedli delo skladatelja in dirigenta Lojzeta Kranjčana, ki je pripravil in oddaji posvetil suito Črjanske pravljice. Gre za delo, ki prepleta glasbo simfoničnega orkestra, solistk in ljudske pravljice iz Črne ter njene okolice. Suita ima šest stavkov: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA in VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH. Delo izvajajo člani in članice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke: Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Pripoveduje dr. Tomaž Simetinger, besedo vodi Milan Krapež.

Zajuckaj in zapoj - 25 let

4. 10. 2022

Zajuckaj in zapoj je ena izmed redkih prireditev v Ljubljani, ki predstavlja ljudske pevce in godce, še vedno povezane s spontanim petjem in glasbo v kroženju medgeneracijskega prenašanja izročila. Prvi koncert so pripravili leta 1997. Od začetkov mineva 25 let in Zajuckaj in zapoj je postala že znana prireditev Glasbenonarodopisnega inštituta. Z oddajo bomo pobrskali po posnetkih koncerta vse od leta 1998 pa so 2021. Več o prireditvi bo povedala organizatorka, dr. Urša Šivic. Zapeli in zaigrali bodo: Folklorna skupina Val Resia, Ljudski pevci iz Obirskega, Marija Varga iz Dobrovnika, Tamburaši iz Sodevcev, Ljudske pevke iz Zgornjega Leskovca, Smledniški pritrkovalci, Godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Veronika Zajec, Robnikov sestri in Ivan Retko, Ljudski pevci iz Cirkulan, Kapelski pubje, Ljudske pevke iz Adlešič, Družina Erčulj, Muzikanti FD Lancova vas, Pevke AFS France Marolt, Gailtaler Widlsänger - Ziljski ljudski pevci in Maroltovke.

53 min

Zajuckaj in zapoj je ena izmed redkih prireditev v Ljubljani, ki predstavlja ljudske pevce in godce, še vedno povezane s spontanim petjem in glasbo v kroženju medgeneracijskega prenašanja izročila. Prvi koncert so pripravili leta 1997. Od začetkov mineva 25 let in Zajuckaj in zapoj je postala že znana prireditev Glasbenonarodopisnega inštituta. Z oddajo bomo pobrskali po posnetkih koncerta vse od leta 1998 pa so 2021. Več o prireditvi bo povedala organizatorka, dr. Urša Šivic. Zapeli in zaigrali bodo: Folklorna skupina Val Resia, Ljudski pevci iz Obirskega, Marija Varga iz Dobrovnika, Tamburaši iz Sodevcev, Ljudske pevke iz Zgornjega Leskovca, Smledniški pritrkovalci, Godci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Veronika Zajec, Robnikov sestri in Ivan Retko, Ljudski pevci iz Cirkulan, Kapelski pubje, Ljudske pevke iz Adlešič, Družina Erčulj, Muzikanti FD Lancova vas, Pevke AFS France Marolt, Gailtaler Widlsänger - Ziljski ljudski pevci in Maroltovke.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi – prenos koncerta ob 55-letnici oddaje

30. 9. 2022

Prenos koncerta iz Doma kulture v Črni na Koroškem v počastitev 55-letnice najstarejše terenske oddaje Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Nastopili bodo: Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom, solistke Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic ter pripovedovalec Tomaž Simetinger. Krstna izvedba novega glasbenega dela skladatelja Lojzeta Krajnčana, Suita Črjanske pravljice, ki ima šest stavkov z naslovi: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA IN VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH.

66 min

Prenos koncerta iz Doma kulture v Črni na Koroškem v počastitev 55-letnice najstarejše terenske oddaje Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Nastopili bodo: Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom, solistke Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic ter pripovedovalec Tomaž Simetinger. Krstna izvedba novega glasbenega dela skladatelja Lojzeta Krajnčana, Suita Črjanske pravljice, ki ima šest stavkov z naslovi: KOLOMON BUKWE, MOJ POB'Č JE V ČRNI DOMA, ŽAL ŽENE, KRALJ MATJAŽ, JAGA BABA IN VENČEK KOROŠKIH LJUDSKIH.

Ljudska glasba je navdih

27. 9. 2022

Ljudska glasba je živa snov, ki se nenehno spreminja in živi svoje življenje, še posebno v obdobju, ko je pod vplivom medijev in sodobnega življenja močno spremenila svojo vlogo v življenju ljudi, s tem pa posredno tudi vsebino in obliko, je zapisal glasbenik in glasbeni urednik Tomaž Rauch. Danes bomo dali prostor glasbi in izvajalcem, ki zajemajo iz vira slovenske glasbene dediščine in ji dodajajo nove glasbene odtenke. Poslušamo: Sounds of Slovenia, Hedera Vento, Jararaja in Trio Lumi.

59 min

Ljudska glasba je živa snov, ki se nenehno spreminja in živi svoje življenje, še posebno v obdobju, ko je pod vplivom medijev in sodobnega življenja močno spremenila svojo vlogo v življenju ljudi, s tem pa posredno tudi vsebino in obliko, je zapisal glasbenik in glasbeni urednik Tomaž Rauch. Danes bomo dali prostor glasbi in izvajalcem, ki zajemajo iz vira slovenske glasbene dediščine in ji dodajajo nove glasbene odtenke. Poslušamo: Sounds of Slovenia, Hedera Vento, Jararaja in Trio Lumi.

N'mav čez izaro: koroške ljudske pesmi

20. 9. 2022

Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.

59 min

Z glasbo med preteklostjo in sedanjostjo po gorati pokrajini mogočeni gozdov s širnimi planjami in rekami - dobrodošli na Koroškem. Glasbenonarodopisni inštitut je leta 1976 začel sistematično zbiranje, najprej v Zilji, potem so nadaljevali v smeri proti Podjuni. V oddaji bodo nastopili: družina Miklavž, Pevl Lausseger, Ljoba Jenče z Nino Volk, Rožančevi fantjiči, Pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, Katice, Slavko Vrabič, Silvester Mohar, bratje Smrtnik, vokalna skupina Nomos, Hedera vento, družina Piko, Trutamora Slovenica in domačini s Koroške.

Vojaške ljudske pesmi

13. 9. 2022

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna plat, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo na to temo izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetila se jim je Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tej oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazar ter Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

58 min

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna plat, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo na to temo izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetila se jim je Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tej oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazar ter Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

Miško Baranja, znameniti cimbalist prekmurske ravnice

6. 9. 2022

Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi. Cimbale je začel igrati že pri 10 letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom - Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbijo Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.

59 min

Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi. Cimbale je začel igrati že pri 10 letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom - Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbijo Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.

Pesem v dvoje

30. 8. 2022

Ljudska pesem se največkrat uresniči v večji skupini pevcev in pevk. Triglasno petje, pa petje na tretko, celo četrtko, ... A včasih sta dovolj le dva glasova, ki poneseta glasbeno zgodbo naprej, do poslušalca. V oddaji dajemo prostor izoblikovanim duetom, kakor tudi tistim, ki smo jih posneli naključno. Pojejo nam: Marija Pohovnikar in Ivana Žvipelj - sestri Apšner oz. Duet Gmajnice, Selma Franov in Marinka Prelog - Beročka in priložnostni dueti zasedb Katice in Cintare. Med njimi pa še dve pevki iz Rateč pri Planici in dve iz Poljubinja na Tolminskem.

59 min

Ljudska pesem se največkrat uresniči v večji skupini pevcev in pevk. Triglasno petje, pa petje na tretko, celo četrtko, ... A včasih sta dovolj le dva glasova, ki poneseta glasbeno zgodbo naprej, do poslušalca. V oddaji dajemo prostor izoblikovanim duetom, kakor tudi tistim, ki smo jih posneli naključno. Pojejo nam: Marija Pohovnikar in Ivana Žvipelj - sestri Apšner oz. Duet Gmajnice, Selma Franov in Marinka Prelog - Beročka in priložnostni dueti zasedb Katice in Cintare. Med njimi pa še dve pevki iz Rateč pri Planici in dve iz Poljubinja na Tolminskem.

Prejemniki maroltovih listin 2021

23. 8. 2022

Maroltova listina je posebno priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Merila za podelitev zajemajo strokovno in organizacijsko delo, mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulture dejavnosti na folklornem področju. V oddaji predstavimo tri prejemnike Maroltove listine za leto 2021. Marija Kapušin je umetniška vodja folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice, ki je pravzaprav edina folklorna skupina v Novi Gorici. V svojem delu ne vidi plesa le kot načina odrskega izražanja, ampak sega z njim na področja, ki so na Slovenskem še zelo v povojih; njeno večletno prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami v Varstveno delovnem centru Nova gorica kaže na to, kako pomembna je umetnost za uporabnike. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena. Za predstavo Večer pri Grapulinovih je prejela posebno priznanje za najboljšo odrsko postavitev v celoti. Za predstavo Poletno spogledovanje je prejela priznanje za kostumsko podobo. Kot vsestranska umetnica je prepoznana tudi med domačini - je prejemnica plakete mestne občine Nova gorica za posebne dosežke na področju kulture. Katica Adlešič je bila desetletja gonilna sila kresnega obreda. Na predvečer kresa je zbrala sopevke, jih sprejela v svoji hiši, pripravila pogačo in pred hišo postavila simbolni krog iz rož. Od njene hiše se je potem vila koledniška pot, ki jo je do nedavnega usmerjala prav ona. Priložnostne pesmi, ki so se v skladu z obrednimi zakonitostmi že v preteklosti pele med hojo od hiše do hiše, je izbirala in »začenjala« prav Katica. Katica Adlešič velja za eno osrednjih osebnosti ljudskega petja v Beli krajini, vendar pa je bil njen pomen vedno navzoč tudi zunaj pokrajinske meje Bele krajine. Leta 1956 je Katica Adlešič s sopevkami prvič sodelovala z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, njeno sodelovanje z raziskovalci pa traja še danes. V prvih desetletjih ob etnografskem dokumentiranju pesemskega izročila in nesnovne dediščine Bele krajine, v zadnjih dveh desetletjih pa ob opazovanju šege kresnega koledovanja v Adlešičih. Tretji prejemniki je skupina pevcev, ki je osrednji ljudski glasbeni korpus za negovanje, ohranjanje in nadaljnje izročanje pevske veščine petja na tretko in na četrtko. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vznemirili raziskovalce s svojo veščino spontanega večglasnega načina vodenja glasov in tako so začeli sodelovati z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa tudi z etnomuzikologi drugih ustanov. Govorimo seveda o ljudskih pevcih iz Luč v Savinjski dolini. Pevci so izjemen primer kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina, ki z njimi potujeta že več generacij. Ob zavedanju, da ohranjajo izročilo, ki so ga prejeli, in da to izročilo ubranega, spontanega večglasja zmorejo posredovati dalje le vsi skupaj, sporočajo tudi pomen vrednot skupnosti, razumevanja, poslušanja in skupnega soustvarjanja. V oddaji nam zapojejo in zaigrajo pevci in pevke FS Gartrož, Kresnice iz Adlešičev, Adlešički tamburaši KUD Božo Račič Adlešiči ter Ljudski pevci KUD Tone Mlačnik Luče.

57 min

Maroltova listina je posebno priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Merila za podelitev zajemajo strokovno in organizacijsko delo, mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulture dejavnosti na folklornem področju. V oddaji predstavimo tri prejemnike Maroltove listine za leto 2021. Marija Kapušin je umetniška vodja folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice, ki je pravzaprav edina folklorna skupina v Novi Gorici. V svojem delu ne vidi plesa le kot načina odrskega izražanja, ampak sega z njim na področja, ki so na Slovenskem še zelo v povojih; njeno večletno prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami v Varstveno delovnem centru Nova gorica kaže na to, kako pomembna je umetnost za uporabnike. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena. Za predstavo Večer pri Grapulinovih je prejela posebno priznanje za najboljšo odrsko postavitev v celoti. Za predstavo Poletno spogledovanje je prejela priznanje za kostumsko podobo. Kot vsestranska umetnica je prepoznana tudi med domačini - je prejemnica plakete mestne občine Nova gorica za posebne dosežke na področju kulture. Katica Adlešič je bila desetletja gonilna sila kresnega obreda. Na predvečer kresa je zbrala sopevke, jih sprejela v svoji hiši, pripravila pogačo in pred hišo postavila simbolni krog iz rož. Od njene hiše se je potem vila koledniška pot, ki jo je do nedavnega usmerjala prav ona. Priložnostne pesmi, ki so se v skladu z obrednimi zakonitostmi že v preteklosti pele med hojo od hiše do hiše, je izbirala in »začenjala« prav Katica. Katica Adlešič velja za eno osrednjih osebnosti ljudskega petja v Beli krajini, vendar pa je bil njen pomen vedno navzoč tudi zunaj pokrajinske meje Bele krajine. Leta 1956 je Katica Adlešič s sopevkami prvič sodelovala z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, njeno sodelovanje z raziskovalci pa traja še danes. V prvih desetletjih ob etnografskem dokumentiranju pesemskega izročila in nesnovne dediščine Bele krajine, v zadnjih dveh desetletjih pa ob opazovanju šege kresnega koledovanja v Adlešičih. Tretji prejemniki je skupina pevcev, ki je osrednji ljudski glasbeni korpus za negovanje, ohranjanje in nadaljnje izročanje pevske veščine petja na tretko in na četrtko. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vznemirili raziskovalce s svojo veščino spontanega večglasnega načina vodenja glasov in tako so začeli sodelovati z raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa tudi z etnomuzikologi drugih ustanov. Govorimo seveda o ljudskih pevcih iz Luč v Savinjski dolini. Pevci so izjemen primer kolektivne zavesti in zgodovinskega spomina, ki z njimi potujeta že več generacij. Ob zavedanju, da ohranjajo izročilo, ki so ga prejeli, in da to izročilo ubranega, spontanega večglasja zmorejo posredovati dalje le vsi skupaj, sporočajo tudi pomen vrednot skupnosti, razumevanja, poslušanja in skupnega soustvarjanja. V oddaji nam zapojejo in zaigrajo pevci in pevke FS Gartrož, Kresnice iz Adlešičev, Adlešički tamburaši KUD Božo Račič Adlešiči ter Ljudski pevci KUD Tone Mlačnik Luče.

Družina Jakob

16. 8. 2022

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc. Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema še ohranjajo silno krhko dragocenost – ljudsko petje v družini. Odpravili smo se v Zavrh nad Dobrno.

59 min

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc. Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema še ohranjajo silno krhko dragocenost – ljudsko petje v družini. Odpravili smo se v Zavrh nad Dobrno.

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 2. del

9. 8. 2022

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V drugem delu koncerta bodo nastopili: Ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke in duet Beročka – Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta z besedo vodila Boštjan Rous in Nika Rožanc.

59 min

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V drugem delu koncerta bodo nastopili: Ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke in duet Beročka – Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta z besedo vodila Boštjan Rous in Nika Rožanc.

Javna radijska oddaja na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, 1. del

2. 8. 2022

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V prvem delu koncerta bodo nastopili: Marko banda, Zvezdana Novakovič, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič ter Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice skupaj z Vladom Kreslinom. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.

59 min

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope. V prvem delu koncerta bodo nastopili: Marko banda, Zvezdana Novakovič, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič ter Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice skupaj z Vladom Kreslinom. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.

Darko Korošec, izdelovalec ljudskih glasbil

26. 7. 2022

Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla v pozabo in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša; ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebni so iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko dragocenejši in toliko bolj cenjeni, za Darka Korošca pa so to čudoviti izzivi. Ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in svoje delo opravlja že več kot 30 let. Več o njegovi obrti lahko preberete tudi na spletni strani http://www.glasbila-korosec.si/. V oddaji bomo spoznali Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam bo tudi zaigral. Ob tem bomo poslušali še Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka, pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.

59 min

Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla v pozabo in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša; ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebni so iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko dragocenejši in toliko bolj cenjeni, za Darka Korošca pa so to čudoviti izzivi. Ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in svoje delo opravlja že več kot 30 let. Več o njegovi obrti lahko preberete tudi na spletni strani http://www.glasbila-korosec.si/. V oddaji bomo spoznali Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam bo tudi zaigral. Ob tem bomo poslušali še Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka, pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.

Tamburaški orkester Šmartno

19. 7. 2022

Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Poznejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obrnjeno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.

58 min

Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Poznejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obrnjeno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.

Poletni glasbeni izbor

12. 7. 2022

Glasbenik Marino Kranjac je v treh delil obsežnega članka na enem mestu opisal poti slovenskega folk revival-a, tj. oživljanja ljudske glasbe, ki se je v svetu začel že v 40. letih, medtem ko lahko o njem v Sloveniji govorimo od 80. let prejšnjega stoletja naprej. Poslušali bomo glasbo protagonistov tega obdobja, in sicer glasbeno zasedbo Istranova (1980-1988), Trinajsto prase (1987 - 1994), glasbenici Bogdano Herman in Ljobo Jenče, prekmursko zasedbo s 30-letno tradicijo Marko banda, pa skupini Kurja koža in Tolovaj Mataj ter družinski trio Volk folk. Za konec nam bo zapela še znana glasbenica in interpretka ljudskega izročila, Brina Vogelnik.

59 min

Glasbenik Marino Kranjac je v treh delil obsežnega članka na enem mestu opisal poti slovenskega folk revival-a, tj. oživljanja ljudske glasbe, ki se je v svetu začel že v 40. letih, medtem ko lahko o njem v Sloveniji govorimo od 80. let prejšnjega stoletja naprej. Poslušali bomo glasbo protagonistov tega obdobja, in sicer glasbeno zasedbo Istranova (1980-1988), Trinajsto prase (1987 - 1994), glasbenici Bogdano Herman in Ljobo Jenče, prekmursko zasedbo s 30-letno tradicijo Marko banda, pa skupini Kurja koža in Tolovaj Mataj ter družinski trio Volk folk. Za konec nam bo zapela še znana glasbenica in interpretka ljudskega izročila, Brina Vogelnik.

Jurjevanje 2022

5. 7. 2022

Jurjevanje je najstarejši slovenski folklorni festival. Letošnje 58. Jurjevanje je bilo med 22. in 26. junijem. Na zadnjem festivalskem dnevu smo bili prisotni tudi mi, ustvarjalci oddaje, ki smo posneli raznovrstno glasbeno dogajanje in medkulturno občinstvo. V oddaji bomo slišali zasedbe Falajček iz Prekmurja, Drumlce ter Heleno in Primoža Urbančiča iz Ljubljane, folklorno skupino Flor Ribenrinha iz Brazilije, folklorno skupino Gymnik s Slovaške, adlešičke Kresnice in Viniške tamburaše. Pred mikrofon smo povabili nastopajoče, obiskovalce in člane organizacijskega odbora 58. Jurjevanja - Heleno Vukšinič, Tadeja Finka in Barbaro Papež Lavrič.

57 min

Jurjevanje je najstarejši slovenski folklorni festival. Letošnje 58. Jurjevanje je bilo med 22. in 26. junijem. Na zadnjem festivalskem dnevu smo bili prisotni tudi mi, ustvarjalci oddaje, ki smo posneli raznovrstno glasbeno dogajanje in medkulturno občinstvo. V oddaji bomo slišali zasedbe Falajček iz Prekmurja, Drumlce ter Heleno in Primoža Urbančiča iz Ljubljane, folklorno skupino Flor Ribenrinha iz Brazilije, folklorno skupino Gymnik s Slovaške, adlešičke Kresnice in Viniške tamburaše. Pred mikrofon smo povabili nastopajoče, obiskovalce in člane organizacijskega odbora 58. Jurjevanja - Heleno Vukšinič, Tadeja Finka in Barbaro Papež Lavrič.

Koncert okteta Suha

28. 6. 2022

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Marino Kranjac, istrijanska duša

21. 6. 2022

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...

59 min

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...

France Marolt - Poklon, 2. del

14. 6. 2022

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.

58 min

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.

France Marolt - Poklon, 1. del

7. 6. 2022

Bili smo na 74. letni produkciji najpomembnejšega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon, ki je bila predstavljena na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Ta bi 21. junija praznoval 131. rojstni dan. Bil je osebnost prihodnosti, človek, katerega življenje, delo in ustvarjanje sta nesrečno presekali dve svetovni vojni in ustavili dogajanje. Delo Franceta Marolta je bilo ves čas v ritmu glasbe. Vodil je Primorski, pozneje Slovenski kvartet, bil je pomožni dirigent pevskega zbora Glasbene matice, leta 1926 – torej komaj 7 let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani – je ustanovil in nato vodil študentski pevski zbor te univerze, danes je to Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Poleg tega se je zelo zanimal za slovensko glasbeno izročilo; to je spodbudilo ustanovitev Folklornega inštituta. Leta 1948 je s samo tremi pari ustanovil tudi folklorno skupino, ki je plod trikotnika France Marolt – Marija Šuštar – Tončka Marolt. Po njegovi smrti aprila 1951 si je skupina nadela njegovo ime. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanjimi člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, vodi Nika Rožanc.

52 min

Bili smo na 74. letni produkciji najpomembnejšega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon, ki je bila predstavljena na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Ta bi 21. junija praznoval 131. rojstni dan. Bil je osebnost prihodnosti, človek, katerega življenje, delo in ustvarjanje sta nesrečno presekali dve svetovni vojni in ustavili dogajanje. Delo Franceta Marolta je bilo ves čas v ritmu glasbe. Vodil je Primorski, pozneje Slovenski kvartet, bil je pomožni dirigent pevskega zbora Glasbene matice, leta 1926 – torej komaj 7 let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani – je ustanovil in nato vodil študentski pevski zbor te univerze, danes je to Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Poleg tega se je zelo zanimal za slovensko glasbeno izročilo; to je spodbudilo ustanovitev Folklornega inštituta. Leta 1948 je s samo tremi pari ustanovil tudi folklorno skupino, ki je plod trikotnika France Marolt – Marija Šuštar – Tončka Marolt. Po njegovi smrti aprila 1951 si je skupina nadela njegovo ime. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanjimi člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, vodi Nika Rožanc.

Ljubljanski madrigalisti, tri desetletja z lepoto v glasbi

31. 5. 2022

Skupno vodenje različnih pevskih linij že tri desetletja združuje posameznike in posameznice v pevski kolektiv s skupnim vdihom in izdihom v eno čutenje poslanstva. Poslušanje in prilagajanje sta odločilnega pomena za končni umetniški izraz. Ta pa – ne le da navduši tako izvajalce kot poslušalce – z lepoto napolni duha. Pevski zbor Ljubljanski madrigalisti je zbor, ki izhaja iz tradicije in se z novimi idejami vanjo spet vrača. Je zbor čistih linij, ujemajočih se polifonih prepletanj in izjemnega tako glasbenega kot občečloveškega žara. Ob vsem, kar se v zdajšnjem času zdi še najpomembneje, pa je, da ostaja pevski kolektiv, ki različne posameznike združuje v enovito glasbeno oziroma splošno družbeno celoto. Ljubljanski madrigalisti so z mnogimi dejavnostmi praznovali trideset let svojega delovanja. Čeprav so se pevke, pevci, dirigentke in dirigenti v tem obdobju večkrat menjali, dvoje vodil ostaja od samega začetka. To sta čvrsta medsebojna pevska izkušnja in visoko zastavljeni glasbeni cilji. Ti so se v vseh letih uresničevali na tekmovalnih dosežkih doma in v tujini, na odmevnih koncertnih turnejah, premišljenih odrskih interpretacijah, na novostih, ki jih ta zbor vnaša v širši zborovski svet, v zavidljivem številu zvočnih, tudi videoizdaj, pisnem, zdaj tudi digitalnem dokumentiranju svoje dejavnosti in ne nazadnje, a najpomembnejše: v glasovni prodornosti in estetski zvočni homogenosti. Oddaja se osredinja na spomine in vtise dirigentov: Matjaža Ščeka, Walterja Lo Nigre, Andreje Martinjak, Mirka Ferlana, Mateje Kališnik, Primoža Malavašiča in Klare Maljuga.

59 min

Skupno vodenje različnih pevskih linij že tri desetletja združuje posameznike in posameznice v pevski kolektiv s skupnim vdihom in izdihom v eno čutenje poslanstva. Poslušanje in prilagajanje sta odločilnega pomena za končni umetniški izraz. Ta pa – ne le da navduši tako izvajalce kot poslušalce – z lepoto napolni duha. Pevski zbor Ljubljanski madrigalisti je zbor, ki izhaja iz tradicije in se z novimi idejami vanjo spet vrača. Je zbor čistih linij, ujemajočih se polifonih prepletanj in izjemnega tako glasbenega kot občečloveškega žara. Ob vsem, kar se v zdajšnjem času zdi še najpomembneje, pa je, da ostaja pevski kolektiv, ki različne posameznike združuje v enovito glasbeno oziroma splošno družbeno celoto. Ljubljanski madrigalisti so z mnogimi dejavnostmi praznovali trideset let svojega delovanja. Čeprav so se pevke, pevci, dirigentke in dirigenti v tem obdobju večkrat menjali, dvoje vodil ostaja od samega začetka. To sta čvrsta medsebojna pevska izkušnja in visoko zastavljeni glasbeni cilji. Ti so se v vseh letih uresničevali na tekmovalnih dosežkih doma in v tujini, na odmevnih koncertnih turnejah, premišljenih odrskih interpretacijah, na novostih, ki jih ta zbor vnaša v širši zborovski svet, v zavidljivem številu zvočnih, tudi videoizdaj, pisnem, zdaj tudi digitalnem dokumentiranju svoje dejavnosti in ne nazadnje, a najpomembnejše: v glasovni prodornosti in estetski zvočni homogenosti. Oddaja se osredinja na spomine in vtise dirigentov: Matjaža Ščeka, Walterja Lo Nigre, Andreje Martinjak, Mirka Ferlana, Mateje Kališnik, Primoža Malavašiča in Klare Maljuga.

Rodrigo Cuevas - posnetek koncerta

24. 5. 2022

Otvoritveni koncert 38. mednarodnega festivala Druga godba. Posnetek iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Rodrigo Cuevas je karizmatični španski glasbenik, ki s prepletom različnih glasbenih, tudi folklornih elementov, ustvarja izrazno močan, doživet nastop. Navdušuje z izvirnostjo umetniškega posredovanja, ki nigar ne pusti ravnodušnega.

49 min

Otvoritveni koncert 38. mednarodnega festivala Druga godba. Posnetek iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Rodrigo Cuevas je karizmatični španski glasbenik, ki s prepletom različnih glasbenih, tudi folklornih elementov, ustvarja izrazno močan, doživet nastop. Navdušuje z izvirnostjo umetniškega posredovanja, ki nigar ne pusti ravnodušnega.

Nekoč v tihi majski noči

17. 5. 2022

Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.

59 min

Kajne, da je svet v maju povsem drugačen? Zelenje se je bujno razživelo, cvetlice nas pozdravljajo na vsakem koraku in sonce je z nami od zgodnjega jutra do poznega večera in noči so že prijetne. Takšne, ki vabijo v svojo družbo: ali da posedimo in vpijamo vonj pomladi ali da jo fanti mahnejo po vasi pet podoknice. Z izborom pesmi starejšega in novejšega datuma se bomo podali vse od Bele krajine do Haloz. Začeli bosta pevki iz Koprivnice nad Senovim, nadaljevali pa bomo v moški družbi ljudskih pevcev iz Markovcev. V Beli krajini se bomo ustavili skupaj s Folklorno skupino Dragatuš, Katicami in Zvezdano Novakovič. Prek Rezije bomo nadaljevali pot k Marijinim pesmim. Z avstrijske Koroške prihaja skupina Nomos, iz Cirkulan v Halozah pa Sestre Kopinske. Haloški melos bodo okrepile še legendarne Trstenke pa Trutamora Slovenica z igranjem na ljudski inštrument trstenke. Končali bomo pri pastirjih in Starih Ravenčanih.

Pomladni glasbeni odsevi

10. 5. 2022

Letošnja pomlad bogato odseva tudi v glasbenih odtenkih. Marca in aprila so se po Sloveniji zvrstila območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila, ki jih vestno organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po vsej državi so se zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev, ki so bili več kot veseli, da so se po dveletnem premoru lahko spet srečali. Glasba in veselje pa gresta z roko v roki. Mi smo s snemalnikom ujeli območno srečanje 'Napev – Odsev', ki ga je pripravila območna izpostava Ljubljana. V oddaji bomo slišali le del nastopajočih s srečanja, to so: Helena in Primož Urbančič (KUD Židan parazol), Drumlce (KUD Židan parazol), Maroltovke (AFS Franceta Marolta) in Maroltovski godci (AFS Franceta Marolta). Prav ob začetku pomladi, konec marca, je 30 let bogatega delovanja doživel pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki se še posebno občuteno posveča ljudski glasbi. Ob koncu nam bo Jani Kutin iz Čadrga pod tolminskimi vrhovi predstavil novi glasbeni album skupine Bakalina Velika.

59 min

Letošnja pomlad bogato odseva tudi v glasbenih odtenkih. Marca in aprila so se po Sloveniji zvrstila območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila, ki jih vestno organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po vsej državi so se zbrale skupine ljudskih pevcev in godcev, ki so bili več kot veseli, da so se po dveletnem premoru lahko spet srečali. Glasba in veselje pa gresta z roko v roki. Mi smo s snemalnikom ujeli območno srečanje 'Napev – Odsev', ki ga je pripravila območna izpostava Ljubljana. V oddaji bomo slišali le del nastopajočih s srečanja, to so: Helena in Primož Urbančič (KUD Židan parazol), Drumlce (KUD Židan parazol), Maroltovke (AFS Franceta Marolta) in Maroltovski godci (AFS Franceta Marolta). Prav ob začetku pomladi, konec marca, je 30 let bogatega delovanja doživel pevski zbor Ljubljanski madrigalisti, ki se še posebno občuteno posveča ljudski glasbi. Ob koncu nam bo Jani Kutin iz Čadrga pod tolminskimi vrhovi predstavil novi glasbeni album skupine Bakalina Velika.

O majniku, pravljicah in Florjanu

3. 5. 2022

Neki podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Posvečenih ji je približno 450 cerkva. Med njimi je tudi tista na Ptujski Gori, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj–Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci; obiskali smo gospoda Vilibalda Čuka. Kot preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmih, ki opevajo Marijo, božjo mater. Pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša več kot 20 ljudskih pesmi o Mariji. Maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godli in peli nam bodo pevke AFS Franceta Marolta, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in iz Precetincev pri Mali Nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.

57 min

Neki podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Posvečenih ji je približno 450 cerkva. Med njimi je tudi tista na Ptujski Gori, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj–Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci; obiskali smo gospoda Vilibalda Čuka. Kot preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmih, ki opevajo Marijo, božjo mater. Pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša več kot 20 ljudskih pesmi o Mariji. Maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godli in peli nam bodo pevke AFS Franceta Marolta, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in iz Precetincev pri Mali Nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.

Dr. Valens Vodušek

26. 4. 2022

V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, nato pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, kar so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir, kar je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje ob pomoči dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.

