Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat s prvakom ljubljanske Drame, nosilcem Borštnikovega prstana – dramskim igralcem Igorjem Samoborjem. Od leta 1981 je član ljubljanske Drame, v letih od 2013 do 2021 pa je bil tudi njen ravnatelj. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Igor Samobor
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat s prvakom ljubljanske Drame, nosilcem Borštnikovega prstana – dramskim igralcem Igorjem Samoborjem. Od leta 1981 je član ljubljanske Drame, v letih od 2013 do 2021 pa je bil tudi njen ravnatelj. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Igor Samobor
Zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga je nastalo kot gledališka enodejanka, napisano z mislijo na uprizoritev v njegovem lastnem gledališču. V njej, po kateri je nastala tudi tokratna kratka radijska igra, se je obrnil k človekovi notranjosti in psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Takšni spopadi in zmage prihajajo nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Gre za preprosto zgodbo. Na popoldne pred božičem se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejša predvsem zaradi svoje prilagodljivosti. Prevajalka: Nada Grošelj Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Matjaž Miklič Gospa X – Nataša Barbara Gračner Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga je nastalo kot gledališka enodejanka, napisano z mislijo na uprizoritev v njegovem lastnem gledališču. V njej, po kateri je nastala tudi tokratna kratka radijska igra, se je obrnil k človekovi notranjosti in psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Takšni spopadi in zmage prihajajo nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Gre za preprosto zgodbo. Na popoldne pred božičem se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejša predvsem zaradi svoje prilagodljivosti. Prevajalka: Nada Grošelj Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Matjaž Miklič Gospa X – Nataša Barbara Gračner Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat z doajenom slovenske radijske igre, Ježkovim nagrajencem, dramskim igralcem Jurijem Součkom. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec: Jurij Souček.
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat z doajenom slovenske radijske igre, Ježkovim nagrajencem, dramskim igralcem Jurijem Součkom. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec: Jurij Souček.
Kratka radijska igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagorični Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Kratka radijska igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagorični Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralki Janji Majzelj, ki je svojo igralsko pot tlakovala tudi z glasbo. Leta 2009 je premiero doživel glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju. Tega je navdihnila istoimenska zbirka šansonov prav tako igalke, pesnice in šansonjerke Svetlane Makarovič. Majzelj se je skupaj z izvrstnimi glasbeniki lotila njenih pesmi, v katerih se odkrito in brez ovinkarjenja razkriva celostno in nazorno življenje z vsemi motivacijami, vzroki in posledicami. Makarovič obravnava predsodke, zablode, razgalja ukoreninjene vzorce in brez moraliziranja vedno stoji na strani nemočnega. Janja Majzelj je strnila misli o njeni poeziji in šansonih Janku Petrovcu. Ob robu ene od ponovitev predstave Krizantema na klavirju pa je Jure Longyka z mikrofonom ujel tudi Svetlano Makarovič. Dramska igralka – Janja Majzelj Pesnica – Svetlana Makarovič Glasbeniki – Jožij Šalej, Jelena Ždrale, Blaž Celarec, Nino de Gleria.
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralki Janji Majzelj, ki je svojo igralsko pot tlakovala tudi z glasbo. Leta 2009 je premiero doživel glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju. Tega je navdihnila istoimenska zbirka šansonov prav tako igalke, pesnice in šansonjerke Svetlane Makarovič. Majzelj se je skupaj z izvrstnimi glasbeniki lotila njenih pesmi, v katerih se odkrito in brez ovinkarjenja razkriva celostno in nazorno življenje z vsemi motivacijami, vzroki in posledicami. Makarovič obravnava predsodke, zablode, razgalja ukoreninjene vzorce in brez moraliziranja vedno stoji na strani nemočnega. Janja Majzelj je strnila misli o njeni poeziji in šansonih Janku Petrovcu. Ob robu ene od ponovitev predstave Krizantema na klavirju pa je Jure Longyka z mikrofonom ujel tudi Svetlano Makarovič. Dramska igralka – Janja Majzelj Pesnica – Svetlana Makarovič Glasbeniki – Jožij Šalej, Jelena Ždrale, Blaž Celarec, Nino de Gleria.
