Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Zadnji prispevki

Vsako leto 500 pogrešanih oseb

28. 11. 2022

»Od sobote pogrešajo 76-letnega …« Tako se pogosto začne informacija o pogrešani osebi v medijih. Vsako leto je takih pogrešanih oseb približno 500, pravijo na Generalni policijski upravi. Največ je odraslih starejših, 30 odstotkov pa znaša delež pogrešanih mladoletnih. Kakšni so razlogi, da kdo postane pogrešan, kako gredo iskalne akcije in kako se končajo – o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo gost Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte in vodja evropske Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe.

22 min

»Od sobote pogrešajo 76-letnega …« Tako se pogosto začne informacija o pogrešani osebi v medijih. Vsako leto je takih pogrešanih oseb približno 500, pravijo na Generalni policijski upravi. Največ je odraslih starejših, 30 odstotkov pa znaša delež pogrešanih mladoletnih. Kakšni so razlogi, da kdo postane pogrešan, kako gredo iskalne akcije in kako se končajo – o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo gost Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte in vodja evropske Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe.

Bipolarna motnja ima TRI faze

21. 11. 2022

Jaka Tomc je svoje doživljanje manične depresije oz. bipolarne motnje opisal v knjigi Manični poet. Kaj se dogaja med maničnimi napadi na eni in napadi depresije na drugi strani? Kako se je soočil s hospitalizacijo, kako se je na to odzvala okolica in kako se je nazadnje moral sprijazniti s tem, da je motnja del njegovega življenja, so vprašanja, ki smo jih Jaki Tomcu, sicer mlademu pisatelju iščočega duha, ki si vztrajno utira svojo pot med bralce, zastavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.

41 min

Jaka Tomc je svoje doživljanje manične depresije oz. bipolarne motnje opisal v knjigi Manični poet. Kaj se dogaja med maničnimi napadi na eni in napadi depresije na drugi strani? Kako se je soočil s hospitalizacijo, kako se je na to odzvala okolica in kako se je nazadnje moral sprijazniti s tem, da je motnja del njegovega življenja, so vprašanja, ki smo jih Jaki Tomcu, sicer mlademu pisatelju iščočega duha, ki si vztrajno utira svojo pot med bralce, zastavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.

Življenje s sladkorno boleznijo

14. 11. 2022

Sladkorna bolezen je za bolnika veliko breme, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Kako pomembna sta preventiva in pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni, kako zmanjšati zaplete, kakšne so terapije in kako povečati kakovost bolnikovega življenja? Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta bolnik Matej Mihelčič in doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem se ukvarjajo tudi s kirurško obravnavo pacientov s sindromom diabetičnega stopala. Z gostoma se bo pogovarjala Petra Medved.

40 min

Sladkorna bolezen je za bolnika veliko breme, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Kako pomembna sta preventiva in pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni, kako zmanjšati zaplete, kakšne so terapije in kako povečati kakovost bolnikovega življenja? Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta bolnik Matej Mihelčič in doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem se ukvarjajo tudi s kirurško obravnavo pacientov s sindromom diabetičnega stopala. Z gostoma se bo pogovarjala Petra Medved.

"Ko bolečina postane naša vsakdanja spremljevalka"

7. 11. 2022

Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman.

42 min

Čeprav nas bolečina največkrat opozori na dogajanje v telesu, pa nam kronična bolečina lahko temeljito spremeni življenje. Nevromodulacija je skupno ime za različne oblike terapij, s katerimi na določen način vplivamo na živčni sistem in se učinkovito uporablja za zdravljenje kronične neobvladljive bolečine. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, naše gostje bodo asist. dr. Zala Kuret, spcialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Nika Bolle, specialistka klinične psihologije, obe iz URI Soča, osebno zgodbo pa bo z nami delila Tanja Hartman.

"Če izgubiš otroka, se žalovanje nikoli ne konča."

31. 10. 2022

Pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, v oddaji Med štirimi stenami gostimo Urško Kolenc, predsednico društva Junaki 3. nadstropja. To društvo povezuje starše otrok, obolelih za rakom. In prav ti otroci so Junaki, ki se zdravijo ali so se zdravili na hematoonkološkem oddelku v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. Ker gre za hude bolezni, se včasih zgodbe teh otrok ne končajo dobro. Tudi zgodba Urškine hčerke Eme je takšna. Kako se spopada z izgubo, kako društvo lahko pomaga drugim, ki se spoprijemajo s smrtjo ljubljenih, ali obstajajo glede žalovanja zmotna prepričanja, o vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Groznik.

32 min

Pred prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, v oddaji Med štirimi stenami gostimo Urško Kolenc, predsednico društva Junaki 3. nadstropja. To društvo povezuje starše otrok, obolelih za rakom. In prav ti otroci so Junaki, ki se zdravijo ali so se zdravili na hematoonkološkem oddelku v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani. Ker gre za hude bolezni, se včasih zgodbe teh otrok ne končajo dobro. Tudi zgodba Urškine hčerke Eme je takšna. Kako se spopada z izgubo, kako društvo lahko pomaga drugim, ki se spoprijemajo s smrtjo ljubljenih, ali obstajajo glede žalovanja zmotna prepričanja, o vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Groznik.

Moja soba v času karantene

24. 10. 2022

Moja soba je projekt dijakov, ki so si želeli izraziti svoje misli ob dveletni negotovosti in v okviru tega več obdobjih karantene, ki so jih izkusili v prejšnjih dveh letih. Nekateri so se v odsotnosti družbe vrstnikov, prireditev in druženj ter pouka in študija na daljavo še kar znašli, večina jih poroča vsaj o osiromašenju življenja v pomembnem razvojnem obdobju, nekateri pa tudi o resnih težavah, v katere jih je pahnilo zaprtje in so se izrazili kot bolni odnosi z domačimi in tudi v obliki psiholoških in mentalnih stisk. Projekt Moja soba bomo gostili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo z nami pobudnica Ela Potočnik, dijakinja 4. letnika gimnazije Vič.

33 min

Moja soba je projekt dijakov, ki so si želeli izraziti svoje misli ob dveletni negotovosti in v okviru tega več obdobjih karantene, ki so jih izkusili v prejšnjih dveh letih. Nekateri so se v odsotnosti družbe vrstnikov, prireditev in druženj ter pouka in študija na daljavo še kar znašli, večina jih poroča vsaj o osiromašenju življenja v pomembnem razvojnem obdobju, nekateri pa tudi o resnih težavah, v katere jih je pahnilo zaprtje in so se izrazili kot bolni odnosi z domačimi in tudi v obliki psiholoških in mentalnih stisk. Projekt Moja soba bomo gostili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bo z nami pobudnica Ela Potočnik, dijakinja 4. letnika gimnazije Vič.

Odločitev za življenje brez otrok

17. 10. 2022

»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.

31 min

»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato povabila v oddajo Med štirimi stenami.

"Povejte svojo zgodbo! Nevednost je najhujša bolezen."

10. 10. 2022

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bomo v oddaji govorili o shizofreniji, duševni motnji, ki ni tako redka, se je pa še vedno drži močna stigma. Zaznamuje celotno družino in okolico človeka s shizofrenijo, ki potrebuje podporo zdravil, podporo domačih in preostale družbe.

43 min

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bomo v oddaji govorili o shizofreniji, duševni motnji, ki ni tako redka, se je pa še vedno drži močna stigma. Zaznamuje celotno družino in okolico človeka s shizofrenijo, ki potrebuje podporo zdravil, podporo domačih in preostale družbe.

Luka Plavčak – motivator mladih

3. 10. 2022

Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

43 min

Za Luka Plavčaka je bil usoden skok v vodo pred devetimi leti. Športniku, tekmoval je v judu, in študentu Fakultete za pomorstvo v Portorožu, je trenutek usodno zaznamoval življenje. Postal je tetraplegik, vendar je zbral moč in pogum ter se odločil, da ga poškodba hrbtenjače ne bo ustavila v življenju. Kljub težki izkušnji in drugačnemu načinu življenja je postal motivator mladih, ostal zvest športu, pred nekaj dnevi pa je odprl tudi svoje podjetje. Z Lukom Plavčakom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Tesnoba nam lahko življenje ukrade, lahko pa nas nauči, kako resnično živeti

26. 9. 2022

Anksioznost oziroma tesnoba je neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo.

36 min

Anksioznost oziroma tesnoba je neprijetno čustvo, ki ga kdo morda niti ne prepozna, drugi pa se borijo z njim več let, a pomoči ne poiščejo. Prav o tem, torej pomoči, smo govorili, predstavili možnost in osvetlili dogajanje. Daša Cek Stepančič je magistrica psihosocialne pomoči, ustanoviteljica združenja kognitivno-vedenjskih svetovalcev - KVS Slovenija - in avtorica Kodeksa etike v psihosocialnem svetovanju Slovenije. Po lastni izkušnji anksioznosti je ustanovila Center za anksioznost, v katerem sodeluje tim strokovnjakov z različnih področij. Center deluje na Goriškem, v Ljubljani, pa tudi na daljavo.

"Alkoholik bi šel na konec sveta, samo da bi rešil svoje probleme."

19. 9. 2022

Alkoholizem je odvisnost oziroma bolezen, iz katere se posameznik težko izvije sam, saj je vsak vpet v mrežo odnosov z bližnjimi, med katerimi je pogosto nekdo, ki je tudi sam alkoholik. Pomoč in upanje za alkoholike so skupine za samopomoč, ki jih organizirajo pri društvu Anonimni alkoholiki, in za svojce alkoholikov, ki jih organizirajo pri društvu Al Anon. Zgodbo o tem, kako so take skupine pri izhodu iz začaranega kroga pomagale Mojci in Damirju, bomo slišali po 10. uri v oddaji Med štirimi stenami.

46 min

Alkoholizem je odvisnost oziroma bolezen, iz katere se posameznik težko izvije sam, saj je vsak vpet v mrežo odnosov z bližnjimi, med katerimi je pogosto nekdo, ki je tudi sam alkoholik. Pomoč in upanje za alkoholike so skupine za samopomoč, ki jih organizirajo pri društvu Anonimni alkoholiki, in za svojce alkoholikov, ki jih organizirajo pri društvu Al Anon. Zgodbo o tem, kako so take skupine pri izhodu iz začaranega kroga pomagale Mojci in Damirju, bomo slišali po 10. uri v oddaji Med štirimi stenami.

Zgodbe otrok, obolelih z rakom, zgodbe poguma in vztrajnosti

12. 9. 2022

Za vsakega je hudo, če zboli za težko boleznijo, če pa zboli otrok, je še toliko hujše. Po definiciji spada rak pri otrocih med redke bolezni v Sloveniji. Na leto zboli med 70 in 80 otrok. Najpogostejša je levkemija, kar v tretjini primerov, sledijo tumorji osrednjega živčevja, limfomi in drugi tumorji. Rakave bolezni pri otrocih se zdravijo s standardnimi metodami – operacije pri solidnih tumorjih, obsevanje, kemoterapija in presaditev kostnega mozga. Skoraj vsi otroci, ki so v otroštvu zboleli za rakom, imajo pozneje v življenju kronične zdravstvene težave, pogosto tudi življenjsko ogrožajoče. Deliti zgodbe otrok, izkušnje, govoriti o bolezni na glas, je vodilo letos ustanovljenega Inštituta Zlata pentljica.

36 min

Za vsakega je hudo, če zboli za težko boleznijo, če pa zboli otrok, je še toliko hujše. Po definiciji spada rak pri otrocih med redke bolezni v Sloveniji. Na leto zboli med 70 in 80 otrok. Najpogostejša je levkemija, kar v tretjini primerov, sledijo tumorji osrednjega živčevja, limfomi in drugi tumorji. Rakave bolezni pri otrocih se zdravijo s standardnimi metodami – operacije pri solidnih tumorjih, obsevanje, kemoterapija in presaditev kostnega mozga. Skoraj vsi otroci, ki so v otroštvu zboleli za rakom, imajo pozneje v življenju kronične zdravstvene težave, pogosto tudi življenjsko ogrožajoče. Deliti zgodbe otrok, izkušnje, govoriti o bolezni na glas, je vodilo letos ustanovljenega Inštituta Zlata pentljica.

Alberto Avguštinčič: rejništvo ga je zaznamovalo

5. 9. 2022

Bil je otrok brez staršev, brez doma, otrok v rejništvu. Čutil je besede, ki so bile pretežke za otrokovo dušo, ki so ga ranile, zabolele, izključevale, ponižale in razvrednotile. Rejništvo in še posebno beseda rejenec sta ga zelo zaznamovali. S svojima knjigama Vonj pečenih jabolk in Kdo sem? Alberto Avguštinčič, upokojeni profesor sociologije in filozofije, odpira veliko bolečih vprašanj o svojem življenju brez nežnosti, ljubezni, sprejetosti v otroštvu. Alberto Avguštinčič, ki pravi, da je pot odpuščanja težka, bo gost oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

34 min

Bil je otrok brez staršev, brez doma, otrok v rejništvu. Čutil je besede, ki so bile pretežke za otrokovo dušo, ki so ga ranile, zabolele, izključevale, ponižale in razvrednotile. Rejništvo in še posebno beseda rejenec sta ga zelo zaznamovali. S svojima knjigama Vonj pečenih jabolk in Kdo sem? Alberto Avguštinčič, upokojeni profesor sociologije in filozofije, odpira veliko bolečih vprašanj o svojem življenju brez nežnosti, ljubezni, sprejetosti v otroštvu. Alberto Avguštinčič, ki pravi, da je pot odpuščanja težka, bo gost oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Špela Novak: Življenje z volkom

29. 8. 2022

»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, je Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

38 min

»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, je Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

"Želela sem dokazati očetu, da sem sposobna voditi kmetijo!"