57 min

V oddaji predstavljamo dr. Valensa Voduška (1912–1989), ki je bil po svoji osnovni izobrazbi pravnik, a ga je ljubezen do glasbe (in to vseh zvrsti) že zelo zgodaj zapeljala v raziskovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Kar 27 let je vodil Glasbenonarodopisni inštitut, ki se je v njegovih časih najprej imenoval Folklorni inštitut, nato pa Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. V njegovem času je inštitut pridobil veljavo raziskovalne ustanove, tudi s tem, da je v delo uvedel terenska snemanja in priskrbel potrebno tehnično opremo. Pravniško natančen etnomuzikolog se je temeljito poglabljal v strukturo ljudske pesmi in glasbe, kar so občudovali in z zanimanjem poslušali številni znanstveniki v tujini. Imel je izjemen spomin, a svoje ideje je le redko spravil na papir, kar je za vse nas velika škoda. Vso njegovo zapuščino v pisni obliki sta v knjigi Etnomuzikološki članki in razprave združila dr. Marko Terseglav in mag. Robert Vrčon. V oddaji spoznamo njegovo delo in življenje ob pomoči dveh sogovornikov, njegovih nekdanjih sodelavcev: g. Mirka Ramovša in dr. Marka Terseglava.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 4. 2022

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zvezdne poti in plesne sledi

12. 4. 2022

Nocoj bomo v naši oddaji gostili avtorja, etnologa in kulturnega antropologa dr. Tomaža Simetingerja. Pred kratkim je namreč izšla 55. izdaja knjižnice Glasnika Slovenskega etnografskega društva z naslovom Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca. V knjigi se na približno 130 straneh poglobljeno prepletajo antične ideje pitagorejsko-platonistične filozofije o krožnem kolektivnem gibanju, ki preslikava gibanje zvezd in nebesnih teles ter omogoča komunikacijo z božjim, ter slavilne prakse krščanske Cerkve, ki se še danes kažejo v procesijah. Prav posebno pozornost knjiga namenja že v naslovu omenjenemu romarskemu vrtcu. Gre za obliko procesij, ki so jih do druge svetovne vojne izvajali pri pomembnejših romarskih cerkvah na Dolenjskem in Štajerskem. Razvojno lahko te procesije, ki so jih med petjem in hojo polžasto krožno zavijali, povežemo z obliko plesa, ki je bil v različnih delih Evrope v cerkvenem življenju razmeroma razširjen, a doslej v literaturi tako na Slovenskem kot po svetu malo obravnavan in zato velja za eno bolj spregledanih tem plesne kulture.

56 min

Nocoj bomo v naši oddaji gostili avtorja, etnologa in kulturnega antropologa dr. Tomaža Simetingerja. Pred kratkim je namreč izšla 55. izdaja knjižnice Glasnika Slovenskega etnografskega društva z naslovom Zvezdne poti in plesne sledi: Od Platona do romarskega vrtca. V knjigi se na približno 130 straneh poglobljeno prepletajo antične ideje pitagorejsko-platonistične filozofije o krožnem kolektivnem gibanju, ki preslikava gibanje zvezd in nebesnih teles ter omogoča komunikacijo z božjim, ter slavilne prakse krščanske Cerkve, ki se še danes kažejo v procesijah. Prav posebno pozornost knjiga namenja že v naslovu omenjenemu romarskemu vrtcu. Gre za obliko procesij, ki so jih do druge svetovne vojne izvajali pri pomembnejših romarskih cerkvah na Dolenjskem in Štajerskem. Razvojno lahko te procesije, ki so jih med petjem in hojo polžasto krožno zavijali, povežemo z obliko plesa, ki je bil v različnih delih Evrope v cerkvenem življenju razmeroma razširjen, a doslej v literaturi tako na Slovenskem kot po svetu malo obravnavan in zato velja za eno bolj spregledanih tem plesne kulture.

Če babe vkup stojijo, takole govorijo

5. 4. 2022

Zmaga Kumer je leta 1975 izdano knjigo Pesem slovenske dežele, ki še vedno velja za eno temeljnih del s področja ljudske pesmi, posvetila slovenskim materam pevkam, varuhinjam našega izročila. Zapele bodo Ragle, ki se lahko pohvalijo s častitljivo obletnico delovanja – 25 let. To je še poseben dosežek, če se zavedamo, da skupino sestavljajo dekleta in žene, stare od 35 do 38 let, v glavnem torej polno zaposlene mame in žene. Svoje bosta dodali Marinka Prelog in Selma Franov iz Ljutomera, ki sta kot duo Beročka posneli zgoščenko, polno žalostink in veselink. Cintare so pevska zasedba dvanajstih žena. Njihovo skrivnostno moč, ki jo izražajo v celovitih projektih, je z besedami težko opisati. Večkrat so že nastopile v naših oddajah, vsakokrat se izkažejo z bolj obrušeno, bolj premišljeno in bolj dodelano glasbeno zgodbo, navdihnjeno z ljudsko dediščino. Zapoje nam Vesna Zornik ft. Sounds of Slovenia in APZ Tone Tomšič in prekmurska skupina Ethnotrip. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik so izdale dvojno zgoščenko, ki skupno zajema približno 50 ljudskih pesmi. Ta folklorna skupina pa je dala že eno močno in znano žensko zasedbo, to so seveda Katice. V pesmih se dotikamo ljubezni in hudomušnosti, pa tudi žalosti in težkih ženskih tem, kot sta detomor in biti desetnica. Ja, ko babe vkup stojijo, takole govorijo!

60 min

Zmaga Kumer je leta 1975 izdano knjigo Pesem slovenske dežele, ki še vedno velja za eno temeljnih del s področja ljudske pesmi, posvetila slovenskim materam pevkam, varuhinjam našega izročila. Zapele bodo Ragle, ki se lahko pohvalijo s častitljivo obletnico delovanja – 25 let. To je še poseben dosežek, če se zavedamo, da skupino sestavljajo dekleta in žene, stare od 35 do 38 let, v glavnem torej polno zaposlene mame in žene. Svoje bosta dodali Marinka Prelog in Selma Franov iz Ljutomera, ki sta kot duo Beročka posneli zgoščenko, polno žalostink in veselink. Cintare so pevska zasedba dvanajstih žena. Njihovo skrivnostno moč, ki jo izražajo v celovitih projektih, je z besedami težko opisati. Večkrat so že nastopile v naših oddajah, vsakokrat se izkažejo z bolj obrušeno, bolj premišljeno in bolj dodelano glasbeno zgodbo, navdihnjeno z ljudsko dediščino. Zapoje nam Vesna Zornik ft. Sounds of Slovenia in APZ Tone Tomšič in prekmurska skupina Ethnotrip. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik so izdale dvojno zgoščenko, ki skupno zajema približno 50 ljudskih pesmi. Ta folklorna skupina pa je dala že eno močno in znano žensko zasedbo, to so seveda Katice. V pesmih se dotikamo ljubezni in hudomušnosti, pa tudi žalosti in težkih ženskih tem, kot sta detomor in biti desetnica. Ja, ko babe vkup stojijo, takole govorijo!

Smo slišali ptičice peti

29. 3. 2022

V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti. Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC. Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.

58 min

V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti. Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC. Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.

Je na Dravci m'hlica

22. 3. 2022

Violistka Mojca Kamnik, violinistka Urša Lorber in kitarist Aljaž Lipuš. Skupaj že skoraj desetletje prepletajo ljudsko in avtorsko glasbo kot trio Hedera Vento. Ime, ki tako nenavadno lepo spolzi iz ust, v esperantu pomeni bršljanov list. Mojca, Aljaž in Urša so leto 2021 intenzivno posvetili načrtovanju in uprizoritvi projekta Je na Dravci m'hlica. Ustvarili so intermedijski performans, katerega navdih so koroške ljudske pesmi z ljubezensko tematiko in reko Dravo kot ves čas navzočo točko preloma. Drava je namreč žila narave, ki jih venomer spremlja na poti iz Maribora do koroškega doma, zato ni čudno, da so poti po Dravski dolini sprožile veliko navdiha in idej. Šli so še dlje – nagovorila sta jih okoljska problematika in glasno neprimeren odnos do vode, ki so ga vtkali v zgodbo. Performans je sestavljen iz štirih sklopov z živo glasbo, zvočnimi krajinami, gibljivimi slikami božanske Drave in povzetkom čustev, ki jih izražata dva obraza, ki povzemata zgodbe živečih ob Dravi. Performans je zrcalo našega odnosa z vodo in do vode.

60 min

Violistka Mojca Kamnik, violinistka Urša Lorber in kitarist Aljaž Lipuš. Skupaj že skoraj desetletje prepletajo ljudsko in avtorsko glasbo kot trio Hedera Vento. Ime, ki tako nenavadno lepo spolzi iz ust, v esperantu pomeni bršljanov list. Mojca, Aljaž in Urša so leto 2021 intenzivno posvetili načrtovanju in uprizoritvi projekta Je na Dravci m'hlica. Ustvarili so intermedijski performans, katerega navdih so koroške ljudske pesmi z ljubezensko tematiko in reko Dravo kot ves čas navzočo točko preloma. Drava je namreč žila narave, ki jih venomer spremlja na poti iz Maribora do koroškega doma, zato ni čudno, da so poti po Dravski dolini sprožile veliko navdiha in idej. Šli so še dlje – nagovorila sta jih okoljska problematika in glasno neprimeren odnos do vode, ki so ga vtkali v zgodbo. Performans je sestavljen iz štirih sklopov z živo glasbo, zvočnimi krajinami, gibljivimi slikami božanske Drave in povzetkom čustev, ki jih izražata dva obraza, ki povzemata zgodbe živečih ob Dravi. Performans je zrcalo našega odnosa z vodo in do vode.

Družina Jakob

15. 3. 2022

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc.

59 min

Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo s snemalniki stopali v hiše in snemali domače, družinsko petje. Tokrat se nam je posrečilo. Na prireditvi Družina poje 2021 v Andražu nad Polzelo smo namreč spoznali družino Jakob, ki je redna obiskovalka te tradicionalne prireditve. Beseda je dala besedo in v sončnem dnevu, ki je z nizkimi temperaturami in bridkim vetrom še pritrjeval sicer že odhajajoči zimi, smo se odpravili na pot. Vas Zavrh pri Dobrni je rojstni kraj družine Jakob, ki jo sestavlja pet sester in brat: Irena, Zdenko, Jelka, Draga, Slava in Ema. Ko smo z družino skupaj posedali ob kaminu v hiši na hribu, v kateri živi sestra Draga, je beseda tekla o marsičem. Družno se spominjajo, da se je v teh krajih veliko pelo, to je bilo nekaj normalnega, vsakdanjega. Predvsem ob domačih delih. Jakobove sestre so se kar nekaj let trudile in raziskovale ljudske pesmi, predvsem je bilo to delo najstarejše sestre Irene. Ta je prečesala knjige v knjižnicah in iskala raznovrstne pesmarice, da bi našla pesmi njihovih krajev. Njeno delo se je obrestovalo, saj so mape polne različnih ljudskih pesmi. Irena jim je bila kot druga mama, pove Slava. Družinsko petje je dar. Nekaj, česar ne moremo kupiti. To niso le pesmi, njihova besedila in pazljivost, da ''bo dobro zvenelo''. To niso nastopi, vaje in priprave. To je moč glasbe, ki ljudi poveže z nevidnimi rokami harmonije, s tem pa morda stopijo korak bliže soncu. Občutek je močan, a hkrati krhek … kot pajčevina, ki jo pajek plete dolgo in skrbno. Daje mu občutek varnosti, zavetja – to je dom. Hitro pa se lahko tudi raztrga. Prav tako je z družinskim petjem: treba ga je negovati in v njegovo mrežo vplesti čim več družinskih članov, saj jih bo povezovalo in varovalo. Nika Rožanc.

Pust širokih ust

1. 3. 2022

Pust je živ, barvit, svetel, tudi mitološki praznik, ki v najrazličnejših oblikah preganja zimo v številnih deželah severne poloble. V številnih različicah šeg se pojavlja tudi na Slovenskem. Nekatere ostajajo skrivnostne. Dogmatična pravila prehajajo iz roda v rod in so ponekod še vedno v domeni moških. Glasba je obvezna, a ostaja v funkciji konteksta celotnega običaja. Na ta veseli dan, praznik vseh norcev, se bomo ustavili v Drežnici, Tolminu, Lancovi vasi, Hrušici, Dobrepolju in Kanalu ob Soči. Pridite z nami, veselo bomo rajžali!

59 min

Pust je živ, barvit, svetel, tudi mitološki praznik, ki v najrazličnejših oblikah preganja zimo v številnih deželah severne poloble. V številnih različicah šeg se pojavlja tudi na Slovenskem. Nekatere ostajajo skrivnostne. Dogmatična pravila prehajajo iz roda v rod in so ponekod še vedno v domeni moških. Glasba je obvezna, a ostaja v funkciji konteksta celotnega običaja. Na ta veseli dan, praznik vseh norcev, se bomo ustavili v Drežnici, Tolminu, Lancovi vasi, Hrušici, Dobrepolju in Kanalu ob Soči. Pridite z nami, veselo bomo rajžali!

Pesmi od nas za vas

22. 2. 2022

Kulturno umetniško društvo Študent iz Maribora združuje dve sekciji: Akademski pevski zbor (APZ) Maribor in Akademsko folklorno skupino (AFS) Študent. V preteklosti so delovale tudi druge sekcije, kot so gledališka sekcija, veliki plesni orkester, sekcija za športni ples. Začetek njihovega delovanja označuje letnica 1964. Društvo je polno mladih – študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za vokalno ali folklorno ljubiteljsko dejavnost. AFS Študent je ena izmed največjih folklornih skupin na vzhodu Slovenije, v svojem koreografskem repertoarju predstavlja plese vseh slovenskih pokrajin. Seznam njihovih evropskih in svetovnih gostovanj je zelo dolg, sami pa tudi pridno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki že od leta 1989 poteka v okviru Festivala Lent. Konec leta 2021 je njihov glasbeni sestav oziroma muzika AFS Študent, kot se poimenujejo sami, posnel in izdal svoj prvi glasbeni album, ki so ga poimenovali Pesmi od nas za vas. Album zajema 11 instrumentalnih in vokalnih glasbenih priredb slovenskih ljudskih pesmi in plesnih viž. Člani glasbenega sestava AFS Študent Maribor so: Tomaž Granda, David Lukner, Rok Méthans, Jaka, Gašper in Iza Waldhütter ter Katarina Ženko. Njhov vodja in mentor je Miran Waldhütter.

56 min

Kulturno umetniško društvo Študent iz Maribora združuje dve sekciji: Akademski pevski zbor (APZ) Maribor in Akademsko folklorno skupino (AFS) Študent. V preteklosti so delovale tudi druge sekcije, kot so gledališka sekcija, veliki plesni orkester, sekcija za športni ples. Začetek njihovega delovanja označuje letnica 1964. Društvo je polno mladih – študentov Univerze v Mariboru, ki se odločijo za vokalno ali folklorno ljubiteljsko dejavnost. AFS Študent je ena izmed največjih folklornih skupin na vzhodu Slovenije, v svojem koreografskem repertoarju predstavlja plese vseh slovenskih pokrajin. Seznam njihovih evropskih in svetovnih gostovanj je zelo dolg, sami pa tudi pridno sodelujejo pri organizaciji mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki že od leta 1989 poteka v okviru Festivala Lent. Konec leta 2021 je njihov glasbeni sestav oziroma muzika AFS Študent, kot se poimenujejo sami, posnel in izdal svoj prvi glasbeni album, ki so ga poimenovali Pesmi od nas za vas. Album zajema 11 instrumentalnih in vokalnih glasbenih priredb slovenskih ljudskih pesmi in plesnih viž. Člani glasbenega sestava AFS Študent Maribor so: Tomaž Granda, David Lukner, Rok Méthans, Jaka, Gašper in Iza Waldhütter ter Katarina Ženko. Njhov vodja in mentor je Miran Waldhütter.

Marko banda – v živo!

15. 2. 2022

V petek, 28. maja lani, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Z nami bo Marko banda – z Andijem, Boštjanom, Miho, Slavkom in Željkom se bomo družili. Cimbale, violina, klarineta in kontrabas – to je ''zmagovalna kombinacija'', ki je vzdržala tokove časa zadnjih 30 let. Njihov koncert smo posneli konec maja lani, ko so nastopili v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu. Predstavili so pesmi s tretjega zvočnega albuma, ki je sicer izšel ob lanski 30-letnici skupine in ki niza 12 različnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Ob snemanju sta se jim pridružila tudi nekdanja člana zasedbe, Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi, zapela pa je Tjaša Šimonka Kavaš. Za posnetek koncerta sta poskrbela mojster zvoka Matjaž Mastnak in asistent Gašper Vodlan.

58 min

V petek, 28. maja lani, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Z nami bo Marko banda – z Andijem, Boštjanom, Miho, Slavkom in Željkom se bomo družili. Cimbale, violina, klarineta in kontrabas – to je ''zmagovalna kombinacija'', ki je vzdržala tokove časa zadnjih 30 let. Njihov koncert smo posneli konec maja lani, ko so nastopili v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu. Predstavili so pesmi s tretjega zvočnega albuma, ki je sicer izšel ob lanski 30-letnici skupine in ki niza 12 različnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Ob snemanju sta se jim pridružila tudi nekdanja člana zasedbe, Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi, zapela pa je Tjaša Šimonka Kavaš. Za posnetek koncerta sta poskrbela mojster zvoka Matjaž Mastnak in asistent Gašper Vodlan.

Damijan Močnik

8. 2. 2022

Tokrat bomo dali prostor nagrajencu Prešernovega sklada za leto 2022. Skladatelj, pedagog, zborovodja, dirigent, umetnik, ljubitelj lepega in ljudskega. Predvsem odnos s slednjim bomo postavili v ospredje. Sam se, kot pravi, ljudske glasbe dotika s tresočo roko. V uri pogovora v prostorih Glasbene matice, kjer vedno nekje nekdo marljivo vadi in iz inštrumenta izvablja melodije, smo se lahko prepričali, da je človek, ki izkazuje globoko spoštovanje do ljudske glasbe. Ljudsko blago raziskuje, primerja, občuduje in ga ob priložnosti tankočutno glasbeno oplemeniti. Naš gost je Damijan Močnik. Skladatelj Damijan Močnik se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O njegovi mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najprestižnejših festivalov po svetu. Njegove pesmi izvajajo pevci najvidnejših profesionalnih pevskih zborov. Danes v vlogi zborovodje in umetniškega vodja glasbenih dejavnosti deluje na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, prav tako je docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. To je že njegova druga Prešernova nagrada, prvo je prejel v študentskih letih za skladbo za simfonični orkester. V oddaji slišimo slovenske ljudske v priredbi Damijana Močnika in izvedbi različnih slovenskih pevskih zborov - od otroških do odraslih.

57 min

Tokrat bomo dali prostor nagrajencu Prešernovega sklada za leto 2022. Skladatelj, pedagog, zborovodja, dirigent, umetnik, ljubitelj lepega in ljudskega. Predvsem odnos s slednjim bomo postavili v ospredje. Sam se, kot pravi, ljudske glasbe dotika s tresočo roko. V uri pogovora v prostorih Glasbene matice, kjer vedno nekje nekdo marljivo vadi in iz inštrumenta izvablja melodije, smo se lahko prepričali, da je človek, ki izkazuje globoko spoštovanje do ljudske glasbe. Ljudsko blago raziskuje, primerja, občuduje in ga ob priložnosti tankočutno glasbeno oplemeniti. Naš gost je Damijan Močnik. Skladatelj Damijan Močnik se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O njegovi mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najprestižnejših festivalov po svetu. Njegove pesmi izvajajo pevci najvidnejših profesionalnih pevskih zborov. Danes v vlogi zborovodje in umetniškega vodja glasbenih dejavnosti deluje na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, prav tako je docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. To je že njegova druga Prešernova nagrada, prvo je prejel v študentskih letih za skladbo za simfonični orkester. V oddaji slišimo slovenske ljudske v priredbi Damijana Močnika in izvedbi različnih slovenskih pevskih zborov - od otroških do odraslih.

Mi vam hočemo zapeti od Marije svečanske

1. 2. 2022

Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože, ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, kar označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oz. grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... kar nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni plati praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Ja, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

59 min

Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje. Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože, ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, kar označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oz. grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali. Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... kar nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka. Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni plati praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja. Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Ja, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

Zimski glasbeni izbor

25. 1. 2022

Kakor kaplje smo na veji, veter pihne, pademo. Kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo. (novoletna kolednica) Spomini so pomembni. Zato tokrat misli begajo in plavajo k spominom na pred kratkim umrlo predano ljudsko pevko in pripovedovalko, gospo Ano Lazar, ki je s pesmijo in besedo ničkolikokrat krojila tudi naše torkove oddaje. Tudi arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je poln njenih posnetkov pesmi in pripovedovanj. Gospa Ana Lazar je bila rojena 28. septembra 1927 pri Vintarjevih v vasi Zagorica v občini Dobrepolje na Dolenjskem. Ana je bila šesti izmed osmih otrok, o njej pa pišejo, da je bila že kot otrok radovedne narave in je vsakokrat z veseljem poslušala nove pripovedi ob krušni peči. Od starejših je privzela občutek za živahno pripovedovanje in kot dvanajstletna deklica je zgodbe pripovedovala učitelju na Vidmu Tonetu Ljubiču. Ta je bil vnet zbiralec narodopisnega gradiva, zato je bil nad njo seveda navdušen. Leta 1939 jo je skupaj z več osnovnošolci odpeljal v Ljubljano in tako je Anica Lazar prvič prestopila prag tedanjega Radia Ljubljana. Leta 1963 je Ančka Lazar za Glasbenonarodopisni inštitut posnela 57 pesmi, naslednje leto pa še 52. Snemali sta tudi Ančkina mama in sestra, veliko večino teh pesmi pa so v svoj repertoar dodali Zagoriški fantje. Nadalje nam zapoje oktet Suha, ki je v preteklem letu slavil svojo 40-letnico obstoja, nekaj besed in melodij pa bo steklo še na temo preje, pozabljenega običaja starih časov, ki je svoje mesto našel v zimskem času po novem letu. Pojejo in pripovedujejo nam Anica Lazar, Ludvik Lazar, Marija Erčulj, Ivan Kralj, Zagoriški fantje, pevci in pevke iz Zagorice, vokalna skupina Gallina, oktet Suha, pevci in pevke iz Slivnice na Kozjanskem, Venčeseljske pevke in pevke ljudskih pesmi Cintare.

59 min

Kakor kaplje smo na veji, veter pihne, pademo. Kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo. (novoletna kolednica) Spomini so pomembni. Zato tokrat misli begajo in plavajo k spominom na pred kratkim umrlo predano ljudsko pevko in pripovedovalko, gospo Ano Lazar, ki je s pesmijo in besedo ničkolikokrat krojila tudi naše torkove oddaje. Tudi arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je poln njenih posnetkov pesmi in pripovedovanj. Gospa Ana Lazar je bila rojena 28. septembra 1927 pri Vintarjevih v vasi Zagorica v občini Dobrepolje na Dolenjskem. Ana je bila šesti izmed osmih otrok, o njej pa pišejo, da je bila že kot otrok radovedne narave in je vsakokrat z veseljem poslušala nove pripovedi ob krušni peči. Od starejših je privzela občutek za živahno pripovedovanje in kot dvanajstletna deklica je zgodbe pripovedovala učitelju na Vidmu Tonetu Ljubiču. Ta je bil vnet zbiralec narodopisnega gradiva, zato je bil nad njo seveda navdušen. Leta 1939 jo je skupaj z več osnovnošolci odpeljal v Ljubljano in tako je Anica Lazar prvič prestopila prag tedanjega Radia Ljubljana. Leta 1963 je Ančka Lazar za Glasbenonarodopisni inštitut posnela 57 pesmi, naslednje leto pa še 52. Snemali sta tudi Ančkina mama in sestra, veliko večino teh pesmi pa so v svoj repertoar dodali Zagoriški fantje. Nadalje nam zapoje oktet Suha, ki je v preteklem letu slavil svojo 40-letnico obstoja, nekaj besed in melodij pa bo steklo še na temo preje, pozabljenega običaja starih časov, ki je svoje mesto našel v zimskem času po novem letu. Pojejo in pripovedujejo nam Anica Lazar, Ludvik Lazar, Marija Erčulj, Ivan Kralj, Zagoriški fantje, pevci in pevke iz Zagorice, vokalna skupina Gallina, oktet Suha, pevci in pevke iz Slivnice na Kozjanskem, Venčeseljske pevke in pevke ljudskih pesmi Cintare.

Tamburaški orkestri na Slovenskem

18. 1. 2022

Tamburica je glasbilo, ki ima na Slovenskem več kot 130-letno tradicijo. Njene korenine pa segajo daleč nazaj v antično Perzije, ko tamburico izvorno najdemo v obliki lutnje. Dolgovrato lutnjo je moč najti tudi na poslikavah v staro-egipčanskih grobnicah. Razvoj lutnje je pozneje šel v dve smeri. Kratkovrato lutnjo so Arabci prenesli na španska tla, v južno Italijo in Sicilijo – v Španiji se je razvila v kitaro, v Italiji pa v mandolino. Dolgovrato lutnjo, predhodnico tamburice, so na balkanska tla prinesli Turki. Razširila se je po ozemlju celotnega Balkana in tako jo poznamo tudi pod drugimi imeni: pandura v Bolgariji, bandura v Ukrajini, balalajka in domra v Rusiji. Najbolj se je to glasbilo udomačilo v Makedoniji, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Od tam je tamburica prešla tudi severneje, v Slavonijo in Bačko ter v 18. in 19. stoletju postala najbolj značilno ljudsko glasbilo Slavonije in Vojvodine. Vse to beremo v učbeniku ”Šola za tamburice” nekdanjega ravnatelja glasbene šole Brežice Dragutina Križanića. V Sloveniji beležimo več kot 40 tamburaških sestavov. V času utrjevanja narodne zavesti v drugi polovici 19. stoletja so imeli tamburaški zbori pomembno vlogo. V zadnjem polstoletnem obdobju so se prelevili v tamburaške orkestre z visoko zastavljenimi glasbenimi cilju in z izvajanjem tehtnih umetniških skladb. Tamburaštvu na Slovenskem posvečamo pozornost v oddaji, v kateri bosta svoje poglede in izkušnje delila Daniel Leskovic, producent za inštrumentalno-glasbeno področje na JSKD Republike Slovenije, in Marko Simčič, predsednika tamburaškega orkestra Dobréč. Tamburaški orkestri iz Majšperka, Šmartnega, Reteč, Vipave, Artič in orkester Dobréč pa bodo izvajali priredbe ljudskih napevov, umetne skladbe slovenskih skladateljev in priredbe priljubljenih melodij. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

59 min

Tamburica je glasbilo, ki ima na Slovenskem več kot 130-letno tradicijo. Njene korenine pa segajo daleč nazaj v antično Perzije, ko tamburico izvorno najdemo v obliki lutnje. Dolgovrato lutnjo je moč najti tudi na poslikavah v staro-egipčanskih grobnicah. Razvoj lutnje je pozneje šel v dve smeri. Kratkovrato lutnjo so Arabci prenesli na španska tla, v južno Italijo in Sicilijo – v Španiji se je razvila v kitaro, v Italiji pa v mandolino. Dolgovrato lutnjo, predhodnico tamburice, so na balkanska tla prinesli Turki. Razširila se je po ozemlju celotnega Balkana in tako jo poznamo tudi pod drugimi imeni: pandura v Bolgariji, bandura v Ukrajini, balalajka in domra v Rusiji. Najbolj se je to glasbilo udomačilo v Makedoniji, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Od tam je tamburica prešla tudi severneje, v Slavonijo in Bačko ter v 18. in 19. stoletju postala najbolj značilno ljudsko glasbilo Slavonije in Vojvodine. Vse to beremo v učbeniku ”Šola za tamburice” nekdanjega ravnatelja glasbene šole Brežice Dragutina Križanića. V Sloveniji beležimo več kot 40 tamburaških sestavov. V času utrjevanja narodne zavesti v drugi polovici 19. stoletja so imeli tamburaški zbori pomembno vlogo. V zadnjem polstoletnem obdobju so se prelevili v tamburaške orkestre z visoko zastavljenimi glasbenimi cilju in z izvajanjem tehtnih umetniških skladb. Tamburaštvu na Slovenskem posvečamo pozornost v oddaji, v kateri bosta svoje poglede in izkušnje delila Daniel Leskovic, producent za inštrumentalno-glasbeno področje na JSKD Republike Slovenije, in Marko Simčič, predsednika tamburaškega orkestra Dobréč. Tamburaški orkestri iz Majšperka, Šmartnega, Reteč, Vipave, Artič in orkester Dobréč pa bodo izvajali priredbe ljudskih napevov, umetne skladbe slovenskih skladateljev in priredbe priljubljenih melodij. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

France Marolt, osebnost prihodnosti, 2. del

11. 1. 2022

''[...] In nad klavirjem je bila ,vitra' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela Maroltova slika, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in kot oltarček se nam je zdelo takrat ...'' (Mirko Ramovš, spomini, 2021) V prvi oddaji smo se poglobili v njegovo življenje pred vojno, zdaj pa se bomo vrnili v obdobje po prvi svetovni vojni, v katerem se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''. France Marolt se je ob pravem času znašel na pravem kraju in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod Maroltovim vodstvom v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret. Pri komaj 58-ih letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, takoj po enem izmed njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji. V njej je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951. Sogovorniki v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se Marolta še osebno spominjajo, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član Akademske folklorne skupine Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine Franceta Marolta.

57 min

''[...] In nad klavirjem je bila ,vitra' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela Maroltova slika, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in kot oltarček se nam je zdelo takrat ...'' (Mirko Ramovš, spomini, 2021) V prvi oddaji smo se poglobili v njegovo življenje pred vojno, zdaj pa se bomo vrnili v obdobje po prvi svetovni vojni, v katerem se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''. France Marolt se je ob pravem času znašel na pravem kraju in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod Maroltovim vodstvom v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret. Pri komaj 58-ih letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, takoj po enem izmed njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji. V njej je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951. Sogovorniki v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se Marolta še osebno spominjajo, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član Akademske folklorne skupine Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine Franceta Marolta.

France Marolt, osebnost prihodnosti, 1. del

4. 1. 2022

Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se je rodil prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt oziroma kot ga bolje poznamo France Marolt. V lanskem letu smo posvetili dve zaporedni dokumentarni oddaji glasbeniku, folkloristu, ustanovitelju Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča in Akademske folklorne skupine Franceta Marolta Francetu Maroltu. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) in netitelja in spodbujevalca kulturnih dejavnosti. Na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se vedno prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj in eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, in dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Drugi del oddaje bo na sporedu v torek, 11. januarja.

59 min

Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se je rodil prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt oziroma kot ga bolje poznamo France Marolt. V lanskem letu smo posvetili dve zaporedni dokumentarni oddaji glasbeniku, folkloristu, ustanovitelju Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča in Akademske folklorne skupine Franceta Marolta Francetu Maroltu. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) in netitelja in spodbujevalca kulturnih dejavnosti. Na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se vedno prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj in eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, in dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Drugi del oddaje bo na sporedu v torek, 11. januarja.

