Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.
Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja predstavlja glasbeno življenje med Slovenci v Ameriki pred stoletjem. V dvajsetih letih 19. stoletja se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi glasbeniki je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Nekaj let nazaj sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa podrobneje predstavita v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Glasbenonarodopisni inštitut pa letos obeležuje devet desetletij svojega delovanja in ob takih oddajah spomnimo tudi na pomen raziskovalnega dejavnosti sodelavcev inštituta, ki odstirajo bogate plasti zgodovinskega spomina.
Oddaja predstavlja glasbeno življenje med Slovenci v Ameriki pred stoletjem. V dvajsetih letih 19. stoletja se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi glasbeniki je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Nekaj let nazaj sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa podrobneje predstavita v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Glasbenonarodopisni inštitut pa letos obeležuje devet desetletij svojega delovanja in ob takih oddajah spomnimo tudi na pomen raziskovalnega dejavnosti sodelavcev inštituta, ki odstirajo bogate plasti zgodovinskega spomina.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.
Marko banda je zasedba, ki odraža skupno rast že več kot tri desetletja, ob vsebini, ki je članom zapisana v genskem kodu in za katero velja površno javno prepričanje, da je ni več mogoče nadgrajevati. V zasedbi Marko banda na novo blestijo nekatere viže, ki so utonile v zgodovinskem spominu in so svoje mesto imele le še v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Plesne viže so v vsebinskem jedru in kažejo na zlivanje posebnosti osrednjeslovenskega, avstrijskega oz. nemškega in madžarskega prostora, ki je izrazno samosvojost našel v Prekmurski ljudski glasbi. Zgodovina prekmurske duše dobiva svoj izraz v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki teče v živo iz Doma kulture Kamnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Vsebina oddaje se poklanja Srečku Kosovelu.V osredje postavi aktualnost njegovih sporočil in jih prepleta s pripovedno tematiko ljudskih pesmi ter razmišlja o temeljnih postulatih slovenskega človeka - od rojstva do smrti. Pripovedujejo in pojejo: Ljudske pevke Trstenke, Ženska pevka skupina Cintare, Moški pevci Krajnski furmani, Melita Turnšek, Družinska pevska zasedba Miklavž iz Mislinje, Micka in France Anzeljc iz Blok, Franc Pibernik, Šentanelski pauri in Pevska skupina Ragle iz Trebnjega.
Vsebina oddaje se poklanja Srečku Kosovelu.V osredje postavi aktualnost njegovih sporočil in jih prepleta s pripovedno tematiko ljudskih pesmi ter razmišlja o temeljnih postulatih slovenskega človeka - od rojstva do smrti. Pripovedujejo in pojejo: Ljudske pevke Trstenke, Ženska pevka skupina Cintare, Moški pevci Krajnski furmani, Melita Turnšek, Družinska pevska zasedba Miklavž iz Mislinje, Micka in France Anzeljc iz Blok, Franc Pibernik, Šentanelski pauri in Pevska skupina Ragle iz Trebnjega.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Gregorjevo je, ptički se ženijo in prinašajo pomladno prebujenje. Prebujo slovenske ljudske glasbe je ob letu dvatisoč ustvarilo društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. Izdalo je tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. Tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena pestrost ter geografska raznolikost. Prav raznoličnost je motiv, ki jedra posameznih albumov združuje v čvrsto enovitost vsake enote kot tudi celotne zbirke. Ob Gregorjevem spominjamo na tovrstno prebujo, ki pomeni svojevrsten prelom na poti iz ljudske k etno glasbi.
Gregorjevo je, ptički se ženijo in prinašajo pomladno prebujenje. Prebujo slovenske ljudske glasbe je ob letu dvatisoč ustvarilo društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. Izdalo je tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. Tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena pestrost ter geografska raznolikost. Prav raznoličnost je motiv, ki jedra posameznih albumov združuje v čvrsto enovitost vsake enote kot tudi celotne zbirke. Ob Gregorjevem spominjamo na tovrstno prebujo, ki pomeni svojevrsten prelom na poti iz ljudske k etno glasbi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Primorska poje je eden od najbolj zanesljivih znanilcev pomladi že 55 let. To je edinstveni pevski festival v Evropu in na svetu. Pojejo mesta, pojejo vasi. Letos se bo na 35-ih prizoriščih predstavilo 210 zborov in pevskih zasedb, zapelo bo 3500 grl. Primorska poje poteka po vsej Primorski in v zamejstvu v Italiji ter na Hrvaškem. Festival se je pričel 23. februarja v Vili Vipolže in bo trajal do 24. maja 2024. Oddaja prinaša utrinke prvih koncertov letošnjega festivala.
Primorska poje je eden od najbolj zanesljivih znanilcev pomladi že 55 let. To je edinstveni pevski festival v Evropu in na svetu. Pojejo mesta, pojejo vasi. Letos se bo na 35-ih prizoriščih predstavilo 210 zborov in pevskih zasedb, zapelo bo 3500 grl. Primorska poje poteka po vsej Primorski in v zamejstvu v Italiji ter na Hrvaškem. Festival se je pričel 23. februarja v Vili Vipolže in bo trajal do 24. maja 2024. Oddaja prinaša utrinke prvih koncertov letošnjega festivala.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Z izborom starih pesmi in viž bomo v oddaji vodili misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti ter ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, Družina Gostiša, Vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.
Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.
Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.
To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.
Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.
Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.
Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.
Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.
Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.
”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.
Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".
V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša portret lutnjista, filozofa in glasbenega pedagoga Borisa Šinigoja. Boris Šinigoj je eden začetnikov restavriranja stare glasbe na Slovenskem. Vznemirjajo ga zvrstno, časovno in geografsko raznolike izvajalske prakse. Svoje izsledke nadgrajuje z iskanji filozofskih razlag. Je eden redkih poznavalcev glasbene zgodovine z vidika poznavanja glasbenih snovanj Orienta, se pravi Jutrovega - praks, ki ukoreninjajo tudi glasbo Zahodnega sveta. Oddaljenih časovnih sosledij ne razume togo diahrono, temveč jih razume sinhrono in na tak način povezuje s sodobnostjo. V oddaji so predstavljeni štirje tematski glasbeni projekti Borisa Šinigoja in njegovih učencev, ki delujejo v skupini Nova Schola Labacensis. Glasbeni projekti prinašajo vpogled v razvoj starega glasbila lutnje, v podobnosti in različnosti glasbe Orienta in Zahodne pretekle kulture, v glasbo srednjega veka, renesanse in baroka od severne do južne Evrope in preplet vsega tega v sodobni glasbeni improvizaciji.
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša portret lutnjista, filozofa in glasbenega pedagoga Borisa Šinigoja. Boris Šinigoj je eden začetnikov restavriranja stare glasbe na Slovenskem. Vznemirjajo ga zvrstno, časovno in geografsko raznolike izvajalske prakse. Svoje izsledke nadgrajuje z iskanji filozofskih razlag. Je eden redkih poznavalcev glasbene zgodovine z vidika poznavanja glasbenih snovanj Orienta, se pravi Jutrovega - praks, ki ukoreninjajo tudi glasbo Zahodnega sveta. Oddaljenih časovnih sosledij ne razume togo diahrono, temveč jih razume sinhrono in na tak način povezuje s sodobnostjo. V oddaji so predstavljeni štirje tematski glasbeni projekti Borisa Šinigoja in njegovih učencev, ki delujejo v skupini Nova Schola Labacensis. Glasbeni projekti prinašajo vpogled v razvoj starega glasbila lutnje, v podobnosti in različnosti glasbe Orienta in Zahodne pretekle kulture, v glasbo srednjega veka, renesanse in baroka od severne do južne Evrope in preplet vsega tega v sodobni glasbeni improvizaciji.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi, ljudski glasbi in narodovi duhovni dediščini nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki pogojujejo njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družbena omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi bolj ali manj spontano zapojejo ali zaigrajo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je nekoliko čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa te ostajajo nosilke znakov časa in hkrati izraz svobode, ki jim omogoči umik od bremena družbenih sprememb. Ljudske pesmi, ki so potovale skozi čas, bodo izrazili: Mlajše in Starejše pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik, pevke in pevci Kulturnega društva Jerbas pod vodstvom Metke Knific Zaletelj, večkulturno vokalno-inštrumentalno dediščino pa bo predstavila skupina, ki išče pri izviru – istrska Vruja, pod vodstvom Marina Kranjca.
Theodor Adorno je v svojem predavanju o poeziji in družbi (Poesie und Gesellschaft) dejal, da lirska pesem v svojih okvirih zadržuje in skladišči zgodovinsko-filozofski »udarec ure«. Adorno je imel v mislih poezijo, a izjava se še kako prilega ljudski pesmi, ljudski glasbi in narodovi duhovni dediščini nasploh. Tudi ta skladišči čas ali bolje različna časovna obdobja, ki pogojujejo njeno interpretacijo in percepcijo. Z različnimi časovnimi izhodišči je pripotovala v sodobnost. V prostorih, kjer je ljudska pesem še vedno zraščena z zemljo, je vsaj zadnje stoletje komaj opazno spremenjena. Še vedno je sramežljiva, novi mediji in družbena omrežja ji niso blizu. Je pa sama medij druženja, h kateremu pristopajo tisti, ki radi bolj ali manj spontano zapojejo ali zaigrajo. Prav ta medij je postal star in okoren, za množice, ki prisegajo na sodobno medijsko religijo, je nekoliko čudaški. Za tiste, ki ljudske pesmi dobro poznajo, pa te ostajajo nosilke znakov časa in hkrati izraz svobode, ki jim omogoči umik od bremena družbenih sprememb. Ljudske pesmi, ki so potovale skozi čas, bodo izrazili: Mlajše in Starejše pevke Akademske folklorne skupine France Marolt pod vodstvom Adriane Gaberščik, pevke in pevci Kulturnega društva Jerbas pod vodstvom Metke Knific Zaletelj, večkulturno vokalno-inštrumentalno dediščino pa bo predstavila skupina, ki išče pri izviru – istrska Vruja, pod vodstvom Marina Kranjca.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Pred nekaj leti so izdale svoj tretji zvočni album Vse tičice lepo pojo. Cintare so prejemnice Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana – ljubljanskega piskača za izjemen prispevek na področju ohranjanja ljudskega izročila in posebne predstavitve ljudske umetnosti na Slovenskem. Izbrana vsebina albuma Vse tičice lepo pojo bo v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ob njej pa bodo pevke razgrnile svoje poglede na modrost in na pomenljivost naravnih danosti, na reko, ki je z vsem kar je, velik simbol življenja.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Pred nekaj leti so izdale svoj tretji zvočni album Vse tičice lepo pojo. Cintare so prejemnice Zlatega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana – ljubljanskega piskača za izjemen prispevek na področju ohranjanja ljudskega izročila in posebne predstavitve ljudske umetnosti na Slovenskem. Izbrana vsebina albuma Vse tičice lepo pojo bo v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ob njej pa bodo pevke razgrnile svoje poglede na modrost in na pomenljivost naravnih danosti, na reko, ki je z vsem kar je, velik simbol življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Čaralice je naslov zvočnega albuma, ki prinaša vsestransko glasbeno delo Zvezdane Novaković in njenih pevk, delo, ki v sodobno glasbeno tvornost vnaša staroverstvo, magijo, uroke in drugo ljudsko motiviko. Predstavitev je pripravila Nika Rožanc.
