Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov - od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili knjigo Miroslava Stanojevića Beograd–Ljubljana, ki osebne spomine prepleta z zgodovinskimi prelomnicami 20. stoletja. Spremljali bomo predstavo Mame reškega kolektiva Igralke, ki odpira dileme o materinstvu v sodobni družbi. Na samem začetku oddaje pa se posvetimo filmu Izgubljeno moštvo režiserja Jureta Pavlovića, dokumentarcu o zadnji jugoslovanski košarkarski reprezentanci in športu kot prostoru skupnosti tik pred razpadom države.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle. Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija, Ars, Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju poudaril že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija, Ars, Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
Na mednarodni dan prevajanja, 30. septembra, so v Hrastniku podelili Sovretovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev namenja posebno uspelim prevodom leposlovnih besedil v slovenščino – prvič so jo podelili leta 1963. Letos je nagrado prejela Julija Potrč Šavli za prevod zbirke kratkih zgodb sodobnega estonskega avtorja Urmasa Vadija Duša ob cesti, ki so ga izdali pri LUD Literatura.
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, toda Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija – Ars – Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izrazil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, Cvetje v jeseni pa je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija ‒ Ars ‒ uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.
Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Ray Bradbury (1920–2012) je bil eden najbolj cenjenih ameriških pisateljev 20. stoletja. Pisal je knjige raznih žanrov, še najbolj pa ga poznamo po njegovi znanstveni fantastiki, po romanih kot sta Fahrenheit 451 in Marsovske kronike. Izbrali smo odlomek iz avtorjevega romana Regratovo vino, ki ga je navdihnilo njegovo otroštvo v Illinoisu. Regratovo vino se dogaja poleti leta 1928, v njem pa spremljamo dvanajstletnega dečka Douglasa. Naslovno regratovo vino se nanaša na vino, narejeno iz cvetov regrata in drugih sestavin, običajno citrusov. V pripovedi je vino iz regrata, ki ga vsak dan pripravlja dedek glavnega junaka, metafora za dečkove poletne radosti. Knjiga je izšla pri založbi Sanje. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Ray Bradbury (1920–2012) je bil eden najbolj cenjenih ameriških pisateljev 20. stoletja. Pisal je knjige raznih žanrov, še najbolj pa ga poznamo po njegovi znanstveni fantastiki, po romanih kot sta Fahrenheit 451 in Marsovske kronike. Izbrali smo odlomek iz avtorjevega romana Regratovo vino, ki ga je navdihnilo njegovo otroštvo v Illinoisu. Regratovo vino se dogaja poleti leta 1928, v njem pa spremljamo dvanajstletnega dečka Douglasa. Naslovno regratovo vino se nanaša na vino, narejeno iz cvetov regrata in drugih sestavin, običajno citrusov. V pripovedi je vino iz regrata, ki ga vsak dan pripravlja dedek glavnega junaka, metafora za dečkove poletne radosti. Knjiga je izšla pri založbi Sanje. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.
Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.
Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina je Istra tako očarala, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, ustavljal se je v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo tudi to, da se je Hudolin odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je potem nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad s podnaslovom Pešibus po Istri. Knjigo je izdala založba Umco. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina je Istra tako očarala, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, ustavljal se je v krajih, kjer je preživel otroštvo in mladost. Na določanje trase pa je vplivalo tudi to, da se je Hudolin odločil del svoje poti nameniti raziskovanju pristne istrske kulinarike. Na podlagi tega doživetja je potem nastala knjiga Ti pa kar greš v bitko za pomlad s podnaslovom Pešibus po Istri. Knjigo je izdala založba Umco. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Leta 1544 je Morales v Rimu in Lyonu izdal šestnajst maš v razkošni ediciji in sam skrbno nadziral izdajo. Skladbe so izšle v veličastnem formatu kornih knjig in gregorijanskih misalov, ki meri približno 40 krat 50 centimetrov. Bile so bogato okrašene z lesorezi in grafičnimi okraski v slogu takratnih najimenitnejših glasbenih rokopisov. Že leta 1516 je rimski tiskar hrvaškega porekla Andrea Antico v podobni obliki izdal zbirko petnajstih maš raznih avtorjev in pozneje ga je posnemal pariški založnik Pierre Attaingnant. Morales je zelo verjetno poznal njuni izdaji in s svojo publikacijo postal eden prvih skladateljev, ki je izdal monografsko edicijo, posvečeno izključno lastnim delom.