Novoletne glasbene voščilnice

28. 12. 2021

Zadnja oddaja leta 2021 je seveda praznično obarvana. Z voščili, željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje in v poslušanju odkrivamo raznovrstnost evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišali bomo na primer vižo za božični buenek – edinstven koledniški ples iz Bolgarije. Božični buenek plešejo mladi fantje, oblečeni v dolge plašče in obuti v škornje z ostrogami, s katerimi poudarjajo ritem in žvenketajo. Ta stari bolgarski ljudski običaj se prenaša z očetov na sinove, koledujejo pa na božični dan, 25. decembra, a le v pokrajini Trakija, od Jambola do Svilengrada. Ljudske božične in novoletne kolednice v raznolikih izvedbah vam pošiljamo iz Bolgarije, Švice, Finske, Estonije, Latvije, Švedske, Ukrajine, Moldavije, Rusije, Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške.

59 min

Zadnja oddaja leta 2021 je seveda praznično obarvana. Z voščili, željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje in v poslušanju odkrivamo raznovrstnost evropskih narodov. Zbrali smo namreč novoletne glasbene razglednice in voščila v različnih evropskih jezikih, ki so jih poslali glasbeni uredniki evroradijske mreže EBU. Slišali bomo na primer vižo za božični buenek – edinstven koledniški ples iz Bolgarije. Božični buenek plešejo mladi fantje, oblečeni v dolge plašče in obuti v škornje z ostrogami, s katerimi poudarjajo ritem in žvenketajo. Ta stari bolgarski ljudski običaj se prenaša z očetov na sinove, koledujejo pa na božični dan, 25. decembra, a le v pokrajini Trakija, od Jambola do Svilengrada. Ljudske božične in novoletne kolednice v raznolikih izvedbah vam pošiljamo iz Bolgarije, Švice, Finske, Estonije, Latvije, Švedske, Ukrajine, Moldavije, Rusije, Češke, Slovaške, Poljske in Hrvaške.

Eno je dete rojenu

21. 12. 2021

Doktor Matija Ogrin je višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Je literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Adventni čas, štiri tedne pred božičem, je srednjeveška ljudska pobožnost zapolnjevala s pesmimi, ki so opevale in častile Jezusovo mater Marijo ter angelovo oznanjenje. Med najbolj živimi cerkvenimi pesmimi z omenjeno tematiko je vsekakor pesem ''Je angel Gospodov'', ki je ljudska prepesnitev molitve angelovega češčenja. Vsem nam je tako znana, a le redkokdaj se zavedamo, da stopamo mimo zelo stare, srednjeveške dediščine, ne da bi se zavedali dolge poti, ki jo je pesem opravila skozi stoletja do nas. Z glasbo in razlago se bomo posvetili še tem pesmim: Ave Marija, ti devični cvet, Jager na lovu šraja, Lepa si, lepa si, roža Marija, Ta svetla zvejzda ta je zašla, Eno je dete rojenu in Ta dan je vsega veselja. Oddajo bodo polepšali zvoki iz grl glasbenikov: vokalne skupine Nomos, Trutamore Slovenice, Komornega zbora Ave, Klape Linđo ter Janeza Jocifa in Marte Močnik Pirc.

59 min

Doktor Matija Ogrin je višji znanstveni sodelavec in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Je literarni zgodovinar, ki je leta 2019 izdal knjigo Slovensko slovstveno izročilo. V njej najdemo raznovrstne starosvetne pesmi in obrazce, ki jim je dodana obširna poglobljena razlaga o izvoru in značilnostih. V knjigi smo našli številne stare in pozabljene pesmi s srednjeveškimi koreninami, primerne tudi za adventni in božični čas. Adventni čas, štiri tedne pred božičem, je srednjeveška ljudska pobožnost zapolnjevala s pesmimi, ki so opevale in častile Jezusovo mater Marijo ter angelovo oznanjenje. Med najbolj živimi cerkvenimi pesmimi z omenjeno tematiko je vsekakor pesem ''Je angel Gospodov'', ki je ljudska prepesnitev molitve angelovega češčenja. Vsem nam je tako znana, a le redkokdaj se zavedamo, da stopamo mimo zelo stare, srednjeveške dediščine, ne da bi se zavedali dolge poti, ki jo je pesem opravila skozi stoletja do nas. Z glasbo in razlago se bomo posvetili še tem pesmim: Ave Marija, ti devični cvet, Jager na lovu šraja, Lepa si, lepa si, roža Marija, Ta svetla zvejzda ta je zašla, Eno je dete rojenu in Ta dan je vsega veselja. Oddajo bodo polepšali zvoki iz grl glasbenikov: vokalne skupine Nomos, Trutamore Slovenice, Komornega zbora Ave, Klape Linđo ter Janeza Jocifa in Marte Močnik Pirc.

Slovenska zemlja v pesmi in ...

14. 12. 2021

December je zadnji mesec, mesec, ko se potegne črta in naredi obračun. Prav tako pa je izmed vseh najbolj prazničen in zato poln običajev in petja. Četrtega decembra goduje sv. Barbara, ki so jo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju zaznamovali obhodi hiš z različnimi prošnjami za srečo pri živini in hiši. Sledi sv. Lucija, 13. decembra, ko so po vaseh koledovale ženske, ki so se oblekle v bele halje in strašile vse naokrog. Ob tem so tulile in razbijale s krožnikom, na katerem so imele oči, saj si je po legendi sveta Lucija iztaknila oči. V Porabju so na ta dan mladi fantiči 'kokodakali' od hiše do hiše. V adventu je bilo v nekaterih slovenskih krajih devet dni pred božičem v navadi Marijino popotovanje, čemur ponekod pravijo, da Marijo nosijo. Običaj, ki je nastal v 19. stoletju, je naša oddaja ujela leta 2013 v vasi Rakitna blizu Ljubljane. Prijetno praznično razpoloženje bodo v pesmih z nami delili člani družine Volk iz Ilirske Bistrice, Katice, pevke in godci Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, Kranjski furmani in dve pevki iz Bele krajine.

56 min

December je zadnji mesec, mesec, ko se potegne črta in naredi obračun. Prav tako pa je izmed vseh najbolj prazničen in zato poln običajev in petja. Četrtega decembra goduje sv. Barbara, ki so jo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju zaznamovali obhodi hiš z različnimi prošnjami za srečo pri živini in hiši. Sledi sv. Lucija, 13. decembra, ko so po vaseh koledovale ženske, ki so se oblekle v bele halje in strašile vse naokrog. Ob tem so tulile in razbijale s krožnikom, na katerem so imele oči, saj si je po legendi sveta Lucija iztaknila oči. V Porabju so na ta dan mladi fantiči 'kokodakali' od hiše do hiše. V adventu je bilo v nekaterih slovenskih krajih devet dni pred božičem v navadi Marijino popotovanje, čemur ponekod pravijo, da Marijo nosijo. Običaj, ki je nastal v 19. stoletju, je naša oddaja ujela leta 2013 v vasi Rakitna blizu Ljubljane. Prijetno praznično razpoloženje bodo v pesmih z nami delili člani družine Volk iz Ilirske Bistrice, Katice, pevke in godci Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, Kranjski furmani in dve pevki iz Bele krajine.

Glasbeni darovi leta 2021

7. 12. 2021

Če se ozremo na leto, ki se končuje, lahko sklenemo, da nam je bilo glasbeno naklonjeno. Morda čas stiske iz ljudi še bolj izvabi tisti delček božjega, ki ga vložijo v ustvarjanje glasbe in s katerim oplemenitijo naš svet. Oskar Longyka, Saimi Kortelainen in Urban Megušar sestavljajo trio Lumi, katerega osnova so dve violini (Saimi in Oskar) in violončelo (Urban). Album tria Lumi z naslovom Tere tere poslušalcu odstira zanimive svetove severne Evrope. Janez Dovč in glasbeni kolektiv Sounds of Slovenija, ki šteje več kot 20 glasbenikov, so soustvarili drugi avtorski projekt. Maja je na vinilni plošči izšel album Sozvočja, ki niza deset novih prepletov avtorske glasbe, ljudske pesmi in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov. Marko banda je ob svoji 30-letnici izdala pomenljiv glasbeni album z naslovom Tresti!, kar v prekmurščini pomeni trideset. Repertoar za album Tresti so člani izbrali skupaj, v upanju na nove skladbe pa se je v zvočni arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU za nekaj mesecev poglobil violinist Miha Kavaš. Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo že 20 let. Letos slavijo okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma – Ljubezen, vojna in … življenje z 12 skladbami. Pokrajine Prlekija, Prekmurje in Medžimurje sta z glasbenim projektom Ljubav se ne trži povezali Marinka Prelog in Selma Franov. V duetu Beročka sta ustvarili album s 24 ljubezenskimi veselinkami in žalostinkami iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja.

59 min

Če se ozremo na leto, ki se končuje, lahko sklenemo, da nam je bilo glasbeno naklonjeno. Morda čas stiske iz ljudi še bolj izvabi tisti delček božjega, ki ga vložijo v ustvarjanje glasbe in s katerim oplemenitijo naš svet. Oskar Longyka, Saimi Kortelainen in Urban Megušar sestavljajo trio Lumi, katerega osnova so dve violini (Saimi in Oskar) in violončelo (Urban). Album tria Lumi z naslovom Tere tere poslušalcu odstira zanimive svetove severne Evrope. Janez Dovč in glasbeni kolektiv Sounds of Slovenija, ki šteje več kot 20 glasbenikov, so soustvarili drugi avtorski projekt. Maja je na vinilni plošči izšel album Sozvočja, ki niza deset novih prepletov avtorske glasbe, ljudske pesmi in poezijo slovenskih pesnic in pesnikov. Marko banda je ob svoji 30-letnici izdala pomenljiv glasbeni album z naslovom Tresti!, kar v prekmurščini pomeni trideset. Repertoar za album Tresti so člani izbrali skupaj, v upanju na nove skladbe pa se je v zvočni arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU za nekaj mesecev poglobil violinist Miha Kavaš. Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo že 20 let. Letos slavijo okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma – Ljubezen, vojna in … življenje z 12 skladbami. Pokrajine Prlekija, Prekmurje in Medžimurje sta z glasbenim projektom Ljubav se ne trži povezali Marinka Prelog in Selma Franov. V duetu Beročka sta ustvarili album s 24 ljubezenskimi veselinkami in žalostinkami iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja.

Darko Korošec, izdelovalec ljudskih glasbil

30. 11. 2021

Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla iz pozabe in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša - ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebna je iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko bolj dragoceni in cenjeni, Darku Korošcu pa je to čudovit izziv - ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in delo opravlja že več kot 30 let. V oddaji spoznamo Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam tudi zaigra. Ob tem poslušamo še godca Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.

59 min

Trstenke, žvegla, drumlica, žabica, čivink, brnivka, leskova piščalka, citre, grom, raglja ... Poznate vsa našteta glasbila, zvočila, igrače? Ne zamerimo vam, če ne, saj je dejstvo, da so že šla iz pozabe in so jih nadomestila druga glasbila, ki so priročnejša - ponje se odpravimo v trgovino ali pogledamo na splet in v dveh, treh dneh je glasbilo že pri nas. To pa ni zgodba ljudskih glasbil, delo ne gre tako zlahka, zahteva čas. Potrebna je iznajdljivost, potrpežljivost, čakanje, opazovanje, iskanje. Izdelki so zato toliko bolj dragoceni in cenjeni, Darku Korošcu pa je to čudovit izziv - ko nečesa ne najde, začne iskati. Darko je po poklicu električar, ki ga je potovanje navdihnilo za izdelovanje glasbil. Njegovo prvo je bil avstralski didžeridu, potem je začel raziskovati tudi slovensko ljudsko glasbeno pokrajino in našel izzivov za vse življenje. Živi v Ljubljani in delo opravlja že več kot 30 let. V oddaji spoznamo Darka in njegova glasbila ter zvočila, na katera nam tudi zaigra. Ob tem poslušamo še godca Franca Laporška in Franca Lozinška, Draga Kuneja in Klemna Matka pa glasbene skupine Kurja koža, Trutamora Slovenica in družinski trio Volk Folk.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

23. 11. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Malo pratice pa mal' solatice

23. 11. 2021

(Neposredni prenos oddaje iz studia 26 s pevci in godci KD Jerbas iz Tržiča)

59 min

(Neposredni prenos oddaje iz studia 26 s pevci in godci KD Jerbas iz Tržiča)

Jesenski glasbeni izbor

16. 11. 2021

Jesen je že lep čas med nami – hladna, meglena, pa spet pisana in polna pojemajočih sončnih žarkov. V tokratnem glasbenem izboru bomo podobni jeseni, ki trosi naokrog pisano listje dreves. V uvodu bodo zapeli Hrušiški fanti, potem nas bo v pesmi, povezane z nedavnim jesenskim pustom - martinovim, uvedla Brencl banda. Napitnice in druge pesmi, povezane z vinom, bodo zapeli Katice, pevke in pevci iz Solčace in Trstenke s Podlehnika. Posvetili se bomo tudi letošnjim jubilejem - Fantje z vasi iz Škocjana na Dolenjskem praznujejo 25-letnico obstoja, medtem ko oktet Suha iz občine Suha na skrajnem vzhodu dvojezične avstrijske Koroške praznuje 40 let. Končali bomo s kitaro in ustno harmoniko - zanimivo in ušesu prav prijetno druženje dveh inštrumentov, iz katerih melodije izvabljata Benjamin Barbarič in Miro Božič. Svoje glasbeno ustvarjanje, ki se razprostira od glasbenih pokrajin zahoda do vzhoda, od tradicionalnih slovenskih pa do ritmov drugih kultur, sta združila v zgoščenki Obljubljena dežela.

59 min

Jesen je že lep čas med nami – hladna, meglena, pa spet pisana in polna pojemajočih sončnih žarkov. V tokratnem glasbenem izboru bomo podobni jeseni, ki trosi naokrog pisano listje dreves. V uvodu bodo zapeli Hrušiški fanti, potem nas bo v pesmi, povezane z nedavnim jesenskim pustom - martinovim, uvedla Brencl banda. Napitnice in druge pesmi, povezane z vinom, bodo zapeli Katice, pevke in pevci iz Solčace in Trstenke s Podlehnika. Posvetili se bomo tudi letošnjim jubilejem - Fantje z vasi iz Škocjana na Dolenjskem praznujejo 25-letnico obstoja, medtem ko oktet Suha iz občine Suha na skrajnem vzhodu dvojezične avstrijske Koroške praznuje 40 let. Končali bomo s kitaro in ustno harmoniko - zanimivo in ušesu prav prijetno druženje dveh inštrumentov, iz katerih melodije izvabljata Benjamin Barbarič in Miro Božič. Svoje glasbeno ustvarjanje, ki se razprostira od glasbenih pokrajin zahoda do vzhoda, od tradicionalnih slovenskih pa do ritmov drugih kultur, sta združila v zgoščenki Obljubljena dežela.

Ljubav se ne trži

9. 11. 2021

Slovenski severovzhod in hrvaški severozahod povezujejo številne geografske, zgodovinske in jezikovne posebnosti. Vse tri pokrajine: Prlekija, Prekmurje in Medžimurje ležijo na prehodu alpskega gričevja v Panonsko nižino. Marinka Prelog in Selma Franov, oziroma Béročka, sta Prlečki, ljubiteljski pevki, ki sta se pred 30 leti spoznali pri komornem zboru Orfej. Sčasoma sta začeli odkrivati še skupne točke v dvoglasju, v prepevanju neumetnih pesmi, hoteli sta se približati ljudski pesmi. Tako je nastal glasbeni projekt, ki presega državne meje. Nabrali sta 24 pesmi z ljubezensko tematiko, ki to čustvo obravnavajo z očmi ženske. Glasbeni album Ljubav se ne trži odlikuje ne samo čista, občutena interpretacija ljudskih pesmi treh sosednjih panonskih pokrajin, temveč tudi skrbno pripravljena spremna knjižica z več kot 60 stranmi. Vsaki pesmi sta poleg spremnih besedil posvečeni še dve strani, kjer najdemo besedilo in notni zapis z dodanimi akordi. Selma nam je pojasnila, da so te dodali za morebitne glasbenike, ki bi se pesmi želeli lotiti še skupaj z instrumentalno spremljavo. Poleg tega so zaradi narečja in tujega jezika določene besede dodatno razložene, prevedene, vsaka od pesmi pa vsebuje tudi opombo, ki nas poduči o izvoru pesmi in dodatno razloži njen pomen.

59 min

Slovenski severovzhod in hrvaški severozahod povezujejo številne geografske, zgodovinske in jezikovne posebnosti. Vse tri pokrajine: Prlekija, Prekmurje in Medžimurje ležijo na prehodu alpskega gričevja v Panonsko nižino. Marinka Prelog in Selma Franov, oziroma Béročka, sta Prlečki, ljubiteljski pevki, ki sta se pred 30 leti spoznali pri komornem zboru Orfej. Sčasoma sta začeli odkrivati še skupne točke v dvoglasju, v prepevanju neumetnih pesmi, hoteli sta se približati ljudski pesmi. Tako je nastal glasbeni projekt, ki presega državne meje. Nabrali sta 24 pesmi z ljubezensko tematiko, ki to čustvo obravnavajo z očmi ženske. Glasbeni album Ljubav se ne trži odlikuje ne samo čista, občutena interpretacija ljudskih pesmi treh sosednjih panonskih pokrajin, temveč tudi skrbno pripravljena spremna knjižica z več kot 60 stranmi. Vsaki pesmi sta poleg spremnih besedil posvečeni še dve strani, kjer najdemo besedilo in notni zapis z dodanimi akordi. Selma nam je pojasnila, da so te dodali za morebitne glasbenike, ki bi se pesmi želeli lotiti še skupaj z instrumentalno spremljavo. Poleg tega so zaradi narečja in tujega jezika določene besede dodatno razložene, prevedene, vsaka od pesmi pa vsebuje tudi opombo, ki nas poduči o izvoru pesmi in dodatno razloži njen pomen.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi: Neotipljiva Slovenija

2. 11. 2021

Bili smo na obisku v Etnografskem muzeju Slovenije, ki ga najdete v Metelkovi ulici številka 2. Muzej je namreč hkrati tudi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Danes je v register vpisanih 96 enot, evidentiranih pa je 267 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Letos so dodali devet novih vpisov. Pred mikrofon smo povabili sogovornice, ki so tudi del delovne skupine za obravnavo prejetih pobud za vpis: mag. Anja Jerin (SEM), mag. Adela Pukl (SEM), dr. Nena Židov (SEM) in doc. dr. Barbara Ivančič Kutin (Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU). Ob pogovorih bomo poslušali Marko bando, Kurjo kožo, Buške čeče, Mlado beltinško bando, godce AFS France Marolt, Ljudske pevce iz Luč KUD Tone Mlačnik Luče in tudi zanimiv posnetek s svatbe v Odrancih v Prekmurju iz leta 1964.

58 min

Bili smo na obisku v Etnografskem muzeju Slovenije, ki ga najdete v Metelkovi ulici številka 2. Muzej je namreč hkrati tudi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Danes je v register vpisanih 96 enot, evidentiranih pa je 267 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Letos so dodali devet novih vpisov. Pred mikrofon smo povabili sogovornice, ki so tudi del delovne skupine za obravnavo prejetih pobud za vpis: mag. Anja Jerin (SEM), mag. Adela Pukl (SEM), dr. Nena Židov (SEM) in doc. dr. Barbara Ivančič Kutin (Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU). Ob pogovorih bomo poslušali Marko bando, Kurjo kožo, Buške čeče, Mlado beltinško bando, godce AFS France Marolt, Ljudske pevce iz Luč KUD Tone Mlačnik Luče in tudi zanimiv posnetek s svatbe v Odrancih v Prekmurju iz leta 1964.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 10. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 10. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

56 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Povsod me poznajo

12. 10. 2021

Zajuckaj in zapoj je prireditev, ki jo vsako leto organizirajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je priložnost, da v koncertni obliki predstavijo rezultate svojih raziskav. Letošnjo prireditev so naslovili Povsod me poznajo. Predstavili so izročilo potujočih pevcev na Slovenskem. Vsebina je plod dolgoletne raziskave znanstvene sodelavke dr. Marije Klobčar. O potujočih pevcih na Slovenskem je lani objavila monografijo z naslovom Poslušajte štimo mojo, letos pa je prejela Murkovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke na področju etnologije. Njeno raziskovalno delo pomeni velik prispevek k razumevanju pojavnih oblik glasbe na Slovenskem, tudi tiste, ki se je prenašala ustno in zato nima zapisanih notnih virov. Z natančno preučitvijo pojavnosti potujočih pevcev je dr. Marija Klobčar razširila definicijo ljudskega ter jo popeljala v času nazaj vse do igrcev in viteške lirike, s tem pa je odstrla nov pogled v razumevanje zgodovine glasbe na Slovenskem. Glasbo potujočih pevcev interpretirajo: Jani Kovačič in Tomaž Plahutnik, Ljoba Jenče, Pevke in pevci Akademske folklorne skupine France Marolt. Koncert je vodil Igor Velše.

59 min

Zajuckaj in zapoj je prireditev, ki jo vsako leto organizirajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je priložnost, da v koncertni obliki predstavijo rezultate svojih raziskav. Letošnjo prireditev so naslovili Povsod me poznajo. Predstavili so izročilo potujočih pevcev na Slovenskem. Vsebina je plod dolgoletne raziskave znanstvene sodelavke dr. Marije Klobčar. O potujočih pevcih na Slovenskem je lani objavila monografijo z naslovom Poslušajte štimo mojo, letos pa je prejela Murkovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke na področju etnologije. Njeno raziskovalno delo pomeni velik prispevek k razumevanju pojavnih oblik glasbe na Slovenskem, tudi tiste, ki se je prenašala ustno in zato nima zapisanih notnih virov. Z natančno preučitvijo pojavnosti potujočih pevcev je dr. Marija Klobčar razširila definicijo ljudskega ter jo popeljala v času nazaj vse do igrcev in viteške lirike, s tem pa je odstrla nov pogled v razumevanje zgodovine glasbe na Slovenskem. Glasbo potujočih pevcev interpretirajo: Jani Kovačič in Tomaž Plahutnik, Ljoba Jenče, Pevke in pevci Akademske folklorne skupine France Marolt. Koncert je vodil Igor Velše.

Koncert KED Folk Slovenija, 2. del

28. 9. 2021

V četrtek, 9. septembra 2021, je v cerkvi svetega Volbenka v Zelšah pri Cerknici potekal prav poseben dogodek. Ljoba Jenče, zbirateljica in zvesta poustvarjalka glasbenega izročila, je na enem mestu zbrala župane občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Skupaj so podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske. Leta 1988 je Ljoba Jenče dala Občini Cerknica, ki je tedaj obsegala tudi Loško dolino in Bloke, pobudo za ohranjanje ljudskih pesmi Notranjske. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom, Radiem Slovenija in ob podpori Ministrstva za kulturo je vztrajno trkala na vrata tako ljudskih pevk in pevcev kot institucij. Župani vseh treh občin so si bili edini, da je arhiv zbranega gradiva ljudskih pesmi Notranjske neprecenljiv pričevalec identitete teh krajev in potreben skrbnega varovanja kot nesnovne kulturne dediščine ljudi. Podpisniki so se zavzeli, da se zbirka digitalizira do konca leta 2024. Podpisu je sledil letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ena ptička priletela, na katerem so nastopili Cintare, Duo Pella ter Dino Murtezani in Tilen Stepinšek, Ljoba Jenče, Marino Kranjac, Rožančevi fantjiči, Vruja in Zingelci. Gost večera je bila zasedba Balkan Open Jam.

74 min

V četrtek, 9. septembra 2021, je v cerkvi svetega Volbenka v Zelšah pri Cerknici potekal prav poseben dogodek. Ljoba Jenče, zbirateljica in zvesta poustvarjalka glasbenega izročila, je na enem mestu zbrala župane občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Skupaj so podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske. Leta 1988 je Ljoba Jenče dala Občini Cerknica, ki je tedaj obsegala tudi Loško dolino in Bloke, pobudo za ohranjanje ljudskih pesmi Notranjske. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom, Radiem Slovenija in ob podpori Ministrstva za kulturo je vztrajno trkala na vrata tako ljudskih pevk in pevcev kot institucij. Župani vseh treh občin so si bili edini, da je arhiv zbranega gradiva ljudskih pesmi Notranjske neprecenljiv pričevalec identitete teh krajev in potreben skrbnega varovanja kot nesnovne kulturne dediščine ljudi. Podpisniki so se zavzeli, da se zbirka digitalizira do konca leta 2024. Podpisu je sledil letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ena ptička priletela, na katerem so nastopili Cintare, Duo Pella ter Dino Murtezani in Tilen Stepinšek, Ljoba Jenče, Marino Kranjac, Rožančevi fantjiči, Vruja in Zingelci. Gost večera je bila zasedba Balkan Open Jam.

Koncert KED Folk Slovenija, 1. del

21. 9. 2021

V četrtek, 9. septembra 2021, je v cerkvi svetega Volbenka v Zelšah pri Cerknici potekal prav poseben dogodek. Ljoba Jenče, zbirateljica in zvesta poustvarjalka glasbenega izročila, je na enem mestu zbrala župane občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Skupaj so podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske. Leta 1988 je Ljoba Jenče dala Občini Cerknica, ki je tedaj obsegala tudi Loško dolino in Bloke, pobudo za ohranjanje ljudskih pesmi Notranjske. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom, Radiem Slovenija in ob podpori Ministrstva za kulturo je vztrajno trkala na vrata tako ljudskih pevk in pevcev kot institucij. Župani vseh treh občin so si bili edini, da je arhiv zbranega gradiva ljudskih pesmi Notranjske neprecenljiv pričevalec identitete teh krajev in potreben skrbnega varovanja kot nesnovne kulturne dediščine ljudi. Podpisniki so se zavzeli, da se zbirka digitalizira do konca leta 2024. Podpisu je sledil letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom 'Ena ptička priletela', na katerem so nastopili: Cintare, Duo Pella ter Dino Murtezani in Tilen Stepinšek, Ljoba Jenče, Marino Kranjac, Rožančevi fantjiči, Vruja in Zingelci. Gost večera je bila zasedba Balkan Open Jam.

55 min

V četrtek, 9. septembra 2021, je v cerkvi svetega Volbenka v Zelšah pri Cerknici potekal prav poseben dogodek. Ljoba Jenče, zbirateljica in zvesta poustvarjalka glasbenega izročila, je na enem mestu zbrala župane občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar. Skupaj so podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske. Leta 1988 je Ljoba Jenče dala Občini Cerknica, ki je tedaj obsegala tudi Loško dolino in Bloke, pobudo za ohranjanje ljudskih pesmi Notranjske. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom, Radiem Slovenija in ob podpori Ministrstva za kulturo je vztrajno trkala na vrata tako ljudskih pevk in pevcev kot institucij. Župani vseh treh občin so si bili edini, da je arhiv zbranega gradiva ljudskih pesmi Notranjske neprecenljiv pričevalec identitete teh krajev in potreben skrbnega varovanja kot nesnovne kulturne dediščine ljudi. Podpisniki so se zavzeli, da se zbirka digitalizira do konca leta 2024. Podpisu je sledil letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom 'Ena ptička priletela', na katerem so nastopili: Cintare, Duo Pella ter Dino Murtezani in Tilen Stepinšek, Ljoba Jenče, Marino Kranjac, Rožančevi fantjiči, Vruja in Zingelci. Gost večera je bila zasedba Balkan Open Jam.

Marija Klobčar: Poslušajte štimo mojo

14. 9. 2021

Murkovo nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije za leto 2020, ki so jo podelili 6. 9. 2021, je prejela etnologinja doktorica Marija Klobčar. V utemeljitvi so zapisali, da je "celovita raziskovalna osebnost s tenkočutnim posluhom za sogovornike na terenu". V prvi polovici lanskega leta je pri Založbi ZRC, ZRC SAZU izšla njena monografija z naslovom Poslušajte štimo mojo. To je znanstveno delo, ki jemlje dih predvsem zaradi zgodovinske razsežnosti in zaradi raziskovalnih dognanj, do katerih je privedlo preučevanje silno drobnih, na prvi pogled obrobnih zgodovinskih ali bolje etnoloških virov. Delo izraža temeljito razumevanje geografskega prostora, časovnih sosledij in humanističnega duha, ki se stalno spreminja in tako metamorfozno zapolnjuje to dvoje: torej prostor in čas. Hkrati pa vleče izročilno nit dobesedno v sodobnost. Obravnava potujočih pevcev na Slovenskem zapolnjuje prenekatere vrzeli na tem področju in dokazuje obstoj slovenskega duha, kulture, jezika in glasbe tam, kjer se je do zdaj le bolj ugibalo oz. domnevalo, v ustvarjanju pa vendarle izražalo. Podrobnosti o obstoju in pomenu potujočih pevcev na Slovenskem od igrcev v staroslovanskem svetu pa vse do radijskega obveščanja in popotnikov, ki so jih ljudje poznali ali pa se jih spominjali in peli njihove pesmi, razgrne oddaja z gostjo, avtorico dr. Marijo Klobčar.

60 min

Murkovo nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije za leto 2020, ki so jo podelili 6. 9. 2021, je prejela etnologinja doktorica Marija Klobčar. V utemeljitvi so zapisali, da je "celovita raziskovalna osebnost s tenkočutnim posluhom za sogovornike na terenu". V prvi polovici lanskega leta je pri Založbi ZRC, ZRC SAZU izšla njena monografija z naslovom Poslušajte štimo mojo. To je znanstveno delo, ki jemlje dih predvsem zaradi zgodovinske razsežnosti in zaradi raziskovalnih dognanj, do katerih je privedlo preučevanje silno drobnih, na prvi pogled obrobnih zgodovinskih ali bolje etnoloških virov. Delo izraža temeljito razumevanje geografskega prostora, časovnih sosledij in humanističnega duha, ki se stalno spreminja in tako metamorfozno zapolnjuje to dvoje: torej prostor in čas. Hkrati pa vleče izročilno nit dobesedno v sodobnost. Obravnava potujočih pevcev na Slovenskem zapolnjuje prenekatere vrzeli na tem področju in dokazuje obstoj slovenskega duha, kulture, jezika in glasbe tam, kjer se je do zdaj le bolj ugibalo oz. domnevalo, v ustvarjanju pa vendarle izražalo. Podrobnosti o obstoju in pomenu potujočih pevcev na Slovenskem od igrcev v staroslovanskem svetu pa vse do radijskega obveščanja in popotnikov, ki so jih ljudje poznali ali pa se jih spominjali in peli njihove pesmi, razgrne oddaja z gostjo, avtorico dr. Marijo Klobčar.

Družina poje 2021

7. 9. 2021

Na 37. prireditvi Družina poje, ki od 80. let prejšnjega stoletja poteka v kraju Andraž nad Polzelo, je letos skupaj nastopilo več kot 80 pevk in pevcev. Organizatorji se prireditve lotevajo spoštljivo, to se občuti v prijetnem vzdušju in bere na obrazih nastopajočih, ki se počutijo dobrodošle. Namen takega dogodka je vsekakor spodbujanje petja v družinah, ki pa predvsem pomeni prenašanje pevskega znanja na mlade in otroke. V oddaji nam zapojejo: družina Ožir, Kos, Kovačič, Ferme, Jakob in Repin, sestre Kopinske in Gajšek ter Zdovčeve dečve. Pred mikrofon smo povabili tudi predstavnika organizatorjev, Davida Zabukovnika iz Kulturnega društva Andraž.

