Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Z romanom Milenij v Beogradu se v 47 poglavjih pred bralci razvija organizem mesta, ki so mu v preteklosti nadeli imena, kot so Rajsko naselje, Hiša vojn za vero ali Vrata vojn.
Z romanom Milenij v Beogradu se v 47 poglavjih pred bralci razvija organizem mesta, ki so mu v preteklosti nadeli imena, kot so Rajsko naselje, Hiša vojn za vero ali Vrata vojn.
V tokratni oddaji Sobotno branje vam bomo predstavili esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih, ki jo je pri svoji založbi No!Press objavila pisateljica, zgodovinarka in urednica dr. Manca G. Renko. Živalsko mesto je linearna, toda dramaturško sklenjena pripoved, kjer se v obliki kritičnih esejev prepletajo spomini, politična teorija, zgodovina popularne kulture, kritična analiza patriarhata, vpraševanja o vrednosti dela, pa brezkompromisen obračun s tradicijo ter pretresljiva razmišljanja o čustvih in travmi. Z avtorico Manco G. Renko se je pogovarjala Tita Mayer.
V tokratni oddaji Sobotno branje vam bomo predstavili esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih, ki jo je pri svoji založbi No!Press objavila pisateljica, zgodovinarka in urednica dr. Manca G. Renko. Živalsko mesto je linearna, toda dramaturško sklenjena pripoved, kjer se v obliki kritičnih esejev prepletajo spomini, politična teorija, zgodovina popularne kulture, kritična analiza patriarhata, vpraševanja o vrednosti dela, pa brezkompromisen obračun s tradicijo ter pretresljiva razmišljanja o čustvih in travmi. Z avtorico Manco G. Renko se je pogovarjala Tita Mayer.
Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem
Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem
Kaj pa če so subjektivno intonirane religiozne pesmi, ki jih je svetnica pisala v 12. stoletju, morale počakati skoraj 900 let, da bi jih v roke vzeli bralke in bralci, ki jih naposled lahko razumejo v njihovi sporočilni polnosti?
Kaj pa če so subjektivno intonirane religiozne pesmi, ki jih je svetnica pisala v 12. stoletju, morale počakati skoraj 900 let, da bi jih v roke vzeli bralke in bralci, ki jih naposled lahko razumejo v njihovi sporočilni polnosti?
Kratkoprozna zbirka klasika sodobne svetovne književnosti bralkam in bralcem v izbrušenem slogu predstavi življenje v Mozambiku, kakršno je, ne da bi podlegla cenenemu eksotizmu ali afektiranemu folklorizmu
Kratkoprozna zbirka klasika sodobne svetovne književnosti bralkam in bralcem v izbrušenem slogu predstavi življenje v Mozambiku, kakršno je, ne da bi podlegla cenenemu eksotizmu ali afektiranemu folklorizmu
Kakšen je portret jugoslovanskega voditelja, ki ga je v svoji biografiji izrisala ugledna zgodovinarka in predavateljica na univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu?
Kakšen je portret jugoslovanskega voditelja, ki ga je v svoji biografiji izrisala ugledna zgodovinarka in predavateljica na univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu?