Čaralice je naslov zvočnega albuma, ki prinaša vsestransko glasbeno delo Zvezdane Novaković in njenih pevk, delo, ki v sodobno glasbeno tvornost vnaša staroverstvo, magijo, uroke in drugo ljudsko motiviko. Predstavitev je pripravila Nika Rožanc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Spoštovane, spoštovani, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša izročilo prebivalcev Črne na Koroškem. Vseobsežno je. Oktobra lani smo namreč v tamkajšnjem Domu kulture praznovali 55. obletnico naše oddaje. In v ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih. Da bi bili zdajšnji dnevi svetlejši, polni upanja in moči, nocoj ponavljamo Črjanske pravljice.
Spoštovane, spoštovani, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj prinaša izročilo prebivalcev Črne na Koroškem. Vseobsežno je. Oktobra lani smo namreč v tamkajšnjem Domu kulture praznovali 55. obletnico naše oddaje. In v ta namen je nastalo novo glasbeno delo za Simfonični orkester in soliste, osnovano na glasbenem in pripovednem izročilu Črne ter tamkajšnje okolice. To so Črjanske pravljice skladatelja Lojzeta Krajnčana. Dogodek je še močno živ in ostaja svetal v naših spominih. Da bi bili zdajšnji dnevi svetlejši, polni upanja in moči, nocoj ponavljamo Črjanske pravljice.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Srce in oko tujca se ne moreta načuditi tisočerim izrazom slovenske besede in nje pesmi. Za vsako senožetjo sta drugačni, za vsakim hribom bolj odrezavi in spet kontrastno otožni tam v ravnini, pa neobremenjeno odprti in radoživi ob morju. In dalje, segata daleč onstran naših gora, v svet. Med vrsticami pa beležita mnoge zakrite, navidezno nepomembne podrobnosti iz življenje Slovencev od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju ter vse tisto, kar je vmes: Koroška, Štajerska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Primorska in Bela Krajina. Barvito pokrajinsko izročilo je tokrat zaživelo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je danes, po ujmi drugačna kot je bila včeraj - izročilo pa je izročeno, od predvčerjašnjem za jutri.
Srce in oko tujca se ne moreta načuditi tisočerim izrazom slovenske besede in nje pesmi. Za vsako senožetjo sta drugačni, za vsakim hribom bolj odrezavi in spet kontrastno otožni tam v ravnini, pa neobremenjeno odprti in radoživi ob morju. In dalje, segata daleč onstran naših gora, v svet. Med vrsticami pa beležita mnoge zakrite, navidezno nepomembne podrobnosti iz življenje Slovencev od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju ter vse tisto, kar je vmes: Koroška, Štajerska, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Primorska in Bela Krajina. Barvito pokrajinsko izročilo je tokrat zaživelo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je danes, po ujmi drugačna kot je bila včeraj - izročilo pa je izročeno, od predvčerjašnjem za jutri.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V vročem julijskem dopoldnevu nas je pot vodila v idilično in zgodovinsko bogato kraško vasico z imenom Lokev. Obiskali smo zbiratelja Mira Slano, ki je v Fabianijevi muzejski trgovini zgodbo svoje družine prepletel s spominjanjem na trgovinsko dejavnost slovenskih vasi prve polovice 20. stoletja. Že ob vstopu v šibeče se polno nekdanjo Fabiani-Placerjevo trgovino smo bili soočeni z zvrhano mero nostalgije, opredmetene v škatlicah, zabojčkih in šatuljah, ki so nekoč polne krasile police trgovin in tako predstavljale del vsakdanjika. Ob pogovoru nam je Slana zaupal, da je prav ta nostalgija, poleg gole otroške ali pa resnejše raziskovalne radovednosti, tista, ki današnje obiskovalce najpogosteje popelje v ta za slovensko območje edinstven biser na Krasu. Pogovor prepletajo pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana ter glasba etno zasedb Volk Folk (s Hrušiškimi fanti), Vruja in Petelin–Sorta.
