Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

V imenu narave

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Zadnje oddaje in prispevki

Velika naravoslovna razstava V vrtincu sprememb

23. 1. 2023

Cankarjev dom v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani, na ogled do novembra 2023 Produkcija videa: Fotokom

1 min

Cankarjev dom v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani, na ogled do novembra 2023 Produkcija videa: Fotokom

Dr. Staša Tome, biologinja

23. 1. 2023

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

26 min

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Tatjana Gregorc, biologinja

12. 12. 2022

"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij, " se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc. Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, kasneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.

28 min

"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij, " se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc. Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, kasneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.

V imenu narave: bobri

9. 12. 2022

V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.

4 min

V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.

Tilen Basle, varstveni ornitolog

7. 11. 2022

Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj. Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.

23 min

Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj. Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.

Andrej Hudoklin, biolog

3. 10. 2022

Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.

27 min

Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.

Tina Centrih Genov

5. 9. 2022

Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.

23 min

Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.

Borut Peršolja, geograf

4. 7. 2022

»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.

29 min

»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.

Dr. Andrej Sovinc, naravovarstvenik

6. 6. 2022

»Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka,« svoj pogled na varstvo narave predstavi dr. Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico. Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave. Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline, kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave in pravi, da je še vedno optimist. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.

26 min

»Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka,« svoj pogled na varstvo narave predstavi dr. Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico. Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave. Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline, kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave in pravi, da je še vedno optimist. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.

Marijan Govedič, biolog

9. 5. 2022

Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.

24 min

Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.

Rok Černe, gozdar

4. 4. 2022

Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.

23 min

Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.

Dr. Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo

7. 3. 2022

"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.

23 min

"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.

Bojana Lipej, biologinja

7. 2. 2022

Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.

30 min

Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.

Ivan Esenko, opazovalec narave

3. 1. 2022

Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.

30 min

Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.

Urša Fležar, biologinja

6. 12. 2021

Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.

32 min

Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.

Primož Presetnik, biolog

1. 11. 2021

Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.

28 min

Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.

Špela Štrus, kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu

4. 10. 2021

Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.

31 min

Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.

Ko scenarij narekuje narava

6. 9. 2021

Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.

34 min

Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.

Napovednik za film Divja Slovenija

3. 9. 2021

V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti.

2 min

V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti.

dr. Boris Kolar, biolog, ekolog in potapljač

2. 8. 2021

Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.

29 min

Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.

Tea Knapič, biologinja

5. 7. 2021

Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.

24 min

Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.

Florijan Tišler, naravovarstveni nadzornik

7. 6. 2021

Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.

28 min

Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.

Al Vrezec, biolog, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo

3. 5. 2021

Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.

29 min

Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.

Špela Borko, jamarka in biologinja

5. 4. 2021

Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.

24 min

Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.

Katarina Denac, ornitologinja

1. 3. 2021

KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.

30 min

KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.

Andrej Verlič, naravovarstvenik

1. 2. 2021

Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.

24 min

Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.

Leon Kebe, naravovarstvenik

4. 1. 2021

Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.

31 min

Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.

Jana Kus Veenvliet, biologinja

30. 10. 2020

Biologinja Jana Kus Veenvliet si je menda že od nekdaj želela postati detektivka in prav pri odkrivanju tujerodnih vrst je lahko povezala svojo detektivsko strast z zanimanjem za biologijo. Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu. Več o njenem delu v tokratni epizodi V imenu narave.

26 min

Biologinja Jana Kus Veenvliet si je menda že od nekdaj želela postati detektivka in prav pri odkrivanju tujerodnih vrst je lahko povezala svojo detektivsko strast z zanimanjem za biologijo. Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu. Več o njenem delu v tokratni epizodi V imenu narave.

Dr. Janko Skok, opazovalec narave

5. 10. 2020

Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.

29 min

Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.

Hranjenje pujsov

4. 10. 2020

Sesanje pri nekaj dneh starih pujskih, ki imajo vzpostavljen že razmeroma jasen sesni red.

