Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.
Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Kompozicija, ki je nastala v počastitev 25. obletnice Slovenskega tolkalnega projekta, je zasnovana kot osem stavčna suita. V ospredje prinaša obredje, spoj naravnih elementov, hipnotičnih vzorcev klasičnih in etničnih tolkal in še mnogo več. Pred koncertom se je s skladateljem in violončelistom Kristijanom Kranjčanom pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Kompozicija, ki je nastala v počastitev 25. obletnice Slovenskega tolkalnega projekta, je zasnovana kot osem stavčna suita. V ospredje prinaša obredje, spoj naravnih elementov, hipnotičnih vzorcev klasičnih in etničnih tolkal in še mnogo več. Pred koncertom se je s skladateljem in violončelistom Kristijanom Kranjčanom pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja pred 1. majem, praznikom dela, prinaša razmislek o tem, kako je ta praznik solidarnosti delavcev vsega sveta skozi zgodovino oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem, kako je s svojim obredjem in simboli v prvih obdobjih praznovanja rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči ter kako je skozi svoje preobrazbe – od simbola povezanosti z mednarodno skupnostjo industrijskih delavcev, ključne paradigmatske vloge na socialističnem državnem prazničnem koledarju do današnje priložnosti za nekajdnevni oddih – ustvaril pisano paleto snovne in nesnovne dediščine.
Oddaja pred 1. majem, praznikom dela, prinaša razmislek o tem, kako je ta praznik solidarnosti delavcev vsega sveta skozi zgodovino oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem, kako je s svojim obredjem in simboli v prvih obdobjih praznovanja rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči ter kako je skozi svoje preobrazbe – od simbola povezanosti z mednarodno skupnostjo industrijskih delavcev, ključne paradigmatske vloge na socialističnem državnem prazničnem koledarju do današnje priložnosti za nekajdnevni oddih – ustvaril pisano paleto snovne in nesnovne dediščine.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.
27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bo – globoko v postnem času – zazrla v bogato in veliko poznosrednjeveško fresko Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki. Ta nam z miniaturnimi upodobitvami najrazličnejših kmečkih in obrtniških opravil – zaradi katerih Kristus trpi, če se jih lotimo v nedeljo – nudi edinstven vpogled v materialno kulturo in splošni način življenja na danes Slovenskih tleh pred 500 leti.
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bo – globoko v postnem času – zazrla v bogato in veliko poznosrednjeveško fresko Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki. Ta nam z miniaturnimi upodobitvami najrazličnejših kmečkih in obrtniških opravil – zaradi katerih Kristus trpi, če se jih lotimo v nedeljo – nudi edinstven vpogled v materialno kulturo in splošni način življenja na danes Slovenskih tleh pred 500 leti.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.
Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.
Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.
Citrarsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1999 v Grižah in še danes bogati slovenski glasbeni prostor. Društvo združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, dijake, učitelje, izdelovalce in zbiralce citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev in tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo. Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije je bil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V prvem delu koncerta bomo slišali pester izbor skladb v priredbah za citrarski orkester, vse od renesanse do sodobne glasbene literature. Koncert bo odprla skladba Il est bel et bon Pierra Passereauja; sledili bosta Sweet music Tobiasa Huma in Drei schöne Dinge fein Danieleja Federicija. Program se bo nadaljeval s skladbo Wolfganga Amadeusa Mozarta Contredanse en rondeau in Festliche Musik, op. 165 Hansa Ludwiga. Sledili bosta Rapsodija za orkester citer, op. 54 Willija Schäfllerja in Sonata classique za orkester citer s stavki: 1. Andante, 2. Andante cantabile in 3. Rondo: Allegro moderato Freddyja Goldna. Prvi del koncerta bo sklenila skladba iz obdobja sodobne glasbene zgodovine La batalla, op. 67b za orkester citer Petra Kiesewetterja s stavkoma Don Kihot in Sančo pansa.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta Janija Kovačič z naslovom Evridika iz pekla. Posnetek je nastal 27. januarja 2025 v koprskem studiu Hendrix, v sklopu Kavč Festivala. V letošnjem letu mineva 80. let od poraza fašizma. Evridika iz pekla pomeni nadaljevanje Orfeja iz pekla in odraža prav čas izpred 80. let. Gre za izbrane pesmi iz Ravensbriške pesmarice, ki jo je uredila Erna Muser, Jani Kovačič pa je pesmim dodal še glasbeno podobo. Koncert je zaokrožila pripoved Milene Mileve Blažić, ki je predstavila zgodbo Anice Kovačič, rojene Mislej, taboriščne prijateljice Ane Frank. Koncert so pripravili: glasbena urednica Simona Moličnik, tonski mojster Tadej Tadič, glasbena producentka Ksenija Kos in asistent Matija Žavbi.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta Janija Kovačič z naslovom Evridika iz pekla. Posnetek je nastal 27. januarja 2025 v koprskem studiu Hendrix, v sklopu Kavč Festivala. V letošnjem letu mineva 80. let od poraza fašizma. Evridika iz pekla pomeni nadaljevanje Orfeja iz pekla in odraža prav čas izpred 80. let. Gre za izbrane pesmi iz Ravensbriške pesmarice, ki jo je uredila Erna Muser, Jani Kovačič pa je pesmim dodal še glasbeno podobo. Koncert je zaokrožila pripoved Milene Mileve Blažić, ki je predstavila zgodbo Anice Kovačič, rojene Mislej, taboriščne prijateljice Ane Frank. Koncert so pripravili: glasbena urednica Simona Moličnik, tonski mojster Tadej Tadič, glasbena producentka Ksenija Kos in asistent Matija Žavbi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pustna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas pelje v Mozirje, kjer organizirano pustno dogajanje živi že več kot 130 let. Nad njim bdi pustna bratovščina, zbrana v društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski, katerega člani – tako imenovani »mozirski Pustnaki« – v kraju vsako leto pripravijo mednarodno pustno povorko in pustne zabave, predvsem pa v gosposkih oblekah in ob spremljavi ansambla »Boj se ga« ohranjajo pustne šege, kot so »okolofiranje«, prevzem občinske oblasti, podeljevanje trških pravic zaslužnim priseljencem v Mozirje, pokop pusta in tako naprej.