22. 8. 2022

Duševne stiske kmečkega prebivalstva so povezane s specifiko tega trdega delovnega in življenjskega okolja ter prevladujočo patriarhalno tradicijo in trdno hierarhijo vrednot. Veliko trenj nastane ob predaji kmetije s starejše na mlajšo generacijo. V podeželskih ali vaških okoljih posamezniki čustvene težave bolj skrivajo kot v urbanih obočjih. Tudi med kmeti se pojavljajo depresija, izgorelost, partnerska nesoglasja, a le redko se obrnejo na pomoč. Jernejka Drolec se je o teh stiskah pogovarjala z eno od mladih 'prevzemnic kmetije', ki ne želi biti imenovana in smo ji spremenili glas, ter z Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine, ki je s projektom 'NE-MOČ podeželja' prvič naslovila prav te tabu teme.

34 min

Duševne stiske kmečkega prebivalstva so povezane s specifiko tega trdega delovnega in življenjskega okolja ter prevladujočo patriarhalno tradicijo in trdno hierarhijo vrednot. Veliko trenj nastane ob predaji kmetije s starejše na mlajšo generacijo. V podeželskih ali vaških okoljih posamezniki čustvene težave bolj skrivajo kot v urbanih obočjih. Tudi med kmeti se pojavljajo depresija, izgorelost, partnerska nesoglasja, a le redko se obrnejo na pomoč. Jernejka Drolec se je o teh stiskah pogovarjala z eno od mladih 'prevzemnic kmetije', ki ne želi biti imenovana in smo ji spremenili glas, ter z Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine, ki je s projektom 'NE-MOČ podeželja' prvič naslovila prav te tabu teme.

Paraplesalka Nastija Fijolič

8. 8. 2022

Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in video produkcijo, dejavna pa je tudi na na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved. Slišali boste ponovitev majske oddaje.

35 min

Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in video produkcijo, dejavna pa je tudi na na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved. Slišali boste ponovitev majske oddaje.

Kaj gre v odnosu med materjo in sinom lahko narobe?

1. 8. 2022

V tokratni ponovitvi oddaje govorimo o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki pozneje odraslemu moškemu lahko pomeni resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se Lucija Fatur pogovarja s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.

39 min

V tokratni ponovitvi oddaje govorimo o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki pozneje odraslemu moškemu lahko pomeni resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se Lucija Fatur pogovarja s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.

Dr.Anica Mikuž Kos: vse vojne povzročajo travme

25. 7. 2022

Dr. Anica Mikuž Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kako razmišlja o postcovidnem času in vplivu na duševno zdravje otrok? Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje?

37 min

Dr. Anica Mikuž Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kako razmišlja o postcovidnem času in vplivu na duševno zdravje otrok? Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje?

Prevzela sem odgovornost za svojo bolezen

18. 7. 2022

Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa sta sploh individualna. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje, in kakšne boje bijejo bolniki, smo slišali v oddaji Med štirimi stenami konec maja, zdaj pa še enkrat prisluhnimo zgodbi Željke Bohar.

42 min

Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa sta sploh individualna. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje, in kakšne boje bijejo bolniki, smo slišali v oddaji Med štirimi stenami konec maja, zdaj pa še enkrat prisluhnimo zgodbi Željke Bohar.

Življenje z aspergerjevim sindromom

11. 7. 2022

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Slišali boste ponovitev aprilske oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.

36 min

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Slišali boste ponovitev aprilske oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.

Življenje nam je pokazalo tudi drugo plat

4. 7. 2022

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se je z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur, slišali boste ponovitev oddaje.

41 min

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se je z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur, slišali boste ponovitev oddaje.

Prosti čas ali počitnice polne aktivnosti?

27. 6. 2022

Šolsko leto je za nami in spričevala, ki so prinesla veselje ali razočaranje, so doma. Najbrž se je pri nekaterih starših že polegla tudi slaba volja. Začele so se počitnice in tudi večno vprašanje za starše, kakšne naj bodo: naj otrokom pustijo prosti čas, da si ga organizirajo po svoje, ali naj poskrbijo, da ne bo dolgočasja in da bodo počitnice polne aktivnosti. Vse se reši, če se starši in otroci dobro razumejo. Kaj pa, če se ne? Če je odnos poln sporov in nerazumevanja? Kako rešiti ta problem? O tem Darja Groznik z gostjo Leonido Mrgole, partnersko in družinsko svetovalko.

23 min

Šolsko leto je za nami in spričevala, ki so prinesla veselje ali razočaranje, so doma. Najbrž se je pri nekaterih starših že polegla tudi slaba volja. Začele so se počitnice in tudi večno vprašanje za starše, kakšne naj bodo: naj otrokom pustijo prosti čas, da si ga organizirajo po svoje, ali naj poskrbijo, da ne bo dolgočasja in da bodo počitnice polne aktivnosti. Vse se reši, če se starši in otroci dobro razumejo. Kaj pa, če se ne? Če je odnos poln sporov in nerazumevanja? Kako rešiti ta problem? O tem Darja Groznik z gostjo Leonido Mrgole, partnersko in družinsko svetovalko.

Iz neplodnosti v plodnost

20. 6. 2022

Plodnost ob številnih okoljskih vplivih na življenje ljudi in industrijsko predelani hrani, ki nam je vedno hitro pri roki, ni več samoumevna. Petra Planinc meni, da je že v mladosti veliko znakov kazalo na to, da bo imela v rodni dobi težave s plodnostjo, vendar jih ni znala brati. Diagnoza neplodnost jo je zelo prizadela, vendar ji ni vzela poguma. Poleg medicinske obravnave, ki je je bila deležna, se je kot doktorica medicine lotila še študija nemedicinskih pristopov k problematiki plodnosti. Sprememba prehrane je prinesla odlične rezultate. Ko je rodila, se je soočila še z nezmožnostjo polnega dojenja zaradi hipoplastičnih dojk. Tudi to težavo je rešila in njeni otroci so ob pomoči doniranega materinega mleka polno dojeni. O samosvojih rešitvah za na videz nerešljive probleme se je s Petro Planinc pogovarjala Cirila Štuber.

29 min

Plodnost ob številnih okoljskih vplivih na življenje ljudi in industrijsko predelani hrani, ki nam je vedno hitro pri roki, ni več samoumevna. Petra Planinc meni, da je že v mladosti veliko znakov kazalo na to, da bo imela v rodni dobi težave s plodnostjo, vendar jih ni znala brati. Diagnoza neplodnost jo je zelo prizadela, vendar ji ni vzela poguma. Poleg medicinske obravnave, ki je je bila deležna, se je kot doktorica medicine lotila še študija nemedicinskih pristopov k problematiki plodnosti. Sprememba prehrane je prinesla odlične rezultate. Ko je rodila, se je soočila še z nezmožnostjo polnega dojenja zaradi hipoplastičnih dojk. Tudi to težavo je rešila in njeni otroci so ob pomoči doniranega materinega mleka polno dojeni. O samosvojih rešitvah za na videz nerešljive probleme se je s Petro Planinc pogovarjala Cirila Štuber.

Polona Car o albinizmu

13. 6. 2022

Polona Car je vodja posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Rada potuje, bere in hodi na sprehode v naravo. A njeno življenje že od rojstva spremlja redka genska bolezen, ki se imenuje albinizem. Kakšno je življenje s to boleznijo, na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo? O tem se bo z gostjo oddaje Med štirimi stenami Polono Car pogovarjala Petra Medved.

31 min

Polona Car je vodja posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Rada potuje, bere in hodi na sprehode v naravo. A njeno življenje že od rojstva spremlja redka genska bolezen, ki se imenuje albinizem. Kakšno je življenje s to boleznijo, na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo? O tem se bo z gostjo oddaje Med štirimi stenami Polono Car pogovarjala Petra Medved.

Kaj gre v odnosu mama - sin lahko narobe?

6. 6. 2022

V tokratni oddaji bomo govorili o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki kasneje odraslemu moškemu lahko predstavlja resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se bo Lucija Fatur pogovarjala s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.

39 min

V tokratni oddaji bomo govorili o patološkem odnosu med materjo in sinom, ki kasneje odraslemu moškemu lahko predstavlja resne težave. Kako in zakaj je lahko ta odnos zapleten, kako se kaže v primarni družini in kako pozneje, kakšen je zdrav odnos med materjo in sinom? O vsem tem se bo Lucija Fatur pogovarjala s Petrom Topičem, psihoterapevtom z Inštituta za zasvojenosti in travme.

Violeta Suhadolnik, mama otroka s posebnimi potrebami

30. 5. 2022

Kako ohraniti pozitivno družinsko življenje, ko se v družini rodi otrok s posebnimi potrebami? Ko se staršem zruši svet in s tem načrti za otrokovo prihodnost? Kako poskrbeti za sorojence, da ne ostajajo zapostavljeni ob skrbi staršev za takega otroka? Kako ohraniti dober partnerski odnos in preprečiti izgorelost staršev, otroku pa omogočiti brezskrbno otroštvo kljub drugačnosti? Gostja oddaje Med štirimi stenami bo mama otroka s posebnimi potrebami in vodja osebne asistence pri Zvezi Sonček Violeta Suhadolnik, ki bo na podlagi svoje osebne izkušnje osvetlila stanje, v katerem se čez noč znajdejo starši otrok s posebnimi potrebami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

34 min

Kako ohraniti pozitivno družinsko življenje, ko se v družini rodi otrok s posebnimi potrebami? Ko se staršem zruši svet in s tem načrti za otrokovo prihodnost? Kako poskrbeti za sorojence, da ne ostajajo zapostavljeni ob skrbi staršev za takega otroka? Kako ohraniti dober partnerski odnos in preprečiti izgorelost staršev, otroku pa omogočiti brezskrbno otroštvo kljub drugačnosti? Gostja oddaje Med štirimi stenami bo mama otroka s posebnimi potrebami in vodja osebne asistence pri Zvezi Sonček Violeta Suhadolnik, ki bo na podlagi svoje osebne izkušnje osvetlila stanje, v katerem se čez noč znajdejo starši otrok s posebnimi potrebami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Ločitve so stres za vse, še posebej za otroke

23. 5. 2022

Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez. Razvez, torej ločitev, je bilo 1774. V 883-tih razvezah so bili udeleženi tudi otroci. Kar vsak tretji otrok v Sloveniji je udeležen pri ločitvi staršev. Kako otroci doživljajo razvezo staršev, kakšne so najbolj travmatične izkušnje in kako otrokom prihraniti stres, bolečino in žalost? Ali drži, da se otroci ločenih staršev tudi sami v dobi odraslosti najverjetneje ločijo? O tem v pogovoru z Alenko Lanz, zakonsko in družinsko terapevtko, specializirano za področje okrevanja po ločitvi pri otrocih in odraslih.

33 min

Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez. Razvez, torej ločitev, je bilo 1774. V 883-tih razvezah so bili udeleženi tudi otroci. Kar vsak tretji otrok v Sloveniji je udeležen pri ločitvi staršev. Kako otroci doživljajo razvezo staršev, kakšne so najbolj travmatične izkušnje in kako otrokom prihraniti stres, bolečino in žalost? Ali drži, da se otroci ločenih staršev tudi sami v dobi odraslosti najverjetneje ločijo? O tem v pogovoru z Alenko Lanz, zakonsko in družinsko terapevtko, specializirano za področje okrevanja po ločitvi pri otrocih in odraslih.

Špela Novak: Življenje z volkom

16. 5. 2022

»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, bo Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

39 min

»Boriti se ali se vdati? Vsak zagon lupusa, ki sem ga premagala, je pustil v mojem telesu dodatno škodo«, je v svoji avtobiografiji Življenje z volkom zapisala Špela Novak, ki je pri petih letih zbolela za avtoimunsko kronično boleznijo, imenovano sistemski lupus eritematozus. »A največji izzivi v življenju nas prisilijo, da se postavimo sami sebi po robu in se borimo s seboj. In to so najhujše in največje bitke v našem življenju«, pripoveduje v knjigi. O posvojitvi in iskanju bioloških staršev, o boju s hudo boleznijo, ki so jo spremljali osamljenost, depresija, anoreksija, bulimija, nesprejemanje sebe, misli na samomor, ter o pogumu, ki ga je našla v sebi, da je odšla v tujino kot prostovoljka, da bi pomagala drugim, bo Špela Novak pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Željka Bohar: Prevzela sem odgovornost za svojo bolezen

9. 5. 2022

Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto (Hašimoto) tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa je sploh individualno. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje in kakšne boje bijejo bolniki bomo slišali v zgodbi Željke Bohar.

40 min

Vsakodnevno kakovostno življenje je težavna naloga za bolnike, ki se spopadajo z boleznijo Hashimoto (Hašimoto) tiroiditis. Že pot do diagnoze je trnova in pogosto odvisna od sreče, iskanje vzrokov in zdravljenje pa je sploh individualno. O tem, kako pomembno je za ljudi z avtoimunskimi boleznimi, da imajo na voljo ustrezna zdravila, da bi lahko vzdrževali tako želeno vsakodnevno kakovostno življenje in kakšne boje bijejo bolniki bomo slišali v zgodbi Željke Bohar.

Paraplesalka Nastija Fijolič

2. 5. 2022

Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in videoprodukcijo, dejavna pa je tudi na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved.