Leta 1544 je Morales v Rimu in Lyonu izdal šestnajst maš v razkošni ediciji in sam skrbno nadziral izdajo. Skladbe so izšle v veličastnem formatu kornih knjig in gregorijanskih misalov, ki meri približno 40 krat 50 centimetrov. Bile so bogato okrašene z lesorezi in grafičnimi okraski v slogu takratnih najimenitnejših glasbenih rokopisov. Že leta 1516 je rimski tiskar hrvaškega porekla Andrea Antico v podobni obliki izdal zbirko petnajstih maš raznih avtorjev in pozneje ga je posnemal pariški založnik Pierre Attaingnant. Morales je zelo verjetno poznal njuni izdaji in s svojo publikacijo postal eden prvih skladateljev, ki je izdal monografsko edicijo, posvečeno izključno lastnim delom.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.
Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.
Medved Mok tišči smrček v knjigo in bere. To počne najraje na svetu, še raje kot gloda hruške ali rešuje križanke, gotovo pa veliko raje, kot pospravlja po brlogu. Pripoveduje: Polde Bibič. Avtorica literarnega dela: Tatjana Kokalj. Avtor aviza Lahko noč, otroci!: Urban Koder. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiser: Igor Likar. Mastering: Miro Prljača. Ilustrator: Jaka Vukotič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Medved Mok tišči smrček v knjigo in bere. To počne najraje na svetu, še raje kot gloda hruške ali rešuje križanke, gotovo pa veliko raje, kot pospravlja po brlogu. Pripoveduje: Polde Bibič. Avtorica literarnega dela: Tatjana Kokalj. Avtor aviza Lahko noč, otroci!: Urban Koder. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiser: Igor Likar. Mastering: Miro Prljača. Ilustrator: Jaka Vukotič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
Ob svetovnem dnevu čiščenja (World Clean Day, 20.9.) predstavljamo soorganizatorja akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Nara Petrovič, okoljevarstvenik, avtor številnih knjig, bosonog ustanovitelj fekologije, nekoč menih, dokler ljubezen ni rekla svoje, živi razkošno preprosto na svojem griču v Slovenski Istri. 'Civilizirani divjak', kot pravi zase, svoja razmišljanja in izkušnje z nami deli v Radiu Si Exclusive.
Živalska pravljica, v kateri zaspana zebra in njen bratranec najdeta med travo knjigo. Ker ne vesta, kaj to je, jo odneseta izobraženi lami … Nagajiva pravljica z duhovitim in nepredvidljivim zapletom, ki vas požgečka po možganih in spravi v smeh. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Avtorica literarnega dela: Mateja Perpar. Avtor aviza Lahko noč, otroci!: Urban Koder. Avtorska glasba in izvedba v živo: Drago Ivanuša - harmonika, Blaž Celarec - tolkala, Jelena Ždrale - violina, Nino de Gleria - kontrabas. Mojstra zvoka: Mitja Krže, Matjaž Miklič. Mastering: Miro Prljača. Ilustrator: Jaka Vukotič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Tretje nagrajena pravljica z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2010
Živalska pravljica, v kateri zaspana zebra in njen bratranec najdeta med travo knjigo. Ker ne vesta, kaj to je, jo odneseta izobraženi lami … Nagajiva pravljica z duhovitim in nepredvidljivim zapletom, ki vas požgečka po možganih in spravi v smeh. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Avtorica literarnega dela: Mateja Perpar. Avtor aviza Lahko noč, otroci!: Urban Koder. Avtorska glasba in izvedba v živo: Drago Ivanuša - harmonika, Blaž Celarec - tolkala, Jelena Ždrale - violina, Nino de Gleria - kontrabas. Mojstra zvoka: Mitja Krže, Matjaž Miklič. Mastering: Miro Prljača. Ilustrator: Jaka Vukotič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Tretje nagrajena pravljica z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2010
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.