Pustna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas pelje v Mozirje, kjer organizirano pustno dogajanje živi že več kot 130 let. Nad njim bdi pustna bratovščina, zbrana v društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski, katerega člani – tako imenovani »mozirski Pustnaki« – v kraju vsako leto pripravijo mednarodno pustno povorko in pustne zabave, predvsem pa v gosposkih oblekah in ob spremljavi ansambla »Boj se ga« ohranjajo pustne šege, kot so »okolofiranje«, prevzem občinske oblasti, podeljevanje trških pravic zaslužnim priseljencem v Mozirje, pokop pusta in tako naprej.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V množici ljudskih pripovedi, ki si jih ljudje pripovedujemo skozi tisočletja in po vsem svetu, se najdejo tudi takšne zgodbe, v katerih »navadnemu smrtniku« s premetenostjo uspe prelisičiti nekoga z močjo in oblastjo ter se ob tem še okoristiti. Navadno nas takšne zgodbe nasmejejo, občudujemo bistrost njihovih glavnih likov in če so se nas res dotaknile, jih povemo tudi naprej. Če jim prisluhnemo pozorneje, pa nam veliko povedo tudi o nas samih in o naših skritih fantazijah, da bi podrli ustaljeni družbeni red ter se uprli najrazličnejšim družbenim avtoritetam. Te zgodbe zaznamujejo tudi staro in sodobno slovensko ljudsko slovstvo. In pripoveduje jih tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
V množici ljudskih pripovedi, ki si jih ljudje pripovedujemo skozi tisočletja in po vsem svetu, se najdejo tudi takšne zgodbe, v katerih »navadnemu smrtniku« s premetenostjo uspe prelisičiti nekoga z močjo in oblastjo ter se ob tem še okoristiti. Navadno nas takšne zgodbe nasmejejo, občudujemo bistrost njihovih glavnih likov in če so se nas res dotaknile, jih povemo tudi naprej. Če jim prisluhnemo pozorneje, pa nam veliko povedo tudi o nas samih in o naših skritih fantazijah, da bi podrli ustaljeni družbeni red ter se uprli najrazličnejšim družbenim avtoritetam. Te zgodbe zaznamujejo tudi staro in sodobno slovensko ljudsko slovstvo. In pripoveduje jih tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Živimo v času, ko smo velik del naših znanj in zanimanj preselili na svetovni splet in s tem tudi na družbena omrežja. Tako se je na Facebooku in drugih sorodnih omrežjih udomačila močno razširila tudi ljubiteljska etnografija. Ljudje, ki jih zanimajo ljudsko stavbarstvo in druga materialna dediščina, šege in navade, pripovedna in pesemska folklora in drugo, se na teh družbenih omrežjih združujejo v skupine, v okviru katerih si med sabo delijo fotografije, zapise ter komentarje. Te skupine pritegnejo precej zanimanja in imajo neverjetno veliko število članov, z njimi pa skozi čas nastajajo tudi zanimive zbirke etnografskega gradiva. Spletne skupnosti, posvečene ljubiteljski etnografiji, predstavlja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Njena gosta sta Alenka Berk, ustanoviteljica Facebook skupine Bilo je nekoč, in Daniel Platovšek, moderator Facebook skupine Nostalgične domačije.
Živimo v času, ko smo velik del naših znanj in zanimanj preselili na svetovni splet in s tem tudi na družbena omrežja. Tako se je na Facebooku in drugih sorodnih omrežjih udomačila močno razširila tudi ljubiteljska etnografija. Ljudje, ki jih zanimajo ljudsko stavbarstvo in druga materialna dediščina, šege in navade, pripovedna in pesemska folklora in drugo, se na teh družbenih omrežjih združujejo v skupine, v okviru katerih si med sabo delijo fotografije, zapise ter komentarje. Te skupine pritegnejo precej zanimanja in imajo neverjetno veliko število članov, z njimi pa skozi čas nastajajo tudi zanimive zbirke etnografskega gradiva. Spletne skupnosti, posvečene ljubiteljski etnografiji, predstavlja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Njena gosta sta Alenka Berk, ustanoviteljica Facebook skupine Bilo je nekoč, in Daniel Platovšek, moderator Facebook skupine Nostalgične domačije.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Leta 2021 je po večletnih prizadevanjih članov kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano v Guncljah zaživela 'Spominska mizarnica'. To je manjši muzejski prostor z bogato in lično predstavitvijo predmetov, dokumentov, fotografij in zgodb, posvečeno dediščini mizarske obrti v Šentvidu in okoliških krajih ter številnim generacijam tamkajšnjih mizarjev, katerih sloves je v zadnjih skoraj dvesto letih dosegel domala ves svet. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili posnetku, ki je nastal ob obisku Spominske mizarnice, v neposrednem stiku z razstavljenimi pomniki mizarske dejavnosti. Zanimiv in uspešen projekt lokalne skupnosti ter vsebino muzejske postavitve nam bosta predstavila predsednik kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano, Brane Kopač, ter upokojeni mizar in profesor na srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki, Andrej Kregar.
