Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Avtor: Andrej Rot
Slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka Metka Zupančič je doma iz Celja. Predavala je na ljubljanski filozofski fakulteti, poučevala je tudi v Kanadi in na univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike. Doktorirala je s temo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnih romanih. Njen prispevek Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ... je izšel v Glasilu kanadskih Slovencev leta 1997, na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021. ''Na pošti sem vprašala stasitega mladeniča, ali je dvojezični napis znamenje, da mi lahko odgovori po francosko. Pa se je malce žalostno namuznil, skoraj nerodno mu je bilo, ko je priznal, da je eno leto francoščine, ki jo je imel v višjih razredih, že davno pozabil. Čeprav v Ottawi ne vzamejo ljudi v službo, če ne znajo francosko. Ista provinca, približno šest ur vožnje, a svet je popolnoma drugačen.'' Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so bili odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha. Oblikovalec zvoka eseja je bil Maks Pust, bralca Barbara Zupan in Jure Franko.
Slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka Metka Zupančič je doma iz Celja. Predavala je na ljubljanski filozofski fakulteti, poučevala je tudi v Kanadi in na univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike. Doktorirala je s temo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnih romanih. Njen prispevek Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ... je izšel v Glasilu kanadskih Slovencev leta 1997, na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021. ''Na pošti sem vprašala stasitega mladeniča, ali je dvojezični napis znamenje, da mi lahko odgovori po francosko. Pa se je malce žalostno namuznil, skoraj nerodno mu je bilo, ko je priznal, da je eno leto francoščine, ki jo je imel v višjih razredih, že davno pozabil. Čeprav v Ottawi ne vzamejo ljudi v službo, če ne znajo francosko. Ista provinca, približno šest ur vožnje, a svet je popolnoma drugačen.'' Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so bili odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha. Oblikovalec zvoka eseja je bil Maks Pust, bralca Barbara Zupan in Jure Franko.
Grk Anastassis Vistonitis je eden najvidnejših pesnikov, esejistov in kritikov svoje generacije. Njegov esej Človekove pravice in poklicanost pisatelja, ki ga je prevedla Špela Brecelj, smo v radijsko obliko pretopili leta 2021. ''Pisatelj je aktiven državljan, za to je pri njem vprašanje estetike neločljivo povezano z vprašanjem etike. Danes se vsi dobro zavedamo, da je tiranija bistvo statične družbe, zaprte družbe, katere temeljna značilnost je strah pred svobodo; kljub temu nihče ni pripravljen živeti v suženjstvu in v tem celo uživati. V odprtih družbah našega časa lahko književnost in ustvarjalno pisanje nasploh pošljeta jasno sporočilo tiranom in uzurpatorjem človeške zavesti: na tem svetu ni več kotička, kamor bi se lahko skrili, ker je svoboda – kot je dejal pesnik – vedno na prvem mestu.'' Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek, in to odlomke iz Adagia za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, ki je v izvedbi tudi vodil člane Simfoničnega orkestra Sanktpeterburške državne kapele. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
Grk Anastassis Vistonitis je eden najvidnejših pesnikov, esejistov in kritikov svoje generacije. Njegov esej Človekove pravice in poklicanost pisatelja, ki ga je prevedla Špela Brecelj, smo v radijsko obliko pretopili leta 2021. ''Pisatelj je aktiven državljan, za to je pri njem vprašanje estetike neločljivo povezano z vprašanjem etike. Danes se vsi dobro zavedamo, da je tiranija bistvo statične družbe, zaprte družbe, katere temeljna značilnost je strah pred svobodo; kljub temu nihče ni pripravljen živeti v suženjstvu in v tem celo uživati. V odprtih družbah našega časa lahko književnost in ustvarjalno pisanje nasploh pošljeta jasno sporočilo tiranom in uzurpatorjem človeške zavesti: na tem svetu ni več kotička, kamor bi se lahko skrili, ker je svoboda – kot je dejal pesnik – vedno na prvem mestu.'' Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek, in to odlomke iz Adagia za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, ki je v izvedbi tudi vodil člane Simfoničnega orkestra Sanktpeterburške državne kapele. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
Pesnik in esejist Esad Babačić je izdal več pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, v domovini pa nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus; nominiran je bil za Jenkovo in Veronikino nagrado. Za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg? je prejel Rožančevo nagrado. Babačićev esej Prostori brez imen smo prvič predvajali leta 2021. ''Namesto uslužnosti in pohlevne upogljivosti njegovih meščanov bi morali ponuditi tisto, na kar je to mesto resnično lahko ponosno. Glede na to, da smo bili v osemdesetih metropola alternativne kulture v tem delu Evrope, bi lahko imeli, recimo, most Primoža Habiča, pevca skupine Niet. Ali pa podhod Braneta Bitenca pod Celovško cesto, tam pri Kinu Šiška pa spominsko ploščo na Johnny Rotten Square. Svoj košček ljubljanskega asfalta bi si zaslužil tudi nepozabni novinar Ivo Štandeker, pa seveda Rok Petrovič, ki je bil prvi pesnik med slalomisti in prvi slalomist med pesniki. Še veliko prostorov bi morali poimenovati z imeni, ki nas bodo v prihodnosti reševala pred puščavo, ki vse glasneje raste v naših prometnih dušah brez neba. Drugače bo Ljubljana resnično le še pokopališče prostorov, ki jih ne smemo pogrešati!'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek – odlomke iz Arabeske za simfonični orkester Pavla Mihelčiča v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Bojana Adamiča. Tonski mojster eseja Blaž Kumše, bralca Matjaž Romih in Mateja Perpar.
