Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Andrej Rot
Esej na radiu
Od neumnosti do norosti je naslov ene izmed zadnjih knjig Umberta Eca. Izšla je posthumno leta 2016. Eco je rokopis oddal v tiskarno nekaj dni pred smrtjo. Gre za izbor doslej neobjavljenih člankov v Španiji, ki jih je sam izbral. Je niz drobnih intelektualnih užitkov. Tako pravi v njej: "Ko sem bil mlad, je bila pomembna razlika med tem, da si slaven in da vsi govorijo o tebi. Večina si je želela biti znana kot najboljši športnik, najboljši plesalec, a nikomur ne bi bilo všeč, če bi bil vsem znan kot mestni rogonosec ali bedna vlačuga. V prihodnosti te razlike ne bo več – pripravljeni bomo na vse, le da nas kdo pogleda in govori o nas." To je primer tega, kar ponuja serija člankov, ki jih je Umberto Eco petnajst let objavljal v tisku in jih izbral tik pred slovesom. V člankih, kolumnah in esejih nastopajo pomembne osebnosti in tudi stripovski liki. V besedilih je nostalgičen, ironično razmišlja o oblasti in graja potrošništvo, ki nas polni s predmeti in nam prazni misli. Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Katedrala za kitaro solo Augustina Barriosa Mangoreja, igra kitarist Janez Gregorič. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.
Od neumnosti do norosti je naslov ene izmed zadnjih knjig Umberta Eca. Izšla je posthumno leta 2016. Eco je rokopis oddal v tiskarno nekaj dni pred smrtjo. Gre za izbor doslej neobjavljenih člankov v Španiji, ki jih je sam izbral. Je niz drobnih intelektualnih užitkov. Tako pravi v njej: "Ko sem bil mlad, je bila pomembna razlika med tem, da si slaven in da vsi govorijo o tebi. Večina si je želela biti znana kot najboljši športnik, najboljši plesalec, a nikomur ne bi bilo všeč, če bi bil vsem znan kot mestni rogonosec ali bedna vlačuga. V prihodnosti te razlike ne bo več – pripravljeni bomo na vse, le da nas kdo pogleda in govori o nas." To je primer tega, kar ponuja serija člankov, ki jih je Umberto Eco petnajst let objavljal v tisku in jih izbral tik pred slovesom. V člankih, kolumnah in esejih nastopajo pomembne osebnosti in tudi stripovski liki. V besedilih je nostalgičen, ironično razmišlja o oblasti in graja potrošništvo, ki nas polni s predmeti in nam prazni misli. Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Katedrala za kitaro solo Augustina Barriosa Mangoreja, igra kitarist Janez Gregorič. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.
Esej na radiu
Literarni kritik in esejist Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem Airbeletrino, Ludliteraturo in Literaturo. Njegov esej Murakami, nekaj let pozneje je bil objavljen v spletni izdaji Airbeletrina 28. februarja 2023. "Kljub vsemu temu lahko razumem, kaj me je v gimnaziji pri Murakamijevih romanih tako privlačilo. Še vedno lahko namreč cenim mešanico vsakdanjosti in fantastike na motivni ravni, v kateri lahko na enem mestu beremo o tem, kako si protagonist pripravlja večerjo, na drugem pa se znajdemo v vzporednem svetu, v katerem biva ovčji človek. Zdi se mi, da ima s tematskimi preokupacijami izgubljenosti, pogrešanja in iskanja nekaj zanimivega povedati tudi o tem, kaj pomeni biti človek in poskusiti delovati v negotovem poznokapitalističnem svetu. Hkrati pa bi vse to še bolj cenil, če bi Murakami malo več premisleka vložil v oblikovanje svojih ženskih likov." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz skladbe za marimbo Keiko Abe z naslovom Sanje češnjevega cveta; igra skladateljica sama. Oblikovalec zvoka eseja je Gašper Loborec, bralca Jasna Rodošek in Igor Velše.
