Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
V igri se avtorica poigrava s skrivnostjo nenadne smrti moškega in s tujcem, ki morda ve o tem več kot žalujoči. Besedilo je nastalo v delavnici za pisanje dramskih besedil ob Tednu slovenske drame in projekta Preglej. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Igralca – Nina Valič, Valter Dragan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010. .
V igri se avtorica poigrava s skrivnostjo nenadne smrti moškega in s tujcem, ki morda ve o tem več kot žalujoči. Besedilo je nastalo v delavnici za pisanje dramskih besedil ob Tednu slovenske drame in projekta Preglej. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Igralca – Nina Valič, Valter Dragan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010. .
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Bobek spada v zbir znamenitih zgodb ruskega literarnega velikana Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ta svojevrstna kratka proza, tokrat v slušni obliki, po večini predstavlja tako imenovanega podtalnega človeka, osamljenega in odtujenega individualista, s tem pa razkriva temeljne eksistencialne probleme tudi novodobnega človeka. Avtor radijske priredbe in režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Nastopajo – Brane Grubar, Danilo Benedičič, Aleksander Valič, Iva Zupančič, Niko Goršič, Ludvik Bagari, Marko Simčič in Božo Vovk Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1990.
Bobek spada v zbir znamenitih zgodb ruskega literarnega velikana Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ta svojevrstna kratka proza, tokrat v slušni obliki, po večini predstavlja tako imenovanega podtalnega človeka, osamljenega in odtujenega individualista, s tem pa razkriva temeljne eksistencialne probleme tudi novodobnega človeka. Avtor radijske priredbe in režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Nastopajo – Brane Grubar, Danilo Benedičič, Aleksander Valič, Iva Zupančič, Niko Goršič, Ludvik Bagari, Marko Simčič in Božo Vovk Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1990.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.