35 min

Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in videoprodukcijo, dejavna pa je tudi na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved.

Dr. Anica Mikuš Kos

25. 4. 2022

Dr. Anica Mikuš Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje? Kako razmišlja o pocovidnem obdobju in vplivu na duševno zdravje otrok?

39 min

Dr. Anica Mikuš Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje? Kako razmišlja o pocovidnem obdobju in vplivu na duševno zdravje otrok?

Danica Vidmar v iskanju poti do odraslih hčera

18. 4. 2022

Zgodba Danice Vidmar je zgodba deklice, za katero si je oče odkrito želel, da bi bila deček. Svojo neustreznost je v primarni družini reševala z odličnim učnim uspehom, s katerim je prišla do poklica, ki ji je omogočil samostojnost. Družinski odnosi in vzorci pa so jo kljub temu zavirali v rasti in odločilno vplivali na izbiro partnerja, ki ga je po zaslugi sposobnosti za samostojno življenje zapustila in kot samohranilka z dvema hčerkama zagrizeno garala za zaslužek in tudi za to, da bi hčerkama nadomestila očeta. V tem prizadevanju je ostala slepa za to, kar sta zares potrebovali in tako je tlakovala pot skrbi, želje dati vse, in tako se je gradil neljubeč družinski vzorec. Danica Vidmar si je začela utirati pot do odraslih hčera šele sredi svojega petega desetletja, ko je srečala danskega družinskega terapevta in uvidela razliko med potrebami in željami tako sebe kot tudi hčera in se naučila najprej poskrbeti zase. Danico Vidmar, avtorico knjige Deklice brez gnezda, je pred mikrofon povabila Cirila Štuber.

43 min

Zgodba Danice Vidmar je zgodba deklice, za katero si je oče odkrito želel, da bi bila deček. Svojo neustreznost je v primarni družini reševala z odličnim učnim uspehom, s katerim je prišla do poklica, ki ji je omogočil samostojnost. Družinski odnosi in vzorci pa so jo kljub temu zavirali v rasti in odločilno vplivali na izbiro partnerja, ki ga je po zaslugi sposobnosti za samostojno življenje zapustila in kot samohranilka z dvema hčerkama zagrizeno garala za zaslužek in tudi za to, da bi hčerkama nadomestila očeta. V tem prizadevanju je ostala slepa za to, kar sta zares potrebovali in tako je tlakovala pot skrbi, želje dati vse, in tako se je gradil neljubeč družinski vzorec. Danica Vidmar si je začela utirati pot do odraslih hčera šele sredi svojega petega desetletja, ko je srečala danskega družinskega terapevta in uvidela razliko med potrebami in željami tako sebe kot tudi hčera in se naučila najprej poskrbeti zase. Danico Vidmar, avtorico knjige Deklice brez gnezda, je pred mikrofon povabila Cirila Štuber.

"Zdrava hrana ni zdrava, če živimo v nezdravih odnosih."

11. 4. 2022

"Nisi okej? Povej naprej." Ste kdaj razmišljali, zakaj tako težko govorimo o duševnih stiskah, zakaj jih marsikdo še vedno skriva, zakaj jim marsikdo še vedno ne verjame? Klara Leben je ena tistih mladih, ki so o svojih težavah pripravljeni spregovoriti in s tem nagovoriti vse tiste, ki se jim zdi tema duševne stiske še vedno tabu. Postala je ena od ambasadork kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njena izkušnja pa jo je pripeljala do tega, da zdaj sama pomaga. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

35 min

"Nisi okej? Povej naprej." Ste kdaj razmišljali, zakaj tako težko govorimo o duševnih stiskah, zakaj jih marsikdo še vedno skriva, zakaj jim marsikdo še vedno ne verjame? Klara Leben je ena tistih mladih, ki so o svojih težavah pripravljeni spregovoriti in s tem nagovoriti vse tiste, ki se jim zdi tema duševne stiske še vedno tabu. Postala je ena od ambasadork kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njena izkušnja pa jo je pripeljala do tega, da zdaj sama pomaga. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Življenje z aspergerjevim sindromom

4. 4. 2022

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Oddajo pripravlja Petra Medved.

36 min

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilni težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Gre za vseživljenjsko stanje. Kakšno je življenje z aspergerjevim sindromom, bosta razložila gosta oddaje Med štirimi stenami Jan Hlade in Aljaž Koželj, ki imata ta sindrom. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Petra Znoj, mama nedonošenčkov, v knjigi Junaki prvega nadstropja zbrala zgodbe

28. 3. 2022

"V šoku sem sedela na postelji in premlevala. Manjši dvojček ima 900 gramov! Ali sploh lahko preživiš z 900 grami?" Tako se spominja Petra Znoj. Dvojčka Adam in Žan sta zdaj stara dobri dve leti in sta taka kot njuni vrstniki – radoživa in polna otroške radovednosti. A njuna zgodba je tudi zgodba dveh malih borcev, rojenih prezgodaj. Približno 1400 otrok na leto se v Sloveniji rodi prezgodaj . V knjigi Junaki prvega nadstropja je Petra Znoj zbrala pripovedi mamic nedonošenih otrok. Njihove zgodbe so polne strahu, pa tudi izjemne življenjske moči. Naj bo knjiga opora in moč vsem, ki se bodo s to problematiko še spoprijeli, razmišlja.

33 min

"V šoku sem sedela na postelji in premlevala. Manjši dvojček ima 900 gramov! Ali sploh lahko preživiš z 900 grami?" Tako se spominja Petra Znoj. Dvojčka Adam in Žan sta zdaj stara dobri dve leti in sta taka kot njuni vrstniki – radoživa in polna otroške radovednosti. A njuna zgodba je tudi zgodba dveh malih borcev, rojenih prezgodaj. Približno 1400 otrok na leto se v Sloveniji rodi prezgodaj . V knjigi Junaki prvega nadstropja je Petra Znoj zbrala pripovedi mamic nedonošenih otrok. Njihove zgodbe so polne strahu, pa tudi izjemne življenjske moči. Naj bo knjiga opora in moč vsem, ki se bodo s to problematiko še spoprijeli, razmišlja.

Veščine za samostojno življenje - kako opolnomočiti osebe z motnjo v duševnem razvoju za uspešnejše vključevanje v skupnost?

21. 3. 2022

Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.

42 min

Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Redke rešitve za redke bolezni

14. 3. 2022

Kako poteka življenje z otrokom z redko boleznijo, za katero obstaja zdravilo, a kljub temu ni nobenega zagotovila, da bo terapija uspešna. Kako se spremeni življenje družini in kakšna je pot do rešitev, do katerih si jo pri redkih boleznih pogosto starši gradijo sproti sami in ne predstavlja le poti do zdravila, pač pa tudi do psihosocialne pomoči, ki je praviloma zanemarjena. O tem se bo v oddaji Med štirimi stenami z dr. Nejcem Jelenom, očetom otroka z ozdravljivo redko boleznijo, pogovarjala Cirila Štuber.

41 min

Kako poteka življenje z otrokom z redko boleznijo, za katero obstaja zdravilo, a kljub temu ni nobenega zagotovila, da bo terapija uspešna. Kako se spremeni življenje družini in kakšna je pot do rešitev, do katerih si jo pri redkih boleznih pogosto starši gradijo sproti sami in ne predstavlja le poti do zdravila, pač pa tudi do psihosocialne pomoči, ki je praviloma zanemarjena. O tem se bo v oddaji Med štirimi stenami z dr. Nejcem Jelenom, očetom otroka z ozdravljivo redko boleznijo, pogovarjala Cirila Štuber.

Življenje nam je pokazalo tudi drugo plat

7. 3. 2022

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se bo z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur.

41 min

Gospa Alenka Matko Juvančič je žena, mati treh otrok in trenerka tenisa. Z družino so preživeli težko preizkušnjo bolezni mlajšega sina in morali so spoznati življenje tudi z druge plati. Tako obdobje prinese številna vprašanja, a žal premalo odgovorov. O tej preizkušnji, pa tudi o tenisu in o ženski v današnjem svetu se bo z Alenko Matko Juvančič pogovarjala Lucija Fatur.

Dr. Ljubica Marjanovič Umek o pomenu igre za razvoj otrok

28. 2. 2022

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.

36 min

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.

Sašo Dudić: Že kot otrok nisem poznal občutka pripadnosti

21. 2. 2022

Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na svoji poti v uspešno odraslo življenje se je soočal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat si je želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi.

42 min

Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na svoji poti v uspešno odraslo življenje se je soočal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat si je želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi.

Tadeja Brankovič: Peta olimpijada

14. 2. 2022

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« O vrhunskem športu in boju z boleznijo se bo s Tadejo Brankovič, ki svoj mir in svobodo išče v gibanju, pogovarjala Petra Medved.

38 min

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« O vrhunskem športu in boju z boleznijo se bo s Tadejo Brankovič, ki svoj mir in svobodo išče v gibanju, pogovarjala Petra Medved.

Epilepsija - bolezen z mnogimi obrazi

7. 2. 2022

Epilepsija - bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Naša tokratna sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji. Z Lucijo Fatur sta pogovor začeli o tem, zakaj velja, da je epilepsija bolezen z mnogimi obrazi.

31 min

Epilepsija - bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Naša tokratna sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji. Z Lucijo Fatur sta pogovor začeli o tem, zakaj velja, da je epilepsija bolezen z mnogimi obrazi.

Dr. Lea Žmuc Veranič, specialistka psihiatrije, o depresiji pri starejših

31. 1. 2022

V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?

29 min

V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?

Sram je prekinitev medosebnega mostu

24. 1. 2022

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.

39 min

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.

Življenje družine z dvema invalidnima otrokoma

17. 1. 2022

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

40 min

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

"Osebno zadovoljstvo je predpogoj za lepo življenje."

10. 1. 2022

»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti, in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči. Bredo Rožič je na pogovor povabila Lucija Fatur.

30 min

»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti, in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči. Bredo Rožič je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Neverjetni učitelji

3. 1. 2022

Tudi učilnica je prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Več pa z gostjami v oddaji Med štirimi stenami.

40 min

Tudi učilnica je prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Več pa z gostjami v oddaji Med štirimi stenami.

Darja Korez Korenčan napisala knjigo Korak za korakom

27. 12. 2021

Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.

41 min

Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.

Pot domov je namesto deset minut trajala osem mesecev

20. 12. 2021

Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlada Peterlina je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

28 min

Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlada Peterlina je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

Dr.medicine, pedopsihiatrinja Jerneja Maček

13. 12. 2021

Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki in kampanje. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so v času pandemije covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, beležimo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni – tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se jim upreti?

36 min

Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki in kampanje. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so v času pandemije covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, beležimo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni – tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se jim upreti?

Društvo Viljem Julijan pomaga otrokom z redkimi boleznimi

6. 12. 2021

Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120 tisoč ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 % med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami bomo gostili Gregorja in Nino Bezenšek, starša Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.

41 min

Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120 tisoč ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 % med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami bomo gostili Gregorja in Nino Bezenšek, starša Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.

Ko ti življenje pokaže drugo stran

29. 11. 2021

Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.

42 min

Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.

Zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami

22. 11. 2021

Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv. S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

42 min

Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv. S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Težave v menopavzi na delovnem mestu naj ne bodo tabu

15. 11. 2021

Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabu tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je prek izobraževanja na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.

31 min

Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabu tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je prek izobraževanja na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.

Alenka Čurin Janžekovič - Sam bog naj jo bere

8. 11. 2021

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža pri Ormožu. V knjigi Sam bog naj jo Bere, napisati ji jo je pomagala Petra Škarja, je opisala svoje življenje skozi prizmo bolezni: čudovito otroštvo, starševsko toplino in ljubezen do poučevanja. Že od rojstva živi z Morquijevim sindromom, ki prizadene vse sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Za bolezen ni zdravila. Imela je več operacij, neznosne bolečine jo spremljajo že vse življenje. Kljub preizkušnjam ima neizmerno voljo do življenja. V knjigi je zapisala: »Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do zdaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno.« Alenko Čurin Janžekovič je pred mikrofon povabila Petra Medved.

36 min

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža pri Ormožu. V knjigi Sam bog naj jo Bere, napisati ji jo je pomagala Petra Škarja, je opisala svoje življenje skozi prizmo bolezni: čudovito otroštvo, starševsko toplino in ljubezen do poučevanja. Že od rojstva živi z Morquijevim sindromom, ki prizadene vse sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Za bolezen ni zdravila. Imela je več operacij, neznosne bolečine jo spremljajo že vse življenje. Kljub preizkušnjam ima neizmerno voljo do življenja. V knjigi je zapisala: »Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do zdaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno.« Alenko Čurin Janžekovič je pred mikrofon povabila Petra Medved.

Med štirimi stenami

25. 10. 2021

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj normalno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?

31 min

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj normalno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?

Ana Nuša Kern - ravnateljica

25. 10. 2021

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj običajno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?

30 min

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj običajno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?

Ko ti življenje pokaže svojo drugo stran

18. 10. 2021

Sprejeti raka ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novih okoliščinah, ki čez noč obrnejo prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo med epidemijo covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo govorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete.

42 min

Sprejeti raka ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novih okoliščinah, ki čez noč obrnejo prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo med epidemijo covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo govorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete.

