Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.
Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja se osredotoča na mit Zelenega Jurija in njegove številne upodobitve v ljudski in etno glasbi ter nadaljuje izročilo s pesmimi o ljubezni.
Oddaja se osredotoča na mit Zelenega Jurija in njegove številne upodobitve v ljudski in etno glasbi ter nadaljuje izročilo s pesmimi o ljubezni.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.
Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.
James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi
Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.
V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.
Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.
Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.
Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.
Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja predstavlja glasbeno življenje med Slovenci v Ameriki pred stoletjem. V dvajsetih letih 19. stoletja se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi glasbeniki je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Nekaj let nazaj sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa podrobneje predstavita v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Glasbenonarodopisni inštitut pa letos obeležuje devet desetletij svojega delovanja in ob takih oddajah spomnimo tudi na pomen raziskovalnega dejavnosti sodelavcev inštituta, ki odstirajo bogate plasti zgodovinskega spomina.
Oddaja predstavlja glasbeno življenje med Slovenci v Ameriki pred stoletjem. V dvajsetih letih 19. stoletja se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi glasbeniki je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Nekaj let nazaj sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa podrobneje predstavita v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Glasbenonarodopisni inštitut pa letos obeležuje devet desetletij svojega delovanja in ob takih oddajah spomnimo tudi na pomen raziskovalnega dejavnosti sodelavcev inštituta, ki odstirajo bogate plasti zgodovinskega spomina.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.
Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Vsebina oddaje se poklanja Srečku Kosovelu.V osredje postavi aktualnost njegovih sporočil in jih prepleta s pripovedno tematiko ljudskih pesmi ter razmišlja o temeljnih postulatih slovenskega človeka - od rojstva do smrti. Pripovedujejo in pojejo: Ljudske pevke Trstenke, Ženska pevka skupina Cintare, Moški pevci Krajnski furmani, Melita Turnšek, Družinska pevska zasedba Miklavž iz Mislinje, Micka in France Anzeljc iz Blok, Franc Pibernik, Šentanelski pauri in Pevska skupina Ragle iz Trebnjega.
Vsebina oddaje se poklanja Srečku Kosovelu.V osredje postavi aktualnost njegovih sporočil in jih prepleta s pripovedno tematiko ljudskih pesmi ter razmišlja o temeljnih postulatih slovenskega človeka - od rojstva do smrti. Pripovedujejo in pojejo: Ljudske pevke Trstenke, Ženska pevka skupina Cintare, Moški pevci Krajnski furmani, Melita Turnšek, Družinska pevska zasedba Miklavž iz Mislinje, Micka in France Anzeljc iz Blok, Franc Pibernik, Šentanelski pauri in Pevska skupina Ragle iz Trebnjega.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Gregorjevo je, ptički se ženijo in prinašajo pomladno prebujenje. Prebujo slovenske ljudske glasbe je ob letu dvatisoč ustvarilo društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. Izdalo je tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. Tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena pestrost ter geografska raznolikost. Prav raznoličnost je motiv, ki jedra posameznih albumov združuje v čvrsto enovitost vsake enote kot tudi celotne zbirke. Ob Gregorjevem spominjamo na tovrstno prebujo, ki pomeni svojevrsten prelom na poti iz ljudske k etno glasbi.
Gregorjevo je, ptički se ženijo in prinašajo pomladno prebujenje. Prebujo slovenske ljudske glasbe je ob letu dvatisoč ustvarilo društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. Izdalo je tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. Tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena pestrost ter geografska raznolikost. Prav raznoličnost je motiv, ki jedra posameznih albumov združuje v čvrsto enovitost vsake enote kot tudi celotne zbirke. Ob Gregorjevem spominjamo na tovrstno prebujo, ki pomeni svojevrsten prelom na poti iz ljudske k etno glasbi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Primorska poje je eden od najbolj zanesljivih znanilcev pomladi že 55 let. To je edinstveni pevski festival v Evropu in na svetu. Pojejo mesta, pojejo vasi. Letos se bo na 35-ih prizoriščih predstavilo 210 zborov in pevskih zasedb, zapelo bo 3500 grl. Primorska poje poteka po vsej Primorski in v zamejstvu v Italiji ter na Hrvaškem. Festival se je pričel 23. februarja v Vili Vipolže in bo trajal do 24. maja 2024. Oddaja prinaša utrinke prvih koncertov letošnjega festivala.
Primorska poje je eden od najbolj zanesljivih znanilcev pomladi že 55 let. To je edinstveni pevski festival v Evropu in na svetu. Pojejo mesta, pojejo vasi. Letos se bo na 35-ih prizoriščih predstavilo 210 zborov in pevskih zasedb, zapelo bo 3500 grl. Primorska poje poteka po vsej Primorski in v zamejstvu v Italiji ter na Hrvaškem. Festival se je pričel 23. februarja v Vili Vipolže in bo trajal do 24. maja 2024. Oddaja prinaša utrinke prvih koncertov letošnjega festivala.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.
Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.
Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.
To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.
Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.
Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.
Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.
Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.
Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.
”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.
Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".
V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša portret lutnjista, filozofa in glasbenega pedagoga Borisa Šinigoja. Boris Šinigoj je eden začetnikov restavriranja stare glasbe na Slovenskem. Vznemirjajo ga zvrstno, časovno in geografsko raznolike izvajalske prakse. Svoje izsledke nadgrajuje z iskanji filozofskih razlag. Je eden redkih poznavalcev glasbene zgodovine z vidika poznavanja glasbenih snovanj Orienta, se pravi Jutrovega - praks, ki ukoreninjajo tudi glasbo Zahodnega sveta. Oddaljenih časovnih sosledij ne razume togo diahrono, temveč jih razume sinhrono in na tak način povezuje s sodobnostjo. V oddaji so predstavljeni štirje tematski glasbeni projekti Borisa Šinigoja in njegovih učencev, ki delujejo v skupini Nova Schola Labacensis. Glasbeni projekti prinašajo vpogled v razvoj starega glasbila lutnje, v podobnosti in različnosti glasbe Orienta in Zahodne pretekle kulture, v glasbo srednjega veka, renesanse in baroka od severne do južne Evrope in preplet vsega tega v sodobni glasbeni improvizaciji.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša portret lutnjista, filozofa in glasbenega pedagoga Borisa Šinigoja. Boris Šinigoj je eden začetnikov restavriranja stare glasbe na Slovenskem. Vznemirjajo ga zvrstno, časovno in geografsko raznolike izvajalske prakse. Svoje izsledke nadgrajuje z iskanji filozofskih razlag. Je eden redkih poznavalcev glasbene zgodovine z vidika poznavanja glasbenih snovanj Orienta, se pravi Jutrovega - praks, ki ukoreninjajo tudi glasbo Zahodnega sveta. Oddaljenih časovnih sosledij ne razume togo diahrono, temveč jih razume sinhrono in na tak način povezuje s sodobnostjo. V oddaji so predstavljeni štirje tematski glasbeni projekti Borisa Šinigoja in njegovih učencev, ki delujejo v skupini Nova Schola Labacensis. Glasbeni projekti prinašajo vpogled v razvoj starega glasbila lutnje, v podobnosti in različnosti glasbe Orienta in Zahodne pretekle kulture, v glasbo srednjega veka, renesanse in baroka od severne do južne Evrope in preplet vsega tega v sodobni glasbeni improvizaciji.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi, ljudski glasbi in narodovi duhovni dediščini nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki pogojujejo njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družbena omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi bolj ali manj spontano zapojejo ali zaigrajo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je nekoliko čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa te ostajajo nosilke znakov časa in hkrati izraz svobode, ki jim omogoči umik od bremena družbenih sprememb. Ljudske pesmi, ki so potovale skozi čas, bodo izrazili: Mlajše in Starejše pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik, pevke in pevci Kulturnega društva Jerbas pod vodstvom Metke Knific Zaletelj, večkulturno vokalno-inštrumentalno dediščino pa bo predstavila skupina, ki išče pri izviru – istrska Vruja, pod vodstvom Marina Kranjca.
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi, ljudski glasbi in narodovi duhovni dediščini nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki pogojujejo njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družbena omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi bolj ali manj spontano zapojejo ali zaigrajo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je nekoliko čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa te ostajajo nosilke znakov časa in hkrati izraz svobode, ki jim omogoči umik od bremena družbenih sprememb. Ljudske pesmi, ki so potovale skozi čas, bodo izrazili: Mlajše in Starejše pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik, pevke in pevci Kulturnega društva Jerbas pod vodstvom Metke Knific Zaletelj, večkulturno vokalno-inštrumentalno dediščino pa bo predstavila skupina, ki išče pri izviru – istrska Vruja, pod vodstvom Marina Kranjca.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Pred nekaj leti so izdale svoj tretji zvočni album Vse tičice lepo pojo. Cintare so prejemnice Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana – ljubljanskega piskača za izjemen prispevek na področju ohranjanja ljudskega izročila in posebne predstavitve ljudske umetnosti na Slovenskem. Izbrana vsebina albuma Vse tičice lepo pojo bo v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ob njej pa bodo pevke razgrnile svoje poglede na modrost in na pomenljivost naravnih danosti, na reko, ki je z vsem kar je, velik simbol življenja.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Pred nekaj leti so izdale svoj tretji zvočni album Vse tičice lepo pojo. Cintare so prejemnice Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana – ljubljanskega piskača za izjemen prispevek na področju ohranjanja ljudskega izročila in posebne predstavitve ljudske umetnosti na Slovenskem. Izbrana vsebina albuma Vse tičice lepo pojo bo v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ob njej pa bodo pevke razgrnile svoje poglede na modrost in na pomenljivost naravnih danosti, na reko, ki je z vsem kar je, velik simbol življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Čaralice je naslov zvočnega albuma, ki prinaša vsestransko glasbeno delo Zvezdane Novaković in njenih pevk, delo, ki v sodobno glasbeno tvornost vnaša staroverstvo, magijo, uroke in drugo ljudsko motiviko. Predstavitev je pripravila Nika Rožanc.