Literarni kritik in esejist Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem Airbeletrino, Ludliteraturo in Literaturo. Njegov esej Murakami, nekaj let pozneje je bil objavljen v spletni izdaji Airbeletrina 28. februarja 2023. "Kljub vsemu temu lahko razumem, kaj me je v gimnaziji pri Murakamijevih romanih tako privlačilo. Še vedno lahko namreč cenim mešanico vsakdanjosti in fantastike na motivni ravni, v kateri lahko na enem mestu beremo o tem, kako si protagonist pripravlja večerjo, na drugem pa se znajdemo v vzporednem svetu, v katerem biva ovčji človek. Zdi se mi, da ima s tematskimi preokupacijami izgubljenosti, pogrešanja in iskanja nekaj zanimivega povedati tudi o tem, kaj pomeni biti človek in poskusiti delovati v negotovem poznokapitalističnem svetu. Hkrati pa bi vse to še bolj cenil, če bi Murakami malo več premisleka vložil v oblikovanje svojih ženskih likov." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz skladbe za marimbo Keiko Abe z naslovom Sanje češnjevega cveta; igra skladateljica sama. Oblikovalec zvoka eseja je Gašper Loborec, bralca Jasna Rodošek in Igor Velše.
Esej na radiu
Janja Vollmaier Lubej poučuje slovenščino na tujih univerzah, organizira in vodi literarne večere s slovenskimi pisatelji. Je soavtorica učbenika S slovenščino po svetu in slovarja Ukrajinsko-slovenski tematski slovar. Njen Esej o evropski rumeni štorklji, ki pleše egoističnim izbrancem je bil objavljen leta 2016 v Sodobnosti. V njem med drugim razmišlja o konceptu univerzalnega temelj,nega dohodka. "Rada bi verjela, da se bo v kratkem tudi v Sloveniji začel resen premislek o tem, da bi takšno obliko ekonomskosocialne reorganizacije začeli izvajati vsaj poskusno. A nekako domnevam, da bosta v egoističnoizkoriščevalski maniri prevladala egoizem in nadvlada močnejših, boljših, tistih prvorazrednih, in družba se bo spet lahko razslojevala naprej v močvirnatem zakotju. Navsezadnje tudi odlična Zamenhofova ideja o esperantu, o kateri sem največ izvedela v esejih Vinka Ošlaka, ni zaživela v taki meri, da bi preglasila vse sovražnike Drugega. Ker se premiki dogajajo počasi, je vseeno vredno in dobrodošlo postaviti ideale, se za njih zavzemati, in če se od idejnoutopičnega približamo k stvarnemu, se je nekaj dobrega vendarle zgodilo." Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Preludija za klavir Jeana Markiča v izvedbi pianista Klemna Golnerja. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jure Franko in Eva Longyka Marušič.
Janja Vollmaier Lubej poučuje slovenščino na tujih univerzah, organizira in vodi literarne večere s slovenskimi pisatelji. Je soavtorica učbenika S slovenščino po svetu in slovarja Ukrajinsko-slovenski tematski slovar. Njen Esej o evropski rumeni štorklji, ki pleše egoističnim izbrancem je bil objavljen leta 2016 v Sodobnosti. V njem med drugim razmišlja o konceptu univerzalnega temelj,nega dohodka. "Rada bi verjela, da se bo v kratkem tudi v Sloveniji začel resen premislek o tem, da bi takšno obliko ekonomskosocialne reorganizacije začeli izvajati vsaj poskusno. A nekako domnevam, da bosta v egoističnoizkoriščevalski maniri prevladala egoizem in nadvlada močnejših, boljših, tistih prvorazrednih, in družba se bo spet lahko razslojevala naprej v močvirnatem zakotju. Navsezadnje tudi odlična Zamenhofova ideja o esperantu, o kateri sem največ izvedela v esejih Vinka Ošlaka, ni zaživela v taki meri, da bi preglasila vse sovražnike Drugega. Ker se premiki dogajajo počasi, je vseeno vredno in dobrodošlo postaviti ideale, se za njih zavzemati, in če se od idejnoutopičnega približamo k stvarnemu, se je nekaj dobrega vendarle zgodilo." Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Preludija za klavir Jeana Markiča v izvedbi pianista Klemna Golnerja. Oblikovalec zvoka za esej Vojko Kokot, bralca Jure Franko in Eva Longyka Marušič.