Leta 2021 je po večletnih prizadevanjih članov kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano v Guncljah zaživela 'Spominska mizarnica'. To je manjši muzejski prostor z bogato in lično predstavitvijo predmetov, dokumentov, fotografij in zgodb, posvečeno dediščini mizarske obrti v Šentvidu in okoliških krajih ter številnim generacijam tamkajšnjih mizarjev, katerih sloves je v zadnjih skoraj dvesto letih dosegel domala ves svet. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili posnetku, ki je nastal ob obisku Spominske mizarnice, v neposrednem stiku z razstavljenimi pomniki mizarske dejavnosti. Zanimiv in uspešen projekt lokalne skupnosti ter vsebino muzejske postavitve nam bosta predstavila predsednik kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida nad Ljubljano, Brane Kopač, ter upokojeni mizar in profesor na srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki, Andrej Kregar.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo drugi del koncerta Med nami, ki so ga januarja lani na odru Slovenske Filharmonije predstavile članice ženskega pevskega zbora Carmen Manet z dirigentom Primožem Kerštanjem. Celovečerni koncert Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. Koncert sta posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Ljudska iz Rezije, prir. Ambrož Čopi: ŠĆË WTÏĆACË SO SNÜWALË, solistka: Ernestina Jošt Gašper Jereb /Tone Kuntner: KO SE JE PORAJALO JUTRO, solistična točka: Mateja Grašič Ljudska, prir. Samo Vovk: PASTIRČE MLADO Leon Firšt / Janez Usenik: VERONIKIN ZAGOVOR, solistična točka: Tina Urh Don Macdonald / Malca Litovitz: WINTER SUN Anders Edenroth / The Real Group: BUMBLE BEE Ljudske, prir. Katarina Pustinek Rakar: ADRCA, solistke: Ernestina Jošt, Mateja Grašič, Manca Zupan Samo Vovk: TA NA SOLBICI
V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo drugi del koncerta Med nami, ki so ga januarja lani na odru Slovenske Filharmonije predstavile članice ženskega pevskega zbora Carmen Manet z dirigentom Primožem Kerštanjem. Celovečerni koncert Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. Koncert sta posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Ljudska iz Rezije, prir. Ambrož Čopi: ŠĆË WTÏĆACË SO SNÜWALË, solistka: Ernestina Jošt Gašper Jereb /Tone Kuntner: KO SE JE PORAJALO JUTRO, solistična točka: Mateja Grašič Ljudska, prir. Samo Vovk: PASTIRČE MLADO Leon Firšt / Janez Usenik: VERONIKIN ZAGOVOR, solistična točka: Tina Urh Don Macdonald / Malca Litovitz: WINTER SUN Anders Edenroth / The Real Group: BUMBLE BEE Ljudske, prir. Katarina Pustinek Rakar: ADRCA, solistke: Ernestina Jošt, Mateja Grašič, Manca Zupan Samo Vovk: TA NA SOLBICI
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Kaj se zgodi, ko se prepleteta glasba in poezija? To so januarja lani na odru Slovenske Filharmonije razkrile članice ženskega pevskega zbora Carmen manet z dirigentom Primožem Kêrštanjem. Celovečerni koncert z naslovom Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta, ki sta ga posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Lorenzo Donati: PONETEMENTE Petar Liondev / Tanya Parvanova: KAFAL SVIRI Kim André Arnesen: AVE REGINA CÆLORUM, solistki: Mateja Grašič in Ana Kavčič Traditional, prir. Līgas Celmas-Kursietes: ES ČIGĀNA MEITA BIJU, solistka: Ana Kavčič Traditional, prir. Tobin Stokes: IKIMILIKILIKLIK Mojmir Sepe / Frane Milčinski - Ježek: KO GRE TVOJA POT OD TOD, solistična točka: Manca Zupan Pavle Kernjak / Janko Mikula, prir. Samo Vovk: ROŽ, PODJUNA, ZILA
Kaj se zgodi, ko se prepleteta glasba in poezija? To so januarja lani na odru Slovenske Filharmonije razkrile članice ženskega pevskega zbora Carmen manet z dirigentom Primožem Kêrštanjem. Celovečerni koncert z naslovom Med nami je preplet zborovske glasbe, kratke poezije in miselnih utrinkov, ki so nastali pod peresom mladega poeta Gala Bille, z umetniškim (in tudi Instagram) imenom “redkobesedno”. Njegovi kratki, a pomenljivi verzi so bili inspiracija za izbiro osveženega koncertnega repertoarja in solističnih točk, za plesne gibe, tudi za vizualne efekte. Koncert Med nami tako odstira pomen medosebnih odnosov ter poudarja vrednost skupnosti in bližine. V današnji oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo prvi del koncerta, ki sta ga posnela tonska mojstrica Aleks Pirkmajer in glasbeni producent Tone Jurca. Program: Lorenzo Donati: PONETEMENTE Petar Liondev / Tanya Parvanova: KAFAL SVIRI Kim André Arnesen: AVE REGINA CÆLORUM, solistki: Mateja Grašič in Ana Kavčič Traditional, prir. Līgas Celmas-Kursietes: ES ČIGĀNA MEITA BIJU, solistka: Ana Kavčič Traditional, prir. Tobin Stokes: IKIMILIKILIKLIK Mojmir Sepe / Frane Milčinski - Ježek: KO GRE TVOJA POT OD TOD, solistična točka: Manca Zupan Pavle Kernjak / Janko Mikula, prir. Samo Vovk: ROŽ, PODJUNA, ZILA
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.
Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Z rojstvom se za človeka vse začne, hkrati pa gre za trenutek velike ranljivosti – tako za otroka kot za njegovo mater. V skrbi zanju so zato nekdanje tradicionalne podeželske skupnosti na Slovenskem (do obeh svetovnih vojn) ob rojstvu dajale velik pomen magičnemu mišljenju, šegam in obredju. Z verovanji in obrednimi praksami so namreč skušali zagotoviti otroku srečo in zdravje ter ga obvarovati pred delovanjem zlih sil in urokov. S starimi šegami in obredjem ob rojstvu otroka bo prepletena tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«
Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Polovica letošnjega adventa je že minila in priprave na božične praznike se stopnjujejo. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas ob tem vabi v Tuhinjsko dolino, kjer se prav posebne in zanimive predbožične priprave odvijajo pri tamkajšnjem turističnem društvu. To društvo namreč že od leta 2006 v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik, s pomočjo drugih lokalnih društev, ob božiču uprizarja žive jaslice. Svetopisemsko božično zgodbo z igralci, živalmi, velikimi lesenimi kulisami in petjem. O ozadju nastajanja vsakoletne božične predstave, ki ji je zadnja tri leta pridružena tudi razstava jaslic lokalnih ustvarjalec, bodo v oddaji spregovorili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina: Manja Žebaljec, vodja etnološke sekcije društva in pripovedovalka božične zgodbe na predstavah, Rajko Žebaljec, ustvarjalec kulis, ki skrbi tudi za številne tehnične podrobnosti predstav, Zdenka Klančnik, ki nad izvedbo živih jaslic bdi kot režiserka, Franc Šuštar, ki skozi vsa leta nastopa v vlogi svetega Jožefa ter predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Ivan Hribar.
Polovica letošnjega adventa je že minila in priprave na božične praznike se stopnjujejo. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nas ob tem vabi v Tuhinjsko dolino, kjer se prav posebne in zanimive predbožične priprave odvijajo pri tamkajšnjem turističnem društvu. To društvo namreč že od leta 2006 v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik, s pomočjo drugih lokalnih društev, ob božiču uprizarja žive jaslice. Svetopisemsko božično zgodbo z igralci, živalmi, velikimi lesenimi kulisami in petjem. O ozadju nastajanja vsakoletne božične predstave, ki ji je zadnja tri leta pridružena tudi razstava jaslic lokalnih ustvarjalec, bodo v oddaji spregovorili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina: Manja Žebaljec, vodja etnološke sekcije društva in pripovedovalka božične zgodbe na predstavah, Rajko Žebaljec, ustvarjalec kulis, ki skrbi tudi za številne tehnične podrobnosti predstav, Zdenka Klančnik, ki nad izvedbo živih jaslic bdi kot režiserka, Franc Šuštar, ki skozi vsa leta nastopa v vlogi svetega Jožefa ter predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Ivan Hribar.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Miklavžev teden je poln sladkosti, še dodatno pa ga bo posladkala tokratne oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ta se namreč podaja v kletne prostore gostišča Lectar v starem mestnem jedru Radovljice. Tam se nahaja hišna lectarija – ta kot muzej hrani in predstavlja dediščino stare slovenske lectarske oziroma medičarske obrti. Kot živa in živahna delavnica pa s svojimi izdelki iz lecta – srci, konjički, podkvami in hišicami, pa seveda tudi Miklavži in parkeljni – skrbi, da se ta hišna in slovenska obrtna tradicija nadaljuje. Vse to bodo v oddaji predstavili lectarja Mojca in Matej Geč, ter upokojeni lastnik gostišča Lectar, Jože Andrejaš.
Miklavžev teden je poln sladkosti, še dodatno pa ga bo posladkala tokratne oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ta se namreč podaja v kletne prostore gostišča Lectar v starem mestnem jedru Radovljice. Tam se nahaja hišna lectarija – ta kot muzej hrani in predstavlja dediščino stare slovenske lectarske oziroma medičarske obrti. Kot živa in živahna delavnica pa s svojimi izdelki iz lecta – srci, konjički, podkvami in hišicami, pa seveda tudi Miklavži in parkeljni – skrbi, da se ta hišna in slovenska obrtna tradicija nadaljuje. Vse to bodo v oddaji predstavili lectarja Mojca in Matej Geč, ter upokojeni lastnik gostišča Lectar, Jože Andrejaš.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Nadaljujemo z drugim delom posnetka državne revije poustvarjalcev izročila Napev – Odsev, ki je potekala v soboto, 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V drugem delu bodo nastopili: Šuštarji; godci iz Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaški pobi z Nušo in Zalo iz Kulturno-prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Spremljevalni program so pripravili: Duo S.P., ki ga sestavljata Silvo Girandon in Peter Napret ter Banda citrarska z Matejem Primožičem in Ožbejem Svetlinom. Prireditev Napev – Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Nadaljujemo z drugim delom posnetka državne revije poustvarjalcev izročila Napev – Odsev, ki je potekala v soboto, 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. V drugem delu bodo nastopili: Šuštarji; godci iz Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaški pobi z Nušo in Zalo iz Kulturno-prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Spremljevalni program so pripravili: Duo S.P., ki ga sestavljata Silvo Girandon in Peter Napret ter Banda citrarska z Matejem Primožičem in Ožbejem Svetlinom. Prireditev Napev – Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Poslušamo ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija, ki jo je leta 2018, ob izidu projekta Brine Vogelnik z naslovom Grad gori!, pripravila mag. Simona Moličnik. Brina, Eka, Marija je generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo, Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan pa so bile lutke. Alenka Eka Vogelnik je bila ilustratorka, lutkarica, gledališka ustvarjalka in glasbenica. Ilustrirala in izdala je številne knjige in slikanice, tudi lutkarske priročnike; ustvarila je mnogo televizijskih serij, gledaliških in lutkovnih predstav, večinoma za otroke. S svojim ustvarjalnim delom je več desetletij plemenitila in bogatila kulturno krajino Slovenije. Njena zapuščina je in bo ostala večna!