Čaralice je naslov zvočnega albuma, ki prinaša vsestransko glasbeno delo Zvezdane Novaković in njenih pevk, delo, ki v sodobno glasbeno tvornost vnaša staroverstvo, magijo, uroke in drugo ljudsko motiviko. Predstavitev je pripravila Nika Rožanc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Spoštovane, spoštovani, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša izročilo prebivalcev Črne na Koroškem. Vseobsežno je. Oktobra lani smo namreč v tamkajšnjem Domu kulture praznovali 55. obletnico naše oddaje. In v ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih. Da bi bili zdajšnji dnevi svetlejši, polni upanja in moči, nocoj ponavljamo Črjanske pravljice.
Spoštovane, spoštovani, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša izročilo prebivalcev Črne na Koroškem. Vseobsežno je. Oktobra lani smo namreč v tamkajšnjem Domu kulture praznovali 55. obletnico naše oddaje. In v ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih. Da bi bili zdajšnji dnevi svetlejši, polni upanja in moči, nocoj ponavljamo Črjanske pravljice.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Srce in oko tujca se ne moreta načuditi tisočerim izrazom slovenske besede in nje pesmi. Za vsako senožetjo sta drugačni, za vsakim hribom bolj odrezavi in spet kontrastno otožni tam v ravnini, pa neobremenjeno odprti in radoživi ob morju. In dalje, segata daleč onstran naših gora, v svet. Med vrsticami pa beležita mnoge zakrite, navidezno nepomembne podrobnosti iz življenje Slovencev od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju ter vse tisto, kar je vmes: Koroška, Štajerska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Primorska in Bela Krajina. Barvito pokrajinsko izročilo je tokrat zaživelo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je danes, po ujmi drugačna kot je bila včeraj - izročilo pa je izročeno, od predvčerjašnjem za jutri.
Srce in oko tujca se ne moreta načuditi tisočerim izrazom slovenske besede in nje pesmi. Za vsako senožetjo sta drugačni, za vsakim hribom bolj odrezavi in spet kontrastno otožni tam v ravnini, pa neobremenjeno odprti in radoživi ob morju. In dalje, segata daleč onstran naših gora, v svet. Med vrsticami pa beležita mnoge zakrite, navidezno nepomembne podrobnosti iz življenje Slovencev od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju ter vse tisto, kar je vmes: Koroška, Štajerska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Primorska in Bela Krajina. Barvito pokrajinsko izročilo je tokrat zaživelo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je danes, po ujmi drugačna kot je bila včeraj - izročilo pa je izročeno, od predvčerjašnjem za jutri.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V vročem julijskem dopoldnevu nas je pot vodila v idilično in zgodovinsko bogato kraško vasico z imenom Lokev. Obiskali smo zbiratelja Mira Slano, ki je v Fabianijevi muzejski trgovini zgodbo svoje družine prepletel s spominjanjem na trgovinsko dejavnost slovenskih vasi prve polovice 20. stoletja. Že ob vstopu v šibeče se polno nekdanjo Fabiani-Placerjevo trgovino smo bili soočeni z zvrhano mero nostalgije, opredmetene v škatlicah, zabojčkih in šatuljah, ki so nekoč polne krasile police trgovin in tako predstavljale del vsakdanjika. Ob pogovoru nam je Slana zaupal, da je prav ta nostalgija, poleg gole otroške ali pa resnejše raziskovalne radovednosti, tista, ki današnje obiskovalce najpogosteje popelje v ta za slovensko območje edinstven biser na Krasu. Pogovor prepletajo pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana ter glasba etno zasedb Volk Folk (s Hrušiškimi fanti), Vruja in Petelin–Sorta.
V vročem julijskem dopoldnevu nas je pot vodila v idilično in zgodovinsko bogato kraško vasico z imenom Lokev. Obiskali smo zbiratelja Mira Slano, ki je v Fabianijevi muzejski trgovini zgodbo svoje družine prepletel s spominjanjem na trgovinsko dejavnost slovenskih vasi prve polovice 20. stoletja. Že ob vstopu v šibeče se polno nekdanjo Fabiani-Placerjevo trgovino smo bili soočeni z zvrhano mero nostalgije, opredmetene v škatlicah, zabojčkih in šatuljah, ki so nekoč polne krasile police trgovin in tako predstavljale del vsakdanjika. Ob pogovoru nam je Slana zaupal, da je prav ta nostalgija, poleg gole otroške ali pa resnejše raziskovalne radovednosti, tista, ki današnje obiskovalce najpogosteje popelje v ta za slovensko območje edinstven biser na Krasu. Pogovor prepletajo pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana ter glasba etno zasedb Volk Folk (s Hrušiškimi fanti), Vruja in Petelin–Sorta.