Sanja Kos, predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje

11. 10. 2021

Sanja Kos je diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja. Zaradi svoje slepote od rojstva se redno sooča z raznovrstnimi izzivi na vseh področjih svojega življenja, a kljub temu se trudi, da živi čim bolj enakovredno življenje, čeprav je v nekaterih pogledih drugačno. Aktivna je na mnogih področjih – je članica reprezentance v showdownu – namiznem tenisu za slepe, že vrsto let pa je dejavna tudi na področju ozaveščanja družbe o slepoti. Je predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, kjer je članica že od otroštva. Sanjo Kos je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

37 min

Sanja Kos je diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja. Zaradi svoje slepote od rojstva se redno sooča z raznovrstnimi izzivi na vseh področjih svojega življenja, a kljub temu se trudi, da živi čim bolj enakovredno življenje, čeprav je v nekaterih pogledih drugačno. Aktivna je na mnogih področjih – je članica reprezentance v showdownu – namiznem tenisu za slepe, že vrsto let pa je dejavna tudi na področju ozaveščanja družbe o slepoti. Je predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, kjer je članica že od otroštva. Sanjo Kos je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

Otrok mora zares biti v središču učnega procesa

4. 10. 2021

Zanimanje za šolanje na domu strmo raste, čeprav se mora v večini primerov vsaj eden izmed staršev odpovedati zaposlitvi in čeprav starši prevzamejo vso odgovornost za izobraževanje svojega otroka. Nekateri prek institucije šolanja na domu svoje otroke vpišejo v neverificirane šole in poleg tega, da otroci ob koncu šolskega leta opravljajo izpite na matični šoli, se to sploh ne razlikuje od običajnega šolanja. Klasično šolanje na domu pa pomeni, da se otrok šola doma in da je tisti, ki skrbi za njegovo izobrazbo in tudi socializacijo zunaj družine, eden od staršev. Pred 15 leti so se na domu izobraževali štirje otroci, v prejšnjem šolskem letu je ta številka zrastla že na 687, letos pa se na domu šola že 1613 otrok. Cirila Štuber je v oddajo Med štirimi stenami povabila Gito Matejo de Laat, univerzitetno diplomirano zgodovinarko, ki se je za šolanje na domu odločila že pred enajstimi leti in na domu šola svoje tri otroke.

49 min

Zanimanje za šolanje na domu strmo raste, čeprav se mora v večini primerov vsaj eden izmed staršev odpovedati zaposlitvi in čeprav starši prevzamejo vso odgovornost za izobraževanje svojega otroka. Nekateri prek institucije šolanja na domu svoje otroke vpišejo v neverificirane šole in poleg tega, da otroci ob koncu šolskega leta opravljajo izpite na matični šoli, se to sploh ne razlikuje od običajnega šolanja. Klasično šolanje na domu pa pomeni, da se otrok šola doma in da je tisti, ki skrbi za njegovo izobrazbo in tudi socializacijo zunaj družine, eden od staršev. Pred 15 leti so se na domu izobraževali štirje otroci, v prejšnjem šolskem letu je ta številka zrastla že na 687, letos pa se na domu šola že 1613 otrok. Cirila Štuber je v oddajo Med štirimi stenami povabila Gito Matejo de Laat, univerzitetno diplomirano zgodovinarko, ki se je za šolanje na domu odločila že pred enajstimi leti in na domu šola svoje tri otroke.

Med štirimi stenami

27. 9. 2021

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri COVID bolniku. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.  

34 min

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri COVID bolniku. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.  

"Žalovanje se ne konča, spreminja pa svoje obraze." - Projekt Moč moškega žalovanja Slovenskega društva Hospic

20. 9. 2021

Žalovanje je težka in zelo osebna izkušnja. Predvsem pa je proces, ki ga doživlja vsak drugače. Je proces, ki se nenehno spreminja in za katerega se zdi, da se morda nikoli ne konča. "Moč moškega žalovanja" je projekt, s katerim skušajo v Slovenskem društvu Hospic omogočiti moškim ustrezno podporo v njihovih posebnostih ob žalovanju, saj opažajo, da se na poti žalovanja ženske odzivajo drugače kot moški.

42 min

Žalovanje je težka in zelo osebna izkušnja. Predvsem pa je proces, ki ga doživlja vsak drugače. Je proces, ki se nenehno spreminja in za katerega se zdi, da se morda nikoli ne konča. "Moč moškega žalovanja" je projekt, s katerim skušajo v Slovenskem društvu Hospic omogočiti moškim ustrezno podporo v njihovih posebnostih ob žalovanju, saj opažajo, da se na poti žalovanja ženske odzivajo drugače kot moški.

Pomoč malemu Milanu Kristancu

13. 9. 2021

Enoletni Milan Kristanc je otrok s posebnimi potrebami. Rodil se je s težkima razvojnima nepravilnostima, z redko prirojeno okvaro desne roke in deformacijo leve noge. Starši se trudijo, da bi mu z operacijami in nadaljnjim zdravljenjem omogočili čim bolj normalen razvoj. Za dokaj normalno delovanje desne roke bo potreboval dve operaciji. Ker pa sta operaciji dragi, se obračata na dobre ljudi, da bi skupaj zbrali sredstva, ki bi njunemu otroku pomagala, da v prihodnosti zaživi tako kot njegovi vrstniki in vstopi v obdobje odraslosti z veliko mero samozavesti. Zgodbo malega Milana nam bo v oddaji Med štirimi stenami zaupal njegov oče Matic Kristanc. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

31 min

Enoletni Milan Kristanc je otrok s posebnimi potrebami. Rodil se je s težkima razvojnima nepravilnostima, z redko prirojeno okvaro desne roke in deformacijo leve noge. Starši se trudijo, da bi mu z operacijami in nadaljnjim zdravljenjem omogočili čim bolj normalen razvoj. Za dokaj normalno delovanje desne roke bo potreboval dve operaciji. Ker pa sta operaciji dragi, se obračata na dobre ljudi, da bi skupaj zbrali sredstva, ki bi njunemu otroku pomagala, da v prihodnosti zaživi tako kot njegovi vrstniki in vstopi v obdobje odraslosti z veliko mero samozavesti. Zgodbo malega Milana nam bo v oddaji Med štirimi stenami zaupal njegov oče Matic Kristanc. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Nastopanje v pornografskih filmih me je opolnomočilo

6. 9. 2021

Svetovno združenje za spolno zdravje že več kot desetletje v želji po dobri, ustrezni in temeljiti osveščenosti ter pozitivnem pogledu na spolnost 4. septembra obeležuje Svetovni dan spolnega zdravja. Letos je pozornost namenil spolnemu zdravju v digitaliziranem svetu, ki je spremenil intimna in seksualna življenja ljudi pa tudi dostop do pornografije. Otroci se lahko z njo srečajo zelo zgodaj, zato jim je treba pojasniti, za kakšne filme gre in komu so namenjeni. Paulita Páppel je producentka in režiserka pornografskih filmov, vodja spletne platforme lustery.com, na kateri pari z vsega sveta delijo svoje posnetke seksa, soustanoviteljica studia Hardwerks in kuratorka festivala pornografije v Berlinu. Z njo smo se pogovarjali o pornografiji, seks pozitivni skupnosti, ženski seksualnosti, soglasju, spolni vzgoji in številnih drugih aktualnih vprašanjih o seksu v sodobni digitalizirani družbi.

35 min

Svetovno združenje za spolno zdravje že več kot desetletje v želji po dobri, ustrezni in temeljiti osveščenosti ter pozitivnem pogledu na spolnost 4. septembra obeležuje Svetovni dan spolnega zdravja. Letos je pozornost namenil spolnemu zdravju v digitaliziranem svetu, ki je spremenil intimna in seksualna življenja ljudi pa tudi dostop do pornografije. Otroci se lahko z njo srečajo zelo zgodaj, zato jim je treba pojasniti, za kakšne filme gre in komu so namenjeni. Paulita Páppel je producentka in režiserka pornografskih filmov, vodja spletne platforme lustery.com, na kateri pari z vsega sveta delijo svoje posnetke seksa, soustanoviteljica studia Hardwerks in kuratorka festivala pornografije v Berlinu. Z njo smo se pogovarjali o pornografiji, seks pozitivni skupnosti, ženski seksualnosti, soglasju, spolni vzgoji in številnih drugih aktualnih vprašanjih o seksu v sodobni digitalizirani družbi.

Prisluhnem ti! - nov SOS telefon

30. 8. 2021

Ljudje se pogosto znajdemo v situaciji, ki od nas zahteva spremembo. Čeprav so spremembe del življenja, nam v določenem obdobju lahko povzročijo stisko in zato doživljamo skrbi, nemoč in stres. Stiska se lahko še poveča, če pravočasno ne poiščemo ustrezne podpore. Pogosto pomaga, da se o njej pogovorimo s svojci, partnerjem ali prijatelji, včasih pa se je dobro obrniti na strokovno pomoč. Telefon v čustveni stiski »Prisluhnem ti« na telefonski številki 031 50 60 50 je projekt Psihološke svetovalnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, podružnice v Ljubljani. Namenjen je otrokom, mladostnikom, študentom, odraslim in starejšim. Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč, kako pomemben je razbremenilni pogovor za posameznika v stiski in kakšno pomoč lahko pričakujejo na telefonu »Prisluhnem ti« – o tem se bo Petra Medved pogovarjala s psihologinjo, zakonsko in družinsko psihoterapevtko in supervizorko doc. dr. Andrejo Poljanec v današnji oddaji Med štirimi stenami.

34 min

Ljudje se pogosto znajdemo v situaciji, ki od nas zahteva spremembo. Čeprav so spremembe del življenja, nam v določenem obdobju lahko povzročijo stisko in zato doživljamo skrbi, nemoč in stres. Stiska se lahko še poveča, če pravočasno ne poiščemo ustrezne podpore. Pogosto pomaga, da se o njej pogovorimo s svojci, partnerjem ali prijatelji, včasih pa se je dobro obrniti na strokovno pomoč. Telefon v čustveni stiski »Prisluhnem ti« na telefonski številki 031 50 60 50 je projekt Psihološke svetovalnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, podružnice v Ljubljani. Namenjen je otrokom, mladostnikom, študentom, odraslim in starejšim. Kdaj je treba poiskati strokovno pomoč, kako pomemben je razbremenilni pogovor za posameznika v stiski in kakšno pomoč lahko pričakujejo na telefonu »Prisluhnem ti« – o tem se bo Petra Medved pogovarjala s psihologinjo, zakonsko in družinsko psihoterapevtko in supervizorko doc. dr. Andrejo Poljanec v današnji oddaji Med štirimi stenami.

Starši so sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

23. 8. 2021

NAPOVED: Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko gensko napako gena CTNNB1, je prišla v javnost aprila letos in se od takrat že razširila po Sloveniji in svetu. Danes lahko poslušate ponovitev majske oddaje. Zgodba je navdihujoča predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to gensko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to gensko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa zbirajo prek platforme množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke z enako gensko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.

30 min

NAPOVED: Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko gensko napako gena CTNNB1, je prišla v javnost aprila letos in se od takrat že razširila po Sloveniji in svetu. Danes lahko poslušate ponovitev majske oddaje. Zgodba je navdihujoča predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to gensko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to gensko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa zbirajo prek platforme množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke z enako gensko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.

Srce bije v dvojini!, ponovitev oddaje

16. 8. 2021

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

33 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Sprejeti odnos do sebe je težko, a nujno

9. 8. 2021

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spoprijemanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja je delila z nami v oddaji, ki jo bomo zdaj ponovili. Z Alenko Peterlin se je pogovarjala Lucija Fatur.

35 min

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spoprijemanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja je delila z nami v oddaji, ki jo bomo zdaj ponovili. Z Alenko Peterlin se je pogovarjala Lucija Fatur.

"Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti."

2. 8. 2021

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje; pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje? O tem v ponovitvi oddaje z gostjo Tatjano Novak. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.

30 min

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Številni starši se z Downovim sindromom pri svojem otroku ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje; pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje? O tem v ponovitvi oddaje z gostjo Tatjano Novak. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

26. 7. 2021

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da večina ostane prikrita. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama, in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

44 min

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da večina ostane prikrita. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama, in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

19. 7. 2021

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

43 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Anja Detiček

12. 7. 2021

Anji Detiček, gostji oddaje Med štirimi stenami, slepota ni ovira, temveč izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Zaposlena je v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.

33 min

Anji Detiček, gostji oddaje Med štirimi stenami, slepota ni ovira, temveč izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Zaposlena je v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slišali boste ponovitev oddaje, ki jo je pripravila Petra Medved.

Delo od doma: "Večina se je po epidemiji želela vrniti v službo."

28. 6. 2021

Kako smo se v obdobju, ko so nam delodajalci odredili delo od doma, prilagodili na novo obliko dela, katere so njene dobre in katere slabe strani, ki smo jih prepoznali v praksi, in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti? Bomo bistveno več delali od doma kot prej, tudi ko tega od nas delodajalec ne bo zahteval, zaradi višje sile? Sta za zaposlene prihranek časa za prevoz na delo in delo v udobnih oblačilih dovolj velik magnet za odločitev za delo od doma? Kaj pa delodajalci – jih prepriča prihranek pri prostoru in energiji?

31 min

Kako smo se v obdobju, ko so nam delodajalci odredili delo od doma, prilagodili na novo obliko dela, katere so njene dobre in katere slabe strani, ki smo jih prepoznali v praksi, in kakšne spremembe nas čakajo v prihodnosti? Bomo bistveno več delali od doma kot prej, tudi ko tega od nas delodajalec ne bo zahteval, zaradi višje sile? Sta za zaposlene prihranek časa za prevoz na delo in delo v udobnih oblačilih dovolj velik magnet za odločitev za delo od doma? Kaj pa delodajalci – jih prepriča prihranek pri prostoru in energiji?