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo pesnice Mete Kušar, zbir esejev Abonma za poezijo, ki so izšli pri založbi Morfem, uredil jih je Tine Logar. Kušarjeva v esejih na svoj značilen, neizprosen in iskren način preizprašuje esencialna vprašanja, povezana s pesnikovim ustvarjalnim procesom ter položajem njegovega literarnega opusa v sodobni slovenski družbi in percepcijo njegovega dela v tako imenovani strokovni javnosti in celo med njegovimi umetniškimi kolegi. Kot so zapisali pri založbi, kritično ost namenja predvsem strokovno vse bolj nekompetentnim literarnim kritikom, univerzitetnim profesorjem, nagnjenim k nasilnemu predalčkanju umetnikov in njihovih del pa tudi založnikom, ki pri oblikovanju založniških programov ne znajo več ločiti zrna od plev, hkrati pa podlegajo pritiskom pričakovanega dobička. Posledice takih razmer so med drugim odprt prostor za institucionalizirane manipulacije z literaturo in bralci, ustvarjanje kvazikanona literarnih del, v katerem številni izvrstni pisatelji in pesniki ostajajo prezrti. O vsebini knjige se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z avtorico knjige Meto Kušar. Odlomke je interpretiral Renato Horvat.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo pesnice Mete Kušar, zbir esejev Abonma za poezijo, ki so izšli pri založbi Morfem, uredil jih je Tine Logar. Kušarjeva v esejih na svoj značilen, neizprosen in iskren način preizprašuje esencialna vprašanja, povezana s pesnikovim ustvarjalnim procesom ter položajem njegovega literarnega opusa v sodobni slovenski družbi in percepcijo njegovega dela v tako imenovani strokovni javnosti in celo med njegovimi umetniškimi kolegi. Kot so zapisali pri založbi, kritično ost namenja predvsem strokovno vse bolj nekompetentnim literarnim kritikom, univerzitetnim profesorjem, nagnjenim k nasilnemu predalčkanju umetnikov in njihovih del pa tudi založnikom, ki pri oblikovanju založniških programov ne znajo več ločiti zrna od plev, hkrati pa podlegajo pritiskom pričakovanega dobička. Posledice takih razmer so med drugim odprt prostor za institucionalizirane manipulacije z literaturo in bralci, ustvarjanje kvazikanona literarnih del, v katerem številni izvrstni pisatelji in pesniki ostajajo prezrti. O vsebini knjige se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z avtorico knjige Meto Kušar. Odlomke je interpretiral Renato Horvat.
»Rimski lirik Horacij je pred več kot 2000 leti postavil vrednoto življenja in njegovo enkratnost na prvo mesto. Vodilo Užij današnji dan, kot je vrhunski Kajetan Gantar prevedel carpe diem, in kot v drugačni obliki, pa vendar z istim sporočilom pojejo Joker out, je bilo moj spremljevalec po različnih krajih bivanja, vse od Arabije do Amerike.« Takole se glasi začetek zbirke esejev Svet je drugačen, ki je nedavno izšla pri založbi Buča in v kateri nas Mateja Gaber skozi humoren mozaik vtisov in zgodb iz krajev po vsej zemeljski obli popelje v svoje za običajnega Slovenca zelo razgibano in svetovljansko življenje. Knjigo, ki s svojo usmerjenostjo v svet deluje kot nekakšen kontrast popisovanju majhnega in idiličnega sveta prekmurskega otroštva iz njenega prvenca Svet, kot iz škatlice vzet, nam je v tokratnem Sobotnem branju pomagala predstaviti kar avtorica sama.
»Rimski lirik Horacij je pred več kot 2000 leti postavil vrednoto življenja in njegovo enkratnost na prvo mesto. Vodilo Užij današnji dan, kot je vrhunski Kajetan Gantar prevedel carpe diem, in kot v drugačni obliki, pa vendar z istim sporočilom pojejo Joker out, je bilo moj spremljevalec po različnih krajih bivanja, vse od Arabije do Amerike.« Takole se glasi začetek zbirke esejev Svet je drugačen, ki je nedavno izšla pri založbi Buča in v kateri nas Mateja Gaber skozi humoren mozaik vtisov in zgodb iz krajev po vsej zemeljski obli popelje v svoje za običajnega Slovenca zelo razgibano in svetovljansko življenje. Knjigo, ki s svojo usmerjenostjo v svet deluje kot nekakšen kontrast popisovanju majhnega in idiličnega sveta prekmurskega otroštva iz njenega prvenca Svet, kot iz škatlice vzet, nam je v tokratnem Sobotnem branju pomagala predstaviti kar avtorica sama.
Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.
Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.
Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadar koli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin ...
Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadar koli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin ...
Pripoved o švicarsko-ameriški slikarki in borki za pravice severnoameriških staroselcev, ki pa se ne bere kot klasični zgodovinski oziroma biografski roman
Pripoved o švicarsko-ameriški slikarki in borki za pravice severnoameriških staroselcev, ki pa se ne bere kot klasični zgodovinski oziroma biografski roman
Roman To objokovano telo - v izvirniku je izšel leta 2018 - je tretji del trilogije, ki je nastajala od leta 1988. V njem je pisateljica drobce avtofikcije, ki ni prvoosebna, pač pa je zgodba podana kot nekakšna samorefleksija z razdalje (z vidika drugoosebne pripovedovalke), vdelala predvsem v lik, ki ni v ospredju, čeprav so določene izkušnje prve zimbabvejske pisateljice, ki je izdala knjigo v angleškem jeziku, vpisane v podobo protagonistke romana.