1 min

Sesanje pri nekaj dneh starih pujskih, ki imajo vzpostavljen že razmeroma jasen sesni red.

Šakalov pregon

4. 10. 2020

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

1 min

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Družbeni red prašiča

4. 10. 2020

Družbeni red, ki se pri mladičih prašiča kaže kot sesni red, se vzpostavlja tudi z ruvanjem med vrstniki – mednje tu in tam poseže tudi mati.

1 min

Družbeni red, ki se pri mladičih prašiča kaže kot sesni red, se vzpostavlja tudi z ruvanjem med vrstniki – mednje tu in tam poseže tudi mati.

Lisičji lov

4. 10. 2020

Na posnetku ujeta lisica z uplenjeno domačo kokošjo, potem ko se je ponoči pretihotapila v odprt kurnik.

1 min

Na posnetku ujeta lisica z uplenjeno domačo kokošjo, potem ko se je ponoči pretihotapila v odprt kurnik.

Barbara Zakšek, biologinja

7. 9. 2020

»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.

26 min

»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.

Dr. Tom Turk, profesor biokemije

3. 8. 2020

Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.

29 min

Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.

Robert Brus, gozdar in dendrolog

6. 7. 2020

Dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze se ukvarja z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom. Več v tokratnem podkastu V imenu narave.

29 min

Dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze se ukvarja z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom. Več v tokratnem podkastu V imenu narave.

Katja Poboljšaj, biologinja

2. 3. 2020

Biologinja Katja Poboljšaj s Centra za kartografijo favne in flore se ukvarja predvsem z varstvom dvoživk. Pravi, da se je v zadnjih dvajsetih letih naša zavest o njihovi vlogi v naravi okrepila, saj so postale sinonim za varstvo mokrišč in vodnih habitatov. O pestri favni dvoživk pri nas, o ustreznih ukrepih ob posegih v naravo, pa tudi o žabjem princu v tokratnem podkastu V imenu narave.

30 min

Biologinja Katja Poboljšaj s Centra za kartografijo favne in flore se ukvarja predvsem z varstvom dvoživk. Pravi, da se je v zadnjih dvajsetih letih naša zavest o njihovi vlogi v naravi okrepila, saj so postale sinonim za varstvo mokrišč in vodnih habitatov. O pestri favni dvoživk pri nas, o ustreznih ukrepih ob posegih v naravo, pa tudi o žabjem princu v tokratnem podkastu V imenu narave.

Matej Vranič, fotograf in filmar

3. 2. 2020

Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil osem samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa, pred dvema letoma pa se je predstavil s svojim prvim dokumentarnim filmom Ptice jezer, njihova vrnitev.

25 min

Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil osem samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa, pred dvema letoma pa se je predstavil s svojim prvim dokumentarnim filmom Ptice jezer, njihova vrnitev.

Živa Hanc in Rudi Kraševec, raziskovalca Dinaridov

6. 1. 2020

Študenta biologije Živa Hanc in Rudi Kraševec že nekaj let sodelujeta v društvu Dinaricum, ki povezuje vse, ki jih zanima narava. V naravi preživita cele mesece in se počutita domače, a se zavedata, da k temu spadajo tudi manj prijetne reči, na primer nadležni komarji. Največ pozornosti v društvu Dinaricum namenjajo velikim zverem, zlasti volkovom. Živa in Rudi jih v naravi še nista srečala, tulita pa z njimi vsako leto.

29 min

Študenta biologije Živa Hanc in Rudi Kraševec že nekaj let sodelujeta v društvu Dinaricum, ki povezuje vse, ki jih zanima narava. V naravi preživita cele mesece in se počutita domače, a se zavedata, da k temu spadajo tudi manj prijetne reči, na primer nadležni komarji. Največ pozornosti v društvu Dinaricum namenjajo velikim zverem, zlasti volkovom. Živa in Rudi jih v naravi še nista srečala, tulita pa z njimi vsako leto.