Organizator carinske službe in finančne straže Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze v Trstu Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali polenecia. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Organizator carinske službe in finančne straže Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze v Trstu Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali polenecia. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšli pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Natalija Milovanović poezijo piše v srbščini in slovenščini, kot je večkrat poudarila že ob izidu prvenca, pa proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Tokrat zato z njo med drugim razmišljamo tudi o njenem razmerju do slovenščine, v kateri je napisala že drugo vrhunsko pesniško knjigo. In o njenem razmerju do sodobne slovenske poezije, predvsem pa o tem, kakšno je tujstvo, ki ga prinaša mehkoba in kako je nastajala Tuja mehkoba – ta na prvi vtis tiha, refleksivna, a izjemno pronicljiva, suverena, subtilna knjiga, ki jo prežemata empatija in odprtost do drugega in drugačnega.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Danes predstavljamo novo slikanico Boruta Gombača Bucika Betka in balonček Bruno. Bucika Betka in balonček Bruno je zgodba o Betki, buciki vitke postave in ljubkega nasmeha z najlepšimi očmi na svetu. Zgodba o Brunu, rdečem okrogloličnem balonu na rumeni vrvici s prav tako najlepšimi očmi na svetu. Nekoliko tudi zgodba o Andražu in Mojci. Zgodba o tebi in meni? Zgodba o tako posebni, tako nežni ljubezni, da nam ob njej zastaja dih. Vsako noč se družita in poletita v višave in daljave. Si predstavljate, kako se poljubljata? Nekega dne, po enem takem poljubu, je Bruno izginil. Izpuhtel. V zrak. Nekam visoko. Bucika Betka je prejokala dolgih sedem noči. Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 10 let, ilustrirala jo je Mojca Fo, izšla pa je pri založbi Pivec.
Danes predstavljamo novo slikanico Boruta Gombača Bucika Betka in balonček Bruno. Bucika Betka in balonček Bruno je zgodba o Betki, buciki vitke postave in ljubkega nasmeha z najlepšimi očmi na svetu. Zgodba o Brunu, rdečem okrogloličnem balonu na rumeni vrvici s prav tako najlepšimi očmi na svetu. Nekoliko tudi zgodba o Andražu in Mojci. Zgodba o tebi in meni? Zgodba o tako posebni, tako nežni ljubezni, da nam ob njej zastaja dih. Vsako noč se družita in poletita v višave in daljave. Si predstavljate, kako se poljubljata? Nekega dne, po enem takem poljubu, je Bruno izginil. Izpuhtel. V zrak. Nekam visoko. Bucika Betka je prejokala dolgih sedem noči. Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 10 let, ilustrirala jo je Mojca Fo, izšla pa je pri založbi Pivec.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.
V tokratni oddaji najprej nekaj besed o letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, Nataši Matjašec Rošker. V svoji bogati umetniški karieri je 56-letna igralka prejela že vrsto priznanj in potrditev, med drugimi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado za igro. Na 58. Borštnikovem srečanju, ki bo potekalo med 5. in 18. junijem, pa si bo nadela tudi Borštnikov prstan. V oddaji poročamo tudi o 26. slovenskih dnevih knjige, ki prav tako potekajo v Mariboru ter o tem, da na Tretji program Radia Slovenija – program Ars prihaja zvočna knjiga, posneta po romanu Cirila Kosmača Pomladni dan. Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki ZKP RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Menart je tako bogatejša za prvo integralno zvočno podobo enega izmed vrhuncev književnosti prejšnjega stoletja, 3. program Radia Slovenija, program Ars, pa za oddaje Odprta knjiga. Nocoj ob 19h, potem pa vsak delavnik, bo namreč dramski igralec Aleš Valič prebiral knjigo Pomladni dan Cirila Kosmača, prvič objavljeno leta 1950 v reviji Novi svet. Gre za pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne domov v vas ob Idrijci in se spominja preteklih dogodkov.