Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Poljski pisatelj židovskega rodu Julian Stryjkowski, s pravim imenom Pesah Stark, se je rodil leta 1905 v Stryju v takratni vzhodni Poljski. Oče, judovski melamed, ga je pošiljal v poljske šole, doma, kjer so govorili v jidišu, pa se je naučil tudi hebrejščine. Študiral je poljščino v Lvovu in leta 1932 doktoriral iz poljske književnosti. Po odhodu od doma je nekaj časa stopal po običajni poti upora židovske mladine proti ortodoksnemu okolju židovskih štetlov, sionistični in pozneje komunistični. Svoja največja dela, v katerih je oživljal svet podeželskih židovskih mestec, podobno kot Isaac Baševis Singer židovsko Varšavo, je objavil že po vojni. Najbolj je zaslovel z Galicijsko tetralogijo, tj. romani Glasovi v temi (1956), Krčma (1966), Azrilove sanje (1975) in Odmev (1988). O terorju in strahu v Lvovu, ki so ga v letih od 1939 do 1941 zasedli Sovjeti, pripoveduje avtobiografski roman Veliki strah. Z zadnjim delom, novelo Molk (1993), je oseminosemdesetletni pisatelj pretrgal molk o svoji homoseksualnosti. Umrl je leta 1996 v Varšavi. Oddajo pripravlja Jana Unuk, ki je tudi prevedla odlomke romana Glasovi v temi in Molk. Avtorica scenarija in prevajalka je Jana Unuk, interpret Aleš Valič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Poljski pisatelj židovskega rodu Julian Stryjkowski, s pravim imenom Pesah Stark, se je rodil leta 1905 v Stryju v takratni vzhodni Poljski. Oče, judovski melamed, ga je pošiljal v poljske šole, doma, kjer so govorili v jidišu, pa se je naučil tudi hebrejščine. Študiral je poljščino v Lvovu in leta 1932 doktoriral iz poljske književnosti. Po odhodu od doma je nekaj časa stopal po običajni poti upora židovske mladine proti ortodoksnemu okolju židovskih štetlov, sionistični in pozneje komunistični. Svoja največja dela, v katerih je oživljal svet podeželskih židovskih mestec, podobno kot Isaac Baševis Singer židovsko Varšavo, je objavil že po vojni. Najbolj je zaslovel z Galicijsko tetralogijo, tj. romani Glasovi v temi (1956), Krčma (1966), Azrilove sanje (1975) in Odmev (1988). O terorju in strahu v Lvovu, ki so ga v letih od 1939 do 1941 zasedli Sovjeti, pripoveduje avtobiografski roman Veliki strah. Z zadnjim delom, novelo Molk (1993), je oseminosemdesetletni pisatelj pretrgal molk o svoji homoseksualnosti. Umrl je leta 1996 v Varšavi. Oddajo pripravlja Jana Unuk, ki je tudi prevedla odlomke romana Glasovi v temi in Molk. Avtorica scenarija in prevajalka je Jana Unuk, interpret Aleš Valič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
Jannis Ritsos (1909–1990) velja za enega najpomembnejših grških pesnikov prejšnjega stoletja. Zaradi političnih prepričanj je bil dvakrat pregnan iz rojstne domovine, poezija pa mu je pomenila zatočišče in obenem notranjo nujo, ki mu je pomagala preživeti v težkih osebnih in zunanjih okoliščinah vojne, pomanjkanja, bolezni, krivic in trpljenja. Njegov opus je izjemno obsežen: napisal je več kot sto pesniških zbirk, devet romanov in štiri gledališke igre. Leta 1975 in leta 1986 je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Avtorica scenarija in prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Ana Krauthaker; interpretka: Vesna Jevnikar; bralka veznega besedila: Maja Moll; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Jannis Ritsos (1909–1990) velja za enega najpomembnejših grških pesnikov prejšnjega stoletja. Zaradi političnih prepričanj je bil dvakrat pregnan iz rojstne domovine, poezija pa mu je pomenila zatočišče in obenem notranjo nujo, ki mu je pomagala preživeti v težkih osebnih in zunanjih okoliščinah vojne, pomanjkanja, bolezni, krivic in trpljenja. Njegov opus je izjemno obsežen: napisal je več kot sto pesniških zbirk, devet romanov in štiri gledališke igre. Leta 1975 in leta 1986 je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Avtorica scenarija in prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Ana Krauthaker; interpretka: Vesna Jevnikar; bralka veznega besedila: Maja Moll; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.
Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.
Colombe Schneck je študirala na pariškem Inštitutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No! Press. Avtorica scenarija Tadeja Krečič Scholten, bralec Dejan Kaloper, igralkaTina Resman, lektorica Mojca Blažej Cirej, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Colombe Schneck je študirala na pariškem Inštitutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No! Press. Avtorica scenarija Tadeja Krečič Scholten, bralec Dejan Kaloper, igralkaTina Resman, lektorica Mojca Blažej Cirej, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija 2025.