Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kar je črtica v literaturi, to je kratka radijska igra v slušnem mediju – dramatično strnjena zgodba, učinkovita poanta, duhovit ali kako drugače presenetljiv zaključek. Še posebej je primerna za izrazito zvočne, neverbalne avtorske igre, ki so po svoji naravi najbliže radiu. Na Arsu kratka radijska igra komunicira s širšim izpovednim in estetskim zamahom, tudi v obliki abstraktnejših kompozicijskih miniatur. Na Prvem je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko je razpeta med komedijo in povsem resne, torej zahtevnejše teme, ki zadevajo posameznika danes, tukaj in zdaj.
Trije odrasli sinovi in hčerka se sestanejo v hiši poleg železniške proge, v kateri hčerka živi in posveča ves svoj čas in energijo bolni in ostareli materi. Izmučena bi rada preložila skrb na svoje brate. V absurdnem, tragikomičnem tonu se moč in intenzivnost njihovega pogovora prilagajata voznemu redu vlakov, saj si lahko dajo duška le takrat, ko jih mati zaradi hrupa ne more slišati. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska – Jana Zupančič Vinko – Primož Pirnat Jule – Milan Štefe Bruno – Matej Puc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Trije odrasli sinovi in hčerka se sestanejo v hiši poleg železniške proge, v kateri hčerka živi in posveča ves svoj čas in energijo bolni in ostareli materi. Izmučena bi rada preložila skrb na svoje brate. V absurdnem, tragikomičnem tonu se moč in intenzivnost njihovega pogovora prilagajata voznemu redu vlakov, saj si lahko dajo duška le takrat, ko jih mati zaradi hrupa ne more slišati. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska – Jana Zupančič Vinko – Primož Pirnat Jule – Milan Štefe Bruno – Matej Puc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Odtujenost med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem industrialcem – vodi v vsakdanje prepire, katerih edini poslušalec ostane njun pes. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Norbert – Slavko Cerjak Viktorija – Marinka Štern Služkinja Iza – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2006.
Odtujenost med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem industrialcem – vodi v vsakdanje prepire, katerih edini poslušalec ostane njun pes. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Norbert – Slavko Cerjak Viktorija – Marinka Štern Služkinja Iza – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2006.
Igra problematizira navidezno kopreno tako materialnega kot duhovnega obilja, ki izrisuje vse izrazitejše socialne razlike, brutalno individualizacijo ter vrednote, ki vse to poganjajo. Konflikt v nakupovalnem centru povzroči nekaj drobiža – in gneča na blagajni. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Blagajničarka – Polona Juh Prva ženska – Judita Zidar Druga ženska – Barbara Vidović Varnostnik – Jernej Gašperin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018
Igra problematizira navidezno kopreno tako materialnega kot duhovnega obilja, ki izrisuje vse izrazitejše socialne razlike, brutalno individualizacijo ter vrednote, ki vse to poganjajo. Konflikt v nakupovalnem centru povzroči nekaj drobiža – in gneča na blagajni. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Blagajničarka – Polona Juh Prva ženska – Judita Zidar Druga ženska – Barbara Vidović Varnostnik – Jernej Gašperin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018
Študentska druščina štirih posameznikov, ki se znova srečajo po dvajsetih letih, opozarja, da nobena stvar v življenju ni naključna, temveč je vsaka usojena človeku, ki ga doleti – pri tem pa ga bodisi osreči, bodisi onesreči. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
Študentska druščina štirih posameznikov, ki se znova srečajo po dvajsetih letih, opozarja, da nobena stvar v življenju ni naključna, temveč je vsaka usojena človeku, ki ga doleti – pri tem pa ga bodisi osreči, bodisi onesreči. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
Komična detektivka pripoveduje o tem, da ima še tako abstraktna poezija izvor v človekovi stvarnosti. Režiser: Igor Štromajer Prevajalka: Zdenka Škerlj Jerman Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralke in igralci – Nataša Tič Ralijan, Borut Veselko, Dario Varga, Boris Juh in Boris Mihalj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992
Komična detektivka pripoveduje o tem, da ima še tako abstraktna poezija izvor v človekovi stvarnosti. Režiser: Igor Štromajer Prevajalka: Zdenka Škerlj Jerman Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralke in igralci – Nataša Tič Ralijan, Borut Veselko, Dario Varga, Boris Juh in Boris Mihalj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992
Sredi velemesta se srečata ženska in moški. Njuno bežno srečanje vodi v paralelna notranja monologa – vsak ogovori drugega z besedami, ki jih najbrž nikoli ne bi glasno izrekel – in sproži celo vesolje zamisli in občutkov. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Štefan Vevar Prirejevalka: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ona – Saša Mihelčič On – Benjamin Krnetić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Sredi velemesta se srečata ženska in moški. Njuno bežno srečanje vodi v paralelna notranja monologa – vsak ogovori drugega z besedami, ki jih najbrž nikoli ne bi glasno izrekel – in sproži celo vesolje zamisli in občutkov. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Štefan Vevar Prirejevalka: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ona – Saša Mihelčič On – Benjamin Krnetić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Na radoživi sejemski zabavi se srečata mlado dekle Karmenka in pesnik – z njunim srečanjem pa med seboj trčita tudi miselnost množice in od te tako zelo drugačen umetnikov pogled na življenje. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Pesnik – Uroš Smolej Karmenka – Saša Mihelčič Direktor – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998.
