Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Angleški pisatelj George Orwell je bil za življenja najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje, izmed njih pa smo za oddajo izbrali esej iz leta 1946 Politika in (angleški) jezik, v katerem razlaga, da jezik postaja grd in nenatančen, ker so naše misli nespametne, obenem pa nas nemaren jezik laže privede do nespametnih misli. Še kako aktualna tema, torej. Esej je prevedla Maša Gedrih, prevedeno besedilo pa je izšlo v reviji Tretji dan. Bereta Mateja Perpar in Jure Franko. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonatina za marimbo in harfo Črta Sojarja Voglarja v izvedbi Simona Klavžarja in Tine Žerdin. Oddajo je zvočno oblikoval Jernej Boc, urednika oddaje sta bila leta 2020, ko je bila prvič na sporedu, Mihael Kozjek in Andrej Rot, tokratno ponovitev pa je uredil Matej Juh.
Angleški pisatelj George Orwell je bil za življenja najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje, izmed njih pa smo za oddajo izbrali esej iz leta 1946 Politika in (angleški) jezik, v katerem razlaga, da jezik postaja grd in nenatančen, ker so naše misli nespametne, obenem pa nas nemaren jezik laže privede do nespametnih misli. Še kako aktualna tema, torej. Esej je prevedla Maša Gedrih, prevedeno besedilo pa je izšlo v reviji Tretji dan. Bereta Mateja Perpar in Jure Franko. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonatina za marimbo in harfo Črta Sojarja Voglarja v izvedbi Simona Klavžarja in Tine Žerdin. Oddajo je zvočno oblikoval Jernej Boc, urednika oddaje sta bila leta 2020, ko je bila prvič na sporedu, Mihael Kozjek in Andrej Rot, tokratno ponovitev pa je uredil Matej Juh.
Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh. Leto produkcije: 2015.
Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh. Leto produkcije: 2015.
6. junija letos je minilo 200 let od rojstva koroškega krajinarja slovenskega rodu Marka Pernharta, znanega po panoramskih upodobitvah alpskih vrhov. Pernhartovih krajin se med drugim v svojem eseju Stisnjen h gori dotakne umetnostni zgodovinar, pisatelj in pesnik Robert Simonišek. Kot sugerira že naslov, v izbranem eseju piše o gorah in predvsem o človekovem odnosu do gor. Simonišek je bil za svojo esejistiko, tako kot tudi za svojo poezijo, že nagrajen. Prvič je Rožančevo nagrado prejel za zbirko Trk prostorov, drugič pa za knjigo esejev Pejsaži – sanjati na soncu. Leta 2019 sta esej Stisnjen h gori prebrala Jasna Rodošek in Matjaž Romih, za radijski medij ga je pripravil Andrej Rot, glasbo je izbral Mihael Kozjek. Slišali ste lahko odlomke iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada.
6. junija letos je minilo 200 let od rojstva koroškega krajinarja slovenskega rodu Marka Pernharta, znanega po panoramskih upodobitvah alpskih vrhov. Pernhartovih krajin se med drugim v svojem eseju Stisnjen h gori dotakne umetnostni zgodovinar, pisatelj in pesnik Robert Simonišek. Kot sugerira že naslov, v izbranem eseju piše o gorah in predvsem o človekovem odnosu do gor. Simonišek je bil za svojo esejistiko, tako kot tudi za svojo poezijo, že nagrajen. Prvič je Rožančevo nagrado prejel za zbirko Trk prostorov, drugič pa za knjigo esejev Pejsaži – sanjati na soncu. Leta 2019 sta esej Stisnjen h gori prebrala Jasna Rodošek in Matjaž Romih, za radijski medij ga je pripravil Andrej Rot, glasbo je izbral Mihael Kozjek. Slišali ste lahko odlomke iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada.
Ob svetovnem dnevu filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo tretji četrtek v novembru, smo za oddajo izbrali besedilo slovenske filozofinje Alme Sodnik o poznosrednjeveškem sholastiku in dunajskem profesorju Matiji Hvaletu. Gre za slovenskega filozofa, rojenega na Vačah, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, njegovo delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slo. Razlaga filozofije narave) iz leta 1512 pa je ena prvih tiskanih knjig avtorja slovenskega rodu. Besedilo je bilo objavljeno leta 1958 v Naši sodobnosti, pred šestimi leti ga je za radio uredil Andrej Rot, interpretirala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrivki, ki jih je za oddajo izbral Mihael Kozjek, so iz klavirskega cikla V meglah češkega skladatelja Leoša Janačka.
Ob svetovnem dnevu filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo tretji četrtek v novembru, smo za oddajo izbrali besedilo slovenske filozofinje Alme Sodnik o poznosrednjeveškem sholastiku in dunajskem profesorju Matiji Hvaletu. Gre za slovenskega filozofa, rojenega na Vačah, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, njegovo delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slo. Razlaga filozofije narave) iz leta 1512 pa je ena prvih tiskanih knjig avtorja slovenskega rodu. Besedilo je bilo objavljeno leta 1958 v Naši sodobnosti, pred šestimi leti ga je za radio uredil Andrej Rot, interpretirala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrivki, ki jih je za oddajo izbral Mihael Kozjek, so iz klavirskega cikla V meglah češkega skladatelja Leoša Janačka.
Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje. Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, glasbena oprema Mihael Kozjek, izbor besedila Andrej Rot, ton in montaža Gašper Loborec, urednik oddaje Matej Juh.
Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje. Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, glasbena oprema Mihael Kozjek, izbor besedila Andrej Rot, ton in montaža Gašper Loborec, urednik oddaje Matej Juh.