Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Ameriški pisatelj John O'Hara je zaslovel s kratkimi zgodbami, pisal pa je tudi romane in scenarije. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Hiša North Frederick št. 10, Ewingovi in Spoznavaj samega sebe ter izbor kratke proze. Scenarist Vinko Avsenak, prevajalca Vinko Avsenak in Jože Fistrovič, Igralec Boris Juh, bralka Tonja Rahonc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič. Režija: Jože Valentič. Posneto januarja 1995.
Ameriški pisatelj John O'Hara je zaslovel s kratkimi zgodbami, pisal pa je tudi romane in scenarije. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Hiša North Frederick št. 10, Ewingovi in Spoznavaj samega sebe ter izbor kratke proze. Scenarist Vinko Avsenak, prevajalca Vinko Avsenak in Jože Fistrovič, Igralec Boris Juh, bralka Tonja Rahonc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič. Režija: Jože Valentič. Posneto januarja 1995.
"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarnoteoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu mednarodno zaslovel. Brautigan, ki je vplival na literarne ustvarjalce po vsem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Zanj pa je značilno, da je pogosto pisal v prvi osebi in vključeval kraje in dogodke, s katerimi je bil povezan. Avtorica scenarija Živa Emeršič, prevajalec Igor Bratož, interpret Boris Ostan, bralka Stannia Boninsegna, režiser Radivoj Podbršček, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto produkcije 2010.
"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarnoteoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu mednarodno zaslovel. Brautigan, ki je vplival na literarne ustvarjalce po vsem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Zanj pa je značilno, da je pogosto pisal v prvi osebi in vključeval kraje in dogodke, s katerimi je bil povezan. Avtorica scenarija Živa Emeršič, prevajalec Igor Bratož, interpret Boris Ostan, bralka Stannia Boninsegna, režiser Radivoj Podbršček, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto produkcije 2010.
Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.
Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine. Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm, interpretka Darja Reichman, bralec Bernard Stramič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine. Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm, interpretka Darja Reichman, bralec Bernard Stramič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Januarja letos je v šestinosemdesetem letu starosti umrla ena najbolj znanih nemških pesnic zadnjih desetletij, Elke Erb. Rojena je bila leta 1938 blizu mesta Bonn. Prvo knjigo z naslovom Izvedensko mnenje je objavila šele pri sedemintridesetih letih, za njo pa še številne druge. Zanje je dobila ugledne nagrade, pred nekaj leti na primer Büchnerjevo. Pisala je tudi eksperimentalno prozo in poetizirane dnevniške zapiske. Poglavitna značilnost njenih del je prav prehajanje iz enega žanra v drugega. Avtorica oddaje in prevajalka je Urška P. Černe, interpretka Draga Potočnjak, bralec Jure Franko, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Staš Janež, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto produkcije 2004.
Januarja letos je v šestinosemdesetem letu starosti umrla ena najbolj znanih nemških pesnic zadnjih desetletij, Elke Erb. Rojena je bila leta 1938 blizu mesta Bonn. Prvo knjigo z naslovom Izvedensko mnenje je objavila šele pri sedemintridesetih letih, za njo pa še številne druge. Zanje je dobila ugledne nagrade, pred nekaj leti na primer Büchnerjevo. Pisala je tudi eksperimentalno prozo in poetizirane dnevniške zapiske. Poglavitna značilnost njenih del je prav prehajanje iz enega žanra v drugega. Avtorica oddaje in prevajalka je Urška P. Černe, interpretka Draga Potočnjak, bralec Jure Franko, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Staš Janež, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto produkcije 2004.