Poslušamo ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija, ki jo je leta 2018, ob izidu projekta Brine Vogelnik z naslovom Grad gori!, pripravila mag. Simona Moličnik. Brina, Eka, Marija je generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik. Brina umetniški snop poveže v glasbeno zgodbo, Marija se je izražala predvsem v plesu in ilustraciji, Ekin pristan pa so bile lutke. Alenka Eka Vogelnik je bila ilustratorka, lutkarica, gledališka ustvarjalka in glasbenica. Ilustrirala in izdala je številne knjige in slikanice, tudi lutkarske priročnike; ustvarila je mnogo televizijskih serij, gledaliških in lutkovnih predstav, večinoma za otroke. S svojim ustvarjalnim delom je več desetletij plemenitila in bogatila kulturno krajino Slovenije. Njena zapuščina je in bo ostala večna!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odstira pomen in vlogo petja - in še posebej zborovskega petja - v času narodnega prebujanja Slovencev po letu 1848. To je namreč čas, ki pomeni razmah zborovskega petja na naših tleh. Kako je bilo tedaj; kako je danes? V oddaji se med glasbo prepletajo drobci arhivskih časopisnih besedil o petju iz 19. stoletja ter pripoved strokovne svetovalke za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mihele Jagodic, in tenorista, dolgoletnega člana Slovenskega okteta, Janeza Trilerja.
Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi odstira pomen in vlogo petja - in še posebej zborovskega petja - v času narodnega prebujanja Slovencev po letu 1848. To je namreč čas, ki pomeni razmah zborovskega petja na naših tleh. Kako je bilo tedaj; kako je danes? V oddaji se med glasbo prepletajo drobci arhivskih časopisnih besedil o petju iz 19. stoletja ter pripoved strokovne svetovalke za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Mihele Jagodic, in tenorista, dolgoletnega člana Slovenskega okteta, Janeza Trilerja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja se poklonja Aldu Kumarju. Skladatelj, ki vedno znova črpa motiviko ljudske glasbe in je za 50. obletnico naše oddaje napisal Slovensko suito, je dopolnil sedmo jesen. Ob tej priložnosti mu je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj poklonil koncert. Radijska produkcijska ekipa je ta koncert posnela Večji del skladb so Kumarjeve priredbe ljudskih pesmi.
Oddaja se poklonja Aldu Kumarju. Skladatelj, ki vedno znova črpa motiviko ljudske glasbe in je za 50. obletnico naše oddaje napisal Slovensko suito, je dopolnil sedmo jesen. Ob tej priložnosti mu je Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj poklonil koncert. Radijska produkcijska ekipa je ta koncert posnela Večji del skladb so Kumarjeve priredbe ljudskih pesmi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra v Ljubljani, Glasbenonarodopisni inštitut je obeležil devet desetletij obstoja. Leta 1934 ga je ustanovil France Marolt. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU vsako leto organizira prireditev Zajuckaj in zapoj. Letošnja je posvečena Francetu Maroltu. Prireditev je zasnovala dr. Urša Šivic, ki je tudi avtorica veznega besedila. Naslovila jo je s s pomenljivim verzom pesmi Miroslava Vilharja Lipa: Zopet bodo ptičice … pesmi žvrgolele. V Atriju ZRC so se združile tri ustanove, katerih temelje je postavil France Marolt: Ob Glasbenonarodopisnem inštitutu še Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt.
Najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra v Ljubljani, Glasbenonarodopisni inštitut je obeležil devet desetletij obstoja. Leta 1934 ga je ustanovil France Marolt. Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU vsako leto organizira prireditev Zajuckaj in zapoj. Letošnja je posvečena Francetu Maroltu. Prireditev je zasnovala dr. Urša Šivic, ki je tudi avtorica veznega besedila. Naslovila jo je s s pomenljivim verzom pesmi Miroslava Vilharja Lipa: Zopet bodo ptičice … pesmi žvrgolele. V Atriju ZRC so se združile tri ustanove, katerih temelje je postavil France Marolt: Ob Glasbenonarodopisnem inštitutu še Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Sodelavci GNI-ja - kot ga s kratico imenujemo - so si leta 1966 omislili radijsko oddajo, v kateri bodo predstavili svoje terenske izsledke. Nastala je Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvikrat je bila predvajana na Radiu Ljubljana, v torek, 21. oktobra 1966 ob 20ih. Zamislili so si jo kot cikel 18 oddaj za sezono 1966/1967. Avtorica prve oddaje je bila doktorica Zmaga Kumer (letos je minilo sto let od njenega rojstva), sicer pa so posamezne oddaje oblikovali vsi sodelavci, tudi tedanji predstojnik, doktor Valens Vodušek, pa Mirko Ramovš, Julijan Strajnar in Uroš Krek. Julijan Strajnar je bil kot aktivni glasbenik mnenja, da se mora oddaja začeti s prepoznavnim avizom. Spodbudil je sodelavca, skladatelja Uroša Kreka in Krek je izpisal partituro za orkester z naslovom: Avizo za ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na belokranjsko pesem »Aj, zelená je vsa gorá«. Rokopis partiture je hranjen v nototeki naše hiše, avizo pa je izvedel in posnel tedanji radijski simfonični orkester z dirigentom Samom Hubadom. Cikel 18 oddaj je prerasel svoj načrt do te mere, da oddaja še vedno nastaja vsak teden in avizo, ki ježi dlako, pregovorno zazveni vsak torek ob 20.00. Tudi nocoj bo. V spomin, zahvalo, spodbudo, predvsem pa v premislek bomo zdaj predvajali prvo oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je bila premierno predvajana 21. oktobra 1966 z naslednjo napovedjo: "Nocoj začenjamo ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v katerih vam bomo predstavljali gradivo Slovenskega glasbeno narodopisnega inštituta in Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji znanosti in umetnosti. Prisluhnili boste lahko ljudski pesmi, pripovedovanju o šegah in navadah kot jih ljudski pevci, pripovedovalci in godci ohranjajo po vseh slovenskih pokrajinah. Prvi oddaji smo dali naslov Med ribniškimi rešetarji in dobrepoljskimi zobotrebčarji."
