Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.
Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.
Tina Kozin (1975) se v polju literature aktivno udejstvuje na različne načine že vrsto let, tudi kot urednica oddaj na Programu Ars. Diplomantka primerjalne književnosti in literarne teorije je nase opozorila najprej s kritiškim pisanjem, za katereg je leta 2007 prejela tudi Stritarjevo nagrado. Tri leta pozneje je izšel njen pesniški prvenec Mož s petimi podplati (Litera, 2010), ki je bil pri strokovni in bralski javnosti dobro sprejet. Sledila je zbirka Šumenja (LUD Literatura, 2015), pet let pozneje pa še zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020), ki ji je leto pozneje prinesla Veronikino nagrado. Njena poezija je bila ves čas odmaknjena od tokov sodobne pesniške govorice, zanjo pa je značilno, da v njej pesnica ustvarja pomenske mreže in da se za ubesedenimi drobnimi pozornostmi skrivata močna jezikovna energija in večpomenskost. Predstavljamo njen pesniški opus. Avtorica scenarija Silvija Žnidar, interpretki Tina Kozin in Nataša Keser, bralec Jure Franko, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Tina Kozin (1975) se v polju literature aktivno udejstvuje na različne načine že vrsto let, tudi kot urednica oddaj na Programu Ars. Diplomantka primerjalne književnosti in literarne teorije je nase opozorila najprej s kritiškim pisanjem, za katereg je leta 2007 prejela tudi Stritarjevo nagrado. Tri leta pozneje je izšel njen pesniški prvenec Mož s petimi podplati (Litera, 2010), ki je bil pri strokovni in bralski javnosti dobro sprejet. Sledila je zbirka Šumenja (LUD Literatura, 2015), pet let pozneje pa še zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020), ki ji je leto pozneje prinesla Veronikino nagrado. Njena poezija je bila ves čas odmaknjena od tokov sodobne pesniške govorice, zanjo pa je značilno, da v njej pesnica ustvarja pomenske mreže in da se za ubesedenimi drobnimi pozornostmi skrivata močna jezikovna energija in večpomenskost. Predstavljamo njen pesniški opus. Avtorica scenarija Silvija Žnidar, interpretki Tina Kozin in Nataša Keser, bralec Jure Franko, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Ta teden se je poslovil Blaž Kutin, večkrat nagrajeni scenarist, režiser, pisatelj in prevajalec, ki je živel v Ljubljani in Berlinu. Star je bil 55 let. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke. Njegov kratki film Poslednji dan Rudolfa Nietzscheja je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado vesna. Za zbirko kratkih zgodb Tempirana bomba so ga leta 2018 nominirali za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec, psihološka srhljivka Kenozoik, pa se je uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Ideja za romaneskno zgodbo se je razvila iz filmskega scenarija, obravnava pa, kot je ob izidu knjige povedal avtor, "določen tesnobno-eksistencialni občutek ujetosti ljudi v lastne okvire". Poleg odlomka iz omenjenega romana smo za oddajo izbrali tudi zgodbo Dom, ki smo jo premierno objavili na radiu leta 2016. Interpretacija Branko Jordan in Aleš Valič, bralka veznega besedila Mateja Perpar, glasbena oprema Nina Kodrič in Darja Hlavka Godina, ton in montaža Rok Fiamengo, David Lap in Sonja Strenar, režija Alen Jelen in Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ta teden se je poslovil Blaž Kutin, večkrat nagrajeni scenarist, režiser, pisatelj in prevajalec, ki je živel v Ljubljani in Berlinu. Star je bil 55 let. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke. Njegov kratki film Poslednji dan Rudolfa Nietzscheja je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado vesna. Za zbirko kratkih zgodb Tempirana bomba so ga leta 2018 nominirali za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec, psihološka srhljivka Kenozoik, pa se je uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Ideja za romaneskno zgodbo se je razvila iz filmskega scenarija, obravnava pa, kot je ob izidu knjige povedal avtor, "določen tesnobno-eksistencialni občutek ujetosti ljudi v lastne okvire". Poleg odlomka iz omenjenega romana smo za oddajo izbrali tudi zgodbo Dom, ki smo jo premierno objavili na radiu leta 2016. Interpretacija Branko Jordan in Aleš Valič, bralka veznega besedila Mateja Perpar, glasbena oprema Nina Kodrič in Darja Hlavka Godina, ton in montaža Rok Fiamengo, David Lap in Sonja Strenar, režija Alen Jelen in Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tretjega oktobra 1925, pred sto leti, se je rodil ameriški pisatelj Eugene Luther Gore Vidal, bolj znan kot preprosto Gore Vidal. Napisal je vrsto romanov, iger, televizijskih in filmskih scenarijev in esejev - poleg tega je v Ameriki veljal kot osebnost s pomembnim vplivom na javno mnenje. Rodil se je v West Pointu, v okolju vojaške akademije, kjer je delal njegov oče. Diplomiral je na Phillips Exeter Academy in leta 1943 stopil v ameriško vojsko. Pri 21-ih je napisal prvi roman Williwaw, v katerem je uporabil svoje vojaške izkušnje. Sledilo je še več romanov, veliko je pisal tudi za gledališče, film in televizijo. V šestdesetih letih je napisal tri pomembne romane – Julijan, Washington D.C. in Myra Breckinridge, ki so vsi prevedeni tudi v slovenščino. Umrl je leta 2012. Avtorica oddaje in prevajalka Mihaela Čopič, interpreti Marko Simčič, Violeta Tomič, Zvone Hribar, režiser Igor Likar. Posneto leta 1988. Redakcija Metod Pevec in Staša Grahek.
Tretjega oktobra 1925, pred sto leti, se je rodil ameriški pisatelj Eugene Luther Gore Vidal, bolj znan kot preprosto Gore Vidal. Napisal je vrsto romanov, iger, televizijskih in filmskih scenarijev in esejev - poleg tega je v Ameriki veljal kot osebnost s pomembnim vplivom na javno mnenje. Rodil se je v West Pointu, v okolju vojaške akademije, kjer je delal njegov oče. Diplomiral je na Phillips Exeter Academy in leta 1943 stopil v ameriško vojsko. Pri 21-ih je napisal prvi roman Williwaw, v katerem je uporabil svoje vojaške izkušnje. Sledilo je še več romanov, veliko je pisal tudi za gledališče, film in televizijo. V šestdesetih letih je napisal tri pomembne romane – Julijan, Washington D.C. in Myra Breckinridge, ki so vsi prevedeni tudi v slovenščino. Umrl je leta 2012. Avtorica oddaje in prevajalka Mihaela Čopič, interpreti Marko Simčič, Violeta Tomič, Zvone Hribar, režiser Igor Likar. Posneto leta 1988. Redakcija Metod Pevec in Staša Grahek.