Davorin Tome, pripovedovalec zgodb o narave

2. 12. 2019

Biolog Davorin Tome je profesor, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poznamo ga kot avtorja številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja biologije in ornitologije. Je tudi izjemni fotograf narave in pripovedovalec zgodb o naravi.

25 min

Biolog Davorin Tome je profesor, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poznamo ga kot avtorja številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja biologije in ornitologije. Je tudi izjemni fotograf narave in pripovedovalec zgodb o naravi.

Ester Premate in Eva Pavlovič o ljubezni do biologije

4. 11. 2019

Biologinji druži narava. Njuno delo je sodelovanje v društvu študentov biologije. Za študij biologije je obe navdušilo morje in področji, ki ju zanimajo danes sta močno povezani. Ester je navdušena nad jamsko biologijo, Eva pa nad netopirji.

27 min

Biologinji druži narava. Njuno delo je sodelovanje v društvu študentov biologije. Za študij biologije je obe navdušilo morje in področji, ki ju zanimajo danes sta močno povezani. Ester je navdušena nad jamsko biologijo, Eva pa nad netopirji.

Marjana Hönigsfeld Adamič o vodnih ekosistemih

7. 10. 2019

Marjana Hönigsfeld Adamič ne namenja svoje strokovne pozornosti samo njim; rdeča nit njenega dela je ohranjanje vodnih ekosistemov, od rek do vode, ki priteče iz pipe.

31 min

Marjana Hönigsfeld Adamič ne namenja svoje strokovne pozornosti samo njim; rdeča nit njenega dela je ohranjanje vodnih ekosistemov, od rek do vode, ki priteče iz pipe.

Griša Planinc z nasveti, kako ravnati ob srečanju kače

2. 9. 2019

Če na vrtu opazite kačo in ste negotovi, za katero vrsto gre in kako ravnati, je zagotovo pravi naslov za to Kačofon, projekt, v katerem že vrsto let posebno pozornost namenjajo odnosu ljudi do kač, dajejo informacije o domorodnih vrstah kač in nasvete, kako ravnati ob srečanju z njimi. Na telefonski številki 040 322 449 se vam bo zelo verjetno oglasil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki ga zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače.

28 min

Če na vrtu opazite kačo in ste negotovi, za katero vrsto gre in kako ravnati, je zagotovo pravi naslov za to Kačofon, projekt, v katerem že vrsto let posebno pozornost namenjajo odnosu ljudi do kač, dajejo informacije o domorodnih vrstah kač in nasvete, kako ravnati ob srečanju z njimi. Na telefonski številki 040 322 449 se vam bo zelo verjetno oglasil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki ga zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače.

Jošt Stergašek o čarih Notranjskega regijskega parka

5. 8. 2019

Jošt Stergaršek zase pravi, da je biolog po izobrazbi in srcu, najraje pa je kar raziskovalec narave. Kot botanik, sicer dober poznavalec flore in favne, je del ekipe Notranjskega regijskega parka, kjer ob raziskovalnem delu skrbi tudi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.

26 min

Jošt Stergaršek zase pravi, da je biolog po izobrazbi in srcu, najraje pa je kar raziskovalec narave. Kot botanik, sicer dober poznavalec flore in favne, je del ekipe Notranjskega regijskega parka, kjer ob raziskovalnem delu skrbi tudi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.

Borut Peric o ljubezni do krasa in jam

1. 7. 2019

Vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame Borut Peric je geograf, krasoslovec in jamar. Sam pravi, da je najraje zadnje, ker v jamah vse teče bistveno počasneje, ker je v njih malo ljudi in ker te tam ne doseže noben signal. S krasom je povezan že od otroštva, tam je odraščal in ostal. Lahko se poistoveti s kraško pokrajino in o njej veliko ve. Najbolj ga očara skrivnostnost pretakanja podzemnih voda, ki bo verjetno vznemirjala še mnoge generacije jamarjev in krasoslovcev ali, kot rad poudari: kras se začne tam, kjer se logika konča.