V vročem julijskem dopoldnevu nas je pot vodila v idilično in zgodovinsko bogato kraško vasico z imenom Lokev. Obiskali smo zbiratelja Mira Slano, ki je v Fabianijevi muzejski trgovini zgodbo svoje družine prepletel s spominjanjem na trgovinsko dejavnost slovenskih vasi prve polovice 20. stoletja. Že ob vstopu v šibeče se polno nekdanjo Fabiani-Placerjevo trgovino smo bili soočeni z zvrhano mero nostalgije, opredmetene v škatlicah, zabojčkih in šatuljah, ki so nekoč polne krasile police trgovin in tako predstavljale del vsakdanjika. Ob pogovoru nam je Slana zaupal, da je prav ta nostalgija, poleg gole otroške ali pa resnejše raziskovalne radovednosti, tista, ki današnje obiskovalce najpogosteje popelje v ta za slovensko območje edinstven biser na Krasu. Pogovor prepletajo pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana ter glasba etno zasedb Volk Folk (s Hrušiškimi fanti), Vruja in Petelin–Sorta.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V preteklem tednu se je med 20. in 23. julijem odvila 51. izvedba Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih. V njegovo središče so bili tokrat postavljeni tamburaši iz Beltinec, saj ti letos praznujejo 100. obletnico svoje prve pisne omembe. V soboto, 22. julija, so tako tamburaši zasedli odrske deske v Kulturnem domu Beltinci ter skupaj s pestrim naborom drugih gostov sodelovali pri oblikovanju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je ob tej priložnosti nastajala v živo, tik pred očmi siceršnjih poslušalk in poslušalcev. Poleg tamburašev iz Beltinec ter osrednje glasbene skupine večera - Noreie, sta etno-glasbeni večer na festivalu v Beltincih pričarali še Marko banda ter instrumentalna zasedba Akademske folklorne skupine France Marolt. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Simona Moličnik.
V preteklem tednu se je med 20. in 23. julijem odvila 51. izvedba Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih. V njegovo središče so bili tokrat postavljeni tamburaši iz Beltinec, saj ti letos praznujejo 100. obletnico svoje prve pisne omembe. V soboto, 22. julija, so tako tamburaši zasedli odrske deske v Kulturnem domu Beltinci ter skupaj s pestrim naborom drugih gostov sodelovali pri oblikovanju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je ob tej priložnosti nastajala v živo, tik pred očmi siceršnjih poslušalk in poslušalcev. Poleg tamburašev iz Beltinec ter osrednje glasbene skupine večera - Noreie, sta etno-glasbeni večer na festivalu v Beltincih pričarali še Marko banda ter instrumentalna zasedba Akademske folklorne skupine France Marolt. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Simona Moličnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tednu, ko nestrpno pričakujemo začetek 51. Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih, se obračamo nazaj. Prisluhnili bomo odlomku oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je nastala na lanskem, jubilejnem 50. beltinškem festivalu. Oddaja je takrat zaživela onkraj svoje siceršnje zvočne slike, v svoji vizualni, odrski, podobi, in grajski park v Beltincih tako večplastno prepletla s pesemskim in godčevskim izročilom, preteklimi glasbenimi praksami in sodobnimi ustvarjalnimi pristopi. V oddaji so nastopili Marko Banda, Zvezdana Novaković, duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice, ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke ter duet Beročka - Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.
V tednu, ko nestrpno pričakujemo začetek 51. Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih, se obračamo nazaj. Prisluhnili bomo odlomku oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je nastala na lanskem, jubilejnem 50. beltinškem festivalu. Oddaja je takrat zaživela onkraj svoje siceršnje zvočne slike, v svoji vizualni, odrski, podobi, in grajski park v Beltincih tako večplastno prepletla s pesemskim in godčevskim izročilom, preteklimi glasbenimi praksami in sodobnimi ustvarjalnimi pristopi. V oddaji so nastopili Marko Banda, Zvezdana Novaković, duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice, ljudski pevci kulturnega društva Anton Mlačnik iz Luč, skupina Gugutke ter duet Beročka - Selma Franov in Marinka Prelog. Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 20. maja, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma praznovali 75-letnico društva, ki velja za paradnega konja folklorne dejavnosti na Slovenskem. Plesno predstavo 'Oj, Triglav, moj dom' so člani in članice Akademske folklorne skupine France Marolt osnovali okrog teme izseljenstva. Od tod tudi navdih za naslov. Pesem o najvišjem vrhu Slovenije namreč simbolno povezuje vse Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Z glasbo in plesnimi koraki so združili koreografije, ki so navdih črpale za državnimi mejami Republike Slovenije in po svetu. V drugem delu poslušamo štiri plesne slike: 'Rože za gobavca', 'Rezijanski plesi', 'Slovenski večer' in 'Pako festa'. Avtorji omenjenih koreografij so (po vrsti): Marija Kapušin, Mirko Ramovš in Luka Kropivnik (zadnji ). Z avtorjem plesne predstave Luko Kropivnikom se pogovarja Nika Rožanc.