Avtorica se je v svojem pisanju že večkrat dotaknila ali pa problematizirala srečanje afriške in evropske kulture, še natančneje, slovenskega prostora; tako ostaja tudi v tej kratki radijski igri. V avto postavi mladi par: njo, Slovenko, in njega, Afričana, starša dveh deklic. Vračata se iz nakupovalnega središča, ko pogovor nanese na nepojasnjene in nevralgične točke v njunem odnosu. Predvsem jih hoče razčistiti ona. Brbotanje drame pod na videz prijetnim, na trenutke celo šaljivim pogovorom pušča grenak okus neizrečenega. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Ona – Sabina Kogovšek On - Jurij Zrnec Blagajničarka – Violeta Tomič Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 2013.
Avtorica se je v svojem pisanju že večkrat dotaknila ali pa problematizirala srečanje afriške in evropske kulture, še natančneje, slovenskega prostora; tako ostaja tudi v tej kratki radijski igri. V avto postavi mladi par: njo, Slovenko, in njega, Afričana, starša dveh deklic. Vračata se iz nakupovalnega središča, ko pogovor nanese na nepojasnjene in nevralgične točke v njunem odnosu. Predvsem jih hoče razčistiti ona. Brbotanje drame pod na videz prijetnim, na trenutke celo šaljivim pogovorom pušča grenak okus neizrečenega. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Ona – Sabina Kogovšek On - Jurij Zrnec Blagajničarka – Violeta Tomič Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 2013.
Blatnik je mojster skrajno zgoščene misli in jedrnate pripovedi, v kateri tako rekoč z eno potezo zariše podobo človekove razmišljajoče in zato trpeče notranjosti – v tem primeru ženske po preživeti ljubezenski noči. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Ona – Silva Čušin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Blatnik je mojster skrajno zgoščene misli in jedrnate pripovedi, v kateri tako rekoč z eno potezo zariše podobo človekove razmišljajoče in zato trpeče notranjosti – v tem primeru ženske po preživeti ljubezenski noči. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Ona – Silva Čušin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Zvočno kompozicijo o alpinističnem podvigu Tomaža Humarja v južni steni Daulaghirija leta 1999 je avtor in režiser zgradil iz dokumentarnih zvokov Humarjevega plezanja v ledeni steni in iz komponirane avtorske glasbe, nastale na osnovi glasbenih ter ritmičnih interpretacij teh zvokov. Pneuma v latinščini pomeni dih, dušo, v igri pa simbolično uprizarja notranje napetosti in zunanje sozvene alpinistovega boja s steno. V izteku sproža vprašanje o ceni podviga in o smislu tveganja življenja. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojstri: Staš Janež, Sašo Romih, Urban Kunc Avtor glasbe in zvočnih obdelav: Mitja Reichenberg Govorca – Viki Grošelj, Tomaž Humar Igra je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor in Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2003.
Zvočno kompozicijo o alpinističnem podvigu Tomaža Humarja v južni steni Daulaghirija leta 1999 je avtor in režiser zgradil iz dokumentarnih zvokov Humarjevega plezanja v ledeni steni in iz komponirane avtorske glasbe, nastale na osnovi glasbenih ter ritmičnih interpretacij teh zvokov. Pneuma v latinščini pomeni dih, dušo, v igri pa simbolično uprizarja notranje napetosti in zunanje sozvene alpinistovega boja s steno. V izteku sproža vprašanje o ceni podviga in o smislu tveganja življenja. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojstri: Staš Janež, Sašo Romih, Urban Kunc Avtor glasbe in zvočnih obdelav: Mitja Reichenberg Govorca – Viki Grošelj, Tomaž Humar Igra je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor in Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2003.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.