Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Zgoščen monolog zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno prisotnostjo v imaginaciji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik umestiti v zvočno krajino, vsebuje velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni izvajalec: Goran Krmac Interpretka – Anja Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021
Zgoščen monolog zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno prisotnostjo v imaginaciji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik umestiti v zvočno krajino, vsebuje velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni izvajalec: Goran Krmac Interpretka – Anja Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021
Domiselna groteska o zamisli za politično kampanjo, ki bi stranki prinesla volilne točke in denar od turizma, se dogaja v neokrnjenem vaškem okolju, s čemer postane absurd še bolj očiten. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Janez – Branko Završan Tajnica – Mojca Partljič Predsednik – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999.
Domiselna groteska o zamisli za politično kampanjo, ki bi stranki prinesla volilne točke in denar od turizma, se dogaja v neokrnjenem vaškem okolju, s čemer postane absurd še bolj očiten. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Janez – Branko Završan Tajnica – Mojca Partljič Predsednik – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999.
Fant na avtobusnem postajališču med čakanjem na avtobus zagleda neznanko. V mislih si skupaj z njo izriše skupno življenje od prve zaljubljenosti do konca življenja. Režiser in prirejevalec: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalca: duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Svetovalka za jezik: Mateja Juričan On – Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Marc Jacob Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2019.
Fant na avtobusnem postajališču med čakanjem na avtobus zagleda neznanko. V mislih si skupaj z njo izriše skupno življenje od prve zaljubljenosti do konca življenja. Režiser in prirejevalec: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalca: duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Svetovalka za jezik: Mateja Juričan On – Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Marc Jacob Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2019.
Pisateljica in svetovna popotnica je kratko zgodbo z eksotičnega Daljnega vzhoda o usodnem srečanju starejšega moškega in mladenke napisala po vrnitvi z osemletnega potovanja po Kitajski, Novi Gvineji, Javi, Kambodži in Indiji. Nanj se je odpravila kot mlada učiteljica osmih jezikov, v knjigi pa je zgodbo objavila leta 1930 v Celovcu. V zgodbi trčijo med sabo ne le dve različni generaciji, kulturi in spola, ampak tudi dojemanje in koncepta zakonske zveze dveh, ki ju določata dve različni socialno in ekonomsko predznačeni okolji. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Freibitz – Ivo Ban Lantana – Saša Mihelčič Prijatelj – Branko Šturbej Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2000
Pisateljica in svetovna popotnica je kratko zgodbo z eksotičnega Daljnega vzhoda o usodnem srečanju starejšega moškega in mladenke napisala po vrnitvi z osemletnega potovanja po Kitajski, Novi Gvineji, Javi, Kambodži in Indiji. Nanj se je odpravila kot mlada učiteljica osmih jezikov, v knjigi pa je zgodbo objavila leta 1930 v Celovcu. V zgodbi trčijo med sabo ne le dve različni generaciji, kulturi in spola, ampak tudi dojemanje in koncepta zakonske zveze dveh, ki ju določata dve različni socialno in ekonomsko predznačeni okolji. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Freibitz – Ivo Ban Lantana – Saša Mihelčič Prijatelj – Branko Šturbej Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2000
Dela s področja Ars acustice lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v semantičnem smislu konkretne besede, temveč bolj zaradi zvena. Tudi če ne razumete tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. V tokratni oddaji bomo trdilnico v štirih jezikih doživeli v različnih kontekstih in žanrih. Režiser in glasbeni izvajalec: Dimitrij Nikolajev Tonski mojster in avtor glasbe: Boris Sokolov Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na ruskem Radiu Ostankino. Izšla je na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj.
Dela s področja Ars acustice lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v semantičnem smislu konkretne besede, temveč bolj zaradi zvena. Tudi če ne razumete tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. V tokratni oddaji bomo trdilnico v štirih jezikih doživeli v različnih kontekstih in žanrih. Režiser in glasbeni izvajalec: Dimitrij Nikolajev Tonski mojster in avtor glasbe: Boris Sokolov Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na ruskem Radiu Ostankino. Izšla je na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj.
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Zvočni kolaž je osredinjen v domoljubni temi pesmi Znamenje Simona Gregorčiča. Recitacijo v izvedbi nepozabnega slovenskega igralca Staneta Severja je avtorica in režiserka našla v radijskem arhivu, pomensko pa ga je razširila z odlomki ponarodelih domoljubnih pesmi in z dokumentarnimi spominskimi odlomki iz svetovnih vojn. Tako je nastal zvočni kolaž z izrazito protivojno mislijo. Avtorica zvočnega scenarija in režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Izvajalca glasbe: Koroški oktet in Slovenski oktet Igralci – Stane Sever, Boris Juh, Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Zvočni kolaž je osredinjen v domoljubni temi pesmi Znamenje Simona Gregorčiča. Recitacijo v izvedbi nepozabnega slovenskega igralca Staneta Severja je avtorica in režiserka našla v radijskem arhivu, pomensko pa ga je razširila z odlomki ponarodelih domoljubnih pesmi in z dokumentarnimi spominskimi odlomki iz svetovnih vojn. Tako je nastal zvočni kolaž z izrazito protivojno mislijo. Avtorica zvočnega scenarija in režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Izvajalca glasbe: Koroški oktet in Slovenski oktet Igralci – Stane Sever, Boris Juh, Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2002.
Obe kratki igri prihajata s področja zvokovne umetnosti Ars acustica. Prva z naslovom Šesti dan je elektroakustična kompozicija z računalniško obdelavo za ženski glas, Sveto pismo in skupino igralk, ki posnemajo galebe, Druga lovi in posnema zvoke severnega sija. Takšen je tudi njen naslov. Režiserja Agnieszka Waligórska, Pekka Sirén, bralca Lidija Hartman, Renato Horvat, glasbena izvajalca Harri Sjöström, Agnieszka Waligórska. Igri sta bili posneti leta 1995 na Finskem radiu.
Obe kratki igri prihajata s področja zvokovne umetnosti Ars acustica. Prva z naslovom Šesti dan je elektroakustična kompozicija z računalniško obdelavo za ženski glas, Sveto pismo in skupino igralk, ki posnemajo galebe, Druga lovi in posnema zvoke severnega sija. Takšen je tudi njen naslov. Režiserja Agnieszka Waligórska, Pekka Sirén, bralca Lidija Hartman, Renato Horvat, glasbena izvajalca Harri Sjöström, Agnieszka Waligórska. Igri sta bili posneti leta 1995 na Finskem radiu.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.