55 min

Na 37. prireditvi Družina poje, ki od 80. let prejšnjega stoletja poteka v kraju Andraž nad Polzelo, je letos skupaj nastopilo več kot 80 pevk in pevcev. Organizatorji se prireditve lotevajo spoštljivo, to se občuti v prijetnem vzdušju in bere na obrazih nastopajočih, ki se počutijo dobrodošle. Namen takega dogodka je vsekakor spodbujanje petja v družinah, ki pa predvsem pomeni prenašanje pevskega znanja na mlade in otroke. V oddaji nam zapojejo: družina Ožir, Kos, Kovačič, Ferme, Jakob in Repin, sestre Kopinske in Gajšek ter Zdovčeve dečve. Pred mikrofon smo povabili tudi predstavnika organizatorjev, Davida Zabukovnika iz Kulturnega društva Andraž.

Vi čuvarji ste obmejni

31. 8. 2021

''… več vasij ko postaja laških, bolj vpijejo Italijani z onkraj meje po naši zemlji in jo hočejo imeti kot svojo, ker se govori na nji laški jezik. Italijanske poželjivosti se Avstrija najlaže ubrani, ako ohrani na mejah zvesti narod slovenski, ki je živa priča, da tu so avstrijska, ne pa italijanska tla!'' (časnik Soča, 2. 3. 1883) Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebej močno je zapihal v krajih, ki so držali ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletala z Italijani, Lahi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev, kar včasih ni bila ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – italijanska in slovenska – je seveda vlekla na svojo stran, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrle različne zanimive nianse življenja v tedanjih razmerah. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo predajo: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz 80. let Istranova.

59 min

''… več vasij ko postaja laških, bolj vpijejo Italijani z onkraj meje po naši zemlji in jo hočejo imeti kot svojo, ker se govori na nji laški jezik. Italijanske poželjivosti se Avstrija najlaže ubrani, ako ohrani na mejah zvesti narod slovenski, ki je živa priča, da tu so avstrijska, ne pa italijanska tla!'' (časnik Soča, 2. 3. 1883) Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebej močno je zapihal v krajih, ki so držali ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletala z Italijani, Lahi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev, kar včasih ni bila ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – italijanska in slovenska – je seveda vlekla na svojo stran, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrle različne zanimive nianse življenja v tedanjih razmerah. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo predajo: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz 80. let Istranova.

Vojaške ljudske pesmi

24. 8. 2021

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna plat, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo na to temo izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetila se jim je Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tej oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazar ter Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

58 min

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna plat, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo na to temo izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetila se jim je Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tej oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazar ter Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

Marko banda - v živo!

17. 8. 2021

V petek, 28. maja, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Z nami bo Marko banda – z Andijem, Boštjanom, Miho, Slavkom in Željkom se bomo družili. Cimbale, violina, klarineta in kontrabas – to je ''zmagovalna kombinacija'', ki je vzdržala tokove časa zadnjih 30 let. Njihov koncert smo posneli konec maja, ko so nastopili v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu. Predstavili so pesmi s tretjega zvočnega albuma, ki je sicer izšel ob lanski 30-letnici skupine in ki niza 12 različnih pesmi, in te poslušalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Ob snemanju sta se jim pridružila tudi nekdanja člana zasedbe, Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi, zapela pa je Tjaša Šimonka Kavaš. Za posnetek koncerta sta poskrbela mojster zvoka Matjaž Mastnak in asistent Gašper Vodlan.

58 min

V petek, 28. maja, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Z nami bo Marko banda – z Andijem, Boštjanom, Miho, Slavkom in Željkom se bomo družili. Cimbale, violina, klarineta in kontrabas – to je ''zmagovalna kombinacija'', ki je vzdržala tokove časa zadnjih 30 let. Njihov koncert smo posneli konec maja, ko so nastopili v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu. Predstavili so pesmi s tretjega zvočnega albuma, ki je sicer izšel ob lanski 30-letnici skupine in ki niza 12 različnih pesmi, in te poslušalca nikakor ne pustijo ravnodušnega. Ob snemanju sta se jim pridružila tudi nekdanja člana zasedbe, Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi, zapela pa je Tjaša Šimonka Kavaš. Za posnetek koncerta sta poskrbela mojster zvoka Matjaž Mastnak in asistent Gašper Vodlan.

Idrijski rudar je godbo potreboval tako kot zrak in hrano

10. 8. 2021

V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, to jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvazor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvazor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in potem še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.

59 min

V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, to jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvazor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvazor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in potem še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.

Istrska Vruja - v živo!

3. 8. 2021

V petek, 28. maja, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel: Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič - za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat pokazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega. Vruja to različnost pooseblja in plemeniti – že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Spomnimo se prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, potem pa Bres pašaporta leta 2013. Letos je izšel novi z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje. Predvajamo posnetek koncerta z Ljubljanskega gradu. Vabljeni k poslušanju!

59 min

V petek, 28. maja, je 14. festival Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, postregel z večerom ljudske glasbe. Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel: Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič - za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat pokazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega. Vruja to različnost pooseblja in plemeniti – že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Spomnimo se prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, potem pa Bres pašaporta leta 2013. Letos je izšel novi z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje. Predvajamo posnetek koncerta z Ljubljanskega gradu. Vabljeni k poslušanju!

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 7. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zvezdana Novaković

20. 7. 2021

Zvezdana Novaković je harfistka, skladateljica, performerka in pevka, ki svoj glasbeni navdih išče v prepletanju pesmi Balkana. Ptujčanka je študirala džez v Grazu, nadaljevala je študij ljudskega petja balkanskih in slovanskih kultur v Bolgariji ter pred dvema letoma končala še kompozicijo na Švedskem. Predstavili bomo njen prvenec Slovena voices, ki je nastal leta 2017 in je plod dolgoletnega raziskovanja, izobraževanja in ustvarjanja. Prinaša deset skladb, ki prodorno dosegajo globine slovanske bíti. Prisluhnite in se pustite zapeljati slovena glasovom.

59 min

Zvezdana Novaković je harfistka, skladateljica, performerka in pevka, ki svoj glasbeni navdih išče v prepletanju pesmi Balkana. Ptujčanka je študirala džez v Grazu, nadaljevala je študij ljudskega petja balkanskih in slovanskih kultur v Bolgariji ter pred dvema letoma končala še kompozicijo na Švedskem. Predstavili bomo njen prvenec Slovena voices, ki je nastal leta 2017 in je plod dolgoletnega raziskovanja, izobraževanja in ustvarjanja. Prinaša deset skladb, ki prodorno dosegajo globine slovanske bíti. Prisluhnite in se pustite zapeljati slovena glasovom.

Stopinje svetih

13. 7. 2021

"Slovenski človek si je nebesa potegnil na Zemljo in vse božansko počlovečil, napravil domače," je zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer. Ni majhna zapuščina ljudskih pripovednih pesmi, ki opevajo svetnike – tiste posameznike med nami, ki so se že za življenja dotaknili nebes in jih približali ljudem. Življenjepisi svetnikov so sčasoma postali legende, ki so tu in tam izgubile podatek ali dva, kar pa ni bila težava za ljudsko domiselnost. Tako pesmi, ki jih uvrščamo v kategorijo ljudskih legendnih pesmi, pripovedujejo o zemeljskem življenju svetnikov ali njihovi vrnitvi iz onostranstva in srečanjih z ljudmi. Svetnikom smo tudi tukaj nadeli povsem človeško podobo, velikokrat pa se zgodi, da je svetniško ime le pritaknjeno zgodbi, ki po osnovi ni legendna. Oddaja prinaša izbor zelo starih posnetkov iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ter tudi novejše izvedbe pesmi o svetnikih: od svetega Bernarda in Izidorja, do svete Barbare in Kristine pa do kresnega večera na god sv. Janeza Krstnika.

59 min

"Slovenski človek si je nebesa potegnil na Zemljo in vse božansko počlovečil, napravil domače," je zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer. Ni majhna zapuščina ljudskih pripovednih pesmi, ki opevajo svetnike – tiste posameznike med nami, ki so se že za življenja dotaknili nebes in jih približali ljudem. Življenjepisi svetnikov so sčasoma postali legende, ki so tu in tam izgubile podatek ali dva, kar pa ni bila težava za ljudsko domiselnost. Tako pesmi, ki jih uvrščamo v kategorijo ljudskih legendnih pesmi, pripovedujejo o zemeljskem življenju svetnikov ali njihovi vrnitvi iz onostranstva in srečanjih z ljudmi. Svetnikom smo tudi tukaj nadeli povsem človeško podobo, velikokrat pa se zgodi, da je svetniško ime le pritaknjeno zgodbi, ki po osnovi ni legendna. Oddaja prinaša izbor zelo starih posnetkov iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ter tudi novejše izvedbe pesmi o svetnikih: od svetega Bernarda in Izidorja, do svete Barbare in Kristine pa do kresnega večera na god sv. Janeza Krstnika.

Poletni glasbeni izbor

6. 7. 2021

V poletju se zdi, da je tako rekoč mogoče vse. Topli večeri nas odnašajo v sanjave misli in občutja, žalostne vrbe nam dajejo senco ob sotočjih, kjer poležavamo in se hladimo. Vonj po žetvi in senu se vrtični v zraku in ima nas, da bi kar sezuli čevlje in tekli bosi čez ravan. Temu občutenju primerno smo v venec poletnega glasbenega izbora vtkali raznovrstne pesmi različnih slogov, letnic in seveda glasbenih zasedb. V poletni večer nam bodo zapeli in zaigrali naslednji: pevka Brina Vogelnik in zasedba String.si, trio Lumi, skupina ljudskih pevk iz Trebnjega Ragle, vokalna skupina Jazzva, o svojih spominih nam bo ob spremljavi Akademske folklorne skupine France Marolt pripovedovala Marija Kamnik, po domače Šalékarjeva Micka, iz Gradič na Suhi. Za konec nam zapojejo še ljudski pevci iz Markovcev pri Ptuju. Prijetno poslušanje!

58 min

V poletju se zdi, da je tako rekoč mogoče vse. Topli večeri nas odnašajo v sanjave misli in občutja, žalostne vrbe nam dajejo senco ob sotočjih, kjer poležavamo in se hladimo. Vonj po žetvi in senu se vrtični v zraku in ima nas, da bi kar sezuli čevlje in tekli bosi čez ravan. Temu občutenju primerno smo v venec poletnega glasbenega izbora vtkali raznovrstne pesmi različnih slogov, letnic in seveda glasbenih zasedb. V poletni večer nam bodo zapeli in zaigrali naslednji: pevka Brina Vogelnik in zasedba String.si, trio Lumi, skupina ljudskih pevk iz Trebnjega Ragle, vokalna skupina Jazzva, o svojih spominih nam bo ob spremljavi Akademske folklorne skupine France Marolt pripovedovala Marija Kamnik, po domače Šalékarjeva Micka, iz Gradič na Suhi. Za konec nam zapojejo še ljudski pevci iz Markovcev pri Ptuju. Prijetno poslušanje!

Marija Makarovič

29. 6. 2021

''Veste kaj ... Na terenu sem srečala med kmeti, starimi in mladimi, veliko bolj bistrih ljudi, kot sem jaz s svojim doktoratom. In večkrat sem se počutila, ko sem jih spraševala, pet centimetrov manjša pri takih ljudeh.'' Tokratno oddajo posvečamo doktorici Mariji Makarovič, ki je nedavno dopolnila 90 let. A ob pogledu nanjo bi marsikdo ob tej trditvi pomislil, da gre za laž – vitalna, čila, nasmejana, predvsem pa modrih misli, širokih obzorij in številnih načrtov. Z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem je življenje posvetila raziskovanju slovenske oblačilne kulture, šeg in navad. Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi popisala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih. Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. Terensko delo je nadaljevala tudi po upokojitvi. Naj omenimo še njen izjemen opus, ki obsega več kot 2000 bibliografskih enot, od tega pa več kot 50 monografij in 400 znanstvenih člankov. Med drugim je tudi prejemnica državnega priznanja, medalje za zasluge za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja. V oddaji nam pojejo in igrajo: Vokalna skupina Breznik, Tomaž Plahutnik, glasbeniki Akademske folklorne skupine France Marolt, Šentanelski pavri, Godci iz Rudnega v Selški dolini in ljudski pevci iz Luč. Svoje spomine delita tudi dr. Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš.

58 min

''Veste kaj ... Na terenu sem srečala med kmeti, starimi in mladimi, veliko bolj bistrih ljudi, kot sem jaz s svojim doktoratom. In večkrat sem se počutila, ko sem jih spraševala, pet centimetrov manjša pri takih ljudeh.'' Tokratno oddajo posvečamo doktorici Mariji Makarovič, ki je nedavno dopolnila 90 let. A ob pogledu nanjo bi marsikdo ob tej trditvi pomislil, da gre za laž – vitalna, čila, nasmejana, predvsem pa modrih misli, širokih obzorij in številnih načrtov. Z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem je življenje posvetila raziskovanju slovenske oblačilne kulture, šeg in navad. Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi popisala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih. Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. Terensko delo je nadaljevala tudi po upokojitvi. Naj omenimo še njen izjemen opus, ki obsega več kot 2000 bibliografskih enot, od tega pa več kot 50 monografij in 400 znanstvenih člankov. Med drugim je tudi prejemnica državnega priznanja, medalje za zasluge za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja. V oddaji nam pojejo in igrajo: Vokalna skupina Breznik, Tomaž Plahutnik, glasbeniki Akademske folklorne skupine France Marolt, Šentanelski pavri, Godci iz Rudnega v Selški dolini in ljudski pevci iz Luč. Svoje spomine delita tudi dr. Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš.

France Marolt, osebnost prihodnosti, 2. del

22. 6. 2021

Če smo se v prvi oddaji poglobili v njegovo življenje pred vojno, pa se bomo tokrat vrnili v čas po prvi svetovni vojni, kjer se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem z priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''. France Marolt se je znašel ob pravem času na pravem mestu in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod vodstvom Marolta v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije Niko Kuret. Pri komaj 58 letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, neposredno po enem od njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji, kjer je ostal vse do smrti, 7. aprila leta 1951. Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt.

59 min

Če smo se v prvi oddaji poglobili v njegovo življenje pred vojno, pa se bomo tokrat vrnili v čas po prvi svetovni vojni, kjer se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem z priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''. France Marolt se je znašel ob pravem času na pravem mestu in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod vodstvom Marolta v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije Niko Kuret. Pri komaj 58 letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, neposredno po enem od njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji, kjer je ostal vse do smrti, 7. aprila leta 1951. Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt.

France Marolt, osebnost prihodnosti, 1. del

15. 6. 2021

''Če ga je kdo vprašal, zakaj to dela, je odgovoril: Zato, da ne boste pozabili, da ste Slovenci!'' (Mitja Gobec, spomini, 2021) Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo – France Marolt. V letošnjem jubilejnem leto posvečamo dve zaporedni dokumentarni oddaji glasbeniku, folkloristu, ustanovitelju Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt, Francetu Maroltu. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja. Drugi del oddaje bo na sporedu v torek, 22. junija.

58 min

''Če ga je kdo vprašal, zakaj to dela, je odgovoril: Zato, da ne boste pozabili, da ste Slovenci!'' (Mitja Gobec, spomini, 2021) Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo – France Marolt. V letošnjem jubilejnem leto posvečamo dve zaporedni dokumentarni oddaji glasbeniku, folkloristu, ustanovitelju Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt, Francetu Maroltu. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja. Drugi del oddaje bo na sporedu v torek, 22. junija.

Ljubezen, vojna ... in življenje

8. 6. 2021

Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel: Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič – za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat kazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega. Vruja to različnost pooseblja in plemeniti že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Še preden ga predstavimo, se spomnimo prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, nazadnje pa Bres pašaporta leta 2013. Nocoj bomo v zbirko premierno dodali še petega z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje, ki niza 12 skladb. Med seboj povezane s kratkimi dokumentarnimi posnetki, ki ustvarjajo zvočno kuliso in nas povedejo v prostor, čas, dogodek, ki ga opisuje pesem, ki sledi. Marino, ki je glavni avtor in producent albuma, si je namreč zamislil vse skupaj kot nek zvočni film. Album so soustvarili člani zasedbe Vruja: Peter Kaligarič – harmonika, Gabrijel Križman – vokal, kitara in mandola, Gorast Radojevič – istrski bajs in električna kitara, Niki Grmovšek – violina, Veronika Črešnik – vokal in zvočila ter Alenka in Marino Kranjac – vokal, mandolina, kitara, sopela in violina.

59 min

Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel: Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič – za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat kazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega. Vruja to različnost pooseblja in plemeniti že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Še preden ga predstavimo, se spomnimo prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, nazadnje pa Bres pašaporta leta 2013. Nocoj bomo v zbirko premierno dodali še petega z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje, ki niza 12 skladb. Med seboj povezane s kratkimi dokumentarnimi posnetki, ki ustvarjajo zvočno kuliso in nas povedejo v prostor, čas, dogodek, ki ga opisuje pesem, ki sledi. Marino, ki je glavni avtor in producent albuma, si je namreč zamislil vse skupaj kot nek zvočni film. Album so soustvarili člani zasedbe Vruja: Peter Kaligarič – harmonika, Gabrijel Križman – vokal, kitara in mandola, Gorast Radojevič – istrski bajs in električna kitara, Niki Grmovšek – violina, Veronika Črešnik – vokal in zvočila ter Alenka in Marino Kranjac – vokal, mandolina, kitara, sopela in violina.

Tresti

1. 6. 2021

Tretji zvočni album Trésti, ki je izšel ob sicer lanski 30-letnici skupine Marko banda, niza 12 raznovrstnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne bodo pustile ravnodušnega. Ob snemanju so se zasedbi pridružili tudi nekdanja člana Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi ter Tjaša Šimonka Kavaš, vokal. Mag. Simona Moličnik, muzikologinja in urednica glasbenega uredništva na Prvem programu Radia Slovenija, je v spremni besedi zapisala: Tri desetletja vežejo člane te glasbene zasedbe, v kateri ni individuuma, je le skupni imperativ: ''Špilaj! Špilaj muziko!'' Marko banda ostaja zvesta dediščini svojega okolja in v vsem svojem glasbenem razponu igra z nabojem, ki pričara navidezno preprost, notranje pa tako zelo zapleten in bogat svet prekmurskega človeka. Glasba tega albuma kaže skupno rast skupine, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati, na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU […]. Povezava do albuma: https://markobanda.ga/ Album lahko kupite tudi v spletni trgovini založbe Celinka.

58 min

Tretji zvočni album Trésti, ki je izšel ob sicer lanski 30-letnici skupine Marko banda, niza 12 raznovrstnih pesmi, ki poslušalca nikakor ne bodo pustile ravnodušnega. Ob snemanju so se zasedbi pridružili tudi nekdanja člana Samo Budna na violini in Tomaž Rauch na violi ter Tjaša Šimonka Kavaš, vokal. Mag. Simona Moličnik, muzikologinja in urednica glasbenega uredništva na Prvem programu Radia Slovenija, je v spremni besedi zapisala: Tri desetletja vežejo člane te glasbene zasedbe, v kateri ni individuuma, je le skupni imperativ: ''Špilaj! Špilaj muziko!'' Marko banda ostaja zvesta dediščini svojega okolja in v vsem svojem glasbenem razponu igra z nabojem, ki pričara navidezno preprost, notranje pa tako zelo zapleten in bogat svet prekmurskega človeka. Glasba tega albuma kaže skupno rast skupine, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati, na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU […]. Povezava do albuma: https://markobanda.ga/ Album lahko kupite tudi v spletni trgovini založbe Celinka.

14 let festivala Godibodi

25. 5. 2021

Festival so prvič organizirali leta 2008. Od prvih korakov, odrov, idej, nastopajočih in do danes se bomo sprehodili skupaj s tistim, ki je, pod narekovaji, kriv za vse to. Janez Dovč, vsestranski glasbenik, je tudi umetniški vodja festivala, ki vsako leto poskuša odpreti vrata sveži, še ne uveljavljeni slovenski glasbi. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, občutkih ob pripravah in pogledu na razvoj ljudske glasbe v zadnjem desetletju. Poslušali bomo poustvarjalce, ki smo jih v zadnjih letih lahko srečali na festivalskih odrih: Edna, Zdovčeve dečve, Janez Dovč & Sounds of Slovenia, Ljoba Jenče in Nina Volk, Brina, Katice, Vruja, Ragbag Diatonic Strings Duo, Aleš Hadalin, Ethnotrip, Volk Folk.

57 min

Festival so prvič organizirali leta 2008. Od prvih korakov, odrov, idej, nastopajočih in do danes se bomo sprehodili skupaj s tistim, ki je, pod narekovaji, kriv za vse to. Janez Dovč, vsestranski glasbenik, je tudi umetniški vodja festivala, ki vsako leto poskuša odpreti vrata sveži, še ne uveljavljeni slovenski glasbi. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, občutkih ob pripravah in pogledu na razvoj ljudske glasbe v zadnjem desetletju. Poslušali bomo poustvarjalce, ki smo jih v zadnjih letih lahko srečali na festivalskih odrih: Edna, Zdovčeve dečve, Janez Dovč & Sounds of Slovenia, Ljoba Jenče in Nina Volk, Brina, Katice, Vruja, Ragbag Diatonic Strings Duo, Aleš Hadalin, Ethnotrip, Volk Folk.

Matija Arko – Matt Hoyer

18. 5. 2021

Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih 19. stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v Združenih državah, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V Združenih državah je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro navdušila občinstvo in postala splošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, to pa je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi. Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja naprej se bomo v oddaji zazrli stoletje nazaj, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.

59 min

Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih 19. stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v Združenih državah, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V Združenih državah je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro navdušila občinstvo in postala splošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, to pa je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi. Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja naprej se bomo v oddaji zazrli stoletje nazaj, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.

O majniku, pravljicah in Florjanu

11. 5. 2021

Nek podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Njej je posvečenih okrog 450 cerkva. Med njimi je tudi Ptujska Gora, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj-Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci, kjer smo obiskali gospoda Vilibalda Čuka. Preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmi, ki opevajo Marijo, božjo mati. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša preko 20 ljudskih pesmi o Mariji. Mesec maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godejo in pojejo nam pevke AFS France Marolt, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in Precetincev pri Mali nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.

58 min

Nek podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Njej je posvečenih okrog 450 cerkva. Med njimi je tudi Ptujska Gora, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva. Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj-Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci, kjer smo obiskali gospoda Vilibalda Čuka. Preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu. Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmi, ki opevajo Marijo, božjo mati. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša preko 20 ljudskih pesmi o Mariji. Mesec maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo. Godejo in pojejo nam pevke AFS France Marolt, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in Precetincev pri Mali nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.

Vojaške ljudske pesmi

4. 5. 2021

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna stran, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo o tej temi izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetile so se jim Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tokratni oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazarjeva, Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

58 min

Vse od korenin človeškega spomina je v našem svetu prisotna tista temna stran, ki prinaša žalost, tragedije, jok in smrt. Vojskovanje ni nekaj, kar bi si človeška vrsta lahko štela v čast, a vendar je tukaj. Prisotno v vsakdanu, ki je poln glasov o vojni, streljanju, napadih. V takih okoliščinah so nastajale tudi pesmi, ki so sčasoma postale naš kolektivni kulturni spomin in nas spominjajo na različne dogodke, ki smo jih kot družba doživeli. Če boste iskali gradivo o vojaških pesmih, boste zadovoljni ugotovili, da je bilo o tej temi izdanih že kar nekaj publikacij. Posvetile so se jim Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Marija Klobčar in drugi. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v letu 2007 izdal zvočni album Regiment po cesti gre, na katerem so zbrane slovenske ljudske vojaške pesmi iz arhiva inštituta. V tokratni oddaji se bomo sprehodili vse od viteških časov Pegama in Lambergarja do partizanskih pesmi. Pojejo nam: pevke Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, družinski trio Volk Folk, skupina Petzapet, bratje Korpar iz Osluševcev, Kranjski furmani, Marija Jež, Frajhajmska godba, skupina pevcev in pevk iz Ostrožnega pri Celju, Rudolf Knez in skupina moških, Janez Dovč in Sounds of Slovenia, pevci in pevke s Kozjega Vrha pri Dravogradu, Hrušiški fanti in Podpeški oktet. Svoje misli in spomine bosta z nami delili tudi dr. Marjetka Golež Kaučič in Ančka Lazarjeva, Vintarjeva iz Zagorice pri Dobrepolju.

Vigredni glasbeni izbor

20. 4. 2021

''So bila pa mesta določena, kjer smo se zvečer zbirali: Pod Selovo lipo, pred gasilskim domom in na Tišlerjevem ovinku, kjer se gre v Kozji rep. To so bili stalni placi. En dan smo se zbrali na tem, drugič na drugem placu.'' Tako se fantovskega petja na vasi spominja Ivan Kralj iz Zagorice pri Dobrepolju, duša Zagoriških fantov, ki so leta 2019 obeležili 70-letnico delovanja. Mogoče so toplejši meseci, cvetoča pomlad in duhteča narava iz hiš izvabili te fantovske glasove, ki jim namenjamo prostor v tej oddaji. Marko banda iz Prekmurja, ki je lani slavila svojo 30-letnico, izdaja nov album. Več o njem pove violinist Miha Kavaš. V šopek vigrednega glasbenega izbora bodo svoje pesmi stkali Vaberški fantje, Fantje s Preske, Zagoriški fantje, brat in sestra Ivan Kralj in Ančka Lazarjeva, o bližajočem se Jurjevem bodo peli skupina Tolovaj Mataj in Bogdana Herman, za konec pa še zvoki Prekmurja z Marko bando.

57 min

''So bila pa mesta določena, kjer smo se zvečer zbirali: Pod Selovo lipo, pred gasilskim domom in na Tišlerjevem ovinku, kjer se gre v Kozji rep. To so bili stalni placi. En dan smo se zbrali na tem, drugič na drugem placu.'' Tako se fantovskega petja na vasi spominja Ivan Kralj iz Zagorice pri Dobrepolju, duša Zagoriških fantov, ki so leta 2019 obeležili 70-letnico delovanja. Mogoče so toplejši meseci, cvetoča pomlad in duhteča narava iz hiš izvabili te fantovske glasove, ki jim namenjamo prostor v tej oddaji. Marko banda iz Prekmurja, ki je lani slavila svojo 30-letnico, izdaja nov album. Več o njem pove violinist Miha Kavaš. V šopek vigrednega glasbenega izbora bodo svoje pesmi stkali Vaberški fantje, Fantje s Preske, Zagoriški fantje, brat in sestra Ivan Kralj in Ančka Lazarjeva, o bližajočem se Jurjevem bodo peli skupina Tolovaj Mataj in Bogdana Herman, za konec pa še zvoki Prekmurja z Marko bando.

Rožančevi fantjiči

13. 4. 2021

Prostor zapolni sozvočje. Ostane tišina kot del glasbe, kot kontemplacija: o preprosti, pa tako neposredni vsebini, o izrazu podajanja, o zvočni barvi. Nagovorila jih je bogata ostalina glasbenega izročila zbiratelja in vsestranskega umetnika češkega rodu Ludvika Kube (1863-1956). Oživljajo predvsem pesmi iz njegovih zbirk, kajti v današnjem repertoarju ljudskih pevcev jih ni več. To so Rožančevi fantjiči, ljudski glasbeni trio s svojim lastnim izrazom, ki nas brez nostalgije in romantičnih utvar popelje v duh časa stoletje nazaj. Vsaka pesem je podana z razlogom, z njej pripadajočo zgodbo in s prostorom za razmislek. S preprosto, a pomenljivo glasbeno vsebino zapolnijo praznino časa in doživetje se vtisne. Rožančevi fantjiči so samostojni del Folklorne skupine Tine Rožanc, Železničarskega kulturno umetniškega društva. Podrobneje se bodo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je bila posneta leta 2017.

60 min

Prostor zapolni sozvočje. Ostane tišina kot del glasbe, kot kontemplacija: o preprosti, pa tako neposredni vsebini, o izrazu podajanja, o zvočni barvi. Nagovorila jih je bogata ostalina glasbenega izročila zbiratelja in vsestranskega umetnika češkega rodu Ludvika Kube (1863-1956). Oživljajo predvsem pesmi iz njegovih zbirk, kajti v današnjem repertoarju ljudskih pevcev jih ni več. To so Rožančevi fantjiči, ljudski glasbeni trio s svojim lastnim izrazom, ki nas brez nostalgije in romantičnih utvar popelje v duh časa stoletje nazaj. Vsaka pesem je podana z razlogom, z njej pripadajočo zgodbo in s prostorom za razmislek. S preprosto, a pomenljivo glasbeno vsebino zapolnijo praznino časa in doživetje se vtisne. Rožančevi fantjiči so samostojni del Folklorne skupine Tine Rožanc, Železničarskega kulturno umetniškega društva. Podrobneje se bodo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je bila posneta leta 2017.

Nam se je veseliti

6. 4. 2021

Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.

57 min

Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.

Postne pesmi s skupino Drumlce

30. 3. 2021

Ženska vokalna zasedba Drumlce je leta 2019 pripravila tematski koncert z izbranimi ljudskimi pesmimi, ki sodijo v čas posta. Največkrat gre za legendne pesmi, torej pripovedne pesmi s snovjo iz svetopisemskih zgodb in apokrifov. Drumlce so ženska vokalna zasedba, ki se posveča terenskemu iskanju in izvajanju ljudskih pesmi. Predvsem jih zanima starejši in redko izvajani repertoar. Skupino sestavlja devet žena, večina jih prihaja z Viča v Ljubljani. Ime so si nadele po izumrlem kovinskem brenkalu podkvaste oblike s prožnim jeklenim jezičkom v sredini: drumlici. Priljubljeno je bilo v začetku 19. stoletja med vasovalci. Danes ni več v rabi. Zapeli bodo tudi Fantje z Viča. Oboji so člani Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Ljubljana-Vič.

56 min

Ženska vokalna zasedba Drumlce je leta 2019 pripravila tematski koncert z izbranimi ljudskimi pesmimi, ki sodijo v čas posta. Največkrat gre za legendne pesmi, torej pripovedne pesmi s snovjo iz svetopisemskih zgodb in apokrifov. Drumlce so ženska vokalna zasedba, ki se posveča terenskemu iskanju in izvajanju ljudskih pesmi. Predvsem jih zanima starejši in redko izvajani repertoar. Skupino sestavlja devet žena, večina jih prihaja z Viča v Ljubljani. Ime so si nadele po izumrlem kovinskem brenkalu podkvaste oblike s prožnim jeklenim jezičkom v sredini: drumlici. Priljubljeno je bilo v začetku 19. stoletja med vasovalci. Danes ni več v rabi. Zapeli bodo tudi Fantje z Viča. Oboji so člani Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Ljubljana-Vič.

Le kdaj me boš plesat peljal?