Na radoživi sejemski zabavi se srečata mlado dekle Karmenka in pesnik – z njunim srečanjem pa med seboj trčita tudi miselnost množice in od te tako zelo drugačen umetnikov pogled na življenje. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Pesnik – Uroš Smolej Karmenka – Saša Mihelčič Direktor – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998.
Radijska opera za dojenčke nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Radijska opera Morje je bila ena od letošnjih nominirank v glasbeni kategoriji prix Europa, osrednjega evropskega festivala avdiovizualne umetnosti. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022 Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije
Radijska opera za dojenčke nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Radijska opera Morje je bila ena od letošnjih nominirank v glasbeni kategoriji prix Europa, osrednjega evropskega festivala avdiovizualne umetnosti. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022 Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije
Leta 1941 v Ljubljani rojeni dramski igralec Brane Grubar je že več desetletij zvest radijskemu mediju. Vse od leta 1972 je sodeloval v več kot 200 radijskih igrah in več sto literarnih oddajah. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Kapitanova noč avtorja Johannersa Schenka in Superblok ena Slobodana Šnajderja ter odlomki literarnih oddaj – Shakespeare: Hamlet; Marko Golja: Potovanje s stricem; Brane Grubar: Kam? drugam!; Joža Horvat: Molitev pred plovbo in Janko Samec: Sen morja, pa tudi odlomki iz posebnih radijski oddaj, v katerih je nastopil portretiranec: Arsov dan v stari Ljubljani – radio prihodnosti in Dom v jeziku – Primož Trubar, Cerkvena odrninga. Avtorica portreta in režiserka je Špela Kravogel, tonski mojster Miha Jaramaz. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2014.
Leta 1941 v Ljubljani rojeni dramski igralec Brane Grubar je že več desetletij zvest radijskemu mediju. Vse od leta 1972 je sodeloval v več kot 200 radijskih igrah in več sto literarnih oddajah. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Kapitanova noč avtorja Johannersa Schenka in Superblok ena Slobodana Šnajderja ter odlomki literarnih oddaj – Shakespeare: Hamlet; Marko Golja: Potovanje s stricem; Brane Grubar: Kam? drugam!; Joža Horvat: Molitev pred plovbo in Janko Samec: Sen morja, pa tudi odlomki iz posebnih radijski oddaj, v katerih je nastopil portretiranec: Arsov dan v stari Ljubljani – radio prihodnosti in Dom v jeziku – Primož Trubar, Cerkvena odrninga. Avtorica portreta in režiserka je Špela Kravogel, tonski mojster Miha Jaramaz. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2014.
Tonski asistent Zmago Frece je vse od leta 1970 sodeloval pri številnih radijskih igrah in literarnih oddajah, samostojno pa je pripravil tudi nekaj kratkih radijskih iger, ki izhajajo iz zvočne poezije in eksperimenta. Ob Zmagu Frecetu z interpretacijami njegove poezije sodelujejo še Polde Bibič, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Rudi Kosmač, Karel Brišnik, Jerica Mrzel, Srečo Špik, Nevenka Vrančič, Majda Grbac, Gregor Čušin in Igor Samobor. Avtorji portreta: Zmago Frece, Sonja Strenar, Alen Jelen. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januar 2011.
