Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
"Počutim se majhen delček vsega tega," o svojem odnosu do narave razmišlja Andreja Papež Kristanc, biologinja, strokovna vodja Zavoda Divji vrt. Kot študentko so jo najprej najbolj zanimale živali in njihovo vedenje, a za njeno nadaljnjo poklicno pot je bil usoden predmet sistemska botanika. Pri tem je začutila globlji stik z naravo. Danes se posveča uporabnosti slovenske flore v najširšem smislu, izobraževanju in povezovanju na tem področju ter še vedno tudi skrbi za okolje in naravo. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro poznamo divje rastline, o njihovih vrstah, skupnosti nabiralk, pa tudi o tem, kako biologinja skupaj z možem vsako leto preizkusi po eno novo rastlino, zakaj se ji zdi jerebika čudovita in zakaj pri nabiranju ne smemo biti preveč lakomni.
"Počutim se majhen delček vsega tega," o svojem odnosu do narave razmišlja Andreja Papež Kristanc, biologinja, strokovna vodja Zavoda Divji vrt. Kot študentko so jo najprej najbolj zanimale živali in njihovo vedenje, a za njeno nadaljnjo poklicno pot je bil usoden predmet sistemska botanika. Pri tem je začutila globlji stik z naravo. Danes se posveča uporabnosti slovenske flore v najširšem smislu, izobraževanju in povezovanju na tem področju ter še vedno tudi skrbi za okolje in naravo. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro poznamo divje rastline, o njihovih vrstah, skupnosti nabiralk, pa tudi o tem, kako biologinja skupaj z možem vsako leto preizkusi po eno novo rastlino, zakaj se ji zdi jerebika čudovita in zakaj pri nabiranju ne smemo biti preveč lakomni.
»Odkar se spreminja podnebje, sezona za nas arboriste traja kar vse leto,« pravi Mirko Silan, biolog in arborist v Arboretumu Volčji Potok, ki je v naravi, med drevesi in na njih malodane vsak dan. Prihodnost arboristike vidi predvsem v prilagajanju strategije pri negi dreves in prepričan je, da bodo v prihodnje imeli arboristi polne roke dela. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je zdravo in vitalno drevo, kakšne so smernice na tem področju, zakaj dreves več ne 'obglavljajo', zakaj je pomembno saditi sadilnemu mestu primerno drevo in ne obratno, kakšen vpliv imajo zdrava drevesa na varovaje okolja in kakšne ekosistemske storitve omogočajo, pa tudi o tem, kako arboristiko približati mladim.
»Odkar se spreminja podnebje, sezona za nas arboriste traja kar vse leto,« pravi Mirko Silan, biolog in arborist v Arboretumu Volčji Potok, ki je v naravi, med drevesi in na njih malodane vsak dan. Prihodnost arboristike vidi predvsem v prilagajanju strategije pri negi dreves in prepričan je, da bodo v prihodnje imeli arboristi polne roke dela. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je zdravo in vitalno drevo, kakšne so smernice na tem področju, zakaj dreves več ne 'obglavljajo', zakaj je pomembno saditi sadilnemu mestu primerno drevo in ne obratno, kakšen vpliv imajo zdrava drevesa na varovaje okolja in kakšne ekosistemske storitve omogočajo, pa tudi o tem, kako arboristiko približati mladim.
Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.
Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.
Že pri šestih se je začel zanimati za ptice in leto ali dve kasneje je v svojo ornitološko beležnico prvič zapisal podatke o čebelarjih, pisanih ptičih, ki so se takrat za en dan ustavili pri njih doma. Varstveni biolog Aleksander Kozina je danes zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ornitologiji je poklicno dodal še botaniko in poznavanje obeh področij mu pride zelo prav pri projektu Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako prepoznajo primerne travnike in shranjujejo semena, zakaj so semenske banke za naravovarstvo tako zelo pomembne, pa tudi o tem, zakaj so prav travniške ptice med najbolj ogroženimi vrstami ptic ter zakaj imajo travniki poseben čar.
Že pri šestih se je začel zanimati za ptice in leto ali dve kasneje je v svojo ornitološko beležnico prvič zapisal podatke o čebelarjih, pisanih ptičih, ki so se takrat za en dan ustavili pri njih doma. Varstveni biolog Aleksander Kozina je danes zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ornitologiji je poklicno dodal še botaniko in poznavanje obeh področij mu pride zelo prav pri projektu Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako prepoznajo primerne travnike in shranjujejo semena, zakaj so semenske banke za naravovarstvo tako zelo pomembne, pa tudi o tem, zakaj so prav travniške ptice med najbolj ogroženimi vrstami ptic ter zakaj imajo travniki poseben čar.