Roman To objokovano telo - v izvirniku je izšel leta 2018 - je tretji del trilogije, ki je nastajala od leta 1988. V njem je pisateljica drobce avtofikcije, ki ni prvoosebna, pač pa je zgodba podana kot nekakšna samorefleksija z razdalje (z vidika drugoosebne pripovedovalke), vdelala predvsem v lik, ki ni v ospredju, čeprav so določene izkušnje prve zimbabvejske pisateljice, ki je izdala knjigo v angleškem jeziku, vpisane v podobo protagonistke romana.
Trije teksti francoske nobelovke, v katerih umetnica tematizira svoje otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji ter razčlenjuje kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj svoje družine
Trije teksti francoske nobelovke, v katerih umetnica tematizira svoje otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji ter razčlenjuje kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj svoje družine
Kljub velikim spremembam, ki so se v preteklih desetletjih zgodile na področju intimnih partnerstev, je konec dolgoletne monogamne intimne partnerske zveze še vedno izjemno stresen dogodek v življenju. Še posebej za osebo, ki ni imela izbire, ki o koncu ni soodločala, ki je bila zapuščena. Kako se postaviti na lastne noge in začeti znova? Kje najti zavetje in pri kom čustveno podporo, če se to zgodi pri 40-ih? In če se je treba ob čustveni bolečini ukvarjati tudi s finančno negotovostjo in iskanjem strehe nad glavo na nemogočem nepremičninskem trgu? Odgovore na ta vprašanja ponuja ljubezenski roman Jerce Cvetko Padam na besede, ki ga je v novi zbirki Razmerja izdala Cankarjeva založba. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Kljub velikim spremembam, ki so se v preteklih desetletjih zgodile na področju intimnih partnerstev, je konec dolgoletne monogamne intimne partnerske zveze še vedno izjemno stresen dogodek v življenju. Še posebej za osebo, ki ni imela izbire, ki o koncu ni soodločala, ki je bila zapuščena. Kako se postaviti na lastne noge in začeti znova? Kje najti zavetje in pri kom čustveno podporo, če se to zgodi pri 40-ih? In če se je treba ob čustveni bolečini ukvarjati tudi s finančno negotovostjo in iskanjem strehe nad glavo na nemogočem nepremičninskem trgu? Odgovore na ta vprašanja ponuja ljubezenski roman Jerce Cvetko Padam na besede, ki ga je v novi zbirki Razmerja izdala Cankarjeva založba. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Letos se v Evropski prestolnici kulture združujeta obe obmejni mesti, staro in novo, italijansko in slovensko. Podobno kot nekdaj, ko ljudje meja še niso poznali.
Letos se v Evropski prestolnici kulture združujeta obe obmejni mesti, staro in novo, italijansko in slovensko. Podobno kot nekdaj, ko ljudje meja še niso poznali.
Esejistična zbirka, ki prepričljivo dokazuje, da ni na drobnih, na prvi pogled le malo pomembnih vsakdanjostih, iz katerih so stkana naša življenja, ničesar obrobnega, saj nam, če jih le znamo ugledati s pravega zornega kota, lahko tlakujejo pot v polnejšo obliko bivanja
Esejistična zbirka, ki prepričljivo dokazuje, da ni na drobnih, na prvi pogled le malo pomembnih vsakdanjostih, iz katerih so stkana naša življenja, ničesar obrobnega, saj nam, če jih le znamo ugledati s pravega zornega kota, lahko tlakujejo pot v polnejšo obliko bivanja
Tokrat vam predstavljamo najnovejši roman pisateljice in publicistke Vesne Milek, o eni najbolj intrigantnih žensk v zgodovini človeštva - ptolemajski vladarici Kleopatri. Roman Kleopatra: Naj se zgodi je izšel pri založbi Beletrina, uredili so ga Urban Vovk, Mateja Arnež in Urška Gabrič Kreft. Odlomek iz knjige je v oddaji interpretirala Mateja Perpar, oddajo je pripravila, in se z avtorico Vesno Milek tudi pogovarjala, Liana Buršič.
