Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Zvočni kolaž je osredinjen v domoljubni temi pesmi Znamenje Simona Gregorčiča. Recitacijo v izvedbi nepozabnega slovenskega igralca Staneta Severja je avtorica in režiserka našla v radijskem arhivu, pomensko pa ga je razširila z odlomki ponarodelih domoljubnih pesmi in z dokumentarnimi spominskimi odlomki iz svetovnih vojn. Tako je nastal zvočni kolaž z izrazito protivojno mislijo. Avtorica zvočnega scenarija in režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Izvajalca glasbe: Koroški oktet in Slovenski oktet Igralci – Stane Sever, Boris Juh, Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Zvočni kolaž je osredinjen v domoljubni temi pesmi Znamenje Simona Gregorčiča. Recitacijo v izvedbi nepozabnega slovenskega igralca Staneta Severja je avtorica in režiserka našla v radijskem arhivu, pomensko pa ga je razširila z odlomki ponarodelih domoljubnih pesmi in z dokumentarnimi spominskimi odlomki iz svetovnih vojn. Tako je nastal zvočni kolaž z izrazito protivojno mislijo. Avtorica zvočnega scenarija in režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Izvajalca glasbe: Koroški oktet in Slovenski oktet Igralci – Stane Sever, Boris Juh, Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Obe kratki igri prihajata s področja zvokovne umetnosti Ars acustica. Prva z naslovom Šesti dan je elektroakustična kompozicija z računalniško obdelavo za ženski glas, Sveto pismo in skupino igralk, ki posnemajo galebe, Druga lovi in posnema zvoke severnega sija. Takšen je tudi njen naslov. Režiserja Agnieszka Waligórska, Pekka Sirén, bralca Lidija Hartman, Renato Horvat, glasbena izvajalca Harri Sjöström, Agnieszka Waligórska. Igri sta bili posneti leta 1995 na Finskem radiu.
Obe kratki igri prihajata s področja zvokovne umetnosti Ars acustica. Prva z naslovom Šesti dan je elektroakustična kompozicija z računalniško obdelavo za ženski glas, Sveto pismo in skupino igralk, ki posnemajo galebe, Druga lovi in posnema zvoke severnega sija. Takšen je tudi njen naslov. Režiserja Agnieszka Waligórska, Pekka Sirén, bralca Lidija Hartman, Renato Horvat, glasbena izvajalca Harri Sjöström, Agnieszka Waligórska. Igri sta bili posneti leta 1995 na Finskem radiu.
Humorna igra z dokumentarističnimi elementi odkriva razlike med starimi ljudskimi izštevankami in njihovimi sodobnimi izpeljankami, nastalimi pod vplivom množičnih medijev, hkrati pa jih povezuje v pisano polifonično sliko slovenske ljudske ustvarjalnosti. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Prireevalec: Goran Schmidt Glasbena opremljevalka in prirejevalka: Jasna Vidakovič Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1991.
Humorna igra z dokumentarističnimi elementi odkriva razlike med starimi ljudskimi izštevankami in njihovimi sodobnimi izpeljankami, nastalimi pod vplivom množičnih medijev, hkrati pa jih povezuje v pisano polifonično sliko slovenske ljudske ustvarjalnosti. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Prireevalec: Goran Schmidt Glasbena opremljevalka in prirejevalka: Jasna Vidakovič Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1991.
V igri s področja zvočne umetnosti Ars acustica je ameriški režiser in glasbenik na novo skomponiral svoja nekdanja dela v novo radijsko delo. Verbalni jezik je le enakovreden segment celotnega zvočnega dela in le slušni element, v katerem je bistven njegov zven, njegova semantična teža pa je v drugem planu. Bralca - Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je nastala v Združenih državah Amerike leta 1994 in je izšla na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj leta 1995.
V igri s področja zvočne umetnosti Ars acustica je ameriški režiser in glasbenik na novo skomponiral svoja nekdanja dela v novo radijsko delo. Verbalni jezik je le enakovreden segment celotnega zvočnega dela in le slušni element, v katerem je bistven njegov zven, njegova semantična teža pa je v drugem planu. Bralca - Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je nastala v Združenih državah Amerike leta 1994 in je izšla na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj leta 1995.
Čudežni svet južnoameriških Indijancev v obliki poosebljenih naravnih sil se po večini kaže v živalskih likih. Podoba živali, ki si zaradi ljubezni zaželi postati človek, pa je znana tudi iz evropske kulture. Kondor ugrabi dekle in si jo prisvoji za ženo, vendar se mu usoda maščuje. Režiserka: Metka Rojc Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pastirico igra Stannia Boninsegna, Kondor je Zvone Hribar, Papagaj - Ivan Rupnik, Pastiričina mati - Judita Zidar. Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Čudežni svet južnoameriških Indijancev v obliki poosebljenih naravnih sil se po večini kaže v živalskih likih. Podoba živali, ki si zaradi ljubezni zaželi postati človek, pa je znana tudi iz evropske kulture. Kondor ugrabi dekle in si jo prisvoji za ženo, vendar se mu usoda maščuje. Režiserka: Metka Rojc Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pastirico igra Stannia Boninsegna, Kondor je Zvone Hribar, Papagaj - Ivan Rupnik, Pastiričina mati - Judita Zidar. Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Ars acustica je področje umetniškega izražanja, ki preiskuje fenomen zvočnosti, gradi na izpovedni strukturi zvoka ter uporablja vse izrazne možnosti od šumov in besed do glasbenih del. Te zvoke tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Praviloma so to izrazito avtorska dela, v katerih je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster, ista oseba. Razumljivo je, da taka dela lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v katerem jeziku se predvajajo. Avtorica, režiserka in glasbena izvajalka: Amy Denio Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Posneto leta 1995 v produkciji italijanske Radiotelevizije
Ars acustica je področje umetniškega izražanja, ki preiskuje fenomen zvočnosti, gradi na izpovedni strukturi zvoka ter uporablja vse izrazne možnosti od šumov in besed do glasbenih del. Te zvoke tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Praviloma so to izrazito avtorska dela, v katerih je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster, ista oseba. Razumljivo je, da taka dela lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v katerem jeziku se predvajajo. Avtorica, režiserka in glasbena izvajalka: Amy Denio Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Posneto leta 1995 v produkciji italijanske Radiotelevizije
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.