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, tudi živi na obrobju Ljubljanskega barja in v mirnosti te krajine uživa tudi takrat, ko ni v službi. Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, tudi živi na obrobju Ljubljanskega barja in v mirnosti te krajine uživa tudi takrat, ko ni v službi. Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.
»Zjutraj in tudi zvečer je narava zelo poetična,« pravi fotograf Jaka Ivančič, ki je v zadnjih letih pritegnil pozornost predvsem s svojimi krajinskimi fotografijami, v katere zna ujeti čarobnost narave. Med drugim je National Geographic njegovo fotografijo zasneženega Bleda pred časom uvrstil na prvo mesto prestižnega seznama najboljših krajinskih fotografij leta, več let zapored pa se uvršča tudi med najboljše krajinske fotografe na Instagramu pri nas. Očaran je zlasti nad zasneženimi krajinami, sicer pa po duši Primorec, ki Istre ne bi zamenjal za nič na svetu, čeprav so mu ljube tudi gore. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako išče motive, zakaj mu je še posebej všeč zasnežena krajina, in tudi o tem, kako je prav zaradi fotografije odkril manj obljudene dele Slovenije.
»Zjutraj in tudi zvečer je narava zelo poetična,« pravi fotograf Jaka Ivančič, ki je v zadnjih letih pritegnil pozornost predvsem s svojimi krajinskimi fotografijami, v katere zna ujeti čarobnost narave. Med drugim je National Geographic njegovo fotografijo zasneženega Bleda pred časom uvrstil na prvo mesto prestižnega seznama najboljših krajinskih fotografij leta, več let zapored pa se uvršča tudi med najboljše krajinske fotografe na Instagramu pri nas. Očaran je zlasti nad zasneženimi krajinami, sicer pa po duši Primorec, ki Istre ne bi zamenjal za nič na svetu, čeprav so mu ljube tudi gore. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako išče motive, zakaj mu je še posebej všeč zasnežena krajina, in tudi o tem, kako je prav zaradi fotografije odkril manj obljudene dele Slovenije.
"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.
"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.
Snemalec, režiser in avanturist Rožle Bregar je v naravi doma. Začelo se je s hribi, saj je odraščal v gorniški družini. Navdušenje nad naravo in pogosto tudi nad skrajnimi razmerami Rožletu Bregarju pri njegovem ustvarjanju danes pride zelo prav. Čeprav spada v mlajšo generacijo filmskih ustvarjalcev, je svoj pečat doslej pustil v več kot 30 dokumentarnih filmih. Hribom, svoji prvi ljubezni, kot sam pravi, je dodal še drugo, Islandijo, kamor se vedno znova rad vrača. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako je mogoče z dokumentarnimi filmskimi zgodbami ozaveščati in pripomoči k odgovornejšemu odnosu do narave, o Nepoškodovanih, Zadnjih ledenih lovcih, Naravi brez meja, Zgodbi Save, Divji Sloveniji ter drugih odmevnih domačih in tujih projektih, pa tudi o etičnem odnosu do narave med snemanjem.
Snemalec, režiser in avanturist Rožle Bregar je v naravi doma. Začelo se je s hribi, saj je odraščal v gorniški družini. Navdušenje nad naravo in pogosto tudi nad skrajnimi razmerami Rožletu Bregarju pri njegovem ustvarjanju danes pride zelo prav. Čeprav spada v mlajšo generacijo filmskih ustvarjalcev, je svoj pečat doslej pustil v več kot 30 dokumentarnih filmih. Hribom, svoji prvi ljubezni, kot sam pravi, je dodal še drugo, Islandijo, kamor se vedno znova rad vrača. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako je mogoče z dokumentarnimi filmskimi zgodbami ozaveščati in pripomoči k odgovornejšemu odnosu do narave, o Nepoškodovanih, Zadnjih ledenih lovcih, Naravi brez meja, Zgodbi Save, Divji Sloveniji ter drugih odmevnih domačih in tujih projektih, pa tudi o etičnem odnosu do narave med snemanjem.
Geograf in filozof Tomaž Koltai, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko, je s tamkajšnjo naravo tesno povezan že od otroštva. V Lončarovcih, kjer ima manjšo kmetijo, živi tudi danes. Naravo tega severovzhodnega dela Slovenije rad opisuje kot svojstveno, zlasti zaradi njene pestrosti. Zelo pestro pa je tudi njegovo delo naravovarstvenega nadzornika, pri čemer iskreno prizna, da mu je delo na terenu, pa naj bo to opazovanje in spremljanje (monitoring), vodenje obiskovalcev ali fizično delo, ljubše od urejanja administracije. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj se je v dvajsetih letih delovanja Krajinskega parka Goričko spremenilo na bolje, o biotski pestrosti parka in najbolj ranljivih vrstah, o projektu Life for Seeds in tudi o tem, kako najti pravo ravnovesje med skrbjo za naravo in številom obiskovalcev.