Tokrat vam predstavljamo najnovejši roman pisateljice in publicistke Vesne Milek, o eni najbolj intrigantnih žensk v zgodovini človeštva - ptolemajski vladarici Kleopatri. Roman Kleopatra: Naj se zgodi je izšel pri založbi Beletrina, uredili so ga Urban Vovk, Mateja Arnež in Urška Gabrič Kreft. Odlomek iz knjige je v oddaji interpretirala Mateja Perpar, oddajo je pripravila, in se z avtorico Vesno Milek tudi pogovarjala, Liana Buršič.
Pisatelj Tone Partljič nas skoraj vsako leto razveseli z novim romanom. Tudi zgodba zadnjega z naslovom Pesniški dvor se dogaja v Partljiču tako ljubih Slovenskih goricah, točneje ob reki Pesnici, na vinorodnih hribčkih in v širšem okolju, ki ga pisatelj dobro pozna. Roman opisuje življenje vinogradniške družine Gornik, ki ga, tako kot druge, zajamejo približevanje druge svetovne vojne, sama vojna in konec vojne z vsemi stranpotmi vred.
Pisatelj Tone Partljič nas skoraj vsako leto razveseli z novim romanom. Tudi zgodba zadnjega z naslovom Pesniški dvor se dogaja v Partljiču tako ljubih Slovenskih goricah, točneje ob reki Pesnici, na vinorodnih hribčkih in v širšem okolju, ki ga pisatelj dobro pozna. Roman opisuje življenje vinogradniške družine Gornik, ki ga, tako kot druge, zajamejo približevanje druge svetovne vojne, sama vojna in konec vojne z vsemi stranpotmi vred.
Roman, ki je južnokorejsko pisateljico pred osmimi leti izstrelil med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakoval pot njeni letošnji Nobelovi nagradi
Roman, ki je južnokorejsko pisateljico pred osmimi leti izstrelil med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakoval pot njeni letošnji Nobelovi nagradi
Bosansko-ameriški pisatelj skozi zgodbo svojih staršev zarisuje življenjsko izkušnjo celih generacij ljudi, ki so odraščali v socialistični Jugoslaviji
Bosansko-ameriški pisatelj skozi zgodbo svojih staršev zarisuje življenjsko izkušnjo celih generacij ljudi, ki so odraščali v socialistični Jugoslaviji
Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, rojstvu vilincev, o njihovem boju proti prvemu temnemu gospodarju.
Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, rojstvu vilincev, o njihovem boju proti prvemu temnemu gospodarju.
Kaj pomeni biti mlad? Kakšni so mladi danes in kako živijo? So res vsi razvajeni in imajo občutek, da jim stvari pripadajo? Ali pa uživajo brezskrbno študentsko življenje? Visijo na telefonih in se ne znajo več družiti v živo? Imajo številne duševne stiske? Mladi niso homogena skupina, gre namreč za demografsko skupino, ki ni naravna, kot na primer otroštvo ali starost. Družbene razmere so tiste, ki mlade delajo mlade. In te razmere so se v minulih desetletjih močno spreminjale. Kako je biti mlada oseba, še posebej, če nimaš finančne in čustvene podpore staršev? Romantične predstave o svobodnem in brezskrbnem študentskem življenju in mite o razvajenih in lenih mladih osebah uspešno podira romaneskni prvenec mlade pisateljice Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj, ki je izšel v zbirki Prišleki pri založbi Lud literatura.
Kaj pomeni biti mlad? Kakšni so mladi danes in kako živijo? So res vsi razvajeni in imajo občutek, da jim stvari pripadajo? Ali pa uživajo brezskrbno študentsko življenje? Visijo na telefonih in se ne znajo več družiti v živo? Imajo številne duševne stiske? Mladi niso homogena skupina, gre namreč za demografsko skupino, ki ni naravna, kot na primer otroštvo ali starost. Družbene razmere so tiste, ki mlade delajo mlade. In te razmere so se v minulih desetletjih močno spreminjale. Kako je biti mlada oseba, še posebej, če nimaš finančne in čustvene podpore staršev? Romantične predstave o svobodnem in brezskrbnem študentskem življenju in mite o razvajenih in lenih mladih osebah uspešno podira romaneskni prvenec mlade pisateljice Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj, ki je izšel v zbirki Prišleki pri založbi Lud literatura.