Sodelavci GNI-ja - kot ga s kratico imenujemo - so si leta 1966 omislili radijsko oddajo, v kateri bodo predstavili svoje terenske izsledke. Nastala je Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvikrat je bila predvajana na Radiu Ljubljana, v torek, 21. oktobra 1966 ob 20ih. Zamislili so si jo kot cikel 18 oddaj za sezono 1966/1967. Avtorica prve oddaje je bila doktorica Zmaga Kumer (letos je minilo sto let od njenega rojstva), sicer pa so posamezne oddaje oblikovali vsi sodelavci, tudi tedanji predstojnik, doktor Valens Vodušek, pa Mirko Ramovš, Julijan Strajnar in Uroš Krek. Julijan Strajnar je bil kot aktivni glasbenik mnenja, da se mora oddaja začeti s prepoznavnim avizom. Spodbudil je sodelavca, skladatelja Uroša Kreka in Krek je izpisal partituro za orkester z naslovom: Avizo za ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi na belokranjsko pesem »Aj, zelená je vsa gorá«. Rokopis partiture je hranjen v nototeki naše hiše, avizo pa je izvedel in posnel tedanji radijski simfonični orkester z dirigentom Samom Hubadom. Cikel 18 oddaj je prerasel svoj načrt do te mere, da oddaja še vedno nastaja vsak teden in avizo, ki ježi dlako, pregovorno zazveni vsak torek ob 20.00. Tudi nocoj bo. V spomin, zahvalo, spodbudo, predvsem pa v premislek bomo zdaj predvajali prvo oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je bila premierno predvajana 21. oktobra 1966 z naslednjo napovedjo: "Nocoj začenjamo ciklus oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v katerih vam bomo predstavljali gradivo Slovenskega glasbeno narodopisnega inštituta in Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji znanosti in umetnosti. Prisluhnili boste lahko ljudski pesmi, pripovedovanju o šegah in navadah kot jih ljudski pevci, pripovedovalci in godci ohranjajo po vseh slovenskih pokrajinah. Prvi oddaji smo dali naslov Med ribniškimi rešetarji in dobrepoljskimi zobotrebčarji."
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki letos praznuje 90-letnico delovanja. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina. Vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo, ki bo 18. oktobra, pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, nastalih v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič.
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki letos praznuje 90-letnico delovanja. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina. Vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo, ki bo 18. oktobra, pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, nastalih v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nadaljuje cikel, ki je posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo razkriva druga od dveh portretnih oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Prvo oddajo ste slišali prejšnji torek. Nika Rpžanc Ivančič je takole zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nadaljuje cikel, ki je posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo razkriva druga od dveh portretnih oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Prvo oddajo ste slišali prejšnji torek. Nika Rpžanc Ivančič je takole zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj začenja cikel, ki bo trajal tja do konca leta in bo posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo bosta razkrivali dve naslednji oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Takole je zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj začenja cikel, ki bo trajal tja do konca leta in bo posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966. Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo bosta razkrivali dve naslednji oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Takole je zapisala: »Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.« Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat postrežemo s staro ljudsko glasbo, tisto, ki se zasliši tu in tam, če ima človek srečo, da na primer Matkov Klemen ob obilici sprotnega dela in obveznosti, vendarle vzame v roke svoje citre in zaigra. Takih godcev in tudi pevcev, ki igrajo zgolj zase, spontano in nenapovedano, je še nekaj na našem prostoru znotraj in zunaj državne meje. Posnetke smo izbrali iz številnih terenskih snemanj. Igrata citrarja s Solčavskega, godci z Obirskega, pejejo mlade pevke, študentke, članice Akademske folklorne skupine France Marolt, pa Ljudski pevci Globoko, dalje prešerno vzdušje ustvarijo godci Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja, pevci z Rozalskega žegnanja pa prikažejo, kako se na gori Svete Heme razlega spontano večglasje. Ljudsko glasbeni večer sklenejo godci iz Prekmurja.
Tokrat postrežemo s staro ljudsko glasbo, tisto, ki se zasliši tu in tam, če ima človek srečo, da na primer Matkov Klemen ob obilici sprotnega dela in obveznosti, vendarle vzame v roke svoje citre in zaigra. Takih godcev in tudi pevcev, ki igrajo zgolj zase, spontano in nenapovedano, je še nekaj na našem prostoru znotraj in zunaj državne meje. Posnetke smo izbrali iz številnih terenskih snemanj. Igrata citrarja s Solčavskega, godci z Obirskega, pejejo mlade pevke, študentke, članice Akademske folklorne skupine France Marolt, pa Ljudski pevci Globoko, dalje prešerno vzdušje ustvarijo godci Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja, pevci z Rozalskega žegnanja pa prikažejo, kako se na gori Svete Heme razlega spontano večglasje. Ljudsko glasbeni večer sklenejo godci iz Prekmurja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ena od tradicij poletnih mesecev so tudi glasbeni festivali. Zdi se, da jih je vsako leto več in vsako leto so zvrstno še bolj pestri. Eden od festivalov, ki posebno pozornost namenja stari glasbi in po tej poti prihaja pogosto v stik z ljudsko glasbo ter je zato blizu oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, je Festival Radovljica. V Radovljici pa domuje osebnost, za katero se zdi, da ostaja precej skrita javnosti, a je naredila izjemno delo na področju zapisovanja ljudske glasbe. To je Egi Gašperšič. Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je leta 2022 izšla glasbena zbirka Kaj vam pa jaz povem. V petih zvezkih prinaša Gašperšičev glasbeni opus priredb in njegovih izvirnih skladb. Egi je vsestranski glasbenik, zborovodja, organist, bil je več kot tri desetletja ravnatelj Glasbene šole Radovljica ter je vztrajen zapisovalec ljudske glasbe. V slovenskem in tudi koroškem glasbenem svetu pušča globoko sled, saj s svojim delom vpliva na več rodov. Egija Gašperšiča je obiskala Nika Rožanc Ivančič, v pogovoru sta se pridružila še Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling, predstavnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu. V oddaji boste slišali tudi ljudske pesmi v priredbah Egija Gašperšiča in v izvedbi Ljutomerskega okteta, Ženskega in Mešanega pevskega zbora Sele, Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, Mešanega pevskega zbora Radiše, Moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, Poljanskih orgličarjev in Akademskega pevskega zbora Kranj. Oddajo je pripravila Nika Rožanc Ivančič.