28 min

Vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame Borut Peric je geograf, krasoslovec in jamar. Sam pravi, da je najraje zadnje, ker v jamah vse teče bistveno počasneje, ker je v njih malo ljudi in ker te tam ne doseže noben signal. S krasom je povezan že od otroštva, tam je odraščal in ostal. Lahko se poistoveti s kraško pokrajino in o njej veliko ve. Najbolj ga očara skrivnostnost pretakanja podzemnih voda, ki bo verjetno vznemirjala še mnoge generacije jamarjev in krasoslovcev ali, kot rad poudari: kras se začne tam, kjer se logika konča.

Tomaž Mihelič o ljubezni do ornitologije

3. 6. 2019

Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič velja za izjemnega poznavalca ptic. Njegova ljubezen do ornitologije se je začela s fotografijo in kmalu prerasla v resno ornitološko delo.

30 min

Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič velja za izjemnega poznavalca ptic. Njegova ljubezen do ornitologije se je začela s fotografijo in kmalu prerasla v resno ornitološko delo.

Tilen Genov o delfinih v slovenskem morju

6. 5. 2019

Gost podkasta V imenu narave z Meto Ornik je tokrat morski biolog Tilen Genov. Že pri enajstih letih se je z najstniško vnemo lotil raziskovanja delfinov. Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo.

36 min

Gost podkasta V imenu narave z Meto Ornik je tokrat morski biolog Tilen Genov. Že pri enajstih letih se je z najstniško vnemo lotil raziskovanja delfinov. Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo.

Petra Draškovič Pelc, popotnica in fotografinja

1. 4. 2019

V tokratnem podkastu V imenu narave je gostja Petra Draškovič Pelc, popotnica in fotografinja, ki je svoje poslanstvo našla predvsem v naravi. Danes živi na Kočevskem, kjer ima v divjih in skrivnostnih gozdovih ogromno priložnosti za raziskovanje narave, iskanje edinstvenih fotografskih motivov in vodenje obiskovalcev po poteh, ki vodijo vse do pragozda.

33 min

V tokratnem podkastu V imenu narave je gostja Petra Draškovič Pelc, popotnica in fotografinja, ki je svoje poslanstvo našla predvsem v naravi. Danes živi na Kočevskem, kjer ima v divjih in skrivnostnih gozdovih ogromno priložnosti za raziskovanje narave, iskanje edinstvenih fotografskih motivov in vodenje obiskovalcev po poteh, ki vodijo vse do pragozda.

Dr. Miha Krofel o velikih zvereh

4. 3. 2019

Gost podkasta V imenu narave/ z Meto Ornik je tokrat doc. dr. Miha Krofel, raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi in Afriki. V svojem znanstvenem delu se osredotoča na evrazijskega risa, leoparda, snežnega leoparda, rjavega medveda, volka in zlatega šakala. Raziskovalno pozornost med drugim namenja tudi razumevanju in reševanju konfliktov med velikimi zvermi in ljudmi, hkrati pa ga zanima, kako ohraniti zveri kot pomemben del ekosistema.

min

Gost podkasta V imenu narave/ z Meto Ornik je tokrat doc. dr. Miha Krofel, raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi in Afriki. V svojem znanstvenem delu se osredotoča na evrazijskega risa, leoparda, snežnega leoparda, rjavega medveda, volka in zlatega šakala. Raziskovalno pozornost med drugim namenja tudi razumevanju in reševanju konfliktov med velikimi zvermi in ljudmi, hkrati pa ga zanima, kako ohraniti zveri kot pomemben del ekosistema.