Roman o življenju družine Turbinovih v Kijevu, ki se je po ruski revoluciji znašel v kaotičnih razmerah državljanske vojne
Roman o življenju družine Turbinovih v Kijevu, ki se je po ruski revoluciji znašel v kaotičnih razmerah državljanske vojne
Tokrat vam predstavljamo novo knjigo Irene Cerar, sicer avtorice priljubljenih družinskih pohodniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu (serija Pravljične poti). Tokratna pa je naravopis – Svetišča narave, sedem tednov vseživosti, kjer si je zadala prav poseben izziv, saj se je za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov izkusila na lastni koži. O tem iskrenem poskusu dialoga s pokrajinami, vidnimi in nevidnimi, zunanjimi in notranjimi, kot so zapisali pri založbi UMco, kjer je knjiga tudi izšla, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z Ireno Cerar.
Tokrat vam predstavljamo novo knjigo Irene Cerar, sicer avtorice priljubljenih družinskih pohodniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu (serija Pravljične poti). Tokratna pa je naravopis – Svetišča narave, sedem tednov vseživosti, kjer si je zadala prav poseben izziv, saj se je za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov izkusila na lastni koži. O tem iskrenem poskusu dialoga s pokrajinami, vidnimi in nevidnimi, zunanjimi in notranjimi, kot so zapisali pri založbi UMco, kjer je knjiga tudi izšla, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z Ireno Cerar.
Svež izbor iz obsežnega pesniškega opusa enega najbolj fascinantnih in kontroverznih Slovencev krepi vtis, da je bil v 20. stoletju prav Kocbek naš največji lirik
Svež izbor iz obsežnega pesniškega opusa enega najbolj fascinantnih in kontroverznih Slovencev krepi vtis, da je bil v 20. stoletju prav Kocbek naš največji lirik
Constance Debre velja za eno najopaznejših sodobnih francoskih pisateljic, s svojimi tremi romani je dodobra razburkala svetovno literarno prizorišče. Njen avtofikcijski roman z naslovom Love me tender, v katerem tematizira večna vprašanja o ljubezni, medosebnih odnosih, materinstvu in družbenih normah, je eno najbolj znanih literarnih del v zadnjih letih. V slovenskem prevodu je nedavno izšel pri založbi No Press!. O romanu in avtorici je spregovorila dr. Manca G. Renko.
Constance Debre velja za eno najopaznejših sodobnih francoskih pisateljic, s svojimi tremi romani je dodobra razburkala svetovno literarno prizorišče. Njen avtofikcijski roman z naslovom Love me tender, v katerem tematizira večna vprašanja o ljubezni, medosebnih odnosih, materinstvu in družbenih normah, je eno najbolj znanih literarnih del v zadnjih letih. V slovenskem prevodu je nedavno izšel pri založbi No Press!. O romanu in avtorici je spregovorila dr. Manca G. Renko.
Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita
Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita
Najvišja turška gora Ararat, ki bi bila najvišja na stari celini, če bi bila Turčija članica Evropske unije, je mitska gora, na katero se lepi veliko dogem, povezanih z nasedlo Noetovo barko, hkrati pa so nanjo vezani tudi simboli armenske nacionalne in religiozne zavesti.
Najvišja turška gora Ararat, ki bi bila najvišja na stari celini, če bi bila Turčija članica Evropske unije, je mitska gora, na katero se lepi veliko dogem, povezanih z nasedlo Noetovo barko, hkrati pa so nanjo vezani tudi simboli armenske nacionalne in religiozne zavesti.
Pravijo, da se od daleč nekatere stvari vidijo jasneje. S časovne oddaljenosti je nedvomno lažje razbrati ključne dogodke in trende, ki so pripeljali do današnjega trenutka. To je tudi osnovna ideja romana Kremeljski mag italijansko-švicarskega pisatelja Giuliana da Empolija. Kot namigne že njen naslov, nas knjiga popelje v ozadje burnega družbenega in političnega dogajanja v Rusiji, ki je na oblast pripeljalo Vladimirja Putina. O romanu Kremeljski mag, ki je izšel pri Mladinski knjigi, se je v oddaji Sobotno branje Nina Slaček pogovarjala z njegovo prevajalko, Janino Kos.