V soboto, 20. maja, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma praznovali 75-letnico društva, ki velja za paradnega konja folklorne dejavnosti na Slovenskem. Plesno predstavo 'Oj, Triglav, moj dom' so člani in članice Akademske folklorne skupine France Marolt osnovali okrog teme izseljenstva. Od tod tudi navdih za naslov. Pesem o najvišjem vrhu Slovenije namreč simbolno povezuje vse Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Z glasbo in plesnimi koraki so združili koreografije, ki so navdih črpale za državnimi mejami Republike Slovenije in po svetu. V drugem delu poslušamo štiri plesne slike: 'Rože za gobavca', 'Rezijanski plesi', 'Slovenski večer' in 'Pako festa'. Avtorji omenjenih koreografij so (po vrsti): Marija Kapušin, Mirko Ramovš in Luka Kropivnik (zadnji ). Z avtorjem plesne predstave Luko Kropivnikom se pogovarja Nika Rožanc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
''Za vsako tišino slej ko prej pride glas.'' S temi besedami se je začela plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt. V soboto, 20. maja, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma obeležili 75. obletnico društva, ki velja za paradnega konja folklorne dejavnosti na Slovenskem. Tančico žalosti je na dogajanje navrgla vest o smrti cenjenega Mirka Ramovša, dolgoletnega umetniškega vodje skupine. Poklonili so se mu z minuto tišine. Predstavo ob 75. obletnici so člani in članice Akademske folklorne skupine France Marolt osnovali okrog teme izseljenstva. Od tukaj tudi navdih za naslov. Pesem o najvišjem vrhu Slovenije namreč simbolno povezuje vse Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Z glasbo in plesnimi koraki so združili koreografije, ki so navdih črpale za državnimi mejami Republike Slovenije in širše. Z avtorjem plesne predstave Luko Kropivnikom se pogovarja Nika Rožanc.
''Za vsako tišino slej ko prej pride glas.'' S temi besedami se je začela plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt. V soboto, 20. maja, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma obeležili 75. obletnico društva, ki velja za paradnega konja folklorne dejavnosti na Slovenskem. Tančico žalosti je na dogajanje navrgla vest o smrti cenjenega Mirka Ramovša, dolgoletnega umetniškega vodje skupine. Poklonili so se mu z minuto tišine. Predstavo ob 75. obletnici so člani in članice Akademske folklorne skupine France Marolt osnovali okrog teme izseljenstva. Od tukaj tudi navdih za naslov. Pesem o najvišjem vrhu Slovenije namreč simbolno povezuje vse Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Z glasbo in plesnimi koraki so združili koreografije, ki so navdih črpale za državnimi mejami Republike Slovenije in širše. Z avtorjem plesne predstave Luko Kropivnikom se pogovarja Nika Rožanc.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Bruno Ravnikar je v letu 2020, ko smo posneli to oddajo, slavil svoj 90. rojstni dan. Doktor fizike, univerzitetni profesor in specialist na področju akustike, ob tem pa dolgoletni član − plesalec in vodja plesnih skupin, Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. Junija letos se je poslovil, zato mu namenjamo ponovitev portretne oddaje. Bil je osebnost jasnih, prodornih misli in širokega razgleda. Tam, kjer se je ustavila misel dr. Ravnikarja ali je našel novo področje zanimanja, je vedno nastalo kaj novega. V oddaji nam igrajo in pojejo člani in članice Folklorne skupine Emona iz Ljubljane in Metliške folklorne skupine Ivan Navratil.
Bruno Ravnikar je v letu 2020, ko smo posneli to oddajo, slavil svoj 90. rojstni dan. Doktor fizike, univerzitetni profesor in specialist na področju akustike, ob tem pa dolgoletni član − plesalec in vodja plesnih skupin, Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. Junija letos se je poslovil, zato mu namenjamo ponovitev portretne oddaje. Bil je osebnost jasnih, prodornih misli in širokega razgleda. Tam, kjer se je ustavila misel dr. Ravnikarja ali je našel novo področje zanimanja, je vedno nastalo kaj novega. V oddaji nam igrajo in pojejo člani in članice Folklorne skupine Emona iz Ljubljane in Metliške folklorne skupine Ivan Navratil.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Zapisovati, zapisovati in še enkrat zapisovati. Ohraniti kulturni zaklad slovenstva na avstrijskem Koroškem in ga s tem vrniti skupnosti v nadaljnjo rabo. To je delovno vodilo letošnjega Štrekljevega nagrajenca, Nužeja Tolmaierja, čigar življenje in delo predstavljamo v oddaji. Štrekljevo nagrado za izreden dosežek ali življenjsko delo na področju zbiranja ter ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi vsako leto podeljuje občina Komen. Letos je ta šla v roke neutrudnemu kulturniku slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem – Nužeju Tolmaierju. Nužej s svojim izrazito večplastnim udejstvovanjem v kulturni in narodopisni dejavnosti danes med koroškimi Slovenci pomeni eno izmed pomembnih sidrišč slovenske identitete. Kot organizator, gledališčnik, pevec, zbiratelj in raziskovalec ljudskega izročila pripomore k temu, da ta, skupaj s slovenskim jezikom, ne zatone v pozabo. V viteški dvorani gradu Štanjel, kjer je podelitev nagrade potekala, je ob njegovem prejemu odličja tako zasluženo odmeval sentiment – končno! V toplem junijskem večeru se je, tik po slovesnosti, z Nužejem Tolmaierjem ter slavnostno govorko, znanstveno vodjo Inštituta za slovensko narodopisje Urban Jarnik v Celovcu, magistrico Martino Piko-Rustia, pogovarjala Simona Moličnik. V oddaji poslušamo Nužeja Tolmaierja in druge ljudske pevce z zgoščenk, priloženih zbirki Tiha Zemlja. Pod urednikovanje te se je podpisal Nužej sam. V njej je ob pomoči Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu analiziral pesemsko zapuščino njemu rodnih Radiš ter njihove okolice. Poslušamo tudi Oktet Suha, Obirski ženski oktet, Mešani pevski zbor Rož pod vodstvom Lajka Milisavljevića, Ženski pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela, Zdovčeve dečve ter Kvintet in Kvartet bratov Smrtnik.
