Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.
Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.
Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima petintrideset, njen opus zajema devet romanov, štiri pesniške zbirke in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk; režiser: Andrej Jus; bralec: Igor Velše; interpreta: Anja Novak Anjuta, Gregor Gruden; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2023.
Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima petintrideset, njen opus zajema devet romanov, štiri pesniške zbirke in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk; režiser: Andrej Jus; bralec: Igor Velše; interpreta: Anja Novak Anjuta, Gregor Gruden; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2023.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.