23. 3. 2021

Leto je že minilo, odkar naši kulturni domovi in drugi društveni prostori samevajo. Epidemija je zavrla delovanje folklornih društev, ki so v Sloveniji po večini nosilci ljudske kulture, saj v svojih vrstah združujejo plesne, godčevske in pevske skupine. Ta skrbijo, da se naša dediščina oživljena pretaka in prenaša naprej. Prejšnje leto je presenetilo vse – nekatere je zmotilo med načrtovanjem koncerta ob veliki obletnici, druge ob snemanju zgoščenk, spet tretje ob organizaciji novih dogodkov. Sprva so obmirovali, potem pa hitro ugotovili, da se da marsikaj storiti tudi tako, na daljavo. Vse dogajanje so budno spremljali in spodbujali tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Govorili smo z nekdanjo in zdajšnjo producentko Anjo Cizel in Tjašo Ferenc Trampuš. Tudi skupine smo povprašali o njihovem delu v karanteni in načrtih za letos. Pred mikrofon so stopili: Tadej Zadravec, predsednik Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Saša Krajnc, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent Maribor, Anja Cizel, umetniški vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca, Primož Urbančič, umetniški vodja Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Tadej Fink, umetniški vodja Folklorne skupine Dragatuš in Mojca Mravinec, vodja mladinske tamburaške skupine KUD Otona Župančiča Vinica.

58 min

Leto je že minilo, odkar naši kulturni domovi in drugi društveni prostori samevajo. Epidemija je zavrla delovanje folklornih društev, ki so v Sloveniji po večini nosilci ljudske kulture, saj v svojih vrstah združujejo plesne, godčevske in pevske skupine. Ta skrbijo, da se naša dediščina oživljena pretaka in prenaša naprej. Prejšnje leto je presenetilo vse – nekatere je zmotilo med načrtovanjem koncerta ob veliki obletnici, druge ob snemanju zgoščenk, spet tretje ob organizaciji novih dogodkov. Sprva so obmirovali, potem pa hitro ugotovili, da se da marsikaj storiti tudi tako, na daljavo. Vse dogajanje so budno spremljali in spodbujali tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Govorili smo z nekdanjo in zdajšnjo producentko Anjo Cizel in Tjašo Ferenc Trampuš. Tudi skupine smo povprašali o njihovem delu v karanteni in načrtih za letos. Pred mikrofon so stopili: Tadej Zadravec, predsednik Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Saša Krajnc, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent Maribor, Anja Cizel, umetniški vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca, Primož Urbančič, umetniški vodja Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Tadej Fink, umetniški vodja Folklorne skupine Dragatuš in Mojca Mravinec, vodja mladinske tamburaške skupine KUD Otona Župančiča Vinica.

Zeleni Jure in pesmi o ljubezni

16. 3. 2021

»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.

60 min

»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.

Vi čuvarji ste obmejni

9. 3. 2021

Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so bili aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebno močno je zapihal v krajih ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletali z italijanskimi, laškimi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev. To včasih ni bilo ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – tako italijanska kot slovenska – je seveda vlekla k sebi, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrli različni zanimivi odtenki življenja v tedanji situaciji. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo bodo predali: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz osemdesetih let Istranova.

59 min

Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so bili aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebno močno je zapihal v krajih ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletali z italijanskimi, laškimi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev. To včasih ni bilo ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – tako italijanska kot slovenska – je seveda vlekla k sebi, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrli različni zanimivi odtenki življenja v tedanji situaciji. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo bodo predali: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz osemdesetih let Istranova.

Janez Dovč & Sounds of Slovenia – Sozvočja

2. 3. 2021

Projekt Sounds of Slovenia je pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča zaživel leta 2007 v okviru glasbene zadruge Celinka. Glasbeniki so osvetlili svojo lastno pot med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Zapisali so, da ''na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora; ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost; ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Letos so izdali svoj drugi album. Projektu, v katerem želijo poudarjati kulturno raznovrstnost kot tisto ključno za svetovno ravnovesje, so dali naslov Sozvočja. Stopili so namreč na zanimivo področje, na katerem se spajajo avtorska glasba, ljudske pesmi in slovenska poezija. Slišimo odlomke pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna - Aleksandrova, Edvarda Kocbeka, Simona Jenka, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča in Kristine Šuler. Na albumu sodelujejo Gregor Volk – kitara, vokal in violina, Goran Krmac – tuba, bariton in bas kitara, Petra Vidmar – marimba in tolkala, Metod Banko – vokal, Boštjan Gombač – klarinet, piščali, zvočila in vokal, Klemen Kotar – saksofoni in flavta, Kristijan Kranjčan – bobni, Marino Kranjac – dude, sopele, mandolina in vokal, Robert Pikl – kitara in ukulele, pevska skupina Maroltovke in Janez Dovč – harmonika, elektronika in vokal.

51 min

Projekt Sounds of Slovenia je pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča zaživel leta 2007 v okviru glasbene zadruge Celinka. Glasbeniki so osvetlili svojo lastno pot med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Zapisali so, da ''na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora; ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost; ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Letos so izdali svoj drugi album. Projektu, v katerem želijo poudarjati kulturno raznovrstnost kot tisto ključno za svetovno ravnovesje, so dali naslov Sozvočja. Stopili so namreč na zanimivo področje, na katerem se spajajo avtorska glasba, ljudske pesmi in slovenska poezija. Slišimo odlomke pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna - Aleksandrova, Edvarda Kocbeka, Simona Jenka, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča in Kristine Šuler. Na albumu sodelujejo Gregor Volk – kitara, vokal in violina, Goran Krmac – tuba, bariton in bas kitara, Petra Vidmar – marimba in tolkala, Metod Banko – vokal, Boštjan Gombač – klarinet, piščali, zvočila in vokal, Klemen Kotar – saksofoni in flavta, Kristijan Kranjčan – bobni, Marino Kranjac – dude, sopele, mandolina in vokal, Robert Pikl – kitara in ukulele, pevska skupina Maroltovke in Janez Dovč – harmonika, elektronika in vokal.

Trio Lumi

23. 2. 2021

Z velikim veseljem vstopamo v oddajo, saj vam lahko po dolgem času ponovno predstavimo novo glasbo. Preteklo leto nam je bilo v marsikaterih pogledih nenaklonjeno – tudi tako, da nas je oropalo številnih glasbenih izdaj, koncertov in ne nazadnje druženja, ki tako prijetno spontano ponudi priložnost za petje, muziciranje. Naša glasbena obzorja bodo krenila v smer proti severu. V svoji sredi pozdravljamo tri študente graške glasbene akademije, ki jih je združila ljubezen do ljudske glasbe, predvsem iz skandinavskih in baltskih dežel. Trio Lumi – kar v ugrofinskem jeziku pomeni sneg – sestavljajo Urban Megušar (SI), Oskar Longyka (SI) in Saimi Kortelainen (EE). V oddaji slišimo velik del novega glasbenega albuma in skladbe, kot so My first polska without her, Swedish polskas, Anna's waltz, Polka from Pielisjärvi, Guten i vang ...

58 min

Z velikim veseljem vstopamo v oddajo, saj vam lahko po dolgem času ponovno predstavimo novo glasbo. Preteklo leto nam je bilo v marsikaterih pogledih nenaklonjeno – tudi tako, da nas je oropalo številnih glasbenih izdaj, koncertov in ne nazadnje druženja, ki tako prijetno spontano ponudi priložnost za petje, muziciranje. Naša glasbena obzorja bodo krenila v smer proti severu. V svoji sredi pozdravljamo tri študente graške glasbene akademije, ki jih je združila ljubezen do ljudske glasbe, predvsem iz skandinavskih in baltskih dežel. Trio Lumi – kar v ugrofinskem jeziku pomeni sneg – sestavljajo Urban Megušar (SI), Oskar Longyka (SI) in Saimi Kortelainen (EE). V oddaji slišimo velik del novega glasbenega albuma in skladbe, kot so My first polska without her, Swedish polskas, Anna's waltz, Polka from Pielisjärvi, Guten i vang ...

Ko popustijo zavore

16. 2. 2021

Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na otvoritveni povorki lanskega 60. kurentovanja na Ptuju, kjer nam bodo pričevanja tistih, ki ta čas živijo, pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa: dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

60 min

Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na otvoritveni povorki lanskega 60. kurentovanja na Ptuju, kjer nam bodo pričevanja tistih, ki ta čas živijo, pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa: dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

Idrijski rudar je godbo potreboval tako kot zrak in hrano

9. 2. 2021

V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, kar jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvasor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvasor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in nato še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.

59 min

V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, kar jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvasor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvasor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in nato še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

2. 2. 2021

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Zimski glasbeni izbor

26. 1. 2021

Naj glasba prežene mrakobnost in nejevoljo, ki v zimskih mesecih tako radi naseljujeta naše misli in duha! Odenimo se z dobro voljo, obraz pa polepšajmo z nasmehom. Da, včasih ne gre kar tako, samo od sebe. Včasih pri tem potrebujemo pomoč, po našem mnenju je glasba odličen recept. Sprehodimo se od prekmurskih ravnic, kjer Marko banda poje in igra najnovejšo z naslovom Krvava rouža. Posvetimo se petju na tretko, ki je še posebno zanimivo v Halozah, saj so ga raziskovalci tam razmeroma pozno odkrili. Slišimo posnetek iz leta 1973, ko je pet Haložank prišlo v ljubljanski studio 14 in v treh urah na magnetofonski trak posnelo deset haloških pesmi. Na tretko zapojejo tudi pevke Akademske folklorne skupine France Marolt in ljudski pevci iz Luč ob Savinji. Glasba nam dopušča marsikaj, tudi prehod čez meje, zato gremo čez planke, vse od Tirolske do Pariza. Nazadnje še dajmo prostor zadnjim zimskim kolednikom, ki pojejo svečnico (2. februarja). Mi smo jih ujeli na Ptujskem polju, v vasi Stojnci, občina Markovci, in v Mali vasi, občina Gorišnica. Svoje pesmi in misli z nami delijo Alenka Domanjko Rožanc, Eva Kostanjevec, Lucija Janžekovič in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič. Zadnjo januarsko oddajo sklenejo Katice.

57 min

Naj glasba prežene mrakobnost in nejevoljo, ki v zimskih mesecih tako radi naseljujeta naše misli in duha! Odenimo se z dobro voljo, obraz pa polepšajmo z nasmehom. Da, včasih ne gre kar tako, samo od sebe. Včasih pri tem potrebujemo pomoč, po našem mnenju je glasba odličen recept. Sprehodimo se od prekmurskih ravnic, kjer Marko banda poje in igra najnovejšo z naslovom Krvava rouža. Posvetimo se petju na tretko, ki je še posebno zanimivo v Halozah, saj so ga raziskovalci tam razmeroma pozno odkrili. Slišimo posnetek iz leta 1973, ko je pet Haložank prišlo v ljubljanski studio 14 in v treh urah na magnetofonski trak posnelo deset haloških pesmi. Na tretko zapojejo tudi pevke Akademske folklorne skupine France Marolt in ljudski pevci iz Luč ob Savinji. Glasba nam dopušča marsikaj, tudi prehod čez meje, zato gremo čez planke, vse od Tirolske do Pariza. Nazadnje še dajmo prostor zadnjim zimskim kolednikom, ki pojejo svečnico (2. februarja). Mi smo jih ujeli na Ptujskem polju, v vasi Stojnci, občina Markovci, in v Mali vasi, občina Gorišnica. Svoje pesmi in misli z nami delijo Alenka Domanjko Rožanc, Eva Kostanjevec, Lucija Janžekovič in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič. Zadnjo januarsko oddajo sklenejo Katice.

Glasbenonarodopisni inštitut

19. 1. 2021

V naši sredi pozdravimo prav posebne sogovornike. Po navadi se na teren odpravljamo k pevcem, pevkam, godcem. Tokrat smo jo ubrali k tistim, ki praviloma ostajajo v ozadju, pridno poslušajo, zapisujejo, berejo, pišejo, snemajo, razmišljajo, primerjajo, preobračajo, raziskujejo. Stopili smo skozi vrata velike, markantne stavbe na ljubljanskem Novem trgu številka 5. Tam v drugem nadstropju domuje najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to je Glasbenonarodopisni inštitut. Pod imenom Folklorni inštitut je bil ustanovljen že 15. oktobra 1934, in sicer na pobudo odbora Glasbene matice. Njegov prvi in dolgoletni vodja je bil znameniti France Marolt. Svoje naloge so ob ustanovitvi opredelili kot izčrpno zbiranje, sistematično urejanje, raziskovanje, kritično vrednotenje ter urejeno izdajanje slovenske glasbene folklore. Inštitut danes vodi predstojnica doktorica Mojca Kovačič, pred mikrofon pa stopijo tudi preostali sodelavci inštituta, ki predstavijo svoje delo in sedanje raziskovalno področje. Podlaga za glasbeni izbor oddaje so zvočne publikacije v izdaji inštituta. Slišali bomo: Ljudske pevce iz Cirkulan, ljudskega pevca iz Porabja, Nežo Klun in može iz Ribniške doline, Sidonijo Gašpar iz Porabja, Istrijanske muzikante in Kantadore ter Sodevske tamburaše.

59 min

V naši sredi pozdravimo prav posebne sogovornike. Po navadi se na teren odpravljamo k pevcem, pevkam, godcem. Tokrat smo jo ubrali k tistim, ki praviloma ostajajo v ozadju, pridno poslušajo, zapisujejo, berejo, pišejo, snemajo, razmišljajo, primerjajo, preobračajo, raziskujejo. Stopili smo skozi vrata velike, markantne stavbe na ljubljanskem Novem trgu številka 5. Tam v drugem nadstropju domuje najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to je Glasbenonarodopisni inštitut. Pod imenom Folklorni inštitut je bil ustanovljen že 15. oktobra 1934, in sicer na pobudo odbora Glasbene matice. Njegov prvi in dolgoletni vodja je bil znameniti France Marolt. Svoje naloge so ob ustanovitvi opredelili kot izčrpno zbiranje, sistematično urejanje, raziskovanje, kritično vrednotenje ter urejeno izdajanje slovenske glasbene folklore. Inštitut danes vodi predstojnica doktorica Mojca Kovačič, pred mikrofon pa stopijo tudi preostali sodelavci inštituta, ki predstavijo svoje delo in sedanje raziskovalno področje. Podlaga za glasbeni izbor oddaje so zvočne publikacije v izdaji inštituta. Slišali bomo: Ljudske pevce iz Cirkulan, ljudskega pevca iz Porabja, Nežo Klun in može iz Ribniške doline, Sidonijo Gašpar iz Porabja, Istrijanske muzikante in Kantadore ter Sodevske tamburaše.

Črevlje na plot

12. 1. 2021

Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih. Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo. Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.

56 min

Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih. Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo. Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.

Tam v Jutrovi deželi ena zvezda gori gre

5. 1. 2021

Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov. Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst. Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik. V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.

56 min

Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov. Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst. Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik. V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

29. 12. 2020

Leto, ki gre v zaton, je bilo, roko na srce, težavno. Prikrajšani smo bili za normalen vsakdanjik, ki ga je zamenjala nova realnost brez bližine, dotika, objema. A vendar smo se še kako dobro znašli in poiskali številne načine, da smo vzdrževali stike. Prav glasbeniki so se ob tem še posebej trudili, da bi nam z glasbo – staro in novo – lepšali dneve, nas bodrili in nas za nekaj minut premaknili v drug svet. Glasba nas osrečuje in brani pred malodušjem, ki čaka za bližnjim vogalom. Z željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje. Poslušali bomo besedilna in glasbena voščila glasbenih urednikov evroradijske mreže iz Češke, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Švedske, iz Bolgarije, Švice, Estonije, Moldavije, Velike Britanije, Ukrajine in Rusije. Temu bodo dodali tudi naše, slovenske melodije.

59 min

Leto, ki gre v zaton, je bilo, roko na srce, težavno. Prikrajšani smo bili za normalen vsakdanjik, ki ga je zamenjala nova realnost brez bližine, dotika, objema. A vendar smo se še kako dobro znašli in poiskali številne načine, da smo vzdrževali stike. Prav glasbeniki so se ob tem še posebej trudili, da bi nam z glasbo – staro in novo – lepšali dneve, nas bodrili in nas za nekaj minut premaknili v drug svet. Glasba nas osrečuje in brani pred malodušjem, ki čaka za bližnjim vogalom. Z željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje. Poslušali bomo besedilna in glasbena voščila glasbenih urednikov evroradijske mreže iz Češke, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Švedske, iz Bolgarije, Švice, Estonije, Moldavije, Velike Britanije, Ukrajine in Rusije. Temu bodo dodali tudi naše, slovenske melodije.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

22. 12. 2020

December je zadnji mesec, mesec, ko se potegne črto in naredi obračun. Prav tako pa je izmed vseh najbolj prazničen in zato poln običajev in petja. 4. decembra goduje sv. Barbara, ki so jo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju zaznamovali obhodi hiš z različnimi prošnjami za srečo pri živini in hiši. Sledi sv. Lucija - 13. decembra, ko so po vaseh koledovale ženske, ki so se oblekle v bele halje in strašile vse naokrog. Ob tem so tulile in razbijale s krožnikom, na katerem so imele oči, saj si je po legendi sveta Lucija iztaknila oči. V Porabju so na ta dan mladi fantiči 'kokodakali' od hiše do hiše. V adventu je bilo v nekaterih slovenskih krajih devet dni pred božičem v navadi Marijino popotovanje, čemur ponekod pravijo, da Marijo nosijo. Običaj, ki je nastal v 19. stoletju, je naša oddaja ujela leta 2013 v vasi Rakitna blizu Ljubljane. Prijetno praznično vzdušje bodo v pesmih z nami delili člani družine Volk iz Ilirske Bistrice, Katice, pevke in godci Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, Kranjski furmani in dve pevki iz Bele krajine.

57 min

December je zadnji mesec, mesec, ko se potegne črto in naredi obračun. Prav tako pa je izmed vseh najbolj prazničen in zato poln običajev in petja. 4. decembra goduje sv. Barbara, ki so jo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju zaznamovali obhodi hiš z različnimi prošnjami za srečo pri živini in hiši. Sledi sv. Lucija - 13. decembra, ko so po vaseh koledovale ženske, ki so se oblekle v bele halje in strašile vse naokrog. Ob tem so tulile in razbijale s krožnikom, na katerem so imele oči, saj si je po legendi sveta Lucija iztaknila oči. V Porabju so na ta dan mladi fantiči 'kokodakali' od hiše do hiše. V adventu je bilo v nekaterih slovenskih krajih devet dni pred božičem v navadi Marijino popotovanje, čemur ponekod pravijo, da Marijo nosijo. Običaj, ki je nastal v 19. stoletju, je naša oddaja ujela leta 2013 v vasi Rakitna blizu Ljubljane. Prijetno praznično vzdušje bodo v pesmih z nami delili člani družine Volk iz Ilirske Bistrice, Katice, pevke in godci Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, Kranjski furmani in dve pevki iz Bele krajine.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

15. 12. 2020

Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko državno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev 2019, ki je bila v Kulturnem domu v Artičah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Črnomlju. V drugem delu bomo slišali: Adlešičke tamburaše kulturno-umetniškega društva Božo Račič, ljudske pevce iz Luč kulturno-umetniškega društva Tone Mlačnik Luče, godce ljudskih viž Jerbas kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, pevsko skupino Maroltovke Akademske folklorne skupine France Marolt in Primoža Gnidovca iz folklorne skupine Podkuca, Naklo. V spremljevalnem programu so zapeli Fantje Artiški in glasbeno-pripovedovalska zasedba Bajate.

54 min

Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko državno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev 2019, ki je bila v Kulturnem domu v Artičah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Črnomlju. V drugem delu bomo slišali: Adlešičke tamburaše kulturno-umetniškega društva Božo Račič, ljudske pevce iz Luč kulturno-umetniškega društva Tone Mlačnik Luče, godce ljudskih viž Jerbas kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, pevsko skupino Maroltovke Akademske folklorne skupine France Marolt in Primoža Gnidovca iz folklorne skupine Podkuca, Naklo. V spremljevalnem programu so zapeli Fantje Artiški in glasbeno-pripovedovalska zasedba Bajate.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

8. 12. 2020

Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko revijo Napev - Odsev, ki se je odvila v Kulturnem domu v Artíčah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega skladba za kulturne dejavnosti v Črnomlju. Posnetek bomo predvajali v dveh delih. Nocoj bomo slišali: godce mladinske folklorne skupine Lintvar, Drumlce in Fante z Viča - skupini Kulturno umetniškega društva Židan Parazol Ljubljana, Gmajnice - duet sester Apšner Kulturno-umetniškega društva Stopinje Mozirje in Vaberške fante iz Kovače vasi - Kulturno-umetniško društvo Šmartno na Pohorju. Nastopajoče so s pesmijo pozdravili domačini: ljudski pevci Fantje artiški, ki bodo zapeli prvi.

52 min

Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko revijo Napev - Odsev, ki se je odvila v Kulturnem domu v Artíčah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega skladba za kulturne dejavnosti v Črnomlju. Posnetek bomo predvajali v dveh delih. Nocoj bomo slišali: godce mladinske folklorne skupine Lintvar, Drumlce in Fante z Viča - skupini Kulturno umetniškega društva Židan Parazol Ljubljana, Gmajnice - duet sester Apšner Kulturno-umetniškega društva Stopinje Mozirje in Vaberške fante iz Kovače vasi - Kulturno-umetniško društvo Šmartno na Pohorju. Nastopajoče so s pesmijo pozdravili domačini: ljudski pevci Fantje artiški, ki bodo zapeli prvi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

1. 12. 2020

Adriana Gaberščik je učiteljica razrednega pouka, nekdanja korepetitorka petja pri AFS Franceta Marolta, ustanoviteljica več skupin ljudskih pevk in pevcev, je mentorica poustvarjalnim skupinam ljudskega petja s silno samolastno raziskovalno vnemo. Petje ji je bilo resnično položeno v zibel, saj izhaja iz glasbene družine in to iz središča Ljubljane. Zanimiva je pot, ki jo je pripeljala na Kongresni trg 1, k Akademski folklorni skupini Franceta Marolta. Zaznamovala jo je za vse življenje. Adriana Gaberščik je osrednja osebnost oddaje, ki odstira plasti njenih različnih življenjskih obdobij. Prostor pa odpira tudi pevcem in pevkam, ki so ustvarjali pod njenim mentorstvom ter sogovorcem: Mirku Ramovšu, Bojanu Knificu, Tanji Drašler, Niki Pučnik in Mojci Kostanjevec.

58 min

Adriana Gaberščik je učiteljica razrednega pouka, nekdanja korepetitorka petja pri AFS Franceta Marolta, ustanoviteljica več skupin ljudskih pevk in pevcev, je mentorica poustvarjalnim skupinam ljudskega petja s silno samolastno raziskovalno vnemo. Petje ji je bilo resnično položeno v zibel, saj izhaja iz glasbene družine in to iz središča Ljubljane. Zanimiva je pot, ki jo je pripeljala na Kongresni trg 1, k Akademski folklorni skupini Franceta Marolta. Zaznamovala jo je za vse življenje. Adriana Gaberščik je osrednja osebnost oddaje, ki odstira plasti njenih različnih življenjskih obdobij. Prostor pa odpira tudi pevcem in pevkam, ki so ustvarjali pod njenim mentorstvom ter sogovorcem: Mirku Ramovšu, Bojanu Knificu, Tanji Drašler, Niki Pučnik in Mojci Kostanjevec.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

24. 11. 2020

Koncertnega dogajanja ni, za tovrstna doživetja smo zelo prikrajšani. Nemara vas čas dolgih zimskih večerov znova nagovarja k muziciranju doma? No, z nami se lahko tokrat odpravite v dvorane, na oder, med aplavze, smeh in solze. Vse to namreč spremlja žive nastope in koncerte, ob katerih se poslušalcem naježi koža in pospeši srčni utrip. Doživetje žive glasbene izvedbe ljudskih pesmi in viž nam tokrat podarjajo Jararaja, Bistrške škuorke, ljudski pevci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Prešmentatni faloti, Kulturno društvo Jerbas, Robnikovi sestri s Konjskega vrha nad Lučami, Mladinska folklorna skupina Mengeš in Akademska folklorna skupina France Marolt.

58 min

Koncertnega dogajanja ni, za tovrstna doživetja smo zelo prikrajšani. Nemara vas čas dolgih zimskih večerov znova nagovarja k muziciranju doma? No, z nami se lahko tokrat odpravite v dvorane, na oder, med aplavze, smeh in solze. Vse to namreč spremlja žive nastope in koncerte, ob katerih se poslušalcem naježi koža in pospeši srčni utrip. Doživetje žive glasbene izvedbe ljudskih pesmi in viž nam tokrat podarjajo Jararaja, Bistrške škuorke, ljudski pevci KUD Franc Ilec Loka Rošnja, Prešmentatni faloti, Kulturno društvo Jerbas, Robnikovi sestri s Konjskega vrha nad Lučami, Mladinska folklorna skupina Mengeš in Akademska folklorna skupina France Marolt.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

17. 11. 2020

Letos obeležujemo 250-letnico smrti baročnega skladatelja Giuseppa Tartinija. Tartini se je rodil v Piranu leta 1692 in svojo mladost je preživel v Istri. Ob 4. Dnevih slovenske muzikologije, ki veliko pozornosti posvečajo temu baročnemu skladatelju, smo pripravili priložnostno oddajo. V njej predstavljamo robna stičišča med umetno in ljudsko glasbo, med staro glasbo in izvedbami po starem ter odkrivamo istrsko ljudsko motiviko v partituri Giuseppa Tartinija. Oddaja gradi most iz duše preteklosti do duše sedanjosti, namreč davnih dni skrivnost žari z ljudskimi glasbeniki iz Istre in z izvajalci starih glasbenih praks. Nastopajo ljudski glasbeniki iz Istre: Marino Kranjac, Emil Zonta, Cvetko Rakar in Klavdio Šavron ter člani ansamblov za staro glasbo Capella Carniola in musica cubicularis.

55 min

Letos obeležujemo 250-letnico smrti baročnega skladatelja Giuseppa Tartinija. Tartini se je rodil v Piranu leta 1692 in svojo mladost je preživel v Istri. Ob 4. Dnevih slovenske muzikologije, ki veliko pozornosti posvečajo temu baročnemu skladatelju, smo pripravili priložnostno oddajo. V njej predstavljamo robna stičišča med umetno in ljudsko glasbo, med staro glasbo in izvedbami po starem ter odkrivamo istrsko ljudsko motiviko v partituri Giuseppa Tartinija. Oddaja gradi most iz duše preteklosti do duše sedanjosti, namreč davnih dni skrivnost žari z ljudskimi glasbeniki iz Istre in z izvajalci starih glasbenih praks. Nastopajo ljudski glasbeniki iz Istre: Marino Kranjac, Emil Zonta, Cvetko Rakar in Klavdio Šavron ter člani ansamblov za staro glasbo Capella Carniola in musica cubicularis.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

10. 11. 2020

Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat zajema navdih pri tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, po večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas. Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili na septembrski in oktobrski trgatvi v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Na radijskih valovih vas bomo popeljali v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, pa tudi med spomine na trgatve v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Halozah. Pridružili se nam bodo sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, ki je z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, pa tudi vsi berači oz. trgači na haloški trgatvi, ki smo ji bili priča. Večer s pesmimi o vinu bodo oplemenitile pevke iz Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam bodo tudi zagodli. Pridružili se jim bodo še godci KUD Franca Ilca Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.

59 min

Trgatev je praznik, globoko zapisan tudi v duši slovenske ljudske pesmi, ki ničkolikokrat zajema navdih pri tem veselju. Iz zemlje v trto, iz preše v sodček, iz glažkov v grlo ... Dogodek je veselje za vsakega človeka. Delo v vinogradu je namreč težaško in zahteva človekovo predanost, pa tudi pomoč sorodnikov in prijateljev. Vinogradnikovo leto je polno opravil, po večinoma ročnih, ki zahtevajo voljo in čas. Oddaja je nastajala kar nekaj časa, saj smo večkrat odšli na teren ter zbirali spomine in misli, prav tako pa smo bili na septembrski in oktobrski trgatvi v Velikem Vrhu blizu Cirkulan v Halozah. Na radijskih valovih vas bomo popeljali v veselo dogajanje izpred dobrega meseca, pa tudi med spomine na trgatve v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Halozah. Pridružili se nam bodo sogovorniki Franc Brodnjak, domačin iz Haloz in dolgoletni uslužbenec Ptujske kleti, Marija Prelog, domačinka iz Stojncev na Ptujskem polju, ki je z vinogradi povezana že od malega, in Maksimiljan Zebec, domačin iz Haloz, pa tudi vsi berači oz. trgači na haloški trgatvi, ki smo ji bili priča. Večer s pesmimi o vinu bodo oplemenitile pevke iz Haloz (posnetek je iz leta 1973), pevke Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Cintare, Tomaž Pengov, Pevci z Globokega in Kranjski furmani, ki nam bodo tudi zagodli. Pridružili se jim bodo še godci KUD Franca Ilca Loka-Rošnja in družinski trio Volk Folk.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

3. 11. 2020

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, do vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroškem in Štajerskem. S pesmijo bomo obudili spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se bomo srečali z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končali pa bomo z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski ansambel Ogris-Andrejčič, trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.

57 min

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat prinaša izbor glasbe, pesmi in viže iz bogate zakladnice slovenske ljudske glasbe. Od obsmrtnic, primernih za začetek enajstega meseca v letu, do vedrih in ljubezenskih pesmi na Koroškem in Štajerskem. S pesmijo bomo obudili spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita in naše rojake na drugi strani Karavank. Na Štajerskem se bomo srečali z ljudskimi godci in veselimi vižami za ples, končali pa bomo z novejšimi poustvarjalci ljudskega glasbenega izročila, kot so Katice in skupina Jararaja. Glasbeni mozaik oddaje sestavljajo: družina Miklavž, Zdovčeve dečve, Marko banda, Nediški puobi, ljudski pevci KUD Kebelj, godci iz Slivnice na Kozjanskem, pevci iz Sel na Koroškem, ljudski ansambel Ogris-Andrejčič, trio Škorci iz Slovenje vasi, Mladi godci MFS Lintvar, Marjan Korpar, Jararaja in Katice.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 10. 2020

Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes. Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci. Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno. Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović. V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko. Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.

56 min

Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes. Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci. Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno. Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović. V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko. Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

20. 10. 2020

Slovenci smo pevski narod in petje je najštevilčnejša ljubiteljska kulturna dejavnost pri nas. Zato ne preseneča, da bo prav Slovenija gostila 21. izvedbo enega največjih glasbenih festivalov v Evropi, to je Europa Cantat. Festival vsaka tri leta Evropska zborovska zveza organizira že od leta 1961. Tako je potoval že po številnih državah in vsakokrat navdušil več ljudi, saj jih v svoji povezovalni naravi združuje ob pomoči iskrene ljubezni, glasbe. Morda udeleženci, ki prihajajo z različnih koncev sveta, od Afrike do Azije, od Avstralije do Evrope, ne govorijo jezika svojega soseda, a glasbo razumemo vsi. In tako bo Ljubljana julija 2021 postala prestolnica zborovskega petja, na kar so opozorili tudi ob Javni razgrnitvi programa Europa Cantat Festivala v Cankarjevem domu, ki smo jo spremljali. V oddaji posežemo po zborovskih priredbah slovenskih ljudskih. Zapojejo nam Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Mešani mladinski pevski zbor šolskega centra Velenje, Vokalna skupina Gallina, Kvintet Vintgar, Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke, oktet Suha in Šaleški akademski pevski zbor Velenje.