Pravijo, da se od daleč nekatere stvari vidijo jasneje. S časovne oddaljenosti je nedvomno lažje razbrati ključne dogodke in trende, ki so pripeljali do današnjega trenutka. To je tudi osnovna ideja romana Kremeljski mag italijansko-švicarskega pisatelja Giuliana da Empolija. Kot namigne že njen naslov, nas knjiga popelje v ozadje burnega družbenega in političnega dogajanja v Rusiji, ki je na oblast pripeljalo Vladimirja Putina. O romanu Kremeljski mag, ki je izšel pri Mladinski knjigi, se je v oddaji Sobotno branje Nina Slaček pogovarjala z njegovo prevajalko, Janino Kos.
Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscev
Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscev
Prvo delo, ki ga je po prejemu Nobelove nagrade objavila poljska pisateljica, se bere kot feministična predelava Čarobne gore, znamenitega romana Thomasa Manna
Prvo delo, ki ga je po prejemu Nobelove nagrade objavila poljska pisateljica, se bere kot feministična predelava Čarobne gore, znamenitega romana Thomasa Manna
Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie Schrammel
Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie Schrammel
Avtobiografija Jurija Součka, igralca in režiserja, je obsežna, zelo zanimiva, odslikava čas, v katerem je živel, razmere in okoliščine, ki so izrisale izjemno življenjsko zgodbo umetnika, njegovo zavezanost vsestranski življenjski energiji in seveda – gledališču. Ustvaril je približno 150 gledaliških vlog. Povezan je tudi z našo radijsko hišo, saj je delal na radiu, ko je bil ta še v povojih in skorajda brez tonskih posnetkov. Jurij Souček ima največji opus vlog v radijskih igrah med slovenskimi dramskimi igralci. Arhiv Radia Slovenija jih hrani več kot 650.
Avtobiografija Jurija Součka, igralca in režiserja, je obsežna, zelo zanimiva, odslikava čas, v katerem je živel, razmere in okoliščine, ki so izrisale izjemno življenjsko zgodbo umetnika, njegovo zavezanost vsestranski življenjski energiji in seveda – gledališču. Ustvaril je približno 150 gledaliških vlog. Povezan je tudi z našo radijsko hišo, saj je delal na radiu, ko je bil ta še v povojih in skorajda brez tonskih posnetkov. Jurij Souček ima največji opus vlog v radijskih igrah med slovenskimi dramskimi igralci. Arhiv Radia Slovenija jih hrani več kot 650.
V tokratnem Sobotnem branju vam predstavljamo zbirko poezije Nora od Ljubezni, indijske mistične pesnice Lalle, ki jo je prevedla dr. Tina Košir. Uredil in oblikoval jo je Žiga Valetič, izšla pa je pri založbi Grafični atelje Zenit. O pesnici, mojstrici joge, razsvetljeni modrinji, ženski, ki je z osupljivo notanjo močjo strla okove družbenih pričakovanj in zaživela polno prebujeno, kot je v spremni besedi knjige zapisala Koširjeva, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s prevajalko. V oddaji lahko slišite tudi odlomke poezije, ki jo je interpretiral Renato Horvat.
V tokratnem Sobotnem branju vam predstavljamo zbirko poezije Nora od Ljubezni, indijske mistične pesnice Lalle, ki jo je prevedla dr. Tina Košir. Uredil in oblikoval jo je Žiga Valetič, izšla pa je pri založbi Grafični atelje Zenit. O pesnici, mojstrici joge, razsvetljeni modrinji, ženski, ki je z osupljivo notanjo močjo strla okove družbenih pričakovanj in zaživela polno prebujeno, kot je v spremni besedi knjige zapisala Koširjeva, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s prevajalko. V oddaji lahko slišite tudi odlomke poezije, ki jo je interpretiral Renato Horvat.
V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.
V oddaji Sobotno branje se tokrat vračamo na začetek prejšnjega stoletja, v Rusijo, med tamkajšnje simboliste, predstavnike ruske literarne renesanse.