Ena od tradicij poletnih mesecev so tudi glasbeni festivali. Zdi se, da jih je vsako leto več in vsako leto so zvrstno še bolj pestri. Eden od festivalov, ki posebno pozornost namenja stari glasbi in po tej poti prihaja pogosto v stik z ljudsko glasbo ter je zato blizu oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, je Festival Radovljica. V Radovljici pa domuje osebnost, za katero se zdi, da ostaja precej skrita javnosti, a je naredila izjemno delo na področju zapisovanja ljudske glasbe. To je Egi Gašperšič. Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je leta 2022 izšla glasbena zbirka Kaj vam pa jaz povem. V petih zvezkih prinaša Gašperšičev glasbeni opus priredb in njegovih izvirnih skladb. Egi je vsestranski glasbenik, zborovodja, organist, bil je več kot tri desetletja ravnatelj Glasbene šole Radovljica ter je vztrajen zapisovalec ljudske glasbe. V slovenskem in tudi koroškem glasbenem svetu pušča globoko sled, saj s svojim delom vpliva na več rodov. Egija Gašperšiča je obiskala Nika Rožanc Ivančič, v pogovoru sta se pridružila še Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling, predstavnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu. V oddaji boste slišali tudi ljudske pesmi v priredbah Egija Gašperšiča in v izvedbi Ljutomerskega okteta, Ženskega in Mešanega pevskega zbora Sele, Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, Mešanega pevskega zbora Radiše, Moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, Poljanskih orgličarjev in Akademskega pevskega zbora Kranj. Oddajo je pripravila Nika Rožanc Ivančič.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ena od zanimivosti naše države (pa ne ravno turistična) so male, bolj in manj stare cerkvice, s katerimi so posejana številna pobočja vzdolž in počez. Tudi pesemsko izročilo je izjemno bogato z nabožno ter legendno tematiko. Krščanstvo, ki smo ga Slovenci sprejeli kmalu po naselitvi, je namreč na ljudsko izročilo naredilo tako izrazit pečat, da ga ni mogoče prezreti. V tednu praznika, ki obeležuje Marijino vnebovzetje, Vam bomo spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, ponudili izbor pripovednih ljudskih pesmi, katerih zgodbe se nanašajo na Sveto pismo, svetnike, pridigarje ali na dogodke iz Jezusovega in Marijinega življenja.
Ena od zanimivosti naše države (pa ne ravno turistična) so male, bolj in manj stare cerkvice, s katerimi so posejana številna pobočja vzdolž in počez. Tudi pesemsko izročilo je izjemno bogato z nabožno ter legendno tematiko. Krščanstvo, ki smo ga Slovenci sprejeli kmalu po naselitvi, je namreč na ljudsko izročilo naredilo tako izrazit pečat, da ga ni mogoče prezreti. V tednu praznika, ki obeležuje Marijino vnebovzetje, Vam bomo spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, ponudili izbor pripovednih ljudskih pesmi, katerih zgodbe se nanašajo na Sveto pismo, svetnike, pridigarje ali na dogodke iz Jezusovega in Marijinega življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oktobra 2022 smo v Domu kulture Črne na Koroškem praznovali 55. obletnico naše oddaje. V ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih, kljub ujmam, ki jih je bila za tem deležna Črna na Koroškem. Da bi priklicali v spomin svetlost in lepoto tistega večera, smo za nocoj pripravili posnetek simfoničnega dela Črjanske pravljice.
Oktobra 2022 smo v Domu kulture Črne na Koroškem praznovali 55. obletnico naše oddaje. V ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih, kljub ujmam, ki jih je bila za tem deležna Črna na Koroškem. Da bi priklicali v spomin svetlost in lepoto tistega večera, smo za nocoj pripravili posnetek simfoničnega dela Črjanske pravljice.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji nazorno sporočita, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca), sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer so ostali spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno oblikujeta dialektičen odnos; prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, druga odpira spomin v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori. ”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka šestnajstih pesmi je nastala ob pomoči večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji nazorno sporočita, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na tretjem večeru letošnjega, 52. Mednarodnega folklornega festivala Beltinci je gostovala oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. To je bil večer etno glasbe, ki se je odvil v dvorani Kulturnega doma Beltinci. Nastopile so tri glasbene zasedbe ÊDNA, zasedba, ki pet glasbenih svetov združuje v enovito celoto polno edinstvene glasbene energije prepredene s prekmursko in porabsko glasbeno dediščino, KATICE, ženska pevska zasedba, ki poustvarja slovensko glasbeno dediščino s številnimi izjemnimi veščinami in poznavanji starih ljudskih praks in FALAJČEK, trio, ki občinstvu podaja falajček lastnega izraza prekmurske muzike.
Na tretjem večeru letošnjega, 52. Mednarodnega folklornega festivala Beltinci je gostovala oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. To je bil večer etno glasbe, ki se je odvil v dvorani Kulturnega doma Beltinci. Nastopile so tri glasbene zasedbe ÊDNA, zasedba, ki pet glasbenih svetov združuje v enovito celoto polno edinstvene glasbene energije prepredene s prekmursko in porabsko glasbeno dediščino, KATICE, ženska pevska zasedba, ki poustvarja slovensko glasbeno dediščino s številnimi izjemnimi veščinami in poznavanji starih ljudskih praks in FALAJČEK, trio, ki občinstvu podaja falajček lastnega izraza prekmurske muzike.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Trdoživo je vztrajala vsemu nasprotovanju navkljub, vedno znova nastajala, se spreminjala, zamirala, pa ne umrla, marveč živi še danes in bo – upajmo – živela tudi v prihodnosti,« je zapisala Zmaga Kumer. Misel je namenila ljudski pesmi, a nehote vanjo zavila tudi svoj osebni smisel. Gre za ženo, ki je vse življenje rastla in se bogatila ob izročilu. Vztrajala je ob nenehnem zbiranju, zapisovanju, razvrščanju, analiziranju in pojasnjevanju njegovega pomena ter lepote. Prepričala je, ne le slovensko javnost, temveč cel svet. Danes si bogato razvejane dejavnosti v zvrsti ljudske glasbe, pa tudi oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi ne moremo predstavljati brez prve snovalke, to je doktorice Zmage Kumer. V tem tednu je minilo devetdeset let od njenega rojstva.