60 min

Slovenci smo pevski narod in petje je najštevilčnejša ljubiteljska kulturna dejavnost pri nas. Zato ne preseneča, da bo prav Slovenija gostila 21. izvedbo enega največjih glasbenih festivalov v Evropi, to je Europa Cantat. Festival vsaka tri leta Evropska zborovska zveza organizira že od leta 1961. Tako je potoval že po številnih državah in vsakokrat navdušil več ljudi, saj jih v svoji povezovalni naravi združuje ob pomoči iskrene ljubezni, glasbe. Morda udeleženci, ki prihajajo z različnih koncev sveta, od Afrike do Azije, od Avstralije do Evrope, ne govorijo jezika svojega soseda, a glasbo razumemo vsi. In tako bo Ljubljana julija 2021 postala prestolnica zborovskega petja, na kar so opozorili tudi ob Javni razgrnitvi programa Europa Cantat Festivala v Cankarjevem domu, ki smo jo spremljali. V oddaji posežemo po zborovskih priredbah slovenskih ljudskih. Zapojejo nam Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Mešani mladinski pevski zbor šolskega centra Velenje, Vokalna skupina Gallina, Kvintet Vintgar, Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke, oktet Suha in Šaleški akademski pevski zbor Velenje.

Zajuckaj in zapoj. Kam bova vandrala ...

13. 10. 2020

Glasbenonarodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je letos že 23. zapovrstjo pripravil koncert ''Zajuckaj in zapoj'', ki so mu tokrat dali naslov ''Kam bova vandrala ...''. Prireditev, ki je potekala v začetku oktobra, je letos povezala in v ospredje postavila dvojezične ljudske pesmi. Prav zanimivo se jeziki in kultura naših sosednjih držav prepletajo v ljudskih pesmih in nam odstirajo nove podobe. Letošnjo prireditev so zasnovale sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta doktorica Urša Šivic, doktorica Mojca Kovačič in doktorica Marija Klobčar, ki je tudi avtorica veznega besedila. Na prireditvi so zapeli Fantje z Viča, Drumlce, Marino Kranjac in Gabrijel Križman iz istrske glasbene skupine Vruja ter Ziljski ljudski pevci.

51 min

Glasbenonarodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je letos že 23. zapovrstjo pripravil koncert ''Zajuckaj in zapoj'', ki so mu tokrat dali naslov ''Kam bova vandrala ...''. Prireditev, ki je potekala v začetku oktobra, je letos povezala in v ospredje postavila dvojezične ljudske pesmi. Prav zanimivo se jeziki in kultura naših sosednjih držav prepletajo v ljudskih pesmih in nam odstirajo nove podobe. Letošnjo prireditev so zasnovale sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta doktorica Urša Šivic, doktorica Mojca Kovačič in doktorica Marija Klobčar, ki je tudi avtorica veznega besedila. Na prireditvi so zapeli Fantje z Viča, Drumlce, Marino Kranjac in Gabrijel Križman iz istrske glasbene skupine Vruja ter Ziljski ljudski pevci.

Naša Koroška

6. 10. 2020

V oddaji tokrat namenjamo pozornost slovenski besedi, ki se jo na avstrijskem Koroškem trudijo ohraniti živo. Bili smo namreč na predstavitvi knjige ''Naša Koroška – poskus literarne obdelave'', ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Gre za pomenljiv prvi skupni projekt obeh koroških pisateljskih združenj. Knjiga na skoraj 200 straneh združuje prispevke štiridesetih književnikov – dvajsetih slovensko in dvajsetih nemško govorečih Korošcev. Besedila dopolnjuje 20 del iz sveta upodabljajoče umetnosti, v katerem se prostor prav tako enakopravno razdeli med umetnike in umetnice iz obeh koroških deželnih jezikovnih skupin. ''Knjiga ponuja pester prerez literarne in likovne ustvarjalnosti v naši skupni domovini. V njem se srečajo naši literarni ustvarjalci in ustvarjalke v obeh deželnih jezikih, ki si ne konkurirata, temveč se oplajata in plemenitita.'' - Niko Kupper, predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Svoje prispevke, krajše zgodbe, interpretirajo sodelujoči avtorji: Alenka Hain, Martin Kuclhing in Dagmar Cechak. Oddaja je glasbeno obarvana v pesmi Koroške, in sicer nam pojejo oktet Suha, kvartet bratov Smrtnik, Katice in Šentanelski pavri.

59 min

V oddaji tokrat namenjamo pozornost slovenski besedi, ki se jo na avstrijskem Koroškem trudijo ohraniti živo. Bili smo namreč na predstavitvi knjige ''Naša Koroška – poskus literarne obdelave'', ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Gre za pomenljiv prvi skupni projekt obeh koroških pisateljskih združenj. Knjiga na skoraj 200 straneh združuje prispevke štiridesetih književnikov – dvajsetih slovensko in dvajsetih nemško govorečih Korošcev. Besedila dopolnjuje 20 del iz sveta upodabljajoče umetnosti, v katerem se prostor prav tako enakopravno razdeli med umetnike in umetnice iz obeh koroških deželnih jezikovnih skupin. ''Knjiga ponuja pester prerez literarne in likovne ustvarjalnosti v naši skupni domovini. V njem se srečajo naši literarni ustvarjalci in ustvarjalke v obeh deželnih jezikih, ki si ne konkurirata, temveč se oplajata in plemenitita.'' - Niko Kupper, predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Svoje prispevke, krajše zgodbe, interpretirajo sodelujoči avtorji: Alenka Hain, Martin Kuclhing in Dagmar Cechak. Oddaja je glasbeno obarvana v pesmi Koroške, in sicer nam pojejo oktet Suha, kvartet bratov Smrtnik, Katice in Šentanelski pavri.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

29. 9. 2020

Najnovejši album Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape - Hribovske balade sestavlja 12 skladb, od katerih je le ena priredba znane angleške popevke, druge pa so avtorsko delo glasbenice Uršule Ramoveš inpesnika, Jenkovega nagrajenca, Janeza Ramoveša. Hribovske balade so žanrsko zelo različne pesmi, ki se pogumno potapljajo tudi v ritme rokovske in pop glasbe. Čutiti je, da iščejo različne smeri izražanja, tipajo, kaj jim ustreza, in delajo po svojem občutku. Uršula se pri tem zanaša na intuicijo in zaupa sebi. Zvesta je svojemu izrazu in zaupa notranjemu glasu, ki ji narekuje tone in melodije Janezovih vrhunskih pesniških stvaritev. Ne gre za tradicionalno ljudsko petje, lahko pa potegnemo kar nekaj vzporednic. Kako se rodijo njene melodije? Prisluhnite odgovoru v oddaji.

55 min

Najnovejši album Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape - Hribovske balade sestavlja 12 skladb, od katerih je le ena priredba znane angleške popevke, druge pa so avtorsko delo glasbenice Uršule Ramoveš inpesnika, Jenkovega nagrajenca, Janeza Ramoveša. Hribovske balade so žanrsko zelo različne pesmi, ki se pogumno potapljajo tudi v ritme rokovske in pop glasbe. Čutiti je, da iščejo različne smeri izražanja, tipajo, kaj jim ustreza, in delajo po svojem občutku. Uršula se pri tem zanaša na intuicijo in zaupa sebi. Zvesta je svojemu izrazu in zaupa notranjemu glasu, ki ji narekuje tone in melodije Janezovih vrhunskih pesniških stvaritev. Ne gre za tradicionalno ljudsko petje, lahko pa potegnemo kar nekaj vzporednic. Kako se rodijo njene melodije? Prisluhnite odgovoru v oddaji.

Marija Makarovič

22. 9. 2020

''Veste kaj, ... na terenu sem srečala med kmeti, starimi in mladimi, veliko bolj bistrih ljudi kot sem jaz s svojim doktoratom. In večkrat sem se počutila, ko sem jih spraševala, pet centimetrov majhna pri takih ljudeh.'' Tokratno oddajo posvečamo doktorici Mariji Makarovič, ki je nedavno dopolnila 90 let. A ob pogledu nanjo bi marsikdo ob tej trditvi pomislil, da gre za laž – vitalna, čila, nasmejana, predvsem pa modrih misli, širokih obzorij in številnih načrtov. Z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem je življenje posvetila raziskovanju slovenske oblačilne kulture, šeg in navad. Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi popisala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih. Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. S terenskim delom je nadaljevala tudi po upokojitvi. Naj omenimo še njen izjemen opus, ki obsega več kot 2000 bibliografskih enot, od tega pa več kakor 50 monografij in 400 znanstvenih člankov. Med drugim je tudi prejemnica državnega priznanja, medalje za zasluge za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja. V oddaji nam pojejo in igrajo: Vokalna skupina Breznik, Tomaž Plahutnik, glasbeniki Akademske folklorne skupine France Marolt, Šentanelski pavri, Godci iz Rudnega v Selški dolini in ljudski pevci iz Luč. Svoje spomine delita tudi dr. Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš.

58 min

''Veste kaj, ... na terenu sem srečala med kmeti, starimi in mladimi, veliko bolj bistrih ljudi kot sem jaz s svojim doktoratom. In večkrat sem se počutila, ko sem jih spraševala, pet centimetrov majhna pri takih ljudeh.'' Tokratno oddajo posvečamo doktorici Mariji Makarovič, ki je nedavno dopolnila 90 let. A ob pogledu nanjo bi marsikdo ob tej trditvi pomislil, da gre za laž – vitalna, čila, nasmejana, predvsem pa modrih misli, širokih obzorij in številnih načrtov. Z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem je življenje posvetila raziskovanju slovenske oblačilne kulture, šeg in navad. Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi popisala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih. Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. S terenskim delom je nadaljevala tudi po upokojitvi. Naj omenimo še njen izjemen opus, ki obsega več kot 2000 bibliografskih enot, od tega pa več kakor 50 monografij in 400 znanstvenih člankov. Med drugim je tudi prejemnica državnega priznanja, medalje za zasluge za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja. V oddaji nam pojejo in igrajo: Vokalna skupina Breznik, Tomaž Plahutnik, glasbeniki Akademske folklorne skupine France Marolt, Šentanelski pavri, Godci iz Rudnega v Selški dolini in ljudski pevci iz Luč. Svoje spomine delita tudi dr. Tomaž Simetinger in Mirko Ramovš.

Capella Justinopolitana

15. 9. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Poslušajte štimo mojo

8. 9. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Bogdana Herman: "Vsa se spremenim v pesem!"

1. 9. 2020

Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih usmerjenosti. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.

59 min

Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih usmerjenosti. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.

Hrušiški fanti in Violoncelli Itineranti

25. 8. 2020

Hrušiški fanti so skupina ljudskih pevcev iz vasi Hrušica v Brkinih, ki smo jih v naši oddaji slišali že marsikdaj, saj letos obeležujejo 25-letnico svojega organiziranega delovanja. Leta 2015 so izdali jubilejno dvojno zgoščenko, zdaj pa je pred nami zgoščenka Sonce ljubo, ki je bila posneta decembra 2018, izdana pa kmalu zatem v začetku leta 2019. Hrušiški fanti so spletli glasbeni most med ljudsko pesmijo in klasično eleganco violončela in skupino violončelistk iz bližnjega Trsta, znane z imenom Violoncelli Itineranti, ali v prevodu 'potujoči violončeli'. Njihova vodja je znana akademska glasbenica Andrejka Možina iz Briščikov pri Opčinah (IT). Na albumu najdemo 12 skladb, ki med seboj prelivajo bogato moško ljudsko petje, elegantne melodije violončel in glas pevke Ane Pílat iz Motovuna (HR). Izbor pesmi seže tudi čez slovenske meje - na zgoščenki sta tudi dve ljudski iz hrvaške Istre innekaj italijanskih. Gre za zanimiv glasbeni stik in izkušnjo, ki nam odstira nov pogled in izvablja luč iz zornih kotov, ki jih pri ljudski glasbi nismo vajeni.

59 min

Hrušiški fanti so skupina ljudskih pevcev iz vasi Hrušica v Brkinih, ki smo jih v naši oddaji slišali že marsikdaj, saj letos obeležujejo 25-letnico svojega organiziranega delovanja. Leta 2015 so izdali jubilejno dvojno zgoščenko, zdaj pa je pred nami zgoščenka Sonce ljubo, ki je bila posneta decembra 2018, izdana pa kmalu zatem v začetku leta 2019. Hrušiški fanti so spletli glasbeni most med ljudsko pesmijo in klasično eleganco violončela in skupino violončelistk iz bližnjega Trsta, znane z imenom Violoncelli Itineranti, ali v prevodu 'potujoči violončeli'. Njihova vodja je znana akademska glasbenica Andrejka Možina iz Briščikov pri Opčinah (IT). Na albumu najdemo 12 skladb, ki med seboj prelivajo bogato moško ljudsko petje, elegantne melodije violončel in glas pevke Ane Pílat iz Motovuna (HR). Izbor pesmi seže tudi čez slovenske meje - na zgoščenki sta tudi dve ljudski iz hrvaške Istre innekaj italijanskih. Gre za zanimiv glasbeni stik in izkušnjo, ki nam odstira nov pogled in izvablja luč iz zornih kotov, ki jih pri ljudski glasbi nismo vajeni.

Bruno Ravnikar

18. 8. 2020

Bruno Ravnikar je doktor fizike, univerzitetni profesor in specialist na področju akustike, ob tem pa dolgoletni član - plesalec in vodja plesnih skupin, Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov - CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. Pred nami je osebnost jasnih, prodornih misli in širokega razgleda. Tam, kjer se ustavi misel dr. Ravnikarja ali najde novo področje zanimanja, vedno nastane kaj novega. Obiskali smo ga, nedavno je slavil 90 let. V oddaji nam igrajo in pojejo člani in članice Folklorne skupine Emona iz Ljubljane in Metliške folklorne skupine Ivana Navratila.

59 min

Bruno Ravnikar je doktor fizike, univerzitetni profesor in specialist na področju akustike, ob tem pa dolgoletni član - plesalec in vodja plesnih skupin, Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov - CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. Pred nami je osebnost jasnih, prodornih misli in širokega razgleda. Tam, kjer se ustavi misel dr. Ravnikarja ali najde novo področje zanimanja, vedno nastane kaj novega. Obiskali smo ga, nedavno je slavil 90 let. V oddaji nam igrajo in pojejo člani in članice Folklorne skupine Emona iz Ljubljane in Metliške folklorne skupine Ivana Navratila.

Legendne pesmi o Mariji in svetnikih

11. 8. 2020

Med pripovednimi pesmimi slovenskega ter tudi evropskega in širšega sredozemskega prostora je veliko legendnih pesmi o Mariji in svetnikih. Pogosto gre za moralizirajoče nauke, ki so se v izročilo prenesli prek menihov ali drugih krščanskih pridigarjev. Te pesmi imajo zelo star izvor, a ker so se ustno izročale, so se na takšen način tudi preoblikovale in posodabljale tako v besedilu kot v napevih in glasbenem podajanju. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi ponuja izbor in spremne komentarje najstarejših zvočnih zapisov teh pesmi, ki so kot večja zbirka pred leti izšle na zvočnem albumu Glasbenonarodopisnega inštituta.

58 min

Med pripovednimi pesmimi slovenskega ter tudi evropskega in širšega sredozemskega prostora je veliko legendnih pesmi o Mariji in svetnikih. Pogosto gre za moralizirajoče nauke, ki so se v izročilo prenesli prek menihov ali drugih krščanskih pridigarjev. Te pesmi imajo zelo star izvor, a ker so se ustno izročale, so se na takšen način tudi preoblikovale in posodabljale tako v besedilu kot v napevih in glasbenem podajanju. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi ponuja izbor in spremne komentarje najstarejših zvočnih zapisov teh pesmi, ki so kot večja zbirka pred leti izšle na zvočnem albumu Glasbenonarodopisnega inštituta.

Ta selške viže

4. 8. 2020

V oddaji se odpeljemo v Selško dolino, v vasi Besnica, Podblica, Nemilje, Lajše, Dražgoše, Njivice, Jamnik, Sorica in Dolenja vas, kjer je bila nekoč razvita visoka godčevska kultura – predvsem v smislu izvrstne, samouke in samonikle muzikalnosti. Rekli so, da ''godec zmeraj gode – če mu plačaš, gode, če mu ne plačaš, še kar naprej gode ...''. Tovrstno godčevstvo, ki je bilo najživahnejše v drugi polovici 19. stoletja in tja do druge svetovne vojne, je pustilo izjemno, dvojno dediščino. Ena je snovna – raznovrstna gasbila: stare diatonične harmonike, gosli oziroma violine, klarineti, med njimi es-klarinet, krilovka, pa basovska glasbila, kot sta kontrabas in tuba. Druga pa je nesnovna dediščina, ki jo nosijo potomci selških godcev. Močno se je vrastla v njihove duše in zato nadaljujejo tradicijo s sodobnimi godčevskimi praksami. Nadeli so si ime Murnovi godci. Oddaja je ponovitev iz leta 2014.

58 min

V oddaji se odpeljemo v Selško dolino, v vasi Besnica, Podblica, Nemilje, Lajše, Dražgoše, Njivice, Jamnik, Sorica in Dolenja vas, kjer je bila nekoč razvita visoka godčevska kultura – predvsem v smislu izvrstne, samouke in samonikle muzikalnosti. Rekli so, da ''godec zmeraj gode – če mu plačaš, gode, če mu ne plačaš, še kar naprej gode ...''. Tovrstno godčevstvo, ki je bilo najživahnejše v drugi polovici 19. stoletja in tja do druge svetovne vojne, je pustilo izjemno, dvojno dediščino. Ena je snovna – raznovrstna gasbila: stare diatonične harmonike, gosli oziroma violine, klarineti, med njimi es-klarinet, krilovka, pa basovska glasbila, kot sta kontrabas in tuba. Druga pa je nesnovna dediščina, ki jo nosijo potomci selških godcev. Močno se je vrastla v njihove duše in zato nadaljujejo tradicijo s sodobnimi godčevskimi praksami. Nadeli so si ime Murnovi godci. Oddaja je ponovitev iz leta 2014.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

28. 7. 2020

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi danes prinaša izbor glasbe, ki temelji na izročilu. Pristopi so različni, nekateri bolj tradicionalni in v slogu restavriranja, spet drugi bolj samosvoji. Vsekakor pa gre za glasbo, ki slikovito izraža širši kulturni kontekst. Slišali bomo mladi prekmurski glasbeni skupini, med drugim bomo spoznali sveži prvenec Ravnica v maju skupine Pannonium orchestra in istrsko glasbo v sodobni interpretaciji ter izvedbah po starem, tudi v njihovem posebnem tonskem nizu, nato osrednjeslovensko moško petje, nazadnje pa še druge kulture, ki se glasbeno izražajo v Sloveniji (skupini Slovena voices in K'vali).

55 min

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi danes prinaša izbor glasbe, ki temelji na izročilu. Pristopi so različni, nekateri bolj tradicionalni in v slogu restavriranja, spet drugi bolj samosvoji. Vsekakor pa gre za glasbo, ki slikovito izraža širši kulturni kontekst. Slišali bomo mladi prekmurski glasbeni skupini, med drugim bomo spoznali sveži prvenec Ravnica v maju skupine Pannonium orchestra in istrsko glasbo v sodobni interpretaciji ter izvedbah po starem, tudi v njihovem posebnem tonskem nizu, nato osrednjeslovensko moško petje, nazadnje pa še druge kulture, ki se glasbeno izražajo v Sloveniji (skupini Slovena voices in K'vali).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

21. 7. 2020

Poletje, ta najbolj pričakovani letni čas, barva naravo živo, polno, bujno. Zelena drevesa, modro nebo in zlato rumena polja. Zrno žita, eno samo drobno zrno, je pomenilo kruh oz. preživetje. Žetev je bila skupinsko delo, torej spravljanje žita s polja. Žitno klasje so žele ženske s srpom, redkeje so ga rezali moški s posebno koso. Za žanjicami ali žanjci je bilo treba sproti vezati snope z narejenim povéslom – krajevno so to orodje tudi drugače poimenovali – iz nekaj klasja. Ko je bila njiva požeta, so snope odpeljali domov in jih zložili v late kozolca, da so se posušili. Ko so se žanjice po končani žetvi vračale domov, so bile zgarane in zaradi obilnega potenja izsušene, v žepih pa so jim žvenketali goldinarji in jih navdajali s prijetno zavestjo, da pozimi ne bo treba stradati in prezebati. Goldinar je imel to hvale vredno lastnost, da je nekaj zalegel, kamor se je potočil. (Iz knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin Joža Vršnika, Celjska Mohorjeva družba, 2005.) V oddaji bomo pluli med žitnimi polji, težaškim delom za preživetje in glasbo, ki je spremljala skupinsko delo na vasi, ki je danes že v pozabi. Zapeli nam bodo pevke in pevci iz Grobelnega, Sel pod Uršljo goro, Murske Sobote, Otíškega vrha pri Dravogradu in Lancove vasi, zaigral Trio Pegrin z Obírskega, pri citrah pa bo Franc Roban. Svojevrstne izvedbe slovenskih ljudskih so prispevale glasbeni skupini Noreia in Katalena ter pevka Brina.

60 min

Poletje, ta najbolj pričakovani letni čas, barva naravo živo, polno, bujno. Zelena drevesa, modro nebo in zlato rumena polja. Zrno žita, eno samo drobno zrno, je pomenilo kruh oz. preživetje. Žetev je bila skupinsko delo, torej spravljanje žita s polja. Žitno klasje so žele ženske s srpom, redkeje so ga rezali moški s posebno koso. Za žanjicami ali žanjci je bilo treba sproti vezati snope z narejenim povéslom – krajevno so to orodje tudi drugače poimenovali – iz nekaj klasja. Ko je bila njiva požeta, so snope odpeljali domov in jih zložili v late kozolca, da so se posušili. Ko so se žanjice po končani žetvi vračale domov, so bile zgarane in zaradi obilnega potenja izsušene, v žepih pa so jim žvenketali goldinarji in jih navdajali s prijetno zavestjo, da pozimi ne bo treba stradati in prezebati. Goldinar je imel to hvale vredno lastnost, da je nekaj zalegel, kamor se je potočil. (Iz knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin Joža Vršnika, Celjska Mohorjeva družba, 2005.) V oddaji bomo pluli med žitnimi polji, težaškim delom za preživetje in glasbo, ki je spremljala skupinsko delo na vasi, ki je danes že v pozabi. Zapeli nam bodo pevke in pevci iz Grobelnega, Sel pod Uršljo goro, Murske Sobote, Otíškega vrha pri Dravogradu in Lancove vasi, zaigral Trio Pegrin z Obírskega, pri citrah pa bo Franc Roban. Svojevrstne izvedbe slovenskih ljudskih so prispevale glasbeni skupini Noreia in Katalena ter pevka Brina.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

14. 7. 2020

Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi, zato prav letos obeležujemo 100-letnico njegovega rojstva. Zato so v Murski Soboti pripravili dogodek, ki ga je organizirala Romska skupnost Slovenije, s katerim so želeli poudariti pomen tega velikega glasbenika. Cimbale je začel igrati že pri 10. letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom – Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbi Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.

59 min

Mihael Baranja, bolj znan kot Miška ali Miško Baranja, se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi, zato prav letos obeležujemo 100-letnico njegovega rojstva. Zato so v Murski Soboti pripravili dogodek, ki ga je organizirala Romska skupnost Slovenije, s katerim so želeli poudariti pomen tega velikega glasbenika. Cimbale je začel igrati že pri 10. letih, kmalu pa se je pridružil očetovi Baranja bandi. Po drugi svetovni vojni je ustanovil svojo Miško Baranja bando, ki je kot imeniten ansambel poklicnih glasbenikov nastopala po vsej Sloveniji. Konec 60. let se je Miško pridružil Kociper-Baranja bandi, leta 1980 se je preimenovala v danes vsem znano Beltinško bando, ki se ji je 1991 pridružil še Vlado Kreslin. Postali so pravi ambasadorji Prekmurja in prekmurske glasbe ter ponesli sloves odličnih prekmurskih glasbenikov ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. V oddaji bomo slišali spomine glasbenikov, ki so sodelovali z njim in njegovim naslednikom Andrejem Sobočanom – Andijem, ki je bil njegov edini učenec. Izbrskali smo tudi nekaj arhivskih posnetkov s terena sodelavcev GNI. Za glasbo poskrbi Beltinška banda, Marko banda, Ljoba Jenče, Vlado Kreslin in Mlada beltinška banda.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

7. 7. 2020

V Dragatuš nas pripelje glavna cesta Črnomelj–Vinica, ki se vije med polji žita in koruze, svoje pa pogledu dodajo tudi bližnji griči. Tabla nas vodi, da s ceste zavijemo levo in zapeljemo v strnjeno vas, hiše pa se kmalu razmaknejo in pridemo na plac. Tam stoji mogočna lipa, okrog katere so postavljeni cerkev, kulturni in gasilski dom ter gostišče. V vsej idili ne manjka niti gnezdo štorkelj. V vasi z 250 prebivalci že več kot 60 let deluje Folklorna skupina Dragatuš, ki je zlahka zgled pri ohranjanju članstva in delovne zagnanosti. V skupini deluje več sekcij, skupaj ustvarjajo, raziskujejo, potujejo in ohranjajo izročilo osrednje Bele krajine. Zmotno bi ob pokrajini ob Kolpi imeti v mislih le bele noše, plese v kolu in tamburaško glasbo. Mladi godci igrajo na klarinet, violino, harmoniko in berdo, motivi pa so sorodni osrednjeslovenskim. V oddaji se pogovarjamo s predsednikom društva, Leopoldom Perkom, vodjo skupine, Tadejem Finkom, mladimi v društvu, Evo Konda, Anjo Pešelj in Janom Gašperičom, svoje pa prida tudi najstarejši član, Martin Matkovič. Glasbo, ki jo predstavljamo v oddaji, lahko slišite tudi na dveh zvočnih albumih, ki jih je izdala skupina: Lepo je tam v Beli krajini (2007) in Belokranjske sledi (2017).

59 min

V Dragatuš nas pripelje glavna cesta Črnomelj–Vinica, ki se vije med polji žita in koruze, svoje pa pogledu dodajo tudi bližnji griči. Tabla nas vodi, da s ceste zavijemo levo in zapeljemo v strnjeno vas, hiše pa se kmalu razmaknejo in pridemo na plac. Tam stoji mogočna lipa, okrog katere so postavljeni cerkev, kulturni in gasilski dom ter gostišče. V vsej idili ne manjka niti gnezdo štorkelj. V vasi z 250 prebivalci že več kot 60 let deluje Folklorna skupina Dragatuš, ki je zlahka zgled pri ohranjanju članstva in delovne zagnanosti. V skupini deluje več sekcij, skupaj ustvarjajo, raziskujejo, potujejo in ohranjajo izročilo osrednje Bele krajine. Zmotno bi ob pokrajini ob Kolpi imeti v mislih le bele noše, plese v kolu in tamburaško glasbo. Mladi godci igrajo na klarinet, violino, harmoniko in berdo, motivi pa so sorodni osrednjeslovenskim. V oddaji se pogovarjamo s predsednikom društva, Leopoldom Perkom, vodjo skupine, Tadejem Finkom, mladimi v društvu, Evo Konda, Anjo Pešelj in Janom Gašperičom, svoje pa prida tudi najstarejši član, Martin Matkovič. Glasbo, ki jo predstavljamo v oddaji, lahko slišite tudi na dveh zvočnih albumih, ki jih je izdala skupina: Lepo je tam v Beli krajini (2007) in Belokranjske sledi (2017).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

30. 6. 2020

Luče so gručasto, predalpsko naselje v globoki, nekoliko razširjeni dolini reke Savinje, ob sotočju Savinje in Lučnice, ob vznožju Raduhe. V 15. stoletju je vas postala sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega grada. Od nekdaj je poznana po svojevrstni glasbeni tradiciji, zaznamovani predvsem z večglasnim moškim petjem. Kljub trdoživosti je ta tradicija v zadnjem desetletju postajala vse tišja, nemara nekoliko ostarela. A prišel je trenutek, ki je premamil mlado generacijo. Petje na vasi je oživelo z dvojno močjo: modrostjo starejših in vihravostjo mladih glasov. Sami pevci pravijo, da skorajda ni lepše reči, kot je soustvarjati večglasno barvitost. Ta nastane le v skupnem dihanju več generacij moških pevcev. Za individualizem ni prostora. Na treko in na štrto ter vse tisto, kar je vmes, bodo z besedo in pesmijo prikazali ljudski pevci iz Luč ob Savinji.

59 min

Luče so gručasto, predalpsko naselje v globoki, nekoliko razširjeni dolini reke Savinje, ob sotočju Savinje in Lučnice, ob vznožju Raduhe. V 15. stoletju je vas postala sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega grada. Od nekdaj je poznana po svojevrstni glasbeni tradiciji, zaznamovani predvsem z večglasnim moškim petjem. Kljub trdoživosti je ta tradicija v zadnjem desetletju postajala vse tišja, nemara nekoliko ostarela. A prišel je trenutek, ki je premamil mlado generacijo. Petje na vasi je oživelo z dvojno močjo: modrostjo starejših in vihravostjo mladih glasov. Sami pevci pravijo, da skorajda ni lepše reči, kot je soustvarjati večglasno barvitost. Ta nastane le v skupnem dihanju več generacij moških pevcev. Za individualizem ni prostora. Na treko in na štrto ter vse tisto, kar je vmes, bodo z besedo in pesmijo prikazali ljudski pevci iz Luč ob Savinji.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

23. 6. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

16. 6. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

9. 6. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

2. 6. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 5. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 5. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

12. 5. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Spevoples Zeleni Jurij

5. 5. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

28. 4. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

21. 4. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

14. 4. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

7. 4. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

31. 3. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

24. 3. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

17. 3. 2020

Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.