Darovanje organov, več kot 200 bolnikov čaka

21. 6. 2021

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri bolniku s covidom. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.

37 min

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri bolniku s covidom. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.

Vsakodnevni življenjski izzivi so po zdravljenju alkoholizma ali zasvojensoti z drogami ahko huda preizkušnja

14. 6. 2021

V času t.im. "lockdowna" se je problem različnih zasvojenosti marsikje pojavil v vsej svoji razsežnosti. 4 nevladne ustanove (Slovenska Karitas, Društvo Žarek upanja, Zavod Samarijan, Zavod Pelikan), so se projektno povezale in zgradile mrežo posebnih stanovanjskih skupnosti in spremljanih gospodinjstev, v katere se osebe, ki imajo težave z ohranjanjem treznosti, lahko vključijo po zaključku osnovnega zdravljenja.

44 min

V času t.im. "lockdowna" se je problem različnih zasvojenosti marsikje pojavil v vsej svoji razsežnosti. 4 nevladne ustanove (Slovenska Karitas, Društvo Žarek upanja, Zavod Samarijan, Zavod Pelikan), so se projektno povezale in zgradile mrežo posebnih stanovanjskih skupnosti in spremljanih gospodinjstev, v katere se osebe, ki imajo težave z ohranjanjem treznosti, lahko vključijo po zaključku osnovnega zdravljenja.

"Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti."

7. 6. 2021

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje, pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje – o tem se bo s Tatjano Novak pogovarjala Petra Medved.

30 min

Ko se rodi otrok z Downovim sindromom, je to za družino šok, pogosto se spremenijo odnosi v družini. Mnogi starši se z Downovim sindromom svojega otroka ne zmorejo sprijazniti, razlaga gostja oddaje Med štirimi stenami, predsednica Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu in mama otroka z Downovim sindromom Tatjana Novak. Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Razvoj otrok z Downovim sindromom je upočasnjen, zato potrebujejo več časa za učenje, pomoč in vodenje pa vse življenje. Kakšni so predsodki do družin z otrokom z Downovim sindromom? Kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom? Kako pomembna je njihova socializacija, da kot odrasli ljudje zaživijo čim samostojneje – o tem se bo s Tatjano Novak pogovarjala Petra Medved.

Anja Detiček

31. 5. 2021

Ob začetku tedna slepih bo gostja oddaje Med štirimi stenami Anja Detiček. Anja Detiček je zaposlena v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slepota ji ne pomeni ovire, temveč ji je izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Anjo Detiček je pred mikrofon povabila Petra Medved.

33 min

Ob začetku tedna slepih bo gostja oddaje Med štirimi stenami Anja Detiček. Anja Detiček je zaposlena v Centru IRIS – Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Večino časa namenja delu z otroki, ki jih uči vsakodnevnih veščin. V prostem času se ukvarja s showdownom – namiznim tenisom za slepe, pikadom in jogo. Samostojnosti jo je naučila mama, zato danes popolnoma samostojno skrbi za gospodinjstvo in moža. Slepota ji ne pomeni ovire, temveč ji je izziv, s katerim se spoprijema vsak dan. Anjo Detiček je pred mikrofon povabila Petra Medved.

Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih

24. 5. 2021

Otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem. Raje kot druženje z družino in prijatelji otrok izbere zaslon. To sta dva znaka za alarm in iskanje pomoči, zapisana v Smernicah o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Napisali so jih tisti strokovnjaki, ki pri svojem delu, predvsem pediatri v ambulantah, že opažajo določene težave zaradi čezmerne uporabe. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom. Otroci od 10. do 12. leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18. leta pa ne več kot dve uri. Kako realne so te smernice? Kakšne so izkušnje staršev?

39 min

Otrok ne zmore odložiti zaslona niti pred spanjem. Raje kot druženje z družino in prijatelji otrok izbere zaslon. To sta dva znaka za alarm in iskanje pomoči, zapisana v Smernicah o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Napisali so jih tisti strokovnjaki, ki pri svojem delu, predvsem pediatri v ambulantah, že opažajo določene težave zaradi čezmerne uporabe. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom. Otroci od 10. do 12. leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18. leta pa ne več kot dve uri. Kako realne so te smernice? Kakšne so izkušnje staršev?

Zakaj večina spolnih zlorab otrok ostane prikrita?

17. 5. 2021

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da jih večina ostane prikritih. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

44 min

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da jih večina ostane prikritih. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

GROM - kratica, ki jo moramo poznati

10. 5. 2021

Vsako leto na drugi torek v maju obeležujemo Evropski dan osveščanja o možganski kapi, ki je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Nujno je hitro prepoznavanje, gre za kratico GROM, saj posledice pri mnogih ostanejo vse življenje - več kot polovica bolnikov namreč potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kako pa je potekala obravnava v času epidemije? V tokratni oddaji bosta gostji izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., in gospa Ana Sušanj z lastno izkušnjo. V studio ju je povabila Lucija Fatur.

40 min

Vsako leto na drugi torek v maju obeležujemo Evropski dan osveščanja o možganski kapi, ki je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Nujno je hitro prepoznavanje, gre za kratico GROM, saj posledice pri mnogih ostanejo vse življenje - več kot polovica bolnikov namreč potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Kako pa je potekala obravnava v času epidemije? V tokratni oddaji bosta gostji izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., in gospa Ana Sušanj z lastno izkušnjo. V studio ju je povabila Lucija Fatur.

"Kadar otrok nima glasu, ga mora imeti mama"

3. 5. 2021

Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

26 min

Lina je šestletna deklica s posebnimi potrebami. Rodila se je v 24. tednu nosečnosti in ima zaradi nedonošenosti razvojne in zdravstvene težave. Starši se trudijo, da bi ji omogočili čim več terapij, tudi samoplačniških, za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Ker je Lina odvisna od 24-urne nege, je mama ostala doma. Kako se starši trudijo, da bi Lina napredovala, kako so zbirali informacije o tem, kaj naj bi hčerki pomagalo, in kako poteka njeno zdravljenje v tujini? O tem se bo z Linino mamo Mirjano Šukelj v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Starši sami organizirali razvoj genske terapije za redek genetski sindrom

26. 4. 2021

Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko genetsko napako gena CTNNB1, se je v preteklem tednu že razširila po Sloveniji in svetu. Navdihujoča je predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to genetsko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to genetsko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa bodo poskusili zbrati prek množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke s to genetsko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala s Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.

32 min

Zgodba malega Urbana, pri katerem so odkrili redko genetsko napako gena CTNNB1, se je v preteklem tednu že razširila po Sloveniji in svetu. Navdihujoča je predvsem zaradi njegovih staršev, ki so z znanstveno pismenostjo in osebno vztrajnostjo našli pot do zdravila za to genetsko napako, ki še vedno velja za neozdravljivo. Preučili so študije o tem sindromu in se povezali z njihovimi avtorji ter drugimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem genskih terapij za okvarjene gene. Tako zdaj vodijo projekt razvoja zdravila za to genetsko napako, ki združuje znanstvenike s specialnimi znanji. V projekt so vložili vse, kar imajo, kar pa manjka, pa bodo poskusili zbrati prek množičnega financiranja. Rezultat tega projekta ne bo le zdravilo za Urbana, pač pa tudi za druge otroke s to genetsko napako. O podrobnostih se je Cirila Štuber pogovarjala s Špelo Miroševič, Urbanovo mamo.

Med štirimi stenami

19. 4. 2021

Uresničitev želje, imeti in skrbeti za malo bitje, za otroka, ga obkrožiti z vso starševsko skrbjo in srečo, je včasih povezana z zelo ovinkasto potjo. Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman sta svojo zgodbo predstavila v knjigi Srce bije v dvojini. Posvojitev dvojčkov v Gvineji Bissau je zgodba s srečnim koncem, a polna nepredvidljivih okoliščin. Afriška dvojčka sta tu, v Sloveniji. Alenka in Igor pa sta srečna starša.

33 min

Uresničitev želje, imeti in skrbeti za malo bitje, za otroka, ga obkrožiti z vso starševsko skrbjo in srečo, je včasih povezana z zelo ovinkasto potjo. Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman sta svojo zgodbo predstavila v knjigi Srce bije v dvojini. Posvojitev dvojčkov v Gvineji Bissau je zgodba s srečnim koncem, a polna nepredvidljivih okoliščin. Afriška dvojčka sta tu, v Sloveniji. Alenka in Igor pa sta srečna starša.

Sprejeti odnos do sebe je težko, a nujno

12. 4. 2021

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spopadanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja deli z nami v tokratni oddaji. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

35 min

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spopadanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja deli z nami v tokratni oddaji. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Pomoč in podpora odraslim osebam z avtizmom

5. 4. 2021

V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odraslih osebah z avtizmom. Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito neprožnostjo na področju dejavnosti in interesov, ki ostaja stalnica vse življenje, zato te osebe vse življenje potrebujejo pomoč in podporo. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kakšno podporo potrebujejo pri samostojnem življenju, izobraževanju in zaposlitvi ter kakšno pomoč lahko dobijo v društvu Aspi - Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo? Gostji oddaje bosta strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič in mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

39 min

V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odraslih osebah z avtizmom. Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito neprožnostjo na področju dejavnosti in interesov, ki ostaja stalnica vse življenje, zato te osebe vse življenje potrebujejo pomoč in podporo. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kakšno podporo potrebujejo pri samostojnem življenju, izobraževanju in zaposlitvi ter kakšno pomoč lahko dobijo v društvu Aspi - Društvu za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo? Gostji oddaje bosta strokovna sodelavka na področju socialnega varstva iz društva Aspi Tina Janežič in mama mladostnika z avtizmom Maruša Zamorano. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

Življenje ni namenjeno trpljenju

29. 3. 2021

Dr. Franc Gider je doktor biomedicinske tehnike, ki se je v najboljših letih začel ukvarjati z vzroki stresa, ki je rušil njegovo zdravje. Ugotovil je, da si je stres povzročal predvsem sam s svojimi visokimi standardi, ki so ga po eni strani omejevali, po drugi pa so ga spodbujali, da je od sebe dal še več. Tako se je znašel v stanju stalne izčrpanosti, kar je predstavljalo odlično podlago za kronične bolezni. O bolj ali manj spodbudnih delovnih okoljih, o spremembi odnosa do dela in sodelavcev in o premagovanju stresa doma in v službi se bo s dr. Francem Giderjem pogovarjala Cirila Štuber.

37 min

Dr. Franc Gider je doktor biomedicinske tehnike, ki se je v najboljših letih začel ukvarjati z vzroki stresa, ki je rušil njegovo zdravje. Ugotovil je, da si je stres povzročal predvsem sam s svojimi visokimi standardi, ki so ga po eni strani omejevali, po drugi pa so ga spodbujali, da je od sebe dal še več. Tako se je znašel v stanju stalne izčrpanosti, kar je predstavljalo odlično podlago za kronične bolezni. O bolj ali manj spodbudnih delovnih okoljih, o spremembi odnosa do dela in sodelavcev in o premagovanju stresa doma in v službi se bo s dr. Francem Giderjem pogovarjala Cirila Štuber.

Motnje hranjenja pri mladostnikih

22. 3. 2021

V času epidemije strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbi za mentalno zdravje, prepoznavanju in nudenju pomoči vsem starostnim skupinam, še posebej otrokom in mladostnikom. Pogosto je slišati, da bo epidemiji covida-19 sledila epidemija duševnih težav in bolezni. Ali v času epidemije narašča tudi število mladostnikov, ki imajo težave s težo in hranjenjem nasploh? O motnjah hranjenja s psihiatrinjo dr. Karin Sernec s Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.

36 min

V času epidemije strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbi za mentalno zdravje, prepoznavanju in nudenju pomoči vsem starostnim skupinam, še posebej otrokom in mladostnikom. Pogosto je slišati, da bo epidemiji covida-19 sledila epidemija duševnih težav in bolezni. Ali v času epidemije narašča tudi število mladostnikov, ki imajo težave s težo in hranjenjem nasploh? O motnjah hranjenja s psihiatrinjo dr. Karin Sernec s Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.

30 možnosti za 30 bolnikov - Uspešna kampanja Združenja limfom & levkemija

15. 3. 2021

Tokratna oddaja Med štirimi stenami prinaša zgodbo s srečnim koncem. Prinaša zgodbo o življenju bolnikov s krvnimi raki, zgodbo o upanju na ozdravitev in o tem, kako pomembno je, da imajo bolniki možnosti najsodobnejšega zdravljenja. Na začetek zdravljenja s CAR-T celično terapijo v Sloveniji čakajo bolniki z življenje najbolj ogrožajočimi oblikami krvnih rakov in zgodba o nakupu te pomembne naprave je dočakala srečni konec. O tem pripovedujeta Drago Ivanuša, pianist in skladatelj, z lastno izkušnjo bolezni in prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.

47 min

Tokratna oddaja Med štirimi stenami prinaša zgodbo s srečnim koncem. Prinaša zgodbo o življenju bolnikov s krvnimi raki, zgodbo o upanju na ozdravitev in o tem, kako pomembno je, da imajo bolniki možnosti najsodobnejšega zdravljenja. Na začetek zdravljenja s CAR-T celično terapijo v Sloveniji čakajo bolniki z življenje najbolj ogrožajočimi oblikami krvnih rakov in zgodba o nakupu te pomembne naprave je dočakala srečni konec. O tem pripovedujeta Drago Ivanuša, pianist in skladatelj, z lastno izkušnjo bolezni in prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.

