Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Esej na radiu

Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Avtor: Andrej Rot

Zadnje dodano

Esej na radiu

Martin Justin: Strinjajmo se, da se strinjamo

26. 2. 2024

Literarni in filmski kritik Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem AirBeletrino in LUD Literaturo. Njegov esej Strinjajmo se, da se strinjamo je bil objavljen na spletnem portalu LUD Literatura 12. decembra 2023. ''Očitno je, da je množica stvari, o katerih imam precej jasna in dobro utemeljena prepričanja, v primerjavi z množico stvari, o katerih nimam pojma, skoraj neobstoječa. S tem ni nič narobe, svet je pač kompleksen. Pomeni pa, da se bom velikokrat motil, pri popravljanju teh zmot pa mi bodo lahko pomagali drugi. Na primer tako, da se z mano ne bodo strinjali. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja v izvedbi članov tria Amnesty. Zvočni oblikovalec eseja Vladimir Jovanovič, bralca Dejan Kaloper in Mateja Perpar.

16 min

Literarni in filmski kritik Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem AirBeletrino in LUD Literaturo. Njegov esej Strinjajmo se, da se strinjamo je bil objavljen na spletnem portalu LUD Literatura 12. decembra 2023. ''Očitno je, da je množica stvari, o katerih imam precej jasna in dobro utemeljena prepričanja, v primerjavi z množico stvari, o katerih nimam pojma, skoraj neobstoječa. S tem ni nič narobe, svet je pač kompleksen. Pomeni pa, da se bom velikokrat motil, pri popravljanju teh zmot pa mi bodo lahko pomagali drugi. Na primer tako, da se z mano ne bodo strinjali. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja v izvedbi članov tria Amnesty. Zvočni oblikovalec eseja Vladimir Jovanovič, bralca Dejan Kaloper in Mateja Perpar.

Esej na radiu

Niko Jež: Resničnost tako zahteva

12. 2. 2024

Dobitnik Sovretove nagrade slavist Niko Jež je vodilni slovenski prevajalec sodobne poljske književnosti. Njegov esej o poljski pesnici, esejistki in literarni kritičarki, nobelovki Wistavi Szymborski je izšel v reviji Sodobnost leta 1996. ''Skrivnostni in neoprijemljivi čar pesmi Wislawe Szymborske je v tem, da nam iz novega in nekoliko nepričakovanega zornega kota razkrivajo znane stvari. Ali bolje – kot da bi se v njenih verzih razkrivale same. Zgled za to je že naslov njene zadnje pesniške zbirke, iz katere so izbrani tudi prevodi: Konec in začetek. Čeprav skušnja z neskončnostjo spada med najbolj prvinske sestavine naše življenjske volje, smo navajeni zvezo med koncem in začetkom postavljati v obrnjenem zaporedju. Med tema dvema točkama se dogaja njena pesniška skušnja sveta. Ob prehajanju vsakega konca v nov začetek, v novo življenje, ki bo verjetno nova trda preizkušnja, so nanizana temeljna doživetja in spoznanja, ki so prav tako večno nadaljevanje prejšnjega.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Canzone – pesmi brez besed za klavir Ignaca Jana Paderewskega; igral je Karol Radziwonowicz. Tonski mojster eseja Robert Markoč, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.

17 min

Dobitnik Sovretove nagrade slavist Niko Jež je vodilni slovenski prevajalec sodobne poljske književnosti. Njegov esej o poljski pesnici, esejistki in literarni kritičarki, nobelovki Wistavi Szymborski je izšel v reviji Sodobnost leta 1996. ''Skrivnostni in neoprijemljivi čar pesmi Wislawe Szymborske je v tem, da nam iz novega in nekoliko nepričakovanega zornega kota razkrivajo znane stvari. Ali bolje – kot da bi se v njenih verzih razkrivale same. Zgled za to je že naslov njene zadnje pesniške zbirke, iz katere so izbrani tudi prevodi: Konec in začetek. Čeprav skušnja z neskončnostjo spada med najbolj prvinske sestavine naše življenjske volje, smo navajeni zvezo med koncem in začetkom postavljati v obrnjenem zaporedju. Med tema dvema točkama se dogaja njena pesniška skušnja sveta. Ob prehajanju vsakega konca v nov začetek, v novo življenje, ki bo verjetno nova trda preizkušnja, so nanizana temeljna doživetja in spoznanja, ki so prav tako večno nadaljevanje prejšnjega.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Canzone – pesmi brez besed za klavir Ignaca Jana Paderewskega; igral je Karol Radziwonowicz. Tonski mojster eseja Robert Markoč, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.