»Trdoživo je vztrajala vsemu nasprotovanju navkljub, vedno znova nastajala, se spreminjala, zamirala, pa ne umrla, marveč živi še danes in bo – upajmo – živela tudi v prihodnosti,« je zapisala Zmaga Kumer. Misel je namenila ljudski pesmi, a nehote vanjo zavila tudi svoj osebni smisel. Gre za ženo, ki je vse življenje rastla in se bogatila ob izročilu. Vztrajala je ob nenehnem zbiranju, zapisovanju, razvrščanju, analiziranju in pojasnjevanju njegovega pomena ter lepote. Prepričala je, ne le slovensko javnost, temveč cel svet. Danes si bogato razvejane dejavnosti v zvrsti ljudske glasbe, pa tudi oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi ne moremo predstavljati brez prve snovalke, to je doktorice Zmage Kumer. V tem tednu je minilo devetdeset let od njenega rojstva.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Dobro blago se hvali samo. Drži kot pribito. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela..., temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi – organizirano letos že 20. leto To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, bomo spoznali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja se osredotoča na mit Zelenega Jurija in njegove številne upodobitve v ljudski in etno glasbi ter nadaljuje izročilo s pesmimi o ljubezni.
Oddaja se osredotoča na mit Zelenega Jurija in njegove številne upodobitve v ljudski in etno glasbi ter nadaljuje izročilo s pesmimi o ljubezni.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.
Desetnica, Zarčica in sončica, Kata katalena … so le trije izbrani naslovi balad ali drugače starih ljudskih pesmi, ki jih skozi prostor in čas vodi Bogdana Herman. »Vsa se spremenim v pesem,« zatrdi s sproščenim nasmehom in jasno dikcijo. Teža je v vsebini in izraz je pomenljiv: tako v pesmih, ki vodijo spomin do antične musiké, kot v osebnosti Bogdane Herman, ki pomeni življenjsko osmišljanje tega estetskega in etičnega pojma. Bogdana Herman je klasična humanistka: profesorica slavistike, učiteljica retorike, pesnica, raziskovalka in interpretka ljudskih ter umetnih pesmi. Več kot 170 posnetkov njenih izvedb je mogoče najti v arhivu nacionalnega radia. A to je le ena od njenih ustvarjalnih intenc. Je osebnost, ki razume večplastnost sporočil in ji je mar: za preteklost, sedanjost, prihodnost; za osredje in za obrobje. Z Bogdano Herman smo preživeli dan od jutranje kavice v Ljubljani, prek poetične terenske poti med Julijci in Karavankami, do čezmejnega delovnega obiska v dolini Rezije. In razgrnile so se bogate zgodbe. Dovolite, da jih delimo z vami.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.
James Blake, sir David Attenborough pa po drugi strani Marko Brecelj, spomini iz časa odraščanja in prežganka. To je del stičišč Jaka Terška, fotografa mlajše generacije, ki se tako kot naša oddaja posveča vprašanjem lokalnosti, socialnega spomina in vsakdana domačega prostora. Tistemu, čemur smo zaradi rutinske utečenosti navajeni zapreti oči in reči "pa saj to ni nič takega". V oddaji z njim govorimo o fotografsko-raziskovalnih projektih Sova, lisica, jež, jelen, Razglednicah iz Slovenije (kot del fotografskega kolektiva Fotosfera) in prihajajočem, The Balkan Frontier. V oddaji poslušamo DrummingCellist, Gugutke, Noreio, Vrujo, Perijo in Ethnodelio.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi
Nemara je sreča srečati človeka, ki je preprost, nasmejan, živahen, radoživ, neobremenjen. Ob vsem tem mimogrede natrosi različico tisoč barvnih zaznav očesu odstrte pokrajine. Potem razkrije svojo življenjsko potrebo po delu z rokami in zemljo. Za nameček se iskrivo nasmehne in s prodornim glasom zapoje eno najbolj starih bajeslovnih pesmi, ki sega do Orfeja, na domačem pragu pa poje o godcu pred peklom. Opisana oseba je poustvarjalka Mateja Gorjup (danes Mateja Fi). Z njo kramljamo in pojemo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je nastala v letu 2019. Fotografija: Mateja Fi
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.
V oddaji se spuščamo po poti, danes izrazito aktualni in dobro utečeni predvsem med sodobnimi umetniki. Poti v osebni arhiv. Tako kot oni tudi mi tokrat po njej zahajamo v želji po iskanju, oblikovanju in predelavi lastne identitete. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je v svojem skoraj šestdesetletnem obstoju Tuhinjsko dolino obiskala večkrat. Preko svojega arhiva je spremljala njeno spremenljivost in časovno prožnost. Prav to bomo zasledovali preko izsekov iz štirih preteklih oddaj, dveh iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, časa samega začetka oddaje, in dveh iz zadnjega desetletja, v katerih je sodobnost tako imenovane "doline skrivnosti" že oprijemljiva. Identiteto Tuhinjske doline, in s tem identiteto lastne oddaje, bomo razpredali ob spominih Anice Berlic, petju pevcev v Pančurjevi domačiji iz vasi Kostanj in posnetkih Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.
Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).
Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).