Potopis po Latinski Ameriki, ki zavestno noče eksotizirati ali romantizirati krajev in ljudi, ki se s slovenskega vidika zdijo precej oddaljeni
Potopis po Latinski Ameriki, ki zavestno noče eksotizirati ali romantizirati krajev in ljudi, ki se s slovenskega vidika zdijo precej oddaljeni
Pisateljica Anja Mugerli je letos prejela nagrado kresnik za svoj roman Pričakovanja. Na knjižnih policah pa je že njena nova knjiga – zbirka kratih zgodb Plagiat, ki je izšla pri založbi Miš. Mugerli nas popelje v svet ženske intime skozi pester izbor ženskih odnosov v različnih življenjskih obdobjih. Sestra, hči, svakinja, vdova, stanodajalka, najboljša prijateljica. Z njimi izrisuje predanost, bližino, zaupanje, pa tudi osamljenost, nerazumevanje, zavist in predvsem izgubo. Z avtorico se je o njeni najnovejši izdaji in ustvarjanju nasploh pogovarjala Urška Henigman.
Pisateljica Anja Mugerli je letos prejela nagrado kresnik za svoj roman Pričakovanja. Na knjižnih policah pa je že njena nova knjiga – zbirka kratih zgodb Plagiat, ki je izšla pri založbi Miš. Mugerli nas popelje v svet ženske intime skozi pester izbor ženskih odnosov v različnih življenjskih obdobjih. Sestra, hči, svakinja, vdova, stanodajalka, najboljša prijateljica. Z njimi izrisuje predanost, bližino, zaupanje, pa tudi osamljenost, nerazumevanje, zavist in predvsem izgubo. Z avtorico se je o njeni najnovejši izdaji in ustvarjanju nasploh pogovarjala Urška Henigman.
Roman sodobnega norveškega pisatelja, ki v marsičem spominja na potopis, se navsezadnje bere kot nekakšna meditacijo o nikoli razrešljivem razmerju med mirovanjem in gibanjem, med tesnobo, ki jo zbuja zlata kletka doma, in tesnobo, ki jo zbuja cesta, ki ne pozna konca
Roman sodobnega norveškega pisatelja, ki v marsičem spominja na potopis, se navsezadnje bere kot nekakšna meditacijo o nikoli razrešljivem razmerju med mirovanjem in gibanjem, med tesnobo, ki jo zbuja zlata kletka doma, in tesnobo, ki jo zbuja cesta, ki ne pozna konca
Nova znanstvena spoznanja ne odpirajo le vrat v lepšo prihodnost, ampak lahko v temelju zamajejo ustaljene predstave življenju, svetu in našem položaju v njem
Nova znanstvena spoznanja ne odpirajo le vrat v lepšo prihodnost, ampak lahko v temelju zamajejo ustaljene predstave življenju, svetu in našem položaju v njem
Potujoče gledališče marsikdo ocenjuje za enega najboljših hrvaških romanov tega stoletja. Obsežna družinska saga izpod peresa Zorana Ferića sledi njegovim prednikom do samega začetka 20. stoletja, nato pa njihove velikokrat tragične zgodbe s polno črnega humorja pred nami razgrinja vse do devetdesetih let, ko v pripoved že dodobra vstopi tudi pisatelj sam. Če je Ferićev roman, ki je v prevodu Mateje Komel Snoj nedavno izšel pri založbi Beletrina, zanimiv že zaradi živega in zabavnega zarisovanja najrazličnejših človeških usod, pa verjetno lahko v našem prostoru še bolj odzvanja, ker smo si velik del zgodovine 20. stoletja, v kateri se odvijajo te zgodbe, delili s svojo južno sosedo. Roman Potujoče gledališče je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti urednica Tina Vrščaj. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Potujoče gledališče marsikdo ocenjuje za enega najboljših hrvaških romanov tega stoletja. Obsežna družinska saga izpod peresa Zorana Ferića sledi njegovim prednikom do samega začetka 20. stoletja, nato pa njihove velikokrat tragične zgodbe s polno črnega humorja pred nami razgrinja vse do devetdesetih let, ko v pripoved že dodobra vstopi tudi pisatelj sam. Če je Ferićev roman, ki je v prevodu Mateje Komel Snoj nedavno izšel pri založbi Beletrina, zanimiv že zaradi živega in zabavnega zarisovanja najrazličnejših človeških usod, pa verjetno lahko v našem prostoru še bolj odzvanja, ker smo si velik del zgodovine 20. stoletja, v kateri se odvijajo te zgodbe, delili s svojo južno sosedo. Roman Potujoče gledališče je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti urednica Tina Vrščaj. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni Afriki
Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni Afriki