Pesnik in esejist Esad Babačić je izdal več pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, v domovini pa nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus; nominiran je bil za Jenkovo in Veronikino nagrado. Za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg? je prejel Rožančevo nagrado. Babačićev esej Prostori brez imen smo prvič predvajali leta 2021. ''Namesto uslužnosti in pohlevne upogljivosti njegovih meščanov bi morali ponuditi tisto, na kar je to mesto resnično lahko ponosno. Glede na to, da smo bili v osemdesetih metropola alternativne kulture v tem delu Evrope, bi lahko imeli, recimo, most Primoža Habiča, pevca skupine Niet. Ali pa podhod Braneta Bitenca pod Celovško cesto, tam pri Kinu Šiška pa spominsko ploščo na Johnny Rotten Square. Svoj košček ljubljanskega asfalta bi si zaslužil tudi nepozabni novinar Ivo Štandeker, pa seveda Rok Petrovič, ki je bil prvi pesnik med slalomisti in prvi slalomist med pesniki. Še veliko prostorov bi morali poimenovati z imeni, ki nas bodo v prihodnosti reševala pred puščavo, ki vse glasneje raste v naših prometnih dušah brez neba. Drugače bo Ljubljana resnično le še pokopališče prostorov, ki jih ne smemo pogrešati!'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek – odlomke iz Arabeske za simfonični orkester Pavla Mihelčiča v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Bojana Adamiča. Tonski mojster eseja Blaž Kumše, bralca Matjaž Romih in Mateja Perpar.
Pesnik in pisatelj Jorge Luis Borges je večkrat predaval o Emanuelu Swedenborgu in kot pisatelj v Cervantesovem jeziku morda tudi največ pisal o tem švedskem mistiku. Borgesov Esej o Swedenborgu smo prvič predvajali leta 2021. ''Pekel je druga stran Nebes, potrebna za ravnovesje stvarstva. Tej strani vlada Gospod. Skladje sfer je nujno za svobodno voljo, ki se mora nenehno odločati med dobrim, ki izvira iz nebes, in zlom, ki izvira iz pekla. Človek vsak dan, vsak trenutek vsakega dne uresničuje svojo večno pogubo ah zveličanje. Kar smo, to bomo. Tesnoba in groza agonije, ki se po navadi pojavita, ko je umirajoči v strahu in zmeden, nista pomembni. Lahko verjamemo v nesmrtnost duše ah ne, nedvoumno pa je, da je nauk, ki gaje razkril Swedenborg, bolj moralen in razumen, kot kakšno skrivnostno darilo, ki ga skoraj naključno dobimo v zadnjem trenutku. Swedenborg nas nagovarja h krepostnemu življenju.'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Partite št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa v izvedbi lutnjista Francesca Romana. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Bernard Stramič in Lucija Grm.
Pesnik in pisatelj Jorge Luis Borges je večkrat predaval o Emanuelu Swedenborgu in kot pisatelj v Cervantesovem jeziku morda tudi največ pisal o tem švedskem mistiku. Borgesov Esej o Swedenborgu smo prvič predvajali leta 2021. ''Pekel je druga stran Nebes, potrebna za ravnovesje stvarstva. Tej strani vlada Gospod. Skladje sfer je nujno za svobodno voljo, ki se mora nenehno odločati med dobrim, ki izvira iz nebes, in zlom, ki izvira iz pekla. Človek vsak dan, vsak trenutek vsakega dne uresničuje svojo večno pogubo ah zveličanje. Kar smo, to bomo. Tesnoba in groza agonije, ki se po navadi pojavita, ko je umirajoči v strahu in zmeden, nista pomembni. Lahko verjamemo v nesmrtnost duše ah ne, nedvoumno pa je, da je nauk, ki gaje razkril Swedenborg, bolj moralen in razumen, kot kakšno skrivnostno darilo, ki ga skoraj naključno dobimo v zadnjem trenutku. Swedenborg nas nagovarja h krepostnemu življenju.'' Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Partite št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa v izvedbi lutnjista Francesca Romana. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Bernard Stramič in Lucija Grm.