Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Berta Bojetu Boeta, rojena leta 1946 v Mariboru, je bila igralka, pesnica in pisateljica. Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 1979 zbirko Žabon in leta 1988 Besede iz hiše Karlstein, pozneje pa dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je prejela nagrado kresnik. Redno je objavljala v vseh jugoslovanskih in slovenskih revijah ter tudi v tujini. Umrla je leta 1997. Ob 80. obletnici njenega rojstva poslušamo literarni portret, ki ga je leta 1996 pripravila Živa Emeršič Mali, zanj je poezijo izbrala in interpretirala pesnica sama. Avtorica scenarija Živa Emeršič Mali, režiser Igor Likar, interpretka Berta Bojetu Boeta, bralec Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorici oddaje Živa Emeršič Mali in Petra Meterc. Produkcija leta 1996.
Berta Bojetu Boeta, rojena leta 1946 v Mariboru, je bila igralka, pesnica in pisateljica. Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 1979 zbirko Žabon in leta 1988 Besede iz hiše Karlstein, pozneje pa dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je prejela nagrado kresnik. Redno je objavljala v vseh jugoslovanskih in slovenskih revijah ter tudi v tujini. Umrla je leta 1997. Ob 80. obletnici njenega rojstva poslušamo literarni portret, ki ga je leta 1996 pripravila Živa Emeršič Mali, zanj je poezijo izbrala in interpretirala pesnica sama. Avtorica scenarija Živa Emeršič Mali, režiser Igor Likar, interpretka Berta Bojetu Boeta, bralec Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorici oddaje Živa Emeršič Mali in Petra Meterc. Produkcija leta 1996.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.