Zapisovati, zapisovati in še enkrat zapisovati. Ohraniti kulturni zaklad slovenstva na avstrijskem Koroškem in ga s tem vrniti skupnosti v nadaljnjo rabo. To je delovno vodilo letošnjega Štrekljevega nagrajenca, Nužeja Tolmaierja, čigar življenje in delo predstavljamo v oddaji. Štrekljevo nagrado za izreden dosežek ali življenjsko delo na področju zbiranja ter ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi vsako leto podeljuje občina Komen. Letos je ta šla v roke neutrudnemu kulturniku slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem – Nužeju Tolmaierju. Nužej s svojim izrazito večplastnim udejstvovanjem v kulturni in narodopisni dejavnosti danes med koroškimi Slovenci pomeni eno izmed pomembnih sidrišč slovenske identitete. Kot organizator, gledališčnik, pevec, zbiratelj in raziskovalec ljudskega izročila pripomore k temu, da ta, skupaj s slovenskim jezikom, ne zatone v pozabo. V viteški dvorani gradu Štanjel, kjer je podelitev nagrade potekala, je ob njegovem prejemu odličja tako zasluženo odmeval sentiment – končno! V toplem junijskem večeru se je, tik po slovesnosti, z Nužejem Tolmaierjem ter slavnostno govorko, znanstveno vodjo Inštituta za slovensko narodopisje Urban Jarnik v Celovcu, magistrico Martino Piko-Rustia, pogovarjala Simona Moličnik. V oddaji poslušamo Nužeja Tolmaierja in druge ljudske pevce z zgoščenk, priloženih zbirki Tiha Zemlja. Pod urednikovanje te se je podpisal Nužej sam. V njej je ob pomoči Krščanske kulturne zveze in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu analiziral pesemsko zapuščino njemu rodnih Radiš ter njihove okolice. Poslušamo tudi Oktet Suha, Obirski ženski oktet, Mešani pevski zbor Rož pod vodstvom Lajka Milisavljevića, Ženski pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela, Zdovčeve dečve ter Kvintet in Kvartet bratov Smrtnik.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji zabredemo v svet Êdne, štajersko-prekmurske skupine, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju opira na presunljivo besedilno povednost ljudskih pesmi iz Prekmurja in Porabja. Prek njihovega novega albuma Slove rdeče in v pogovoru s Tjašo Cigut, Jasmino Dajčman, Blažem Korezom, Luko Ščavničarjem ter Luko Sraka, člani Êdne, odstiramo, kako skupina unikatno postopa na sicer bogatem polju glasbenega poustvarjanja ljudskega. Kaj je tisto, kar ljudskega v njihovih stvaritvah ostane, kaj je avtorsko in kako skupina prek samosvoje zvočne slike pričara ljudski čar, smo člane Êdne povprašali na topel junijski popoldan tik pred njihovim koncertom na 16. izvedbi festivala sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. V oddaji poslušamo Êdno in njihov novi glasbeni album Slove rdeče. Izdan je bil pri Agenciji Celinka.
V oddaji zabredemo v svet Êdne, štajersko-prekmurske skupine, ki se v svojem glasbenem ustvarjanju opira na presunljivo besedilno povednost ljudskih pesmi iz Prekmurja in Porabja. Prek njihovega novega albuma Slove rdeče in v pogovoru s Tjašo Cigut, Jasmino Dajčman, Blažem Korezom, Luko Ščavničarjem ter Luko Sraka, člani Êdne, odstiramo, kako skupina unikatno postopa na sicer bogatem polju glasbenega poustvarjanja ljudskega. Kaj je tisto, kar ljudskega v njihovih stvaritvah ostane, kaj je avtorsko in kako skupina prek samosvoje zvočne slike pričara ljudski čar, smo člane Êdne povprašali na topel junijski popoldan tik pred njihovim koncertom na 16. izvedbi festivala sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. V oddaji poslušamo Êdno in njihov novi glasbeni album Slove rdeče. Izdan je bil pri Agenciji Celinka.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na področju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v sklopu oddaje.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.