Soočanje s smrtjo

8. 3. 2021

Epidemija povzroča številne smrti predvsem med starejšimi. Zaradi epidemioloških razlogov pogosto ni mogoče niti dostojno slovo. Ali je v izrednih razmerah sploh mogoče upoštevati pravico do dostojanstva bolnika ob koncu življenjske poti? Kako se s slovesi bolnikov, ki jim ni več mogoče pomagati, soočajo zdravstveni delavci? O vsem tem razmišlja zdravnik in publicist dr. Marjan Fortuna.

26 min

Epidemija povzroča številne smrti predvsem med starejšimi. Zaradi epidemioloških razlogov pogosto ni mogoče niti dostojno slovo. Ali je v izrednih razmerah sploh mogoče upoštevati pravico do dostojanstva bolnika ob koncu življenjske poti? Kako se s slovesi bolnikov, ki jim ni več mogoče pomagati, soočajo zdravstveni delavci? O vsem tem razmišlja zdravnik in publicist dr. Marjan Fortuna.

Redke bolezni

1. 3. 2021

Prihodnje leto bodo pri novorojencih na pediatrični kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Tako bodo skupaj presejalno odkrivali 40 prirojenih bolezni. Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje redkih bolezni, katere so te bolezni in kako jih zdravimo?

34 min

Prihodnje leto bodo pri novorojencih na pediatrični kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Tako bodo skupaj presejalno odkrivali 40 prirojenih bolezni. Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje redkih bolezni, katere so te bolezni in kako jih zdravimo?

Boris Krabonja: "UPornika se ne da prositi za miloščino"

22. 2. 2021

Od decembra leta 2016 so pri Uporniku pomagali okoli tisoč ljudem in za njihove položnice, hrano in druge potrebe od kakšnih tri tisoč donatorjev zbrali skoraj 800 tisoč evrov. Zadnje leto je bilo še zlasti hudo tudi za mnoge enostarševske družine, a so bili tudi donatorji še bolj odprtih rok. Pri uporniku so zadovoljni, da so lahko to zimo plačali položnice za ogrevanje ali električno energijo prav vsem svojim odjemalcem. V oddaji Med štirimi stenami gostimo prvo ime Upornikov, Borisa Krabonjo.

35 min

Od decembra leta 2016 so pri Uporniku pomagali okoli tisoč ljudem in za njihove položnice, hrano in druge potrebe od kakšnih tri tisoč donatorjev zbrali skoraj 800 tisoč evrov. Zadnje leto je bilo še zlasti hudo tudi za mnoge enostarševske družine, a so bili tudi donatorji še bolj odprtih rok. Pri uporniku so zadovoljni, da so lahko to zimo plačali položnice za ogrevanje ali električno energijo prav vsem svojim odjemalcem. V oddaji Med štirimi stenami gostimo prvo ime Upornikov, Borisa Krabonjo.

Junaki 3. nadstropja

15. 2. 2021

Na mednarodni dan boja proti otroškemu raku bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o tej redki nenalezljivi bolezni. V Sloveniji za rakom zboli od 70 do 80 otrok na leto, vsak teden pa raka na novo odkrijejo pri enem ali dveh. V razvitem svetu je otroški rak drugi najpogostejši vzrok smrti (za poškodbami) pri otrocih, starih od 5 do 14 let. Pri nas zaradi njega vsako leto umre od 10 do 15 otrok. Gostja oddaje bo Urška Kolenc, pobudnica in predsednica društva Junaki 3. nadstropja, katerega člani so otroci in njihova najožja družina. Vsi otroci in mladostniki, ne glede na vrsto raka, se pri nas zdravijo na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. Petra Medved se bo z Urško Kolenc pogovarjala o malih junakih, ki se bojujejo s to boleznijo, o njeni življenjski izkušnji in stiskah staršev ob zdravljenju otrok in po njem, predstavljeni pa bodo tudi programi društva, ki so v oporo in pomoč staršem, ki se znajdejo na tej težki življenjski poti.

32 min

Na mednarodni dan boja proti otroškemu raku bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o tej redki nenalezljivi bolezni. V Sloveniji za rakom zboli od 70 do 80 otrok na leto, vsak teden pa raka na novo odkrijejo pri enem ali dveh. V razvitem svetu je otroški rak drugi najpogostejši vzrok smrti (za poškodbami) pri otrocih, starih od 5 do 14 let. Pri nas zaradi njega vsako leto umre od 10 do 15 otrok. Gostja oddaje bo Urška Kolenc, pobudnica in predsednica društva Junaki 3. nadstropja, katerega člani so otroci in njihova najožja družina. Vsi otroci in mladostniki, ne glede na vrsto raka, se pri nas zdravijo na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. Petra Medved se bo z Urško Kolenc pogovarjala o malih junakih, ki se bojujejo s to boleznijo, o njeni življenjski izkušnji in stiskah staršev ob zdravljenju otrok in po njem, predstavljeni pa bodo tudi programi društva, ki so v oporo in pomoč staršem, ki se znajdejo na tej težki življenjski poti.

"Ljudje ne verjamejo, da igralci na našem odru res ne vidijo!"

8. 2. 2021

Ob dnevu, ko je na prvem mestu kultura, smo se na Prvem vprašali, kako kulturo »vidijo« – v navednicah seveda – slepi in slabovidni, kako dostopna jim je. Med iskanjem odgovora na to vprašanje je Andreja Čokl naletela na Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh in ker jo je zanimalo, kako poteka delo v takem gledališču, je v studio povabila dva člana gledališča.

34 min

Ob dnevu, ko je na prvem mestu kultura, smo se na Prvem vprašali, kako kulturo »vidijo« – v navednicah seveda – slepi in slabovidni, kako dostopna jim je. Med iskanjem odgovora na to vprašanje je Andreja Čokl naletela na Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh in ker jo je zanimalo, kako poteka delo v takem gledališču, je v studio povabila dva člana gledališča.

O čem pa vi sanjate?

1. 2. 2021

Maja Buzakovič pravi, da je njena zgodba na videz povsem lahkotna, a hkrati polna izzivov in preizkušenj. V odrasli dobi uresničiti otroške sanje, je res izziv, ki zahteva predanost, pogum, čas. To slednje - čas, ki ga imamo nenehno premalo - marsikoga odvrne od tega, da bi na nek način izstopil iz vsakdanjega življenja in sledil vsaj delčku svojih sanj. Da pa je to pomembno, bomo slišali v tem pogovoru. Majo Buzakovič je v studio povabila Lucija Fatur.

31 min

Maja Buzakovič pravi, da je njena zgodba na videz povsem lahkotna, a hkrati polna izzivov in preizkušenj. V odrasli dobi uresničiti otroške sanje, je res izziv, ki zahteva predanost, pogum, čas. To slednje - čas, ki ga imamo nenehno premalo - marsikoga odvrne od tega, da bi na nek način izstopil iz vsakdanjega življenja in sledil vsaj delčku svojih sanj. Da pa je to pomembno, bomo slišali v tem pogovoru. Majo Buzakovič je v studio povabila Lucija Fatur.

Dotik, pogled, opazka na hodniku ali samo sočutna bližina lahko rešijo svet

25. 1. 2021

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v O. Š. Marije Vere v Kamniku.

34 min

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v O. Š. Marije Vere v Kamniku.

Leonida Mrgole: "Ko sem se borila za mami, sem se počutila kot kriminalec."

18. 1. 2021

V letu 2020 je umrlo 2891 ljudi, povezanih s covidom-19. 1682 oziroma 58 % je bilo stanovalk in stanovalcev domov za starejše občane. Mamo je izgubila tudi Leonida Mrgole. Njena pripoved o izkušnjah bivanja svojca v domu, izgubi, osebju Bolnišnice Jesenice in izkušnji žalovanja, soočanja s smrtjo, je ganljiva, iskrena in čustvena.

30 min

V letu 2020 je umrlo 2891 ljudi, povezanih s covidom-19. 1682 oziroma 58 % je bilo stanovalk in stanovalcev domov za starejše občane. Mamo je izgubila tudi Leonida Mrgole. Njena pripoved o izkušnjah bivanja svojca v domu, izgubi, osebju Bolnišnice Jesenice in izkušnji žalovanja, soočanja s smrtjo, je ganljiva, iskrena in čustvena.

Epidemija in duševne stiske otrok

11. 1. 2021

Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani, so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znaten je tudi porast motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki opozarjajo, da bo epidemiji covida 19 sledila epidemija duševnih bolezni.

29 min

Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani, so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znaten je tudi porast motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki opozarjajo, da bo epidemiji covida 19 sledila epidemija duševnih bolezni.

"Še vedno je izziv sprejeti samo sebe."

4. 1. 2021

"Še vedno je izziv sprejeti samo sebe," pravi Polona Rodič, mlado dekle, ki se je šest let spopadalo z boleznijo, ki prav mladim pogosto ne prizanaša. Zgubijo se v vrtincu težav, iz katerih ne znajo, pa tudi nočejo izstopiti. Danes o tem svobodno pripoveduje.

31 min

"Še vedno je izziv sprejeti samo sebe," pravi Polona Rodič, mlado dekle, ki se je šest let spopadalo z boleznijo, ki prav mladim pogosto ne prizanaša. Zgubijo se v vrtincu težav, iz katerih ne znajo, pa tudi nočejo izstopiti. Danes o tem svobodno pripoveduje.

Maja Podojstršek, Nomi Hrast, Nik Gerbec, Adam Modic

28. 12. 2020

Brez običajnega študentskega vrveža v predavalnicah, laboratorijih, na hodnikih fakultet – tudi to je posledica covida 19, saj se je vse, kar je mogoče, preselilo na splet. Kako ta čas preživljajo študenti, o čem razmišljajo, kaj pogrešajo in kaj načrtujejo?

26 min

Brez običajnega študentskega vrveža v predavalnicah, laboratorijih, na hodnikih fakultet – tudi to je posledica covida 19, saj se je vse, kar je mogoče, preselilo na splet. Kako ta čas preživljajo študenti, o čem razmišljajo, kaj pogrešajo in kaj načrtujejo?

Izbrišemo lahko razliko med nič in nekaj

21. 12. 2020

Prazniki so lahko umirjeni in lepi ali pa osamljeni in žalostni. Seveda jih lahko obarvajo tudi vsi drugi čustveni odtenki, tako kot prav vsak trenutek naših življenj. A prazniki so kljub vsemu kulturno zaznamovani kot nekaj lepega. Take želimo tudi tistim, ki se niso rodili v srečne okoliščine ali si jih niso mogli ustvariti. O različnih načinih preseganja materialnih omejitev pri obdarovanju v teh prazničnih dneh bo tekla beseda v današnji oddaji, ki jo je pripravila Cirila Štuber.

31 min

Prazniki so lahko umirjeni in lepi ali pa osamljeni in žalostni. Seveda jih lahko obarvajo tudi vsi drugi čustveni odtenki, tako kot prav vsak trenutek naših življenj. A prazniki so kljub vsemu kulturno zaznamovani kot nekaj lepega. Take želimo tudi tistim, ki se niso rodili v srečne okoliščine ali si jih niso mogli ustvariti. O različnih načinih preseganja materialnih omejitev pri obdarovanju v teh prazničnih dneh bo tekla beseda v današnji oddaji, ki jo je pripravila Cirila Štuber.

Samoopazovanje je ključnega pomena

14. 12. 2020

V Sloveniji za ploščatoceličnim karcinomom ustne votline vsako leto zboli okrog 100 bolnikov, ki pa velikokrat poiščejo zdravniško pomoč šele v napredovani fazi bolezni. V letošnjem obdobju novega koronavirusa pa tudi na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana ugotavljajo za okoli 30% zmanjšano število novo odkritih rakov. Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije je zato december mesec, ko po nekaterih mestih poteka akcija preventivnih pregledov ustne votline. Več o tem pa asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med., in dr. dent. med., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije, s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo, UKC Ljubljana.

37 min

V Sloveniji za ploščatoceličnim karcinomom ustne votline vsako leto zboli okrog 100 bolnikov, ki pa velikokrat poiščejo zdravniško pomoč šele v napredovani fazi bolezni. V letošnjem obdobju novega koronavirusa pa tudi na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana ugotavljajo za okoli 30% zmanjšano število novo odkritih rakov. Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije je zato december mesec, ko po nekaterih mestih poteka akcija preventivnih pregledov ustne votline. Več o tem pa asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med., in dr. dent. med., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije, s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo, UKC Ljubljana.

Nikoli ni prepozno reči ne nasilju

7. 12. 2020

Kljub temu, da smo vstopili v zadnji mesec leta, ki ga je usodno zaznamovala pandemija, nič ne kaže, da bomo kmalu izstopili iz okov preventivnih ukrepov, izza zidov naših prebivališč, domov. Ob besedah »ostani doma«, ki so postale slogan korona krize, pa smo kot družba v veliki meri pozabili, da dom ni za vse varno zavetje. V mesecu, ko potekajo mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami in deklicami, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili tri gostje, žrtve nasilja v družini, ki so pogumno spregovorile o svoji trnovi poti iz začaranega kroga nasilja in z jasnim sporočilom, da je sprememba možna in da rešitev obstaja. Pred mikrofon jih je povabila Martina Černe.