V političnem potopisu Ob jarkih: potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana, nas nemški novinar in pisatelj iranskega rodu Navid Kermani popelje po znanih in neznanih krajih tega velikokrat spregledanega območja naše celine, polnega nelahke zgodovinske dediščine, vojn, premeščanja meja, selitve etnij in spreminjanja političnoekonomskih sistemov. V pogovoru z ljudmi najrazličnejših nacionalnosti, poklicev in družbenih slojev pisatelj prevprašuje svoje ideje o Evropi in njenih vrednotah, o mejah in multikuturnosti, o nacionalnih državah, političnih ureditvah in zgodovinskih procesih ter s tem pred nami zarisuje kompleksno in večplastno sliko življenja na teh področjih, ki so bila - razen njegovega rojstnega Irana - v prejšnjem stoletju del vzhodnega bloka, zdaj pa se tam nahaja kopica samostojnih držav, ki se bolj ali manj uspešno uveljavljajo v današnjem svetu in se - velikokrat v slabih ekonomskih okoliščinah - spoprijemajo s svojo neenoznačno zgodovinsko dediščino. Politični potopis, ki je nedavno izšel pri založbi Goga, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka dela Tanja Petrič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
V političnem potopisu Ob jarkih: potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana, nas nemški novinar in pisatelj iranskega rodu Navid Kermani popelje po znanih in neznanih krajih tega velikokrat spregledanega območja naše celine, polnega nelahke zgodovinske dediščine, vojn, premeščanja meja, selitve etnij in spreminjanja političnoekonomskih sistemov. V pogovoru z ljudmi najrazličnejših nacionalnosti, poklicev in družbenih slojev pisatelj prevprašuje svoje ideje o Evropi in njenih vrednotah, o mejah in multikuturnosti, o nacionalnih državah, političnih ureditvah in zgodovinskih procesih ter s tem pred nami zarisuje kompleksno in večplastno sliko življenja na teh področjih, ki so bila - razen njegovega rojstnega Irana - v prejšnjem stoletju del vzhodnega bloka, zdaj pa se tam nahaja kopica samostojnih držav, ki se bolj ali manj uspešno uveljavljajo v današnjem svetu in se - velikokrat v slabih ekonomskih okoliščinah - spoprijemajo s svojo neenoznačno zgodovinsko dediščino. Politični potopis, ki je nedavno izšel pri založbi Goga, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka dela Tanja Petrič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Nov, intriganten prispevek v bogato zakladnico slovenskega pisanja o gorah, plezanju in alpinizmu
Nov, intriganten prispevek v bogato zakladnico slovenskega pisanja o gorah, plezanju in alpinizmu
Znamenita vesoljska saga, v kateri človeštvo naseljuje celotno galaksijo, a galaktičnemu cesarstvu grozi neizbežni propad.
Znamenita vesoljska saga, v kateri človeštvo naseljuje celotno galaksijo, a galaktičnemu cesarstvu grozi neizbežni propad.
Ko vse in preveč ni dovolj in ne prav, da obvaruješ svojega otroka pred prepadom!
Ko vse in preveč ni dovolj in ne prav, da obvaruješ svojega otroka pred prepadom!
Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletja
Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletja
Zbrane pesmi enega najbolj samosvojih, unikatnih pesnikov slovenske sodobnosti
Zbrane pesmi enega najbolj samosvojih, unikatnih pesnikov slovenske sodobnosti
V aprilu je minilo deset let od smrti kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Njegovo najbolj znano delo, znameniti roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je bil doslej prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez, lavreat številnih literarnih nagrad, je leta 1982 prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Lani sta pisateljeva sinova posthumno izdala njegovo delo Avgusta se vidiva, čeprav je pisatelj pred smrtjo želel, da to delo uničijo. Pred kratkim je bila ta dolgo pričakovana novela izdana tudi v slovenščini.
V aprilu je minilo deset let od smrti kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Njegovo najbolj znano delo, znameniti roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je bil doslej prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez, lavreat številnih literarnih nagrad, je leta 1982 prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Lani sta pisateljeva sinova posthumno izdala njegovo delo Avgusta se vidiva, čeprav je pisatelj pred smrtjo želel, da to delo uničijo. Pred kratkim je bila ta dolgo pričakovana novela izdana tudi v slovenščini.
V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot
V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot
Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.
Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.