Geograf in filozof Tomaž Koltai, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko, je s tamkajšnjo naravo tesno povezan že od otroštva. V Lončarovcih, kjer ima manjšo kmetijo, živi tudi danes. Naravo tega severovzhodnega dela Slovenije rad opisuje kot svojstveno, zlasti zaradi njene pestrosti. Zelo pestro pa je tudi njegovo delo naravovarstvenega nadzornika, pri čemer iskreno prizna, da mu je delo na terenu, pa naj bo to opazovanje in spremljanje (monitoring), vodenje obiskovalcev ali fizično delo, ljubše od urejanja administracije. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj se je v dvajsetih letih delovanja Krajinskega parka Goričko spremenilo na bolje, o biotski pestrosti parka in najbolj ranljivih vrstah, o projektu Life for Seeds in tudi o tem, kako najti pravo ravnovesje med skrbjo za naravo in številom obiskovalcev.
Dr. Boris Kryštufek se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zaposlil kot stažist raziskovalec takoj po študiju biologije. Pri svojem poklicnem raziskovalnem delu se je posvetil v glavnem sesalcem, doktoriral s tezo o taksonomiji, zoogeografiji in ekologiji voluharic, bil vrsto let muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje, kasneje pa tudi predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije na ZRS Koper. Na obeh področjih je še vedno dejaven in rad poudari, kako je pri njegovem delu najlepše to, da vse življenje dela z zanimivimi živalmi, predvsem pa, da ga to izpolnjuje. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je sistematično spremljanje živalskih vrst pomembno, kako nekatere izginjajo in zakaj se pojavljajo nove, o pomenu muzejskih naravoslovnih zbirk za prihodnost, pa tudi o tem, kako naš odnos do živali veliko pove predvsem o nas.
Dr. Boris Kryštufek se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zaposlil kot stažist raziskovalec takoj po študiju biologije. Pri svojem poklicnem raziskovalnem delu se je posvetil v glavnem sesalcem, doktoriral s tezo o taksonomiji, zoogeografiji in ekologiji voluharic, bil vrsto let muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje, kasneje pa tudi predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije na ZRS Koper. Na obeh področjih je še vedno dejaven in rad poudari, kako je pri njegovem delu najlepše to, da vse življenje dela z zanimivimi živalmi, predvsem pa, da ga to izpolnjuje. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je sistematično spremljanje živalskih vrst pomembno, kako nekatere izginjajo in zakaj se pojavljajo nove, o pomenu muzejskih naravoslovnih zbirk za prihodnost, pa tudi o tem, kako naš odnos do živali veliko pove predvsem o nas.
»O naravi boš še vedno lahko pisala,« je Ireno Cerar, avtorico, pripovedovalko in urednico, ki je v mladih letih omahovala med biologijo in družboslovjem, prepričevala učiteljica slovenščine. In imela je prav. Irena Cerar pri svojem ustvarjalnem delu vedno znova išče in najde poti, kako druge navdušiti za naravo. Verjame namreč v moč narave in v moč besede.
»O naravi boš še vedno lahko pisala,« je Ireno Cerar, avtorico, pripovedovalko in urednico, ki je v mladih letih omahovala med biologijo in družboslovjem, prepričevala učiteljica slovenščine. In imela je prav. Irena Cerar pri svojem ustvarjalnem delu vedno znova išče in najde poti, kako druge navdušiti za naravo. Verjame namreč v moč narave in v moč besede.
Biolog in ekolog Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, se spominja svojega odraščanja v okolju, katerega pokrajina se je z leti zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva izrazito spremenila. S tem pa tudi pestrost rastlinskega sveta. Prepričan je, da je to eden glavnih razlogov, da se je usmeril v naravovarstvo. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi skrivnostne glive, v katerih je odkril pravo kraljestvo in jim namenja velik del svoje strokovne pozornosti. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj so glive in zakaj so tako pomembne za življenjske prostore številnih vrst, o tem, da bi mikologiji morali nameniti več pozornosti, pa tudi o tem, kaj je etični odnos v nabiralništvu.