60 min

Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

10. 3. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

3. 3. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

25. 2. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

18. 2. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

49 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Crescendo skrivnostnih plamenov, Cintare

11. 2. 2020

Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

56 min

Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

4. 2. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

28. 1. 2020

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil močno navzoč duh preporoda ljudske glasbe. Vzklila je ideja po združevanju poustvarjalnih in raziskovalnih moči in leta 1996 je bilo ustanovljeno Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. V letih med 1999 in 2016 je društvo izdalo tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena in geografska raznovrstnost. Prav različnost je motiv, ki jedra posameznih zgoščenk združuje v čvrsto enovitost vsake enote in tudi celotne zbirke. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

59 min

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil močno navzoč duh preporoda ljudske glasbe. Vzklila je ideja po združevanju poustvarjalnih in raziskovalnih moči in leta 1996 je bilo ustanovljeno Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. V letih med 1999 in 2016 je društvo izdalo tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena in geografska raznovrstnost. Prav različnost je motiv, ki jedra posameznih zgoščenk združuje v čvrsto enovitost vsake enote in tudi celotne zbirke. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

21. 1. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

14. 1. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

7. 1. 2020

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

31. 12. 2019

Pesemsko voščilo je bilo še nedaleč nazaj nekaj povsem običajnega. Razveselilo je tudi tiste najčemernejše ljudi. Glasbe je v teh dneh na pretek, toda ne vsakršne. Glasbena kultura namreč v sebi skriva daljnosežno dediščino, ki se nemara najlepše razkrije prav v ljudski glasbi. Koledniške pesmi, ki so jih peli kot novoletno voščilo, so se skoraj povsem odmaknile od svoje prvotne vloge, pa vendar se še najdejo posamezniki in skupine, ki jih obudijo, jih zapojejo ali celo voščijo z njimi. Zanimivo pa je, da o kolednicah še vedno govorimo tako rekoč po vsej Evropi in prav vsi narodi jih imajo. Vemo, da izvirajo iz antike, zibelke naše evropske kulture. V okviru Evroradia je potekalo zbiranje božično-novoletnih pesmi oziroma kolednic. Novoletne glasbene razglednice različnih narodnosti se bodo razgrnile v zadnji oddaji starega leta Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

58 min

Pesemsko voščilo je bilo še nedaleč nazaj nekaj povsem običajnega. Razveselilo je tudi tiste najčemernejše ljudi. Glasbe je v teh dneh na pretek, toda ne vsakršne. Glasbena kultura namreč v sebi skriva daljnosežno dediščino, ki se nemara najlepše razkrije prav v ljudski glasbi. Koledniške pesmi, ki so jih peli kot novoletno voščilo, so se skoraj povsem odmaknile od svoje prvotne vloge, pa vendar se še najdejo posamezniki in skupine, ki jih obudijo, jih zapojejo ali celo voščijo z njimi. Zanimivo pa je, da o kolednicah še vedno govorimo tako rekoč po vsej Evropi in prav vsi narodi jih imajo. Vemo, da izvirajo iz antike, zibelke naše evropske kulture. V okviru Evroradia je potekalo zbiranje božično-novoletnih pesmi oziroma kolednic. Novoletne glasbene razglednice različnih narodnosti se bodo razgrnile v zadnji oddaji starega leta Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

24. 12. 2019

Umetnost osmišlja nesmiselni svet … Na večer, ki ga sicer doživljamo vsak po svoje, skupna vsem pa je želja po notranji in zunanji toplini in svetlobi, bomo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predvajali posnetek koncerta Rajske strune. Koncert je organizirala urednica za zborovsko glasbo na programu Ars Brigita Rovšek za slovenski prispevek k Evroradijskemu božičnemu dnevu, ki je na programu Ars potekal ves dan v nedeljo, 15. decembra. Koncert Rajske strune je bil v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Nastopila sta Komorni zbor Dekor z dirigentko Petro Grassi in organistka Polona Gantar. Spored so sestavljale slovenske sakralne božične skladbe za zbor in za orgle z močno občutenim duhom romantizma. Koncert je napovedal Renato Horvat.

59 min

Umetnost osmišlja nesmiselni svet … Na večer, ki ga sicer doživljamo vsak po svoje, skupna vsem pa je želja po notranji in zunanji toplini in svetlobi, bomo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predvajali posnetek koncerta Rajske strune. Koncert je organizirala urednica za zborovsko glasbo na programu Ars Brigita Rovšek za slovenski prispevek k Evroradijskemu božičnemu dnevu, ki je na programu Ars potekal ves dan v nedeljo, 15. decembra. Koncert Rajske strune je bil v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Nastopila sta Komorni zbor Dekor z dirigentko Petro Grassi in organistka Polona Gantar. Spored so sestavljale slovenske sakralne božične skladbe za zbor in za orgle z močno občutenim duhom romantizma. Koncert je napovedal Renato Horvat.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

17. 12. 2019

Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.

56 min

Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

10. 12. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

3. 12. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 11. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

55 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 11. 2019

Ta naš sviet, ta čudežni sviet … poje Jani Kutin z Bakalino Veliko ob Prvem krajcu. In prav tako čudežna ali bolje čarobna se zdi celovita glasbena zgodba Prvi krajec Bakaline Velike. Bakalina Velika so: Jani Kutin, ki je tudi avtor besedil in Renata Lapanja, Marjan Stanić, Matej Magajne, Andrea Pandolfo, Dejan Lapanja, Samo Kutin, gosta Bogdana Herman in dr. Tomi Trilar, pa še mojster zvoka Dejan Lapanja, fotograf Janez Pelko in oblikovalec Simon Pavlič. Posnetki so nastajali vse leto od januarja 2018 do januarja 2019 v mlekarnici v Čadrgu, na kmetiji Janija Kutina oz. na ekološki kmetiji pri Križarju. Bakalina Velika je prijetna, navdihujoča glasbena in širše umetniška druščina, ki se ne pusti ujeti v današnjo vsesplošno praznino duha, temveč ohranja odmaknjenost in zazrtost v čudežni svet narave ob smaragdni Soči, v srebrnini Alp in čarovniji tamkajšnjih gozdov. Pesmi so – kot pravi Jani – prihajale najprej v Čadrg, nato pa dalje do izjemno povednih, slikovitih, barvitih in dramatičnih glasbenih izpovedi, ki odprto sprejemajo vse, kar jim dobrega prinaša svet džeza in danes aktualne improvizacije, hkrati pa ostajajo močno zasidrane v dur-molovski harmonski tradiciji ter zveste evropskemu melodijskemu mišljenju. Narečje jih spaja s slovensko zemljo.

59 min

Ta naš sviet, ta čudežni sviet … poje Jani Kutin z Bakalino Veliko ob Prvem krajcu. In prav tako čudežna ali bolje čarobna se zdi celovita glasbena zgodba Prvi krajec Bakaline Velike. Bakalina Velika so: Jani Kutin, ki je tudi avtor besedil in Renata Lapanja, Marjan Stanić, Matej Magajne, Andrea Pandolfo, Dejan Lapanja, Samo Kutin, gosta Bogdana Herman in dr. Tomi Trilar, pa še mojster zvoka Dejan Lapanja, fotograf Janez Pelko in oblikovalec Simon Pavlič. Posnetki so nastajali vse leto od januarja 2018 do januarja 2019 v mlekarnici v Čadrgu, na kmetiji Janija Kutina oz. na ekološki kmetiji pri Križarju. Bakalina Velika je prijetna, navdihujoča glasbena in širše umetniška druščina, ki se ne pusti ujeti v današnjo vsesplošno praznino duha, temveč ohranja odmaknjenost in zazrtost v čudežni svet narave ob smaragdni Soči, v srebrnini Alp in čarovniji tamkajšnjih gozdov. Pesmi so – kot pravi Jani – prihajale najprej v Čadrg, nato pa dalje do izjemno povednih, slikovitih, barvitih in dramatičnih glasbenih izpovedi, ki odprto sprejemajo vse, kar jim dobrega prinaša svet džeza in danes aktualne improvizacije, hkrati pa ostajajo močno zasidrane v dur-molovski harmonski tradiciji ter zveste evropskemu melodijskemu mišljenju. Narečje jih spaja s slovensko zemljo.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

12. 11. 2019

Arhiv oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi nastaja vse od njenega začetka, torej od leta 1967. Nabralo se je zelo veliko glasbeno-narodopisnega in drugega gradiva, ki sodi v slovensko glasbeno dediščino. V oddaji brskamo po arhivu in se ustavljamo na nekaterih pomembnih točkah. Slišali bomo odlomek ene prvih oddaj, ki jo je pripravil dr. Valens Vodušek in se čudil haloškemu petju. Na isto premico, vendar s časovno razdaljo postavljamo sodobno različico haloške pesmi Šla bom na goro visoko, ki je nastala v glasbenem projektu Janeza Dovča Sounds of Slovenia. Glasbena analiza razkrije podrobnosti, ki dokazujejo, da se spreminja oz. bogati zvok, jedro ostaja enako. Vas Paridol ostaja tiho, malo znano naselje na Kozjanskem z bogastvom čvrstega moškega večglasnega petja, ki ga v prostor razlijejo pevci Paridolske korenine. Slišali bomo starejše terenske posnetke in jih primerjali z mlajšimi, revijskimi. Med instrumentalno dediščino bomo v posluh ponudili dvoje družinskih godčevskih sestav. Kot pred tridesetimi in več leti bodo vižali Čukovi godci iz Podlipe nad Vrhniko in kot danes bo godel družinski trio Volk Folk.

60 min

Arhiv oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi nastaja vse od njenega začetka, torej od leta 1967. Nabralo se je zelo veliko glasbeno-narodopisnega in drugega gradiva, ki sodi v slovensko glasbeno dediščino. V oddaji brskamo po arhivu in se ustavljamo na nekaterih pomembnih točkah. Slišali bomo odlomek ene prvih oddaj, ki jo je pripravil dr. Valens Vodušek in se čudil haloškemu petju. Na isto premico, vendar s časovno razdaljo postavljamo sodobno različico haloške pesmi Šla bom na goro visoko, ki je nastala v glasbenem projektu Janeza Dovča Sounds of Slovenia. Glasbena analiza razkrije podrobnosti, ki dokazujejo, da se spreminja oz. bogati zvok, jedro ostaja enako. Vas Paridol ostaja tiho, malo znano naselje na Kozjanskem z bogastvom čvrstega moškega večglasnega petja, ki ga v prostor razlijejo pevci Paridolske korenine. Slišali bomo starejše terenske posnetke in jih primerjali z mlajšimi, revijskimi. Med instrumentalno dediščino bomo v posluh ponudili dvoje družinskih godčevskih sestav. Kot pred tridesetimi in več leti bodo vižali Čukovi godci iz Podlipe nad Vrhniko in kot danes bo godel družinski trio Volk Folk.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

5. 11. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

29. 10. 2019

V tem tednu se misel osredotoča na praznike in vstopa v prostor neskončnosti, v svet živih, ki ni samo živ, v svet mrtvih, ki ni samo mrtev. Ura je dvanajst odbila je bil naslov lanske prireditve Zajuckaj in zapoj, ki so jo zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta in je prikazala še zelo redko, tudi povsem pozabljeno pesemsko izročilo slovesa od pokojnih. S posebnim ozirom na mrtveče pesmi evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja in Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani. Prireditev je vodil Igor Velše. V oddaji predvajamo posnetek prireditve.

58 min

V tem tednu se misel osredotoča na praznike in vstopa v prostor neskončnosti, v svet živih, ki ni samo živ, v svet mrtvih, ki ni samo mrtev. Ura je dvanajst odbila je bil naslov lanske prireditve Zajuckaj in zapoj, ki so jo zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta in je prikazala še zelo redko, tudi povsem pozabljeno pesemsko izročilo slovesa od pokojnih. S posebnim ozirom na mrtveče pesmi evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja in Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani. Prireditev je vodil Igor Velše. V oddaji predvajamo posnetek prireditve.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

22. 10. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

15. 10. 2019

Dobro blago se hvali samo. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela…, temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi. To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, razkrivamo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

58 min

Dobro blago se hvali samo. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela…, temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi. To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, razkrivamo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

8. 10. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

1. 10. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

24. 9. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

17. 9. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Voda, sonce, zemlja

10. 9. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

“Moj jezik ne stanuje v ustih …”

3. 9. 2019

V teh dneh bo minilo sto let od rojstva Milka Matičeta, etnologa in etnografa, ki je med drugim Zverinicam iz Rezije in drugim rezijanskim pravljicam vdahnil novo, tako rekoč trajno življenje. Bogata etnološka dediščina Rezije ima danes svoje mesto v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici. Nesnovna dediščina, kot sta glasba in ples, pa v Reziji še vedno prehajata od ust do ust. Dolina Rezije, na drugi strani državne meje, tudi v današnjem globalnem svetu ostaja samosvoja, zaprta, tiha, skrivnostna in zelo zadržana. Nesnovna dediščina se ohranja zavoljo nekaterih vztrajnih posameznikov, ki so se in se še zavedajo vrednosti tega duhovnega bogastva. Nocoj prihajajo v prestolnico in v Slovenskem etnografskem muzeju bodo priredili Večer rezijanske kulture. Sandro Quaglia in Silvana Paletti bosta skupaj z Bogdano Herman pela rezijanske pesmi. Doživeti bo mogoče star način petja z bordunom, slišati kakšno staro pravljico, člani Folklorne skupine Val Resia pa bodo s citiro in bunkulo zaigrali nekaj rezijanskih viž in seveda tudi zaplesali. Nesnovna dediščina je tista, ki jasno izraža spoj romanskega in slovanskega sveta, izpričuje starosvetnost ter združuje svet nasprotnih si stališč in nazorov prebivalcev tudi onkraj državne meje, kjer se je še pred pol stoletja govorilo rezijansko, danes pa v tem vztraja le še peščica ljudi, med njimi pesnica Silvana Paletti, ki pravi: »Moj jezik ne stanuje v ustih …«

58 min

V teh dneh bo minilo sto let od rojstva Milka Matičeta, etnologa in etnografa, ki je med drugim Zverinicam iz Rezije in drugim rezijanskim pravljicam vdahnil novo, tako rekoč trajno življenje. Bogata etnološka dediščina Rezije ima danes svoje mesto v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici. Nesnovna dediščina, kot sta glasba in ples, pa v Reziji še vedno prehajata od ust do ust. Dolina Rezije, na drugi strani državne meje, tudi v današnjem globalnem svetu ostaja samosvoja, zaprta, tiha, skrivnostna in zelo zadržana. Nesnovna dediščina se ohranja zavoljo nekaterih vztrajnih posameznikov, ki so se in se še zavedajo vrednosti tega duhovnega bogastva. Nocoj prihajajo v prestolnico in v Slovenskem etnografskem muzeju bodo priredili Večer rezijanske kulture. Sandro Quaglia in Silvana Paletti bosta skupaj z Bogdano Herman pela rezijanske pesmi. Doživeti bo mogoče star način petja z bordunom, slišati kakšno staro pravljico, člani Folklorne skupine Val Resia pa bodo s citiro in bunkulo zaigrali nekaj rezijanskih viž in seveda tudi zaplesali. Nesnovna dediščina je tista, ki jasno izraža spoj romanskega in slovanskega sveta, izpričuje starosvetnost ter združuje svet nasprotnih si stališč in nazorov prebivalcev tudi onkraj državne meje, kjer se je še pred pol stoletja govorilo rezijansko, danes pa v tem vztraja le še peščica ljudi, med njimi pesnica Silvana Paletti, ki pravi: »Moj jezik ne stanuje v ustih …«

“Moj jezik ne stanuje v ustih …”

3. 9. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

55 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 8. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

venska zemlja v pesmi in besedi

20. 8. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

venska zemlja v pesmi in besedi

13. 8. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

54 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

venska zemlja v pesmi in besedi

6. 8. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

18. 6. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

11. 6. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

114 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Velika panonska muzika

11. 6. 2019

Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prirejamo večer z naslovom Velika panonska muzika. Odvijal se bo v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in video prenosom tu – na spletni strani in tudi na naši Facebook strani. Beseda in pesem bosta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki bo s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se bo razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso). Usode življenj svojih protagonistov pa bodo iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen bo orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh bo pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš bo izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se bo dotaknil posameznika v mestu-varašu v drugi svetovni vojni.

115 min

Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prirejamo večer z naslovom Velika panonska muzika. Odvijal se bo v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in video prenosom tu – na spletni strani in tudi na naši Facebook strani. Beseda in pesem bosta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki bo s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se bo razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso). Usode življenj svojih protagonistov pa bodo iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen bo orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh bo pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš bo izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se bo dotaknil posameznika v mestu-varašu v drugi svetovni vojni.

venska zemlja v pesmi in besedi

4. 6. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Radosti in trpkosti pot

28. 5. 2019

Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, se osredinile na pot, prepletena tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe. Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 28. 5. in 4. 6. 2019. Odrsko dogajanje pa bo z besedo orisal avtor plesne predstave dr. Tomaž Simetinger.

59 min

Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, se osredinile na pot, prepletena tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe. Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 28. 5. in 4. 6. 2019. Odrsko dogajanje pa bo z besedo orisal avtor plesne predstave dr. Tomaž Simetinger.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

21. 5. 2019

Petčlanska zasedba izkušenih mladih glasbenikov Noreia v svet pošilja novi zvočni album z naslovom Viže. Ana Novak, Anej Ivanuša, Gašper Šinkovec, Stanči Škarja in Robert Bone že več let izvajajo glasbo različnih tradicij, predvsem irsko, škotsko, bretonsko in galicijsko ljudsko. Zdaj jih je na poseben način vznemirilo lastno izročilo. Prepričani so, da si je ljudska glasba različnih kultur v resnici zelo podobna. V tem duhu je nastal novi zvočni album Viže, ki te dni pride na svetlo; prinaša nam dvanajst ljudskih pesemskih in plesnih napevov iz vseh slovenskih pokrajin, občuteno prepletenih z glasbeno tradicijo drugih kultur in obarvanih z značilnim izrazom skupine. Pri tem glasbeniki ne snujejo na pamet, temveč iz poznavanja različnih evropskih tradicij na eni strani in stika z ljudskimi muziki na drugi. Svojevrstni in enkratni glasbeni preplet, ki ga prinaša novi zvočni album Viže glasbene skupine Noreia, bodo predstavili člani te zasedbe v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

55 min

Petčlanska zasedba izkušenih mladih glasbenikov Noreia v svet pošilja novi zvočni album z naslovom Viže. Ana Novak, Anej Ivanuša, Gašper Šinkovec, Stanči Škarja in Robert Bone že več let izvajajo glasbo različnih tradicij, predvsem irsko, škotsko, bretonsko in galicijsko ljudsko. Zdaj jih je na poseben način vznemirilo lastno izročilo. Prepričani so, da si je ljudska glasba različnih kultur v resnici zelo podobna. V tem duhu je nastal novi zvočni album Viže, ki te dni pride na svetlo; prinaša nam dvanajst ljudskih pesemskih in plesnih napevov iz vseh slovenskih pokrajin, občuteno prepletenih z glasbeno tradicijo drugih kultur in obarvanih z značilnim izrazom skupine. Pri tem glasbeniki ne snujejo na pamet, temveč iz poznavanja različnih evropskih tradicij na eni strani in stika z ljudskimi muziki na drugi. Svojevrstni in enkratni glasbeni preplet, ki ga prinaša novi zvočni album Viže glasbene skupine Noreia, bodo predstavili člani te zasedbe v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Sem. 70. letna predstava Folklorne skupine Tineta Rožanca (2. del)

14. 5. 2019

Folklorna skupina Tineta Rožanca je ena največjih in najstarejših folklornih skupin v državi. Ustanovljena je bila leta 1949 pod pokroviteljstvom Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tineta Rožanca v Ljubljani in še danes deluje ob podpori Slovenskih železnic. Skupina letos praznuje 70-letnico delovanja. Združuje več kot sto članov. Kot piše na njeni spletni strani: “… najmlajši šteje tri leta, najstarejši pa v skupini pleše že več desetletij.” Različne generacije plesalcev so organizirane v otroško, člansko in veteransko skupino. Obletnico so počastili z glasbeno-plesno predstavo z naslovom “Sem.” v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstava, ki je nastala pod umetniškim vodstvom Anje Cizerl, glasbenim vodstvom Klemna Bojanoviča in v režiji Jana Bilodjeriča, se osredotoča na vprašanja bivanja, minljivosti in iskanja večnosti. Na odru so plesale tri različne generacije plesalcev: najmlajši, to je otroška skupina, mladi in člani srednjih let ter starejši. Različno stari člani so se zlili v enovito celoto. Ta se je razvijala v obrisih različnih obredov ter s plesnim kroženjem in vrtenjem ob trdni naslonitvi na glasbeno, plesno in kostumsko izročilo ves čas opozarjala na pomen bivanja in sprožala vprašanja cikličnosti, neskončnosti. Stalno, toda nedoločeno potovanje v času je opominjalo na nenehni človeški konflikt med mistiko in razumom, med tostranstvom in onstranstvom; pri tem je celotna sporočilnost izhajala iz plesnega, pesemskega in kostumskega izročila. V koncertnem sporedu beremo: “Plesna predstava ‘Sem.’ se poigrava s simboliko števila sedem in nič. Prva pomeni členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika (rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca, smrt), število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost.” Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša drugi del glasbenega posnetka predstave s strokovnimi komentarji avtorjev Anje Cizerl in Klemna Bojanoviča.

59 min

Folklorna skupina Tineta Rožanca je ena največjih in najstarejših folklornih skupin v državi. Ustanovljena je bila leta 1949 pod pokroviteljstvom Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tineta Rožanca v Ljubljani in še danes deluje ob podpori Slovenskih železnic. Skupina letos praznuje 70-letnico delovanja. Združuje več kot sto članov. Kot piše na njeni spletni strani: “… najmlajši šteje tri leta, najstarejši pa v skupini pleše že več desetletij.” Različne generacije plesalcev so organizirane v otroško, člansko in veteransko skupino. Obletnico so počastili z glasbeno-plesno predstavo z naslovom “Sem.” v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstava, ki je nastala pod umetniškim vodstvom Anje Cizerl, glasbenim vodstvom Klemna Bojanoviča in v režiji Jana Bilodjeriča, se osredotoča na vprašanja bivanja, minljivosti in iskanja večnosti. Na odru so plesale tri različne generacije plesalcev: najmlajši, to je otroška skupina, mladi in člani srednjih let ter starejši. Različno stari člani so se zlili v enovito celoto. Ta se je razvijala v obrisih različnih obredov ter s plesnim kroženjem in vrtenjem ob trdni naslonitvi na glasbeno, plesno in kostumsko izročilo ves čas opozarjala na pomen bivanja in sprožala vprašanja cikličnosti, neskončnosti. Stalno, toda nedoločeno potovanje v času je opominjalo na nenehni človeški konflikt med mistiko in razumom, med tostranstvom in onstranstvom; pri tem je celotna sporočilnost izhajala iz plesnega, pesemskega in kostumskega izročila. V koncertnem sporedu beremo: “Plesna predstava ‘Sem.’ se poigrava s simboliko števila sedem in nič. Prva pomeni členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika (rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca, smrt), število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost.” Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša drugi del glasbenega posnetka predstave s strokovnimi komentarji avtorjev Anje Cizerl in Klemna Bojanoviča.

Sem. 70. letna predstava Folklorne skupine Tineta Rožanca (1. del)

7. 5. 2019

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

44 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prekmurje iz radijskega arhiva

30. 4. 2019

»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.

58 min

»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

16. 4. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Lepo mi poje …

16. 4. 2019

Ragle se že triindvajset let izražajo z ljudskimi pesmimi. Nadaljujejo kulturno dediščino svoje družine, ki od nekdaj goji strast do zbiranja in ohranjanja pesemskega izročila svojega okolja. So medij, skozi katerega potujejo izročene pesmi preteklosti v današnji čas. Ne dodajajo ničesar drugega kot iskren izraz spoštovanja. Pritrkovalci iz Račne pa na zvonovih, ki so uliti za pritrkovanje zunaj zvonika, izvajajo glasbo zvonov in ustvarjajo praznično, slovesno vzdušje. Posnetek je nastal v samostanu Mekinje.

59 min

Ragle se že triindvajset let izražajo z ljudskimi pesmimi. Nadaljujejo kulturno dediščino svoje družine, ki od nekdaj goji strast do zbiranja in ohranjanja pesemskega izročila svojega okolja. So medij, skozi katerega potujejo izročene pesmi preteklosti v današnji čas. Ne dodajajo ničesar drugega kot iskren izraz spoštovanja. Pritrkovalci iz Račne pa na zvonovih, ki so uliti za pritrkovanje zunaj zvonika, izvajajo glasbo zvonov in ustvarjajo praznično, slovesno vzdušje. Posnetek je nastal v samostanu Mekinje.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

9. 4. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

56 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Ljudski pasijon

2. 4. 2019

Srednjeevropsko dediščino segajočo v naš ožji prostor – tako ljudsko kot umetno – zaznamuje katolištvo. V ljudski duhovnosti se je skozi navade, ki jih je usmerjala pripadnost rimokatoliški cerkvi, razvila samosvoja, preprosta ustvarjalnost in kot taka živi zunaj cerkva. Čas od Pepelnice do Velike noči je po duhovnem sporočilu dramatičen. Ta izraz izpričujejo tudi stare ljudske pesmi, ki se danes še zelo redko slišijo. Med njimi je tudi Zlati očenaš oz. “slovenski ljudski pasijon,” kot je to apokrifno molitev poimenovala raziskovalka Zmaga Kumer. Ljudska duhovnost v izrazu dramaturškega loka od pepelnične srede do bele nedelje, bo predstavljena v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

56 min

Srednjeevropsko dediščino segajočo v naš ožji prostor – tako ljudsko kot umetno – zaznamuje katolištvo. V ljudski duhovnosti se je skozi navade, ki jih je usmerjala pripadnost rimokatoliški cerkvi, razvila samosvoja, preprosta ustvarjalnost in kot taka živi zunaj cerkva. Čas od Pepelnice do Velike noči je po duhovnem sporočilu dramatičen. Ta izraz izpričujejo tudi stare ljudske pesmi, ki se danes še zelo redko slišijo. Med njimi je tudi Zlati očenaš oz. “slovenski ljudski pasijon,” kot je to apokrifno molitev poimenovala raziskovalka Zmaga Kumer. Ljudska duhovnost v izrazu dramaturškega loka od pepelnične srede do bele nedelje, bo predstavljena v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 3. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 3. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

12. 3. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

5. 3. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

26. 2. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

19. 2. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

12. 2. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

5. 2. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

29. 1. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

57 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Pregled zvočnih izdaj v letu 2018, 1. del

22. 1. 2019

V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.

55 min

V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

15. 1. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

57 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Pretekla koledovanja na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem

8. 1. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

1. 1. 2019

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

25. 12. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

62 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

18. 12. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

55 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

11. 12. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

4. 12. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 11. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

20. 11. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

13. 11. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

50 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

6. 11. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

53 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Zajuckaj in zapoj. Ura je dvanájst odbila

30. 10. 2018

To je posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki sta jo letos pripravili dr. Urša Šivic in dr. Marija Klobčar, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ura je dvanájst odbila je bil naslov večera, ki je seznanil z ljudskimi pesmimi slovesa od pokojnih. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline ter skupina Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena izročilu Prekmurja in Porabja (ki ju je od osrednjeslovenskih pokrajin ločevala dolgoletna vključenost v ogrski del habsburške monarhije), v strokovnem veznem besedilu so bili predstavljeni tudi izsledki raziskovalnega dela mednarodnega projekta Spomini religioznega v arhivih ljudske glasbe, ki poteka od začetka leta 2016 ter je raziskovalce Glasbenonarodopisnega inštituta povezal s kolegi Inštituta za muzikologijo Raziskovalnega centra za humanistiko Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Prireditev, ki je potekala v Atriju ZRC je vodil Igor Velše. Bil je pomenljiv glasbeni večer, vreden posluha.

60 min

To je posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki sta jo letos pripravili dr. Urša Šivic in dr. Marija Klobčar, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ura je dvanájst odbila je bil naslov večera, ki je seznanil z ljudskimi pesmimi slovesa od pokojnih. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline ter skupina Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena izročilu Prekmurja in Porabja (ki ju je od osrednjeslovenskih pokrajin ločevala dolgoletna vključenost v ogrski del habsburške monarhije), v strokovnem veznem besedilu so bili predstavljeni tudi izsledki raziskovalnega dela mednarodnega projekta Spomini religioznega v arhivih ljudske glasbe, ki poteka od začetka leta 2016 ter je raziskovalce Glasbenonarodopisnega inštituta povezal s kolegi Inštituta za muzikologijo Raziskovalnega centra za humanistiko Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Prireditev, ki je potekala v Atriju ZRC je vodil Igor Velše. Bil je pomenljiv glasbeni večer, vreden posluha.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

23. 10. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

16. 10. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

57 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

9. 10. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Onstran bremena družbenih sprememb

2. 10. 2018

Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi in ljudski glasbi nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki so pogojevala njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družabna omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi spontano zapojejo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa le te ostajajo nosilke znakov časa, ki se v njih porodi in hkrati izraz velike svobode, ki jim daje umik od bremena družbenih sprememb. Ali je kaj novega na področju ljudske glasbe terena bomo odkrivali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi s pevkami Akademske folklorne skupine France Marolt, s članicami in člani Folklorne skupine Dragatuš in s pevci družine Miklavž. Z nami bo namreč nova bera zvočnih izdaj.

59 min

Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi in ljudski glasbi nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki so pogojevala njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družabna omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi spontano zapojejo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa le te ostajajo nosilke znakov časa, ki se v njih porodi in hkrati izraz velike svobode, ki jim daje umik od bremena družbenih sprememb. Ali je kaj novega na področju ljudske glasbe terena bomo odkrivali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi s pevkami Akademske folklorne skupine France Marolt, s članicami in člani Folklorne skupine Dragatuš in s pevci družine Miklavž. Z nami bo namreč nova bera zvočnih izdaj.

Akademski orkester ruskih ljudskih glasbil Nekrasov

25. 9. 2018

Ta deluje pod okriljem Ruske državne radiotelevizije vse od ustanovitve leta 1945. Sestavljajo ga glasbila kot so domre, balalajka, gusle, poseben tip harmonike – bajan, svojevrstno brenkalo, ki spominja na citre in drugo. Orkester uspešno združuje ljudsko tradicijo s tako rekoč vrhunsko izvajalsko prakso. Odlikujeta ga zvočna toplina in iskrivost. Orkestrski repertoar je razsežen, temelji pa na priredbah ruskih ljudskih pesemskih napevov in plesnih melodij ter ponarodelih skladb iz 19. stoletja. Orkester so vodili najvidnejši ruski dirigenti: Vladimir Fedosejev, Nikolaj Nekrasov (po katerem se je poimenoval) in zdaj Andrej Šljačkov. Orkester Nekrasov je 8. avgusta letos izvedel koncert na Ljubljanskem gradu, 10. avgusta pa na grajskem odru v Ribnici. Z njim je nastopila rusko-slovenska violinistka, članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Nadežda Tokareva. Posnetku koncerta in intervjuju z umetniškim vodjem orkestra Aleksandrom Maškovičem lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

59 min

Ta deluje pod okriljem Ruske državne radiotelevizije vse od ustanovitve leta 1945. Sestavljajo ga glasbila kot so domre, balalajka, gusle, poseben tip harmonike – bajan, svojevrstno brenkalo, ki spominja na citre in drugo. Orkester uspešno združuje ljudsko tradicijo s tako rekoč vrhunsko izvajalsko prakso. Odlikujeta ga zvočna toplina in iskrivost. Orkestrski repertoar je razsežen, temelji pa na priredbah ruskih ljudskih pesemskih napevov in plesnih melodij ter ponarodelih skladb iz 19. stoletja. Orkester so vodili najvidnejši ruski dirigenti: Vladimir Fedosejev, Nikolaj Nekrasov (po katerem se je poimenoval) in zdaj Andrej Šljačkov. Orkester Nekrasov je 8. avgusta letos izvedel koncert na Ljubljanskem gradu, 10. avgusta pa na grajskem odru v Ribnici. Z njim je nastopila rusko-slovenska violinistka, članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Nadežda Tokareva. Posnetku koncerta in intervjuju z umetniškim vodjem orkestra Aleksandrom Maškovičem lahko prisluhnete v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

18. 9. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Zvezdana Novaković in Roya Quartet

11. 9. 2018

Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.