Esej na radiu

Marjan Rožanc: Zdravica

5. 2. 2024

Pisatelj Marjan Rožanc je leta 1967 v tržaški reviji Most objavil prispevek z naslovom Zdravica. V njem med drugim zapiše: ''In če je naš slovenski svet tako banaliziran, da bo slej ko prej živelo v njem samo še tisto, kar bodo ljudje zares potrebovali in kar bodo pripravljeni vzdrževati, smo s tem prav zadovoljni. Morda bomo s tem jutri ali pojutrišnjem prišli v neposredno odvisnost od ljudi in ne bomo več odvisni od takih ali drugačnih prikazni. Vsekakor vstopa kultura v čistejši, stvarnejši svet, v katerem imamo tudi mi veliko več upanja na neposredne in kulturne stike z bralci – in v katerem je edina nevarnost ta, da utegne tudi naša kultura postati kdaj mitološka.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Štefbet trilogija št. 2 Milka Lazarja v izvedbi skladatelja samega in Bojana Goriška. Oblikovalec zvoka eseja Gašper Loborec, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.

19 min

Pisatelj Marjan Rožanc je leta 1967 v tržaški reviji Most objavil prispevek z naslovom Zdravica. V njem med drugim zapiše: ''In če je naš slovenski svet tako banaliziran, da bo slej ko prej živelo v njem samo še tisto, kar bodo ljudje zares potrebovali in kar bodo pripravljeni vzdrževati, smo s tem prav zadovoljni. Morda bomo s tem jutri ali pojutrišnjem prišli v neposredno odvisnost od ljudi in ne bomo več odvisni od takih ali drugačnih prikazni. Vsekakor vstopa kultura v čistejši, stvarnejši svet, v katerem imamo tudi mi veliko več upanja na neposredne in kulturne stike z bralci – in v katerem je edina nevarnost ta, da utegne tudi naša kultura postati kdaj mitološka.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Štefbet trilogija št. 2 Milka Lazarja v izvedbi skladatelja samega in Bojana Goriška. Oblikovalec zvoka eseja Gašper Loborec, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.

Esej na radiu

Jožica Čeh Steger: Kratka proza Milene Mohorič

29. 1. 2024

Pisateljica, publicistka in prevajalka Milena Mohorič se je rodila v Ormožu avgusta 1905, leta 1949 je bila aretirana in poslana v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Umrla je v Ljubljani avgust 1972. Prispevek Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja literarne zgodovinarke in profesorice na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Jožice Čeh Steger je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 2014. ''V prvi pesmi v prozi Milene Mohorič Vizija je tematizirano veliko trpljenje, iskanje poti k človeku in klic po odrešitvi. Začenja se z vizijo, ki spominja na svetopisemsko trpljenje izraelskega ljudstva in pot iz Egipta. Zemlja je napolnjena s krvjo, matere in žene jokajo, otroci so prestrašeni, obračajo se v nebo in prosijo božjega usmiljenja. Iz tega kaosa se izloči prvoosebna pripovedovalka, išče pot do človeka in se sklicuje na svetopisemsko simboliko luči. Z novo vizijo sta nakazana dva odrešitelja, ko si na gori padeta v objem Kristus in umetnik: ''Vse jasneje je vstajala podoba pred mojimi očmi in tedaj sem spoznala obema obraz: Bila sta obraz Kristov in umetnikov.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz niza Petih skladb za klavir Karola Pahorja; igra Majda Lampič Mihelič. Tonski mojster eseja Vojko Kokot, bralca Igor Velše in Mateja Perpar.

24 min

Pisateljica, publicistka in prevajalka Milena Mohorič se je rodila v Ormožu avgusta 1905, leta 1949 je bila aretirana in poslana v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Umrla je v Ljubljani avgust 1972. Prispevek Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja literarne zgodovinarke in profesorice na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Jožice Čeh Steger je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 2014. ''V prvi pesmi v prozi Milene Mohorič Vizija je tematizirano veliko trpljenje, iskanje poti k človeku in klic po odrešitvi. Začenja se z vizijo, ki spominja na svetopisemsko trpljenje izraelskega ljudstva in pot iz Egipta. Zemlja je napolnjena s krvjo, matere in žene jokajo, otroci so prestrašeni, obračajo se v nebo in prosijo božjega usmiljenja. Iz tega kaosa se izloči prvoosebna pripovedovalka, išče pot do človeka in se sklicuje na svetopisemsko simboliko luči. Z novo vizijo sta nakazana dva odrešitelja, ko si na gori padeta v objem Kristus in umetnik: ''Vse jasneje je vstajala podoba pred mojimi očmi in tedaj sem spoznala obema obraz: Bila sta obraz Kristov in umetnikov.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz niza Petih skladb za klavir Karola Pahorja; igra Majda Lampič Mihelič. Tonski mojster eseja Vojko Kokot, bralca Igor Velše in Mateja Perpar.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play