31 min

Kljub temu, da smo vstopili v zadnji mesec leta, ki ga je usodno zaznamovala pandemija, nič ne kaže, da bomo kmalu izstopili iz okov preventivnih ukrepov, izza zidov naših prebivališč, domov. Ob besedah »ostani doma«, ki so postale slogan korona krize, pa smo kot družba v veliki meri pozabili, da dom ni za vse varno zavetje. V mesecu, ko potekajo mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami in deklicami, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili tri gostje, žrtve nasilja v družini, ki so pogumno spregovorile o svoji trnovi poti iz začaranega kroga nasilja in z jasnim sporočilom, da je sprememba možna in da rešitev obstaja. Pred mikrofon jih je povabila Martina Černe.

Neskončen delovnik

30. 11. 2020

Za uspešno usklajevanje delovnega in prostega časa je potrebna ozaveščenost zaposlenih in vodstev

45 min

Za uspešno usklajevanje delovnega in prostega časa je potrebna ozaveščenost zaposlenih in vodstev

Med štirimi stenami

23. 11. 2020

Epidemija je razgalila zanemarjanje vprašanja oskrbe starejših v domovih za starejše. Kadrovsko in prostorsko pomanjkanje je že veliko let znano, a vendar se tema glavnima problemoma ne posveča potrebne pozornosti. Domovi za starejše so zdaj postali žarišča okužb, oskrbovanci so najbolj ogroženi, največ je okuženih in hospitaliziranih prav v njihovih vrstah, žal je med njimi tudi največ umrlih zaradi bolezni covid-19. Ob tem so domovi postali novodobni zapori: stikov starejših s svojci skorajda ni ali so močno oteženi, obiskov ni, marsikje je omejeno celo gibanje znotraj doma – po hodnikih. Vse to vpliva na zdravje oskrbovancev – telesno in duševno. Po drugi strani pa razmere njihove svojce potiskajo v dodatne stiske, bremenijo jih strah, občutki krivde in nemoči.

29 min

Epidemija je razgalila zanemarjanje vprašanja oskrbe starejših v domovih za starejše. Kadrovsko in prostorsko pomanjkanje je že veliko let znano, a vendar se tema glavnima problemoma ne posveča potrebne pozornosti. Domovi za starejše so zdaj postali žarišča okužb, oskrbovanci so najbolj ogroženi, največ je okuženih in hospitaliziranih prav v njihovih vrstah, žal je med njimi tudi največ umrlih zaradi bolezni covid-19. Ob tem so domovi postali novodobni zapori: stikov starejših s svojci skorajda ni ali so močno oteženi, obiskov ni, marsikje je omejeno celo gibanje znotraj doma – po hodnikih. Vse to vpliva na zdravje oskrbovancev – telesno in duševno. Po drugi strani pa razmere njihove svojce potiskajo v dodatne stiske, bremenijo jih strah, občutki krivde in nemoči.

"Spomladanska karantena je bila pravi balzam za dušo"

16. 11. 2020

Velika vecina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv zivčni sistem, ki zaznava veliko večˇ dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena, in se pojavlja pri 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Kakšni so poglavitni znaki, da je nekdo visoko občutljiv in kako živeti z osebo, ki se hitro vznemiri, razjezi ali burno čustveno reagira? Več o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo gostili svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Eriko Plevel in življenjskega trenerja Primoža Škoberneta. Z vami bo Marko Rozman.

41 min

Velika vecina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv zivčni sistem, ki zaznava veliko večˇ dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena, in se pojavlja pri 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Kakšni so poglavitni znaki, da je nekdo visoko občutljiv in kako živeti z osebo, ki se hitro vznemiri, razjezi ali burno čustveno reagira? Več o tem v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo gostili svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Eriko Plevel in življenjskega trenerja Primoža Škoberneta. Z vami bo Marko Rozman.

Fibromialgija – bolezen z veliko obrazi, Kronični bolečinski sindrom, ki zelo poseže v življenje posameznika

9. 11. 2020

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima veliko obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo. Gostje je v studio povabila Lucija Fatur.

42 min

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima veliko obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo. Gostje je v studio povabila Lucija Fatur.

"Sprejemanje smrti je sprejemanje življenja"

2. 11. 2020

Da dajejo predvsem življenje dnevom in ne nasprotno, vedno poudarijo v nevladnem, neprofitnem Slovenskem društvu hospic, kjer že 25 let skrbijo za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov, hkrati pa, tudi zaradi številnih prostovoljcev, dajejo oporo svojcem. Predsednica društva Renata Jakob Roban govori o žalovanju kot individualnem procesu ter o odnosu, ki ga imamo do umiranja in smrti. Prostovoljka Monika Glavonjić dodaja izkušnjo, ki jo je pred tremi leti pripeljala do dela z mladimi, pogosto "prezrtimi" žalovalci.

34 min

Da dajejo predvsem življenje dnevom in ne nasprotno, vedno poudarijo v nevladnem, neprofitnem Slovenskem društvu hospic, kjer že 25 let skrbijo za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov, hkrati pa, tudi zaradi številnih prostovoljcev, dajejo oporo svojcem. Predsednica društva Renata Jakob Roban govori o žalovanju kot individualnem procesu ter o odnosu, ki ga imamo do umiranja in smrti. Prostovoljka Monika Glavonjić dodaja izkušnjo, ki jo je pred tremi leti pripeljala do dela z mladimi, pogosto "prezrtimi" žalovalci.

Spolna rehabilitacija po raku dojk

26. 10. 2020

Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za njo pa lahko zbolijo tudi moški. Vedno več raziskav kaže, da so med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka na dojki, težave v spolnosti. Ne le, da jih pretrese že sama diagnoza, dojke imajo za ženske močan simbolni pomen. Na spolnost vpliva tudi izbira zdravljenja. O spolni rehabilitaciji po zdravljenju raka na dojki bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami. Vabljeni v našo družbo v ponedeljek ob 10.10.

27 min

Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za njo pa lahko zbolijo tudi moški. Vedno več raziskav kaže, da so med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka na dojki, težave v spolnosti. Ne le, da jih pretrese že sama diagnoza, dojke imajo za ženske močan simbolni pomen. Na spolnost vpliva tudi izbira zdravljenja. O spolni rehabilitaciji po zdravljenju raka na dojki bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami. Vabljeni v našo družbo v ponedeljek ob 10.10.

Skrb za predšolske otroke z avtizmom

19. 10. 2020

Avtizem je razvojna nevrološka motnja, ki še ni docela raziskana, je pa o tej motnji znanega mnogo več kot nekaj desetletij nazaj. Pojavlja se v obliki različnih simptomov in težav, ti so lahko komaj opazne, ali pa gre za težje motnje, pri katerih na primer umanjka celo govor in druge običajne življenjske funkcije. Govorimo o motnjah avtističnega spektra. Nekateri ljudje z avtizmom živijo dokaj običajno življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Predstavljamo nov koncept tako imenovanih razvojnih oddelkov, kjer v Ljubljani v treh vrtčevskih skupinah delajo na prilagojen način in se pri tem poslužujejo sodobnih pedagoških pristopov.

31 min

Avtizem je razvojna nevrološka motnja, ki še ni docela raziskana, je pa o tej motnji znanega mnogo več kot nekaj desetletij nazaj. Pojavlja se v obliki različnih simptomov in težav, ti so lahko komaj opazne, ali pa gre za težje motnje, pri katerih na primer umanjka celo govor in druge običajne življenjske funkcije. Govorimo o motnjah avtističnega spektra. Nekateri ljudje z avtizmom živijo dokaj običajno življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Predstavljamo nov koncept tako imenovanih razvojnih oddelkov, kjer v Ljubljani v treh vrtčevskih skupinah delajo na prilagojen način in se pri tem poslužujejo sodobnih pedagoških pristopov.

Slepota je samo ena izmed njenih okoliščin in zanjo ni ovira v življenju

12. 10. 2020

Slovenka leta 2014 in vodja Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik se vse življenje spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. Sprva je tudi sama delala na področju slepih in slabovidnih, pozneje pa se je preusmerila na duhovno in psihološko pomoč ljudem. Tako danes pomaga ljudem na področju osebnostne in duhovne rasti ter pri vzpostavljanju in vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov. Pri tem so ji bolj kot znanje v pomoč njene življenjske izkušnje. V življenju je preživela številne preizkušnje, a naučila se je v njih videti priložnosti za boljše in bolj kvalitetno življenje. O njenem delu, težavah slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju ter o predsodkih, ki nastajajo zaradi neustrezne komunikacije med videčimi in slepimi, se je s Sonjo Pungertnik v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

34 min

Slovenka leta 2014 in vodja Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik se vse življenje spoprijema z izzivi, ki jih prinaša slepota. Zaveda pa se, da je slepota samo ena izmed njenih okoliščin, in dokazala je, da zanjo ni ovira v življenju. Sprva je tudi sama delala na področju slepih in slabovidnih, pozneje pa se je preusmerila na duhovno in psihološko pomoč ljudem. Tako danes pomaga ljudem na področju osebnostne in duhovne rasti ter pri vzpostavljanju in vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov. Pri tem so ji bolj kot znanje v pomoč njene življenjske izkušnje. V življenju je preživela številne preizkušnje, a naučila se je v njih videti priložnosti za boljše in bolj kvalitetno življenje. O njenem delu, težavah slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju ter o predsodkih, ki nastajajo zaradi neustrezne komunikacije med videčimi in slepimi, se je s Sonjo Pungertnik v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Pogum za sledenje je pogum za življenje!

5. 10. 2020

Sledenje poznih posledic zdravljenja raka je tema, ki žal ostaja ob strani. Sledenje sistemsko še ni urejeno in dostopno vsem, ki bi to potrebovali. Redno sledenje lahko rešuje življenje, zato je pomembno tudi osveščanje bolnikov, da skrbno spremljajo in skrbijo za svoje zdravje. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pričelo s kampanjo osveščanja o poznih posledicah zdravljenja raka.

38 min

Sledenje poznih posledic zdravljenja raka je tema, ki žal ostaja ob strani. Sledenje sistemsko še ni urejeno in dostopno vsem, ki bi to potrebovali. Redno sledenje lahko rešuje življenje, zato je pomembno tudi osveščanje bolnikov, da skrbno spremljajo in skrbijo za svoje zdravje. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pričelo s kampanjo osveščanja o poznih posledicah zdravljenja raka.

Študentka socialnega dela ne upa povedati, kaj študira

28. 9. 2020

Negativna podoba socialnega dela je posledica nepoznavanja kompleksnosti poklica in raznovrstnosti težav, ki jih rešujejo strokovni delavci na centrih za socialno delo. Težave ljudi so večplastne, pogosto prepozno iščejo pomoč, obenem pa pričakujejo, da bo socialni delavec v trenutku rešil njihovo težavo s čarobno paličico. Kako spremeniti podobo socialnega dela, da študentom in študentkam fakultete ter bodočim socialnim delavcem in delavkam ne bo nerodno povedati, kaj študirajo? Gostji dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo in Špela Havle s Centra za socialno delo Koroške, ki je tudi predsednica konference Centrov za socialno delo pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

34 min

Negativna podoba socialnega dela je posledica nepoznavanja kompleksnosti poklica in raznovrstnosti težav, ki jih rešujejo strokovni delavci na centrih za socialno delo. Težave ljudi so večplastne, pogosto prepozno iščejo pomoč, obenem pa pričakujejo, da bo socialni delavec v trenutku rešil njihovo težavo s čarobno paličico. Kako spremeniti podobo socialnega dela, da študentom in študentkam fakultete ter bodočim socialnim delavcem in delavkam ne bo nerodno povedati, kaj študirajo? Gostji dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo in Špela Havle s Centra za socialno delo Koroške, ki je tudi predsednica konference Centrov za socialno delo pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

"Kot otrok sem tolmačila vsebine, ki niso bile primerne za otroke."

21. 9. 2020

V mednarodnem tednu gluhih smo v oddaji Med štirimi stenami gostili tolmačko za slovenski znakovni jezik Natalijo Spark. Kot otrok gluhih staršev je že od otroštva obkrožena z gluhimi in tolmačenje v znakovni jezik in iz znakovnega jezika v govorni jezik, je bilo zanjo nekaj vsakdanjega. Spomini na otroštvo zanjo niso prijetni, saj ni živela v zdravem socialnem okolju, poleg tega pa, ko je postajala starejša, je tolmačila tudi vsebine, za katere trdi, da niso primerne za otroke. S tem je, kot pravi, bila oropana otroštva in danes to dojema kot zlorabo. Je magistrica psihosocialne pomoči in prva pri nas, ki osebam z okvaro sluha omogoča, da vstopijo v proces psihosocialnega svetovanja v svojem maternem jeziku - slovenskem znakovnem jeziku. Kakšna je njena izkušnja z gluhoto, kako jo je zaznamovala, kako posebna je ta komunikacija v slovenskem znakovnem jeziku in s kakšnimi težavami se gluhi spopadajo v vsakdanjem življenju, o tem se je Natalija Spark pogovarjala z voditeljico Petro Medved.