Oddaja je posvečena nedavno umrlemu etnokoreologu Mirku Ramovšu, velikanu na polju pestrega slovenskega ljudskega plesnega izročila. Mirko Ramovš je bil eden opaznejših slovenskih etnokoreologov, gotovo pa osebnost z zelo bogatim opusom odrskih postavitev slovenskih ljudskih plesov. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal najprej z raziskovanjem slovenske plesne dediščine, nato pa s predstavljanjem le-te v okviru odrskih nastopov folklornih skupin. Svoje življenje je tako rekoč prehodil v koraku ljudskega plesa in pri tem vselej poudarjal svoje življenjsko vodilo: "Plešite zase, plešite za druge in pazite, kako plešete, da bodo ljudje občutili to, kar čutite vi, ki z veseljem plešete." Skoraj nešteto zelo premišljenih in domišljenih drobnih parametrov se sestavi ob vizualno bogati, razkošni folklorni koreografiji. Kaj vse se skriva za to umetnostjo, vedo le tisti, ki se s tem intenzivno ukvarjajo. V teh krogih je bil profesor Mirko Ramovš zelo cenjen in spoštovan. Njegovi 80-letnici v letu 2015 je bila posvečena plesna prireditev v Velenju z naslovom Polka je ukazana, na kateri je dvanajst folklornih skupin plesalo in predstavilo etnokoreografske slike iz opusa Mirka Ramovša. V spomin in zahvalo raziskovalcu jih tako znova predstavljamo v oddaji.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.
Oddaja je namenjena razpredanju najrazličnejših vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, samosvojega elementa slovenske likovne umetnosti, ki ga opredeljuje predvsem njegova izključna povezljivost s severnim ter severozahodnim slovenskim prostorom 19. ter poznega 18. stoletja. Onkraj vprašanja poslikanih končnic v navezavi na idejo slovenstva oziroma vlogo znotraj pojmovanja slovenske identitete je eden izmed morda najbolj presunljivih pogledov poslikanih končnic prav njihova motivna povednost. Poleg naslonov na svetniške legende in drugo religiozno vsebino z jasno apotropejsko namembnostjo, so namreč poslikane končnice tiste, ki prek satiričnega, fantastičnega ali pa metaforičnega uprizarjanja epizod iz dela in življenja odstirajo neposreden pogled v družbeno organiziranost, odnose, pričakovanja ter strahove kmečkega človeka. Kakšen ugled znotraj kmečke skupnosti nosi krojač, kako poteka krog življenja in kakšna je sama narava odnosov med spoloma so tako vprašanja, odgovore na katera lahko, vsaj deloma, iščemo tudi v oziru na analizo podob na panjskih končnicah. O poslikanih panjskih končnicah, njihovi produkciji, razširjenosti, motiviki in zasidranosti znotraj pojmovanja slovenskosti smo se pogovarjali z doktorico Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno in slikovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji poslušamo Trutamoro Slovenico, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper s spremljavo Tatjane Jercog in pod vodstvom Maje Cilenšek, Bogdano Herman, Tomaža Pengova ter Evo Hren z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča. Vsebinska motivika ljudskih pesmi se prepleta s tematskimi nasloni poslikav na panjskih končnicah.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
”Ljudska pesem je povezana z življenjem ljudstva po eni strani tako, da nastopa kot spremljevalka njegovih delovnih in prazničnih dni, po drugi strani pa je zrcalo, ki zvesto odseva njegovo podobo.” Tako o ljudski pesmi v knjigi z naslovom Pesem slovenske dežele razmišlja slovenska etnomuzikologinja Zmaga Kumer. Da je bila ljudska pesem v preteklosti nepogrešljiv del bivanjske izkušnje na Slovenskem, je nekaj, kar je ob pogledu na širok izbor danes zbranega gradiva in pričevanj neizpodbitno. Onkraj prazničnih dni je bil tako tudi delovni vsakdanjik tisti, ki je bil osnova za spontano ali bolj organizirano muziciranje slovenskega prebivalstva. Petje ob kmečkem delu, delu v rudniku in kasneje celo v tovarniškem okolju je predstavljalo poživitev počasnega, mukotrpnega ali monotonega dela ter hkrati zagotavljalo, da se je ljudsko pesemsko znanje uspelo prenesti tudi na mlajše generacije. Ob oziru na to pravzaprav ni nič nenavadnega, da delo za ljudsko pesem ni predstavljalo le predstavitvenega okolja, temveč tudi nepogrešljivi vir motivnih, tematskih ali pa širše kontekstualnih zatičev. Kot zapiše Zmaga Kumer: ”Podobi življenja, kot se nam kaže v besedilih ljudskih pesmi, bi manjkalo nekaj bistvenega, če ne bi bilo omenjeno tudi vsakdanje delo, pa čeprav še tako bežno, morda samo kot okvir ali stranski motiv.” Prav vprašanju motivike dela znotraj ljudske pesmi posvečamo tudi današnjo oddajo. V oddaji pojejo in godejo: Aleš Hadalin, Slovenska gruda, Kranjski furmani, Terlep ansambel, MPZ OŠ Franceta Bevka Tolmin, Skupina pevk - Željne, Zakonca Černivec, MPZ RTV Slovenija, Oktet Sava, Mariborski ženski vokalni kvintet, Godbeno društvo rudarjev Idrija, Folklorna skupina Dragatuš, Bogdana Herman, Zvezdana Novaković, Maroltovke.