68 min

Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.

Zvezdana Novaković in Roya Quartet

11. 9. 2018

Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.

61 min

Zvezdana Novaković je umetnica, ki raziskuje meje svojega glasbenega izražanja. Z resonanco odprtega glasu se je podala na iskanje in poustvarjanje ljudskih pesmi slovanskih in balkanskih kultur. Brusila se je ob tradicijskih pevcih Bolgarije, Belorusije, Srbije, Bosne, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Poje v svojevrstni tehniki, ki ji omogoča bogato ornamentiranje in druge slovanske glasbene posebnosti. Tu in tam njen glas postane tradicijsko glasbilo in ga uporabi kot na primer gadulko, gaido ali kaval. Zvezdana Novaković je sama avtorica kompozicij, v katerih se starodavni zvoki tradicije posrečeno prepletajo s sočasnimi harmonskimi prijemi. Njen izraz je čvrst in osupljivo ujemajoči se spoj starosvetnega in sodobnega zvočnega sveta. Tako je Zvezdana Novaković skupaj s saksofonistkami Roya Quarteta ustvarila doživetje slovanske glasbene prostranosti in brezčasja.

Zvezdana Novaković in Roya Quartet

11. 9. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

68 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

4. 9. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

28. 8. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

57 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

39. euroradio folk festival

21. 8. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

14. 8. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

56 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

7. 8. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

61 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

31. 7. 2018

V oddaji bomo predvajali posnetek 2. dela koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Pripravlja Simona Moličnik.

57 min

V oddaji bomo predvajali posnetek 2. dela koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Pripravlja Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

24. 7. 2018

V oddaji bomo predvajali posnetek koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Posnetek koncerta bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 24. in 31. julija 2018. Pripravlja Simona Moličnik.

55 min

V oddaji bomo predvajali posnetek koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki je potekal v Atriju ZRC SAZU. Člani društva so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Posnetek koncerta bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 24. in 31. julija 2018. Pripravlja Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

17. 7. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

10. 7. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Zarja Velike Račne

3. 7. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

60 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Ne damo naše Micike

26. 6. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

54 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska ljudska balada

19. 6. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Brina Trio na 39. euroradio folk festivalu

12. 6. 2018

Euroradio Folk festival je potekal v Moskvi, od sobote, 26. 5. 2018 do ponedeljka, 28. 5. 2018 v organizaciji ruskega radia Orpheus. Vsi koncerti so potekali v dvorani televizijskega stolpa Ostankino. S 50-minutnimi koncerti so sodelovale glasbene skupine iz 16. držav. Po vrsti kot so nastopile je seznam sledeč: Rusija, Estonija, Armenija, Švedska, Belorusija, Švica, Severna Koreja, Bolgarija, Poljska, Kitajska, Češka, Finska, Slovenija, Norveška, Španija in Turčija. Veliko dobre, akustične glasbe je bilo predstavljene, predvsem pa je bilo moč zaznati izjemno raznolikost izpovedi in glasbenega izraza s številnimi bolj ali manj tradicijskimi glasbili. Spreminjajoče se družbene okoliščine močno spreminjajo odnos do kakovostne pretekle glasbe pri posameznih narodih. Nekateri jo poenostavljajo zavoljo všečnosti, spet drugi - ti so na srečo v večini - so to stopnjo že prerasli in se vračajo nazaj k tisti glasbeni pestrosti, ki temelji na veščinah akustičnega podajanja. Letos sta z glasbenega vidika najbolj vznemirili zasedbi iz Severne Koreje in Kitajske, s kristalno čistim zvokom in z odlično pripravljenim celostnim nastopom.

59 min

Euroradio Folk festival je potekal v Moskvi, od sobote, 26. 5. 2018 do ponedeljka, 28. 5. 2018 v organizaciji ruskega radia Orpheus. Vsi koncerti so potekali v dvorani televizijskega stolpa Ostankino. S 50-minutnimi koncerti so sodelovale glasbene skupine iz 16. držav. Po vrsti kot so nastopile je seznam sledeč: Rusija, Estonija, Armenija, Švedska, Belorusija, Švica, Severna Koreja, Bolgarija, Poljska, Kitajska, Češka, Finska, Slovenija, Norveška, Španija in Turčija. Veliko dobre, akustične glasbe je bilo predstavljene, predvsem pa je bilo moč zaznati izjemno raznolikost izpovedi in glasbenega izraza s številnimi bolj ali manj tradicijskimi glasbili. Spreminjajoče se družbene okoliščine močno spreminjajo odnos do kakovostne pretekle glasbe pri posameznih narodih. Nekateri jo poenostavljajo zavoljo všečnosti, spet drugi - ti so na srečo v večini - so to stopnjo že prerasli in se vračajo nazaj k tisti glasbeni pestrosti, ki temelji na veščinah akustičnega podajanja. Letos sta z glasbenega vidika najbolj vznemirili zasedbi iz Severne Koreje in Kitajske, s kristalno čistim zvokom in z odlično pripravljenim celostnim nastopom.

Maroltovci Pri kolovratu

12. 6. 2018

Maroltovci so članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt, ki letos praznuje 70 let. Osnovno vodilo skupine je poustvarjanje dediščine. Pozornost pa ni posvečena zgolj plesu, temveč tudi glasbi. Znotraj skupine delujejo trije manjši sestavi: dva pevska in godčevski. Mlade pevke AFS France Marolt interpretirajo pesemsko izročilo v historičnem načinu ljudskih pevskih praks romantičnega obdobja. Skupina Maroltovke poustvarja pesemsko dediščino s svežim pridihom sodobnosti. Godci AFS France Marolt pa v klasični godčevski zasedbi izvajajo sodobne priredbe plesnih viž. Vsi trije sestavi so nastopali v živo v gostilni Pri kolovratu na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

55 min

Maroltovci so članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt, ki letos praznuje 70 let. Osnovno vodilo skupine je poustvarjanje dediščine. Pozornost pa ni posvečena zgolj plesu, temveč tudi glasbi. Znotraj skupine delujejo trije manjši sestavi: dva pevska in godčevski. Mlade pevke AFS France Marolt interpretirajo pesemsko izročilo v historičnem načinu ljudskih pevskih praks romantičnega obdobja. Skupina Maroltovke poustvarja pesemsko dediščino s svežim pridihom sodobnosti. Godci AFS France Marolt pa v klasični godčevski zasedbi izvajajo sodobne priredbe plesnih viž. Vsi trije sestavi so nastopali v živo v gostilni Pri kolovratu na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Maroltovci Pri kolovratu

5. 6. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Nikrmana 2. del

29. 5. 2018

Akademska folklorna skupina France Marolt je 70-letnico obstoja zaznamovala z glasbeno-plesno predstavo Nikrmana. Odvila se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in je sovpadla v Teden ljubiteljske kulture ter v Evropsko leto kulturne dediščine. Staroverska prasila Nikrmana in z njo povezana obredja so bila v vsebinskem jedru štirih koreografij različnih avtorjev: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo in Rog obilja. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, avtor glasbenih priredb Klemen Bojanovič, avtor plesne predstave in režiser pa dr. Tomaž Simetinger. V oddaji bomo predvajali drugi del glasbenega posnetka, zadnji dve koreografiji. Odrsko dogajanje pa bo z besedo pospremil dr. Tomaž Simetinger. Pripravlja Simona Moličnik

59 min

Akademska folklorna skupina France Marolt je 70-letnico obstoja zaznamovala z glasbeno-plesno predstavo Nikrmana. Odvila se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in je sovpadla v Teden ljubiteljske kulture ter v Evropsko leto kulturne dediščine. Staroverska prasila Nikrmana in z njo povezana obredja so bila v vsebinskem jedru štirih koreografij različnih avtorjev: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo in Rog obilja. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, avtor glasbenih priredb Klemen Bojanovič, avtor plesne predstave in režiser pa dr. Tomaž Simetinger. V oddaji bomo predvajali drugi del glasbenega posnetka, zadnji dve koreografiji. Odrsko dogajanje pa bo z besedo pospremil dr. Tomaž Simetinger. Pripravlja Simona Moličnik

Nikrmana

22. 5. 2018

Medtem ko se v splošnem izrazoslovju beseda folklora vedno bolj posplošuje in simbolizira ter enači s ponavljajočimi se negativnimi vzorci, je Akademska folklorna skupina France Marolt ob praznovanju svoje 70-letnice odločno dokazala, da je celovečerna folklorna predstava ena od kompleksnih zvrsti glasbeno-scenskih umetnosti. Plesna predstava z naslovom Nikrmana je sovpadla v Teden ljubiteljske kulture in v Evropsko leto kulturne dediščine. Staroverska prasila Nikrmana in z njo povezana obredja so bila v vsebinskem jedru štirih koreografij različnih avtorjev: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo in Rog obilja. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, avtor glasbenih priredb Klemen Bojanovič, avtor plesne predstave in režiser pa dr. Tomaž Simetinger. V dveh zaporednih oddajah bo predvajan glasbeni posnetek prireditve, odrsko dogajanje in ključne avtorske odločitve pa bo komentiral avtor, dr. Tomaž Simetinger.

58 min

Medtem ko se v splošnem izrazoslovju beseda folklora vedno bolj posplošuje in simbolizira ter enači s ponavljajočimi se negativnimi vzorci, je Akademska folklorna skupina France Marolt ob praznovanju svoje 70-letnice odločno dokazala, da je celovečerna folklorna predstava ena od kompleksnih zvrsti glasbeno-scenskih umetnosti. Plesna predstava z naslovom Nikrmana je sovpadla v Teden ljubiteljske kulture in v Evropsko leto kulturne dediščine. Staroverska prasila Nikrmana in z njo povezana obredja so bila v vsebinskem jedru štirih koreografij različnih avtorjev: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo in Rog obilja. Umetniški vodja skupine je Anže Kerč, avtor glasbenih priredb Klemen Bojanovič, avtor plesne predstave in režiser pa dr. Tomaž Simetinger. V dveh zaporednih oddajah bo predvajan glasbeni posnetek prireditve, odrsko dogajanje in ključne avtorske odločitve pa bo komentiral avtor, dr. Tomaž Simetinger.

Odsev prihodnosti

15. 5. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Brez pašaporta

8. 5. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

57 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Znamenja dela na zgodovinski poti Slovencev

1. 5. 2018

Prvi maj je kot mednarodni delavski praznik vpeljal kongres II. internacionale v Parizu. Sicer pa delo, tako kot glasba, spremljata človeštvo od nekdaj, odnos do dela pa se (tako kot se tudi glasba) spreminja v času, prostoru, od posameznika do posameznika. Delo je tudi na slovenski zemlji spodbudilo nastajanje in izvajanje številnih pesmi. Prav tako je tudi sam praznik dela bil svojevrstna spodbuda za glasbena izražanja, še posebej potem, ko je politični poudarek zbledel in je ostalo splošno ljudsko slavje s postavljanjem mlajev in kurjenjem kresov. Iskren, čist, neobdelan, arhaičen izraz preteklih glasbenih praks, ki so spodbujale petje ob kresu ali pa so metrično utripale ob delu ter s petjem pripovedovale zgodbe o stanovih, poklicih, opravilih, o mišljenju in čustvovanju, o etiki in tragiki ljudi nekega časa bo predstavila oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

60 min

Prvi maj je kot mednarodni delavski praznik vpeljal kongres II. internacionale v Parizu. Sicer pa delo, tako kot glasba, spremljata človeštvo od nekdaj, odnos do dela pa se (tako kot se tudi glasba) spreminja v času, prostoru, od posameznika do posameznika. Delo je tudi na slovenski zemlji spodbudilo nastajanje in izvajanje številnih pesmi. Prav tako je tudi sam praznik dela bil svojevrstna spodbuda za glasbena izražanja, še posebej potem, ko je politični poudarek zbledel in je ostalo splošno ljudsko slavje s postavljanjem mlajev in kurjenjem kresov. Iskren, čist, neobdelan, arhaičen izraz preteklih glasbenih praks, ki so spodbujale petje ob kresu ali pa so metrično utripale ob delu ter s petjem pripovedovale zgodbe o stanovih, poklicih, opravilih, o mišljenju in čustvovanju, o etiki in tragiki ljudi nekega časa bo predstavila oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem

24. 4. 2018

Skupina SORARMONICA je komorna zasedba ustnih harmonik. Nastala je pred tremi leti, vodi pa jo akademski glasbenik, violinist, skladatelj in strasten raziskovalec izvedbenih možnosti glasbila ustne harmonike: Vladimir Hrovat. Ansambel izvaja plejado glasbenih zvrsti od klasične do ljudske glasbe vsega sveta, sodeluje tudi z drugimi glasbenimi sestavi in s simfoničnimi orkestri. Nase opozarja s številnimi uspešnimi nastopi in celovečernimi koncerti doma in predvsem v svetu. Med najbolj vznemirljive dogodke štejejo otvoritveni nastop na Svetovnem festivalu ustne harmonike v nemškem Trossingenu 2013, pa sodelovanje na Baltic - Nordic open 2014 v Pärnuju v Estoniji, od koder so se vrnili s tremi medaljami. Leto za tem so na povabilo sodelovanje ponovili in usvojili Grand Prix ter denarno nagrado estonskega Ministrstva za kulturo. Številne nagrade so istega leta usvojili tudi v angleškem Bristolu in se okitili z nazivom Players of the year. Leta 2016 je njihovo izvajanje navdušilo udeležence Azijsko pacifiškega festivala ustnih harmonik. Uspehi se torej vrstijo, izdali pa so tudi dvoje zvočnih albumov. Prvi prinaša klasično, drugi pa ljudsko glasbo.Več o le na videz preprostem glasbilu ustni harmoniki in o ansamblu SORARMONICA, pa z izjemnim poznavalcem in glasbenikom Vladimirjem Hrovatom v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

59 min

Skupina SORARMONICA je komorna zasedba ustnih harmonik. Nastala je pred tremi leti, vodi pa jo akademski glasbenik, violinist, skladatelj in strasten raziskovalec izvedbenih možnosti glasbila ustne harmonike: Vladimir Hrovat. Ansambel izvaja plejado glasbenih zvrsti od klasične do ljudske glasbe vsega sveta, sodeluje tudi z drugimi glasbenimi sestavi in s simfoničnimi orkestri. Nase opozarja s številnimi uspešnimi nastopi in celovečernimi koncerti doma in predvsem v svetu. Med najbolj vznemirljive dogodke štejejo otvoritveni nastop na Svetovnem festivalu ustne harmonike v nemškem Trossingenu 2013, pa sodelovanje na Baltic - Nordic open 2014 v Pärnuju v Estoniji, od koder so se vrnili s tremi medaljami. Leto za tem so na povabilo sodelovanje ponovili in usvojili Grand Prix ter denarno nagrado estonskega Ministrstva za kulturo. Številne nagrade so istega leta usvojili tudi v angleškem Bristolu in se okitili z nazivom Players of the year. Leta 2016 je njihovo izvajanje navdušilo udeležence Azijsko pacifiškega festivala ustnih harmonik. Uspehi se torej vrstijo, izdali pa so tudi dvoje zvočnih albumov. Prvi prinaša klasično, drugi pa ljudsko glasbo.Več o le na videz preprostem glasbilu ustni harmoniki in o ansamblu SORARMONICA, pa z izjemnim poznavalcem in glasbenikom Vladimirjem Hrovatom v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem

17. 4. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem

10. 4. 2018

Muzikologinja dr. Katarina Trček se v svojem raziskovalnem delu med drugim posveča orglarjem in orglarskim delavnicam na Kranjskem. Tako je prišla na sled orglarski delavnici Marcusa Göbla, ki je imela najdaljšo tradicijo v 18. stoletju na Kranjskem. Svojo raziskavo je predstavila z razstavo Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem. Razstava je v ospredje postavila imenovano orglarsko delavnico in njene vodilne orglarje: Marcusa Göbla, Johanna Georga Eisla in Josepha Aloisa Kutschero. Ogledali smo si jo lahko v Atriju ZRC SAZU in na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Tokrat pa bo o orglarski delavnici Marcusa Göbla, o starih ohranjenih orglah in o orglarskih mojstrih v 18. stoletju na Kranjskem spregovorila avtorica, dr. Katarina Trček - v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

53 min

Muzikologinja dr. Katarina Trček se v svojem raziskovalnem delu med drugim posveča orglarjem in orglarskim delavnicam na Kranjskem. Tako je prišla na sled orglarski delavnici Marcusa Göbla, ki je imela najdaljšo tradicijo v 18. stoletju na Kranjskem. Svojo raziskavo je predstavila z razstavo Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem. Razstava je v ospredje postavila imenovano orglarsko delavnico in njene vodilne orglarje: Marcusa Göbla, Johanna Georga Eisla in Josepha Aloisa Kutschero. Ogledali smo si jo lahko v Atriju ZRC SAZU in na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Tokrat pa bo o orglarski delavnici Marcusa Göbla, o starih ohranjenih orglah in o orglarskih mojstrih v 18. stoletju na Kranjskem spregovorila avtorica, dr. Katarina Trček - v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Kar ded od deda pomni (živo iz Javorja pod Blegošem)

3. 4. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 3. 2018

Makalonca je glasbena skupina, ki na osnovi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo naslonjenimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo mnoge pesmi starejšo podstat. S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala aktivne raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine pa bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal v letu 2021.

60 min

Makalonca je glasbena skupina, ki na osnovi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine. Gre za zapise iz prve polovice 19. stoletja, ki skupino nagovarjajo z morebitnimi, na modalno tradicijo naslonjenimi glasbenimi drobci. Slovenska ljudska glasba namreč danes živi kot ostalina romantično čitalniške miselnosti, čeprav vemo, da imajo mnoge pesmi starejšo podstat. S precejšnjo izkušnjo izvajanja tako imenovane stare glasbe, s poznavanjem glasbenih teorij in izvajalskih praks ter ob uporabi kopij glasbenih instrumentov, upodobljenih na naših srednjeveških freskah, so člani ansambla Makalonca pripravili koncert z restavriranimi pesemskimi vsebinami v slogu stare oz. srednjeveške glasbe ter tako obudili pozabljeni zvočni svet našega prostora. Želja ansambla Makalonca je razširitev dejavnosti v obliki študijske skupine, ki bi pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti združevala aktivne raziskovalce in poustvarjalce naše ljudske glasbe. Cilj študijske skupine pa bi bil ob pomoči ustvarjalnih delavnic najti ustrezno, strokovno utemeljeno praktično predstavitev naše ljudske glasbene dediščine na izjemno pomembnem mednarodnem simpoziju Europa Cantat, ki bo v Sloveniji potekal v letu 2021.

Kranjski furmani

20. 3. 2018

Adrijan Novak poje naprej, torej glavno štimo in igra kontrabas na lok, Brane Šmid je prva štima, Ljubo Kovačič, je tudi prva štima, Nikolaj Štern poje čez, Roman Zupanec poje čez in Andrej Rogelj poje čez, Matej Ostović je bas štima in igra violino, Miha Naglič je tudi bas štima, Matija Koritnik pa je bas-bariton štima in igra klarinet, Vinko Jenšterle - Cene igra diatonično harmoniko. Tak je sestav pevcev in godcev s skupnim imenom KRANJSKI FURMANI. V slovenskem glasbenem življenju so to zadnji ostanki čvrstega, harmonsko ubranega večglasnega moškega petja ljudskih pesmi in spretnega godčevskega muziciranja starih plesnih viž. Skupino desetih mož odlikujejo tudi iskreni medsebojni odnosi in močan čut pripadnosti. Skupaj se harmonsko uglašujejo že 23 let. Prvič so se zbrali 28. decembra 1995 v želji, da bi na Primskovem pri Kranju obnovili tradicijo koledovanja. Tako vsa leta opravljajo tudi plemenito koledniško poslanstvo. Kranjski furmani so izdali novi zvočni album in na svojo predstavitev povabili več skupin dobrih pevcev: ljudske pevke Bodeče neže iz Kranja, pevke in pevce Zarja iz Račne pri Grosupljem, Fante z vasi iz Škocjana na Dolenjskem in Kapelske pube iz Kapele pri Brežicah. Ubrano petje je zajelo noč na Primskovem. Vzdušje posreduje oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

59 min

Adrijan Novak poje naprej, torej glavno štimo in igra kontrabas na lok, Brane Šmid je prva štima, Ljubo Kovačič, je tudi prva štima, Nikolaj Štern poje čez, Roman Zupanec poje čez in Andrej Rogelj poje čez, Matej Ostović je bas štima in igra violino, Miha Naglič je tudi bas štima, Matija Koritnik pa je bas-bariton štima in igra klarinet, Vinko Jenšterle - Cene igra diatonično harmoniko. Tak je sestav pevcev in godcev s skupnim imenom KRANJSKI FURMANI. V slovenskem glasbenem življenju so to zadnji ostanki čvrstega, harmonsko ubranega večglasnega moškega petja ljudskih pesmi in spretnega godčevskega muziciranja starih plesnih viž. Skupino desetih mož odlikujejo tudi iskreni medsebojni odnosi in močan čut pripadnosti. Skupaj se harmonsko uglašujejo že 23 let. Prvič so se zbrali 28. decembra 1995 v želji, da bi na Primskovem pri Kranju obnovili tradicijo koledovanja. Tako vsa leta opravljajo tudi plemenito koledniško poslanstvo. Kranjski furmani so izdali novi zvočni album in na svojo predstavitev povabili več skupin dobrih pevcev: ljudske pevke Bodeče neže iz Kranja, pevke in pevce Zarja iz Račne pri Grosupljem, Fante z vasi iz Škocjana na Dolenjskem in Kapelske pube iz Kapele pri Brežicah. Ubrano petje je zajelo noč na Primskovem. Vzdušje posreduje oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Gregorjevo, ko gre luč v vodo in se prične pomlad

13. 3. 2018

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

59 min

Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.

Sem pevec in peti je vse mi na sveti

6. 3. 2018

7. maja 1487 se je Paolo Santonino skupaj s škofom Pietrom Carlom iz Caorleja, (namestnikom kardinala Marca Barba, pristojnega škofa oglejskega patriarhata do Drave), tretjič odpravil na potovanje, tokrat na Štajersko. Potovali so do Slovenskih Konjic na Štajerskem in tu ter v okolici preživeli nekaj dni. Santonino je v svojem dnevniku zapisal: "Večerjo so polepšali učitelji in pevci konjiške cerkve, ki so figuralno peli razne hvalnice in himne." Vrednota petja, kot estetska oblika glasbenega podajanja, je v Konjicah navzoča najbrž prav od prve pisne omembe kraja v listini oglejskega patriarha Pelegrina leta 1146, do danes. Več kot pet desetletij pa v mestu Slovenske Konjice in v okolici prepeva ljudski pevec Tone Noner. Bil je pevec raznovrstnih glasbenih sestavov. Barva njegovega glasu in spretnost prehajanja med različnimi glasovi mu zagotavljata tisto potrebno vrednoto, ki med ljudmi, od ust do ust, dodeljuje veljavo dobrega pevca. Na predvečer letošnjega kulturnega praznika, je javno priznanje Tonetu Nonerju kot ljudskemu pevcu dodelila tudi domača občina, torej občina Slovenske Konjice. Ta občina pa se ponaša še z eno pomembno kulturno dediščino. V Žičah je bila leta 1160 ustanovljena kartuzija. To je bila prva kartuzija na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in prva kartuzija zunaj romanskega sveta. Leta 1320 je brat Filip napisal izjemno obsežen ep o Marijinem življenju, katerega vrednost je bila prepoznana šele v 20. stoletju, mnogi verzi iz tega epa pa so se ohranili v besedilih ljudskih pripovednih pesmi. Več o zgodovinsko in kulturno pomembni občini Slovenske Konjice ter tamkajšnjemu ljudskemu pevcu Tonetu Nonerju v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

60 min

7. maja 1487 se je Paolo Santonino skupaj s škofom Pietrom Carlom iz Caorleja, (namestnikom kardinala Marca Barba, pristojnega škofa oglejskega patriarhata do Drave), tretjič odpravil na potovanje, tokrat na Štajersko. Potovali so do Slovenskih Konjic na Štajerskem in tu ter v okolici preživeli nekaj dni. Santonino je v svojem dnevniku zapisal: "Večerjo so polepšali učitelji in pevci konjiške cerkve, ki so figuralno peli razne hvalnice in himne." Vrednota petja, kot estetska oblika glasbenega podajanja, je v Konjicah navzoča najbrž prav od prve pisne omembe kraja v listini oglejskega patriarha Pelegrina leta 1146, do danes. Več kot pet desetletij pa v mestu Slovenske Konjice in v okolici prepeva ljudski pevec Tone Noner. Bil je pevec raznovrstnih glasbenih sestavov. Barva njegovega glasu in spretnost prehajanja med različnimi glasovi mu zagotavljata tisto potrebno vrednoto, ki med ljudmi, od ust do ust, dodeljuje veljavo dobrega pevca. Na predvečer letošnjega kulturnega praznika, je javno priznanje Tonetu Nonerju kot ljudskemu pevcu dodelila tudi domača občina, torej občina Slovenske Konjice. Ta občina pa se ponaša še z eno pomembno kulturno dediščino. V Žičah je bila leta 1160 ustanovljena kartuzija. To je bila prva kartuzija na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in prva kartuzija zunaj romanskega sveta. Leta 1320 je brat Filip napisal izjemno obsežen ep o Marijinem življenju, katerega vrednost je bila prepoznana šele v 20. stoletju, mnogi verzi iz tega epa pa so se ohranili v besedilih ljudskih pripovednih pesmi. Več o zgodovinsko in kulturno pomembni občini Slovenske Konjice ter tamkajšnjemu ljudskemu pevcu Tonetu Nonerju v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Dekle prosila je Boga, da b’šla meglica z jezera

27. 2. 2018

"Le enkrat na sto let se razkrije človeku skrivnost, če je ne zapišeš, se zopet zastre!" pravi stari rek, ki je seveda pisan na kožo glasbenemu izročilu. Mnogo tovrstnih skrivnosti smo ob opazovanju in raziskovanju terena ujeli v mikrofon in kot zvočni zapis shranili v radijskem arhivu. Raznovrsten izbor arhivskih posnetkov ljudske glasbe bo tokrat predstaviljen v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Vsak je poseben in samosvoj. Nekatere pevske prakse so že umrle, a zato so vzniknile nove, drugačne. In krog se - podobno kot življenjski - sklene. Ta obroč bodo ponazorili pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, pevci Rozalskega žegnanja, Ljoba Jenče, pevke ljudskih pesmi Akademske folklorne skupine France Marolt, Nagisa Moritoki in Orkester mandolina Ljubljana, ženska pevska skupina K'vali in družinski sestav Volk Folk. Pripravlja Simona Moličnik.

59 min

"Le enkrat na sto let se razkrije človeku skrivnost, če je ne zapišeš, se zopet zastre!" pravi stari rek, ki je seveda pisan na kožo glasbenemu izročilu. Mnogo tovrstnih skrivnosti smo ob opazovanju in raziskovanju terena ujeli v mikrofon in kot zvočni zapis shranili v radijskem arhivu. Raznovrsten izbor arhivskih posnetkov ljudske glasbe bo tokrat predstaviljen v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Vsak je poseben in samosvoj. Nekatere pevske prakse so že umrle, a zato so vzniknile nove, drugačne. In krog se - podobno kot življenjski - sklene. Ta obroč bodo ponazorili pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, pevci Rozalskega žegnanja, Ljoba Jenče, pevke ljudskih pesmi Akademske folklorne skupine France Marolt, Nagisa Moritoki in Orkester mandolina Ljubljana, ženska pevska skupina K'vali in družinski sestav Volk Folk. Pripravlja Simona Moličnik.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

20. 2. 2018

Da lipa mo, ma Rezija, t? sy na lipa rožica? To dejstvo je sicer splošno znano, a vendar v času tako hitrega globalnega spreminjanja in prepletanja kultur ter vrednot, dolina Rezije ostaja skorajda taka kot je bila. Ko se na pustno soboto pot ustavi na cenjeni kavici, se najprej zasliši zvok citiravca in bunkulavca. Obiskovalca prevzame njuna spretnost, ki brez besed in brez namigov, zgolj s preprostimi glasbenimi motivi plete venec rezijanskih viž. Vabilo kliče na predstavitev publikacije: Ta solbaška cirköw ano te svete wuže po nes. Mašno obredje teče spontano z neverjetno suverenostjo ljudskega antifonalnega petja ordinarija, ki opozori na več kot tisočletje staro ustnoizročeno tradicijo. Za skrbno varovano svetostjo znotraj cerkvenega obzidja duhovnik nato s posebnim zvonenjem naznani čas, ko je dovoljeno delati pust. To pomeni plesati - po rozajansko seveda. Dolina Rezije obiskovalca objame in v objemu hodi z njim. Vtise o njeni kulturi, preprostosti in srčnosti tamkajšnjih ljudi strnemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

59 min

Da lipa mo, ma Rezija, t? sy na lipa rožica? To dejstvo je sicer splošno znano, a vendar v času tako hitrega globalnega spreminjanja in prepletanja kultur ter vrednot, dolina Rezije ostaja skorajda taka kot je bila. Ko se na pustno soboto pot ustavi na cenjeni kavici, se najprej zasliši zvok citiravca in bunkulavca. Obiskovalca prevzame njuna spretnost, ki brez besed in brez namigov, zgolj s preprostimi glasbenimi motivi plete venec rezijanskih viž. Vabilo kliče na predstavitev publikacije: Ta solbaška cirköw ano te svete wuže po nes. Mašno obredje teče spontano z neverjetno suverenostjo ljudskega antifonalnega petja ordinarija, ki opozori na več kot tisočletje staro ustnoizročeno tradicijo. Za skrbno varovano svetostjo znotraj cerkvenega obzidja duhovnik nato s posebnim zvonenjem naznani čas, ko je dovoljeno delati pust. To pomeni plesati - po rozajansko seveda. Dolina Rezije obiskovalca objame in v objemu hodi z njim. Vtise o njeni kulturi, preprostosti in srčnosti tamkajšnjih ljudi strnemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Tiha zemlja, pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice

13. 2. 2018

Tiha zemlja je začetek prvega verza božične ljudske pesmi iz vasi Medgorje na avstrijskem Koroškem. In Tiha zemlja je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi iz krajev v bližini Celovca, torej z Radiš in okolice. Zbirka, ki prinaša nabor več kot 350 zapisov ljudskih pesmi z dodanimi zvočnimi posnetki in z obsežnim strokovnim spremnim besedilom, je zrasla naravnost iz srca Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Zbirko pesemskega izročila z Radiš in iz okolice bomo podrobneje predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

59 min

Tiha zemlja je začetek prvega verza božične ljudske pesmi iz vasi Medgorje na avstrijskem Koroškem. In Tiha zemlja je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi iz krajev v bližini Celovca, torej z Radiš in okolice. Zbirka, ki prinaša nabor več kot 350 zapisov ljudskih pesmi z dodanimi zvočnimi posnetki in z obsežnim strokovnim spremnim besedilom, je zrasla naravnost iz srca Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Zbirko pesemskega izročila z Radiš in iz okolice bomo podrobneje predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.