Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Avtor: Andrej Rot
Gledališka režiserka, pisateljica in publicistka Ivana Djilas je napisala roman Hiša in zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho. Je priseljenka, ki od leta 1999 živi v Sloveniji. Njen esej Mlade mame, pri štiridesetih je bil objavljen v njeni knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla leta 2022. "Za dobre rezultate je treba res veliko žrtvovati. Ženske, ki poskušajo imeti vse, ogrožajo tiste, ki so se nečemu odrekle. In jaz sem si želela biti uspešna, biti dobra v nečem, biti spoštovana. Nihče te ne spoštuje, če delaš čudovite torte za rojstne dneve svojih otrok. Katera mama pa ne dela čudovitih tort? Evo, jaz jih ne. Ne maram kuhanja. Ne znam kuhati in nočem se naučiti. Od nekdaj sem imela občutek, da bom, če začnem kuhati, zreducirana na 'gospodinjo'. Če se bom pogovarjala o otrocih, bom 'mama'. Če se bom oblekla v barvito obleko, bom 'zapeljivka' Če se razjezim, zajočem ali povišam glas, bom 'histeričarka'." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz prve od Treh skladb za violončelo in klavir Nadie Boulanger v izvedbi violončelista Friedemanna Kupse in pianistke Angele Gassenhuber. Tonski mojster tega eseja Vojko Kokot, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.
Gledališka režiserka, pisateljica in publicistka Ivana Djilas je napisala roman Hiša in zbirko avtobiografskih esejističnih zgodb z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho. Je priseljenka, ki od leta 1999 živi v Sloveniji. Njen esej Mlade mame, pri štiridesetih je bil objavljen v njeni knjigi A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla leta 2022. "Za dobre rezultate je treba res veliko žrtvovati. Ženske, ki poskušajo imeti vse, ogrožajo tiste, ki so se nečemu odrekle. In jaz sem si želela biti uspešna, biti dobra v nečem, biti spoštovana. Nihče te ne spoštuje, če delaš čudovite torte za rojstne dneve svojih otrok. Katera mama pa ne dela čudovitih tort? Evo, jaz jih ne. Ne maram kuhanja. Ne znam kuhati in nočem se naučiti. Od nekdaj sem imela občutek, da bom, če začnem kuhati, zreducirana na 'gospodinjo'. Če se bom pogovarjala o otrocih, bom 'mama'. Če se bom oblekla v barvito obleko, bom 'zapeljivka' Če se razjezim, zajočem ali povišam glas, bom 'histeričarka'." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz prve od Treh skladb za violončelo in klavir Nadie Boulanger v izvedbi violončelista Friedemanna Kupse in pianistke Angele Gassenhuber. Tonski mojster tega eseja Vojko Kokot, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.
Pesnica in esejistka Meta Kušar je prejela Rožančevo nagrado za esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale in Veronikino nagrado za knjigo Vrt. Njen esej Tomaž Šalamun, od diverzije do absoluta je izšel v reviji Sodobnost 10/2021. "Pesnik Šalamun je požrtvovalno garal vsak dan in zapisoval miselne vsiljivke, ki so se pojavile vsakokrat, ko je egu zmanjkovalo energije. Zgodnji spopad z življenjem ga je pripeljal v regresijo, depresijo, pomanjkanje zavestne energije. Vsiljivke so neusmiljene, to bo potrdil vsak poznavalec psihe. Ne popuščajo, on jih kroti samo tako, da jih vsak dan zapisuje – takoj, zgodaj, velikokrat začne že ob štirih zjutraj. Zelo hitro je spoznal, da mu najmanj nagajajo, če jih uboga in zapisuje. Zelo močno se je zavedal, da mora pisati verze, tako zelo, da je to celo javno izjavil. Iz nezavednega vsiljivke niso prinašale samo stavkov, ampak tudi energijo egu za življenje. Intuicija je bila zaposlena s futurističnimi napovedovanji, čustva pa so bolj depresivna, natančneje melanholična, kakor potrjuje angleška knjiga novih in izbranih pesmi iz leta 1997: The Four Questions of Melancholy: New and Selected Poems." Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Sonate za harfo in klavir št. 2 Milka Lazarja v izvedbi harfistke Mojce Zlobko Vajgl in pianista Bojana Goriška. Oblikovalec zvočne podobe eseja tokrat Matej Tolič, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Pesnica in esejistka Meta Kušar je prejela Rožančevo nagrado za esejistično zbirko Kaj je poetično ali ura ilegale in Veronikino nagrado za knjigo Vrt. Njen esej Tomaž Šalamun, od diverzije do absoluta je izšel v reviji Sodobnost 10/2021. "Pesnik Šalamun je požrtvovalno garal vsak dan in zapisoval miselne vsiljivke, ki so se pojavile vsakokrat, ko je egu zmanjkovalo energije. Zgodnji spopad z življenjem ga je pripeljal v regresijo, depresijo, pomanjkanje zavestne energije. Vsiljivke so neusmiljene, to bo potrdil vsak poznavalec psihe. Ne popuščajo, on jih kroti samo tako, da jih vsak dan zapisuje – takoj, zgodaj, velikokrat začne že ob štirih zjutraj. Zelo hitro je spoznal, da mu najmanj nagajajo, če jih uboga in zapisuje. Zelo močno se je zavedal, da mora pisati verze, tako zelo, da je to celo javno izjavil. Iz nezavednega vsiljivke niso prinašale samo stavkov, ampak tudi energijo egu za življenje. Intuicija je bila zaposlena s futurističnimi napovedovanji, čustva pa so bolj depresivna, natančneje melanholična, kakor potrjuje angleška knjiga novih in izbranih pesmi iz leta 1997: The Four Questions of Melancholy: New and Selected Poems." Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Sonate za harfo in klavir št. 2 Milka Lazarja v izvedbi harfistke Mojce Zlobko Vajgl in pianista Bojana Goriška. Oblikovalec zvočne podobe eseja tokrat Matej Tolič, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka Bina Štampe Žmavc živi in ustvarja v Celju. Je članica uredništva revije Poetikon. Med drugim piše dramska besedila, poezijo za odrasle pa je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu Brstiči, pozneje v Dialogih, Mentorju in Obrazih. Napisala je več pesniških zbirk. Esej Pisateljevanje je bil objavljen v Zvonu leta 2020. "V pisanju ni nikoli veljavnih stereotipov. So dnevi, ko potrebujem jutra, ko jesen s koprenami otožja odstira oči in jasni horizont besed. So pa tudi dnevi, meseci, ko besede ubežijo. Dnevi nemoči in strahu pred nepopisanimi listi beline in popolne negotovosti. Takrat se ponavadi zatekam k naravi, ki na srečo obstaja in ostaja z menoj tudi zunaj ustvarjalnega navdiha. Hkrati pa paradoksalno moj večni navdih." Glasbene vrinke za esej je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz skladbe Rain Tree Sketch II Toruja Takemicuja; na klavir igra Rene Eckhardt. Tonski mojster eseja je Vito Plavčak, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka Bina Štampe Žmavc živi in ustvarja v Celju. Je članica uredništva revije Poetikon. Med drugim piše dramska besedila, poezijo za odrasle pa je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu Brstiči, pozneje v Dialogih, Mentorju in Obrazih. Napisala je več pesniških zbirk. Esej Pisateljevanje je bil objavljen v Zvonu leta 2020. "V pisanju ni nikoli veljavnih stereotipov. So dnevi, ko potrebujem jutra, ko jesen s koprenami otožja odstira oči in jasni horizont besed. So pa tudi dnevi, meseci, ko besede ubežijo. Dnevi nemoči in strahu pred nepopisanimi listi beline in popolne negotovosti. Takrat se ponavadi zatekam k naravi, ki na srečo obstaja in ostaja z menoj tudi zunaj ustvarjalnega navdiha. Hkrati pa paradoksalno moj večni navdih." Glasbene vrinke za esej je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz skladbe Rain Tree Sketch II Toruja Takemicuja; na klavir igra Rene Eckhardt. Tonski mojster eseja je Vito Plavčak, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, kjer je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev s Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška tuhtanja je leta 2017 prejel nagrado Mladi kritik. Njegov esej Priokus zlatih hrušk je bil objavljen na spletni strani LUD Literature 2. februarja 2018. "Ob vsem tem človek pogreša večji odziv tistih, ki jim je izbrana literatura namenjena. Namesto da nas zanima, kaj v teh deli vidi ta ali ona literarna avtoriteta, bi nas včasih moralo zanimati, kaj v njih vidi odraščajoči najstnik – želim si, da bi več učiteljev in profesorjev slovenščine med standardiziranimi domačimi branji našlo čas za romana Jiřija Bezlaja in Els Beerten. Morda bi nam morali prav mlajši razložiti literaturo, ki smo jo izbrali za njih. Tudi uvod v literarno kritiko v srednješolskih in gimnazijskih klopeh ne bi bil odveč, ni nam treba nujno čakati na fakultete, da bodo med mlade prenesle veselje do kritičnega pisanja o literaturi." Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Treh skladb v obliki hruške Erika Satieja; igrata pianista Aleksander Madžar in Bojan Gorišek. Oblikovalec zvočne podobe eseja Jernej Boc, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.
Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, kjer je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev s Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška tuhtanja je leta 2017 prejel nagrado Mladi kritik. Njegov esej Priokus zlatih hrušk je bil objavljen na spletni strani LUD Literature 2. februarja 2018. "Ob vsem tem človek pogreša večji odziv tistih, ki jim je izbrana literatura namenjena. Namesto da nas zanima, kaj v teh deli vidi ta ali ona literarna avtoriteta, bi nas včasih moralo zanimati, kaj v njih vidi odraščajoči najstnik – želim si, da bi več učiteljev in profesorjev slovenščine med standardiziranimi domačimi branji našlo čas za romana Jiřija Bezlaja in Els Beerten. Morda bi nam morali prav mlajši razložiti literaturo, ki smo jo izbrali za njih. Tudi uvod v literarno kritiko v srednješolskih in gimnazijskih klopeh ne bi bil odveč, ni nam treba nujno čakati na fakultete, da bodo med mlade prenesle veselje do kritičnega pisanja o literaturi." Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Treh skladb v obliki hruške Erika Satieja; igrata pianista Aleksander Madžar in Bojan Gorišek. Oblikovalec zvočne podobe eseja Jernej Boc, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.
Slovenski književnik Frank Bükvič se je rodil v Puconcih prvega septembra 1923. Tako je sam pripovedoval: "Rodil sem se prvega septembra, dva dni pred Tolstojem in tri dni za Goethejem. Pritlikavec med velikanoma. Moj rojstni dan je najbolj 'počastil' Adolf Hitler, ko je v petek, prvega septembra 1939 sprožil drugo svetovno vojno. Takrat mi je bilo šestnajst let." Po študiju medicine v avstrijskem Gradcu, madžarski Pécsi in Ljubljani je 1946 skrivaj odšel v Avstrijo in v Gradcu vpisal politične znanosti. Pozneje je v New Yorku študiral germanistiko in se po doktoratu zaposlil na univerzi v Fairfieldu, kjer je predaval nemščino in nemško književnost. Izdal je več romanov – Brezdomci, Vojna in revolucija, Avtobus norcev, knjige črtic in novel Ljudje iz Olšnice, Zgodbe iz zdomstva in še kaj. Novelo Begunec Farič je preoblikoval v scenarij za televizijski dokumentarec, ki je bil leta 1957 predvajan na ameriški televiziji CBS. Ukvarjal se je tudi s književno kritiko. V svojih delih je Bükvič na samosvoj način opisoval dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej v severovzhodni Sloveniji. Bil je psihološki realist, ustvarjalec prepričljivih literarnih likov, izrazit epik, mojster množičnih prizorov in težkih moralnih odločitev. Glavnina njegovega leposlovnega opusa je uperjena proti vojni, nasilju in totalitarizmu. Frank Bükvič je umrl v Fairfieldu, mestu v zvezni državi Connecticut v ZDA, 2. septembra 1995. Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz uverture k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Lorenza Castriote. Tonska mojstrica eseja Mirta Berlan, bralca Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Slovenski književnik Frank Bükvič se je rodil v Puconcih prvega septembra 1923. Tako je sam pripovedoval: "Rodil sem se prvega septembra, dva dni pred Tolstojem in tri dni za Goethejem. Pritlikavec med velikanoma. Moj rojstni dan je najbolj 'počastil' Adolf Hitler, ko je v petek, prvega septembra 1939 sprožil drugo svetovno vojno. Takrat mi je bilo šestnajst let." Po študiju medicine v avstrijskem Gradcu, madžarski Pécsi in Ljubljani je 1946 skrivaj odšel v Avstrijo in v Gradcu vpisal politične znanosti. Pozneje je v New Yorku študiral germanistiko in se po doktoratu zaposlil na univerzi v Fairfieldu, kjer je predaval nemščino in nemško književnost. Izdal je več romanov – Brezdomci, Vojna in revolucija, Avtobus norcev, knjige črtic in novel Ljudje iz Olšnice, Zgodbe iz zdomstva in še kaj. Novelo Begunec Farič je preoblikoval v scenarij za televizijski dokumentarec, ki je bil leta 1957 predvajan na ameriški televiziji CBS. Ukvarjal se je tudi s književno kritiko. V svojih delih je Bükvič na samosvoj način opisoval dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej v severovzhodni Sloveniji. Bil je psihološki realist, ustvarjalec prepričljivih literarnih likov, izrazit epik, mojster množičnih prizorov in težkih moralnih odločitev. Glavnina njegovega leposlovnega opusa je uperjena proti vojni, nasilju in totalitarizmu. Frank Bükvič je umrl v Fairfieldu, mestu v zvezni državi Connecticut v ZDA, 2. septembra 1995. Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz uverture k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Lorenza Castriote. Tonska mojstrica eseja Mirta Berlan, bralca Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