37 min

V mednarodnem tednu gluhih smo v oddaji Med štirimi stenami gostili tolmačko za slovenski znakovni jezik Natalijo Spark. Kot otrok gluhih staršev je že od otroštva obkrožena z gluhimi in tolmačenje v znakovni jezik in iz znakovnega jezika v govorni jezik, je bilo zanjo nekaj vsakdanjega. Spomini na otroštvo zanjo niso prijetni, saj ni živela v zdravem socialnem okolju, poleg tega pa, ko je postajala starejša, je tolmačila tudi vsebine, za katere trdi, da niso primerne za otroke. S tem je, kot pravi, bila oropana otroštva in danes to dojema kot zlorabo. Je magistrica psihosocialne pomoči in prva pri nas, ki osebam z okvaro sluha omogoča, da vstopijo v proces psihosocialnega svetovanja v svojem maternem jeziku - slovenskem znakovnem jeziku. Kakšna je njena izkušnja z gluhoto, kako jo je zaznamovala, kako posebna je ta komunikacija v slovenskem znakovnem jeziku in s kakšnimi težavami se gluhi spopadajo v vsakdanjem življenju, o tem se je Natalija Spark pogovarjala z voditeljico Petro Medved.

Ko življenje zatrepeta, Življenje s Parkinsonovo boleznijo je velik izziv

14. 9. 2020

V Sloveniji živi več kot 9000 ljudi, ki se spopadajo s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Gre za napredujočo degenerativno bolezen možganov, ki žal še ni ozdravljiva, lahko pa jo vse bolje obvladujemo. Bolniki se združujejo v Društvu Trepetlika, ki deluje že 30 let in ponuja najrazličnejšo pomoč. Življenje s parkinsonovo boleznijo je velik izziv tako za obolelega kot za njegove najbližje. V tokratni oddaji o izkušnjah z boleznijo pripovedujeta Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, in Jože Šprohar.

42 min

V Sloveniji živi več kot 9000 ljudi, ki se spopadajo s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Gre za napredujočo degenerativno bolezen možganov, ki žal še ni ozdravljiva, lahko pa jo vse bolje obvladujemo. Bolniki se združujejo v Društvu Trepetlika, ki deluje že 30 let in ponuja najrazličnejšo pomoč. Življenje s parkinsonovo boleznijo je velik izziv tako za obolelega kot za njegove najbližje. V tokratni oddaji o izkušnjah z boleznijo pripovedujeta Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, in Jože Šprohar.

O koronavirusni bolezni še vedno vemo premalo

7. 9. 2020

Življenje piše različne zgodbe. In današnja zgodba je zgodba časa, v katerem živimo. Obdobja koronavirusne bolezni, ki obvladuje vse ravni našega življenja: delo, izobraževanje, družino, prosti čas in še bi lahko naštevali. Nekateri o bolezni govorijo spoštljivo, predvsem iz spoštovanja do umrlih za to boleznijo, drugi ji ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na ukrepe, ki jih je treba dosledno spoštovati, da se bolezen ne bi širila. O virusu in posledicah bolezni še vedno vemo premalo, pravi naš današnji sogovornik oddaje Med štirimi stenami prof. dr. Adolf Lukanovič, ki je bolezen prebolel v njeni najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal med zdravljenjem in rehabilitacijo, boste lahko slišali v pogovoru z novinarko Petro Medved.

32 min

Življenje piše različne zgodbe. In današnja zgodba je zgodba časa, v katerem živimo. Obdobja koronavirusne bolezni, ki obvladuje vse ravni našega življenja: delo, izobraževanje, družino, prosti čas in še bi lahko naštevali. Nekateri o bolezni govorijo spoštljivo, predvsem iz spoštovanja do umrlih za to boleznijo, drugi ji ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na ukrepe, ki jih je treba dosledno spoštovati, da se bolezen ne bi širila. O virusu in posledicah bolezni še vedno vemo premalo, pravi naš današnji sogovornik oddaje Med štirimi stenami prof. dr. Adolf Lukanovič, ki je bolezen prebolel v njeni najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal med zdravljenjem in rehabilitacijo, boste lahko slišali v pogovoru z novinarko Petro Medved.

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

31. 8. 2020

Poletni ponedeljki prinašajo ponovitve oddaj Med štirimi stenami. Tokrat smo izbrali oddajo, v kateri smo se pogovarjali o čustvenih in vedenjskih težavah pri mladostnikih. Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se je v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.

34 min

Poletni ponedeljki prinašajo ponovitve oddaj Med štirimi stenami. Tokrat smo izbrali oddajo, v kateri smo se pogovarjali o čustvenih in vedenjskih težavah pri mladostnikih. Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se je v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.

Si pridna?

24. 8. 2020

Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? O tem teče beseda v tokratni ponovitvi oddaje, v kateri gostuje dr. Saša Krajnc.

40 min

Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? O tem teče beseda v tokratni ponovitvi oddaje, v kateri gostuje dr. Saša Krajnc.

Bronja Žakelj

17. 8. 2020

Njena življenjska zgodba je filmska. Idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ga je unovčila, kadar je šlo kaj narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. Kdor je prebral njeno knjigo Belo se pere na devetdeset ali poslušal zvočno knjigo, je prepoznal življenjsko zgodbo Bronje Žakelj.

29 min

Njena življenjska zgodba je filmska. Idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ga je unovčila, kadar je šlo kaj narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. Kdor je prebral njeno knjigo Belo se pere na devetdeset ali poslušal zvočno knjigo, je prepoznal življenjsko zgodbo Bronje Žakelj.

Življenje z amiotrofično lateralno sklerozo

10. 8. 2020

Ena izmed poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o amiotrofični lateralni sklerozi. V Sloveniji imamo približno 150 bolnikov, ki so zboleli za njo. Gre za redko, hitro napredujočo, neozdravljivo nevrološko bolezen, za katero ne poznamo zdravila. Imenujemo jo tudi bolezen motoričnega nevrona. Najprej se pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Kakšno je življenje s to boleznijo, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

29 min

Ena izmed poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o amiotrofični lateralni sklerozi. V Sloveniji imamo približno 150 bolnikov, ki so zboleli za njo. Gre za redko, hitro napredujočo, neozdravljivo nevrološko bolezen, za katero ne poznamo zdravila. Imenujemo jo tudi bolezen motoričnega nevrona. Najprej se pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Kakšno je življenje s to boleznijo, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

Tadeja in Tjaž Nemanič: "Ko se pojavi kriza v partnerskem odnosu, je v ozadju prtljaga iz otroštva."

27. 7. 2020

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu je prtljaga v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.

31 min

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu je prtljaga v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.

Ariana Lucija Tratar Supan: "Zdaj skrbim zase, za svojo malo punčko."

20. 7. 2020

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtko, s katero je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.

26 min

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtko, s katero je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.

Slepota ga ne ovira v življenju

13. 7. 2020

Ena od poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o slepoti. Mihe Srebrnjaka slepota ni ustavila, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode, odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjak tako vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje. Oddajo je pripravila Petra Medved.

30 min

Ena od poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o slepoti. Mihe Srebrnjaka slepota ni ustavila, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode, odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjak tako vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Moje srce se je dolgo poslavljalo od otrok

29. 6. 2020

Starši vzgajajo svoje otroke za samostojno življenje zato, da bodo lahko v prihodnosti živeli brez njih. Ko pa pride trenutek, da odrasli otroci odidejo od doma, starši lahko doživijo praznino. Tudi za partnerski odnos je odhod otrok od doma velika preizkušnja, če partnerja svojega odnosa nista negovala že prej. V oddaji Med štirimi stenami o sindormu praznega gnezda razmišljata Meta in Rudi Tavčar.

34 min

Starši vzgajajo svoje otroke za samostojno življenje zato, da bodo lahko v prihodnosti živeli brez njih. Ko pa pride trenutek, da odrasli otroci odidejo od doma, starši lahko doživijo praznino. Tudi za partnerski odnos je odhod otrok od doma velika preizkušnja, če partnerja svojega odnosa nista negovala že prej. V oddaji Med štirimi stenami o sindormu praznega gnezda razmišljata Meta in Rudi Tavčar.

Življenje z amiotrofično lateralno sklerozo

22. 6. 2020

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča bolezen motoričnih živčnih celic v možganski skorji ter možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato ALS poimenujemo tudi bolezen motoričnega nevrona. Bolezen se najprej pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Gre za redko, hitro napredujočo genetsko bolezen, ki se razlikuje od bolnika do bolnika. Zdravila, ki bi zaustavilo ali spremenilo potek bolezni ni. Bolezen se največkrat pojavi med 40. in 60. letom starosti. Po vsem svetu je približno enako obolelih, in sicer od šest do osem obolelih na 100.000 prebivalcev. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. Bolniki povprečno umrejo po dveh letih, bolezen pa je pogostejša pri moških. Svojo življenjsko zgodbo spopadanja s to boleznijo, nam bo v oddaji Med štirimi stenami povedal bolnik Damijan Škrbina. Z nami pa bo tudi doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog KI za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem in preučevanjem te bolezni. Oddajo pripravlja Petra Medved.

29 min

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča bolezen motoričnih živčnih celic v možganski skorji ter možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato ALS poimenujemo tudi bolezen motoričnega nevrona. Bolezen se najprej pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Gre za redko, hitro napredujočo genetsko bolezen, ki se razlikuje od bolnika do bolnika. Zdravila, ki bi zaustavilo ali spremenilo potek bolezni ni. Bolezen se največkrat pojavi med 40. in 60. letom starosti. Po vsem svetu je približno enako obolelih, in sicer od šest do osem obolelih na 100.000 prebivalcev. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. Bolniki povprečno umrejo po dveh letih, bolezen pa je pogostejša pri moških. Svojo življenjsko zgodbo spopadanja s to boleznijo, nam bo v oddaji Med štirimi stenami povedal bolnik Damijan Škrbina. Z nami pa bo tudi doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog KI za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem in preučevanjem te bolezni. Oddajo pripravlja Petra Medved.

“V dodatnem letu vrtca je otrok veliko nadoknadil”

15. 6. 2020

V teh dneh se – malo kasneje kot običajno – rešujejo še zadnje vloge za odlog šolanja oziroma vstopa v prvi razred osnovne šole. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred, vendar so lahko potem - če menijo, da za to še ni pripravljen, ima kakšne zdravstvene posebnosti in podobno, predlagali odložitev šolanja. Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka ni enotnega mnenja recimo o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Zgodba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju je le ena od mnogih. Nataša Rašl v studiu gosti srednješolsko profesorico in mlado mamico, ki se je lani odločila za odlog za svojega sina. Dobro leto je že mimo – kako torej gleda na to odločitev zdaj in ali meni, da je otrok v tem dodatnem letu v vrtcu kaj pridobil?

29 min

V teh dneh se – malo kasneje kot običajno – rešujejo še zadnje vloge za odlog šolanja oziroma vstopa v prvi razred osnovne šole. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred, vendar so lahko potem - če menijo, da za to še ni pripravljen, ima kakšne zdravstvene posebnosti in podobno, predlagali odložitev šolanja. Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka ni enotnega mnenja recimo o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Zgodba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju je le ena od mnogih. Nataša Rašl v studiu gosti srednješolsko profesorico in mlado mamico, ki se je lani odločila za odlog za svojega sina. Dobro leto je že mimo – kako torej gleda na to odločitev zdaj in ali meni, da je otrok v tem dodatnem letu v vrtcu kaj pridobil?

Bolezen tisočerih obrazov

8. 6. 2020

Multipli sklerozi pravijo bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov zelo raznolike: občutek mravljinčenja ali otopelosti telesa, motnje koordinacije, poslabšanje mišične moči, pešanje vida in sluha, težave z mokrenjem. Bolezen lahko človeku čez noč popolnoma spremeni življenje. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem - možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolnikov lastni imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo zaščitni ovoj okoli živčnih celic. Pri nas imamo približno 2.500 registriranih bolnikov z multiplo sklerozo, v Združenju multiple skleroze Slovenije pa ocenjujejo, da je bolnikov približno 3.500. Med bolniki je okoli dve tretjini zˇensk in tretjina mosˇkih. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom - lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako je z zdravljenjem in kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija za te bolnike – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostoma, ki se tudi sama spopadata s to boleznijo: Tajo Habič in namestnikom predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom. Oddajo vodi Petra Medved.

28 min

Multipli sklerozi pravijo bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov zelo raznolike: občutek mravljinčenja ali otopelosti telesa, motnje koordinacije, poslabšanje mišične moči, pešanje vida in sluha, težave z mokrenjem. Bolezen lahko človeku čez noč popolnoma spremeni življenje. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem - možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolnikov lastni imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo zaščitni ovoj okoli živčnih celic. Pri nas imamo približno 2.500 registriranih bolnikov z multiplo sklerozo, v Združenju multiple skleroze Slovenije pa ocenjujejo, da je bolnikov približno 3.500. Med bolniki je okoli dve tretjini zˇensk in tretjina mosˇkih. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom - lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako je z zdravljenjem in kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija za te bolnike – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostoma, ki se tudi sama spopadata s to boleznijo: Tajo Habič in namestnikom predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom. Oddajo vodi Petra Medved.

S svojo izkušnjo pomagam premagovati stisko drugih

1. 6. 2020

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.

40 min

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.

Slepota ga ne ovira v življenju

25. 5. 2020

Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode - odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

30 min

Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode - odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

Medosebni stiki otrok z vrstniki so poligon za učenje

18. 5. 2020

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.

24 min

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

11. 5. 2020

Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.

32 min

Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.

Človek se oblikuje v delu, odnosih in komunikaciji

4. 5. 2020

Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju odsotnosti vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo. Gostja oddaje je dr. Danijela Brečko, ki ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in je na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.

26 min

Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju odsotnosti vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo. Gostja oddaje je dr. Danijela Brečko, ki ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in je na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.