”Ljudska pesem je povezana z življenjem ljudstva po eni strani tako, da nastopa kot spremljevalka njegovih delovnih in prazničnih dni, po drugi strani pa je zrcalo, ki zvesto odseva njegovo podobo.” Tako o ljudski pesmi v knjigi z naslovom Pesem slovenske dežele razmišlja slovenska etnomuzikologinja Zmaga Kumer. Da je bila ljudska pesem v preteklosti nepogrešljiv del bivanjske izkušnje na Slovenskem, je nekaj, kar je ob pogledu na širok izbor danes zbranega gradiva in pričevanj neizpodbitno. Onkraj prazničnih dni je bil tako tudi delovni vsakdanjik tisti, ki je bil osnova za spontano ali bolj organizirano muziciranje slovenskega prebivalstva. Petje ob kmečkem delu, delu v rudniku in kasneje celo v tovarniškem okolju je predstavljalo poživitev počasnega, mukotrpnega ali monotonega dela ter hkrati zagotavljalo, da se je ljudsko pesemsko znanje uspelo prenesti tudi na mlajše generacije. Ob oziru na to pravzaprav ni nič nenavadnega, da delo za ljudsko pesem ni predstavljalo le predstavitvenega okolja, temveč tudi nepogrešljivi vir motivnih, tematskih ali pa širše kontekstualnih zatičev. Kot zapiše Zmaga Kumer: ”Podobi življenja, kot se nam kaže v besedilih ljudskih pesmi, bi manjkalo nekaj bistvenega, če ne bi bilo omenjeno tudi vsakdanje delo, pa čeprav še tako bežno, morda samo kot okvir ali stranski motiv.” Prav vprašanju motivike dela znotraj ljudske pesmi posvečamo tudi današnjo oddajo. V oddaji pojejo in godejo: Aleš Hadalin, Slovenska gruda, Kranjski furmani, Terlep ansambel, MPZ OŠ Franceta Bevka Tolmin, Skupina pevk - Željne, Zakonca Černivec, MPZ RTV Slovenija, Oktet Sava, Mariborski ženski vokalni kvintet, Godbeno društvo rudarjev Idrija, Folklorna skupina Dragatuš, Bogdana Herman, Zvezdana Novaković, Maroltovke.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Izbor ljudskih pesmi in viž – za petje in ples! Pojejo in godejo: ljudski godec iz Vinice, Davorin Cej iz Trnovega pri Gorici, Nediški puobi, Betka Božank, Trstenke, Volk folk trio, Marko banda, Vruja.
Izbor ljudskih pesmi in viž – za petje in ples! Pojejo in godejo: ljudski godec iz Vinice, Davorin Cej iz Trnovega pri Gorici, Nediški puobi, Betka Božank, Trstenke, Volk folk trio, Marko banda, Vruja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je leta 2022 izšla glasbena zbirak ''Kaj vam pa jaz povem'', ki v petih zvezkih prinaša glasbeni opus priredb in izvirnih skladb Egija Gašperšiča. Egi, čigar polno ime je Egidij Gašperšič, je vsestranski galsbenik, zborovodja, organist in več kot tri desetletja ravnatelj Glasbene šole Radovljica ter vztrajen zapisovalec ljudske glasbe. V slovenskem in tudi koroškem glasbenem svetu pušča globoko sled, saj s svojim delom vpliva na več rodov. Ljubezen do glasbe je prinesel že iz svoje družine, kjer je bilo dvanajst otrok. Njegov oče, Jože Gašperšič, je bil dolgoleten organist in z vso vnemo predan glasbi, to pa je prenašal tudi na svoje otroke. V pogovoru z Egijem sta se nam pridružila še Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling, predstavnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ki s svojo bogato založniško dejavnostjo skrbi za glasbeno dejavnost ne samo na avstrijskem Koroškem, marveč po vsej Sloveniji. V oddaji slišimo ljudske pesmi v priredbah Egija Gašperšiča in izvedbi Ljutomerskega okteta, Ženskega in Mešanega pevskega zbora Sele, Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, Mešanega pevskega zbora Radiše, Moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, Poljanskih orgličarjev in Akademskega pevskega zbora Kranj.
Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je leta 2022 izšla glasbena zbirak ''Kaj vam pa jaz povem'', ki v petih zvezkih prinaša glasbeni opus priredb in izvirnih skladb Egija Gašperšiča. Egi, čigar polno ime je Egidij Gašperšič, je vsestranski galsbenik, zborovodja, organist in več kot tri desetletja ravnatelj Glasbene šole Radovljica ter vztrajen zapisovalec ljudske glasbe. V slovenskem in tudi koroškem glasbenem svetu pušča globoko sled, saj s svojim delom vpliva na več rodov. Ljubezen do glasbe je prinesel že iz svoje družine, kjer je bilo dvanajst otrok. Njegov oče, Jože Gašperšič, je bil dolgoleten organist in z vso vnemo predan glasbi, to pa je prenašal tudi na svoje otroke. V pogovoru z Egijem sta se nam pridružila še Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling, predstavnika Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ki s svojo bogato založniško dejavnostjo skrbi za glasbeno dejavnost ne samo na avstrijskem Koroškem, marveč po vsej Sloveniji. V oddaji slišimo ljudske pesmi v priredbah Egija Gašperšiča in izvedbi Ljutomerskega okteta, Ženskega in Mešanega pevskega zbora Sele, Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, Mešanega pevskega zbora Radiše, Moškega pevskega zbora Svoboda Podnart, Poljanskih orgličarjev in Akademskega pevskega zbora Kranj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Posebna tematska razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, posvečena delu znamenitega Borisa Orla in terenskih ekip. V oddaji gremo na pot po razstavi
Posebna tematska razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, posvečena delu znamenitega Borisa Orla in terenskih ekip. V oddaji gremo na pot po razstavi