Tonski asistent Zmago Frece je vse od leta 1970 sodeloval pri številnih radijskih igrah in literarnih oddajah, samostojno pa je pripravil tudi nekaj kratkih radijskih iger, ki izhajajo iz zvočne poezije in eksperimenta. Ob Zmagu Frecetu z interpretacijami njegove poezije sodelujejo še Polde Bibič, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Rudi Kosmač, Karel Brišnik, Jerica Mrzel, Srečo Špik, Nevenka Vrančič, Majda Grbac, Gregor Čušin in Igor Samobor. Avtorji portreta: Zmago Frece, Sonja Strenar, Alen Jelen. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januar 2011.
Dramski igralec Pavle Ravnohrib, vrhunski interpret umetniške besede je, od kar je leta 1980 absolviral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na radiu ustvaril več kot 230 likov v radijskih igrah in številne literarne oddaje. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Dante Alighieri, Sergej Verč Božanska komedija, 1. Del; Edvard Kocbek, Darja Dominkuš Črna orhideja; Antun Šoljan Človek, ki je rešil Nizozemsko; Franček Rudolf Hrabra mravljica; ter odlomki literarnih oddaj. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2015
Dramski igralec Pavle Ravnohrib, vrhunski interpret umetniške besede je, od kar je leta 1980 absolviral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na radiu ustvaril več kot 230 likov v radijskih igrah in številne literarne oddaje. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Dante Alighieri, Sergej Verč Božanska komedija, 1. Del; Edvard Kocbek, Darja Dominkuš Črna orhideja; Antun Šoljan Človek, ki je rešil Nizozemsko; Franček Rudolf Hrabra mravljica; ter odlomki literarnih oddaj. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2015
Dramski igralec Jurij Souček je z več kot 580 vlogami v radijskih igrah z naskokom največkrat med vsemi slovenskimi igralci nastopal v radijskih igrah, za svoje radijske upodobitve pa prejel tudi več nagrad, zlasti na jugoslovanskih festivalih. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Lov na rep in Medvedek zleze vase Franeta Puntarja in Odločilni dan v mačji zgodovini Matjaža Kmecla, vse v režiji Rosande Sajko, Srebrni konj Marjana Marinca v avtorjevi režiji ter In articulo mortis Janeza Čuka in Janeta Kavčiča v režiji Janeta Kavčiča. Za te vloge je Jurij Souček na jugoslovanskih festivalih na Ohridu prejel posebne nagrade za igro ali pa je igra prejela nagrado kot delo v celoti. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Nejc Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2013.
Dramski igralec Jurij Souček je z več kot 580 vlogami v radijskih igrah z naskokom največkrat med vsemi slovenskimi igralci nastopal v radijskih igrah, za svoje radijske upodobitve pa prejel tudi več nagrad, zlasti na jugoslovanskih festivalih. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Lov na rep in Medvedek zleze vase Franeta Puntarja in Odločilni dan v mačji zgodovini Matjaža Kmecla, vse v režiji Rosande Sajko, Srebrni konj Marjana Marinca v avtorjevi režiji ter In articulo mortis Janeza Čuka in Janeta Kavčiča v režiji Janeta Kavčiča. Za te vloge je Jurij Souček na jugoslovanskih festivalih na Ohridu prejel posebne nagrade za igro ali pa je igra prejela nagrado kot delo v celoti. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Nejc Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2013.
Dokumentarno junijsko popotovanje danes začenja delo pesnika in urednika Cirila Zlobca. V obdobju, ko je urednikoval v Uredništvu igranega programa, je radijska igra kot posebna umetniška zvrst doživljala razcvet in prejela številna jugoslovanska in tuja priznanja. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro; odlomki iz literarnih oddaj o poeziji Cirila Zlobca s pesmimi – Dvom, upanje, ljubezen, Večer in Ljubezen – najina visoka pesem in uglasbena pesem V veri, da boš srečna v izvedbi Janeza Bolčina in Klaviatura lastovk in Naravni red stvari v izvedbi Dua Malunca. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Miha Jaramaz Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2014.
Dokumentarno junijsko popotovanje danes začenja delo pesnika in urednika Cirila Zlobca. V obdobju, ko je urednikoval v Uredništvu igranega programa, je radijska igra kot posebna umetniška zvrst doživljala razcvet in prejela številna jugoslovanska in tuja priznanja. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro; odlomki iz literarnih oddaj o poeziji Cirila Zlobca s pesmimi – Dvom, upanje, ljubezen, Večer in Ljubezen – najina visoka pesem in uglasbena pesem V veri, da boš srečna v izvedbi Janeza Bolčina in Klaviatura lastovk in Naravni red stvari v izvedbi Dua Malunca. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Miha Jaramaz Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2014.
Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .
Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .
Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Skladatelj Urban Koder, ki se je od tega sveta poslovil leta 2019, se je po diplomi na Fakulteti za medicino Univerze v Ljubljani v celoti posvetil trobenti in glasbenemu snovanju. Daleč največ glasbe pa je ustvaril prav v žanru radijske igre, za katero je neprekinjeno ustvarjal celih 37 let. Njegova glasba je postala sinonim za slovenski radio. V medgeneracijskem spominu ostaja denimo njegov avizo za oddajo Lahko noč, otroci! ali pa glasbena tema iz Klopčičevega antologijskega televizijskega filma Cvetje v jeseni. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Urbanom Kodrom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Alfreda Andersch: Smrt Jamesa Deana; Tomo Kočar: Mala huda urica; Urban Koder: Šlager; Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad; Niko Grafenauer: Cin, cin, cin potepin; E. G. Berreby: Jona in glasovi; Frane Punatar: Cestožerka; Ludvik Aškenazy: Anamneza; Frane Puntar: A pri katerih je bil Urban Koder skladatelj oziroma avtor izvirne glasbe. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014
Skladatelj Urban Koder, ki se je od tega sveta poslovil leta 2019, se je po diplomi na Fakulteti za medicino Univerze v Ljubljani v celoti posvetil trobenti in glasbenemu snovanju. Daleč največ glasbe pa je ustvaril prav v žanru radijske igre, za katero je neprekinjeno ustvarjal celih 37 let. Njegova glasba je postala sinonim za slovenski radio. V medgeneracijskem spominu ostaja denimo njegov avizo za oddajo Lahko noč, otroci! ali pa glasbena tema iz Klopčičevega antologijskega televizijskega filma Cvetje v jeseni. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Urbanom Kodrom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Alfreda Andersch: Smrt Jamesa Deana; Tomo Kočar: Mala huda urica; Urban Koder: Šlager; Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad; Niko Grafenauer: Cin, cin, cin potepin; E. G. Berreby: Jona in glasovi; Frane Punatar: Cestožerka; Ludvik Aškenazy: Anamneza; Frane Puntar: A pri katerih je bil Urban Koder skladatelj oziroma avtor izvirne glasbe. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014
Dragoceno notranje ogledalo je prijateljstvo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena izmed prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvrine glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Dragoceno notranje ogledalo je prijateljstvo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena izmed prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvrine glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Režiserka Rosanda Sajko, ki se je od tega sveta poslovila zadnjega maja leta 2022, se s svojim režijskim, torej praktičnim in tudi razvejanim teoretičnim delom močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, saj tudi v širšem evropskem merilu velja za eno od pionirk te zvrsti. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Rosando Sajko tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger (Brata Grimm: Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann: Dubrowski; Frane Puntar: A; Antoine de Saint-Exupery: Mali princ; Vitomil Zupan: Upor črvov; Milan Jesih: Mora radijskega jutra; Peter Breščak: Legenda o preplahu; G. Wolfgang Graetz: Okus pekla; Gordana Kunaver: Etude za Svita; Momo Kapor: In spet noč; Frane Puntar: Vzorček; Dieter Waldmann: Stroji stavkajo; Peter Handke: Slušna igra dve in Frane Puntar: Hojladrija), pri katerih je bila Rosanda Sajko režiserka. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Režiserka Rosanda Sajko, ki se je od tega sveta poslovila zadnjega maja leta 2022, se s svojim režijskim, torej praktičnim in tudi razvejanim teoretičnim delom močno zaznamovala radijsko igro na Slovenskem. Še posebej radijsko igro za otroke, saj tudi v širšem evropskem merilu velja za eno od pionirk te zvrsti. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Rosando Sajko tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger (Brata Grimm: Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann: Dubrowski; Frane Puntar: A; Antoine de Saint-Exupery: Mali princ; Vitomil Zupan: Upor črvov; Milan Jesih: Mora radijskega jutra; Peter Breščak: Legenda o preplahu; G. Wolfgang Graetz: Okus pekla; Gordana Kunaver: Etude za Svita; Momo Kapor: In spet noč; Frane Puntar: Vzorček; Dieter Waldmann: Stroji stavkajo; Peter Handke: Slušna igra dve in Frane Puntar: Hojladrija), pri katerih je bila Rosanda Sajko režiserka. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