Biolog in ekolog Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, se spominja svojega odraščanja v okolju, katerega pokrajina se je z leti zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva izrazito spremenila. S tem pa tudi pestrost rastlinskega sveta. Prepričan je, da je to eden glavnih razlogov, da se je usmeril v naravovarstvo. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi skrivnostne glive, v katerih je odkril pravo kraljestvo in jim namenja velik del svoje strokovne pozornosti. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj so glive in zakaj so tako pomembne za življenjske prostore številnih vrst, o tem, da bi mikologiji morali nameniti več pozornosti, pa tudi o tem, kaj je etični odnos v nabiralništvu.
Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič se z naravo ukvarja vse svoje poklicno življenje, od leta 2018 pa je direktor Zavoda RS za varstvo narave. »Delati v naravovarstvu je stresno. To ne pomeni, da sediš na travniku in opazuješ metuljčke, v resnici delaš predvsem z ljudmi,« rad ponazori, s čim se pri svojem delu ukvarja. Z naravo je njegovo življenje povezano tudi zunaj službe, ko jo rad opazuje skozi fotografski objektiv, in ko najde čas tudi za njemu ljube Jovse. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je naravovarstvo pri mnogih projektih nujen sogovornik, kakšne so vsebine dela na tem področju, o vplivih na naravne vrednote, o najbolj ogroženih vrstah kmetijske krajine in tudi o evropskem zelenem dogovoru.
Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič se z naravo ukvarja vse svoje poklicno življenje, od leta 2018 pa je direktor Zavoda RS za varstvo narave. »Delati v naravovarstvu je stresno. To ne pomeni, da sediš na travniku in opazuješ metuljčke, v resnici delaš predvsem z ljudmi,« rad ponazori, s čim se pri svojem delu ukvarja. Z naravo je njegovo življenje povezano tudi zunaj službe, ko jo rad opazuje skozi fotografski objektiv, in ko najde čas tudi za njemu ljube Jovse. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je naravovarstvo pri mnogih projektih nujen sogovornik, kakšne so vsebine dela na tem področju, o vplivih na naravne vrednote, o najbolj ogroženih vrstah kmetijske krajine in tudi o evropskem zelenem dogovoru.
»Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo. Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito,« svoje delo za uvod na kratko predstavi biolog Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.
»Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo. Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito,« svoje delo za uvod na kratko predstavi biolog Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.
Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri. Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.
Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri. Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.
Cankarjev dom v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani, na ogled do novembra 2023 Produkcija videa: Fotokom
Cankarjev dom v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani, na ogled do novembra 2023 Produkcija videa: Fotokom
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij, " se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc. Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, kasneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.
"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij, " se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc. Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, kasneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.
Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj. Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.
Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj. Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.
Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.
Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.
»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.
»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.
»Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka,« svoj pogled na varstvo narave predstavi dr. Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico. Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave. Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline, kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave in pravi, da je še vedno optimist. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.
»Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka,« svoj pogled na varstvo narave predstavi dr. Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico. Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave. Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline, kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave in pravi, da je še vedno optimist. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.
Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.
Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.
Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.
Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.
"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.
"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.
Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.
Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.
Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.
Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.
Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.
Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.
Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.
Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.
Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.
Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.
Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.
Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.
V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti.
V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti.
Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.
Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.
Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.
Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.
Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.
Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.
Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.
Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.
Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.
Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.
KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.
KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.
Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.
Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.
Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.
Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.
Biologinja Jana Kus Veenvliet si je menda že od nekdaj želela postati detektivka in prav pri odkrivanju tujerodnih vrst je lahko povezala svojo detektivsko strast z zanimanjem za biologijo. Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu. Več o njenem delu v tokratni epizodi V imenu narave.
Biologinja Jana Kus Veenvliet si je menda že od nekdaj želela postati detektivka in prav pri odkrivanju tujerodnih vrst je lahko povezala svojo detektivsko strast z zanimanjem za biologijo. Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu. Več o njenem delu v tokratni epizodi V imenu narave.
Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.
Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.
Sesanje pri nekaj dneh starih pujskih, ki imajo vzpostavljen že razmeroma jasen sesni red.
Sesanje pri nekaj dneh starih pujskih, ki imajo vzpostavljen že razmeroma jasen sesni red.
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
Družbeni red, ki se pri mladičih prašiča kaže kot sesni red, se vzpostavlja tudi z ruvanjem med vrstniki – mednje tu in tam poseže tudi mati.
Družbeni red, ki se pri mladičih prašiča kaže kot sesni red, se vzpostavlja tudi z ruvanjem med vrstniki – mednje tu in tam poseže tudi mati.
Na posnetku ujeta lisica z uplenjeno domačo kokošjo, potem ko se je ponoči pretihotapila v odprt kurnik.
Na posnetku ujeta lisica z uplenjeno domačo kokošjo, potem ko se je ponoči pretihotapila v odprt kurnik.
»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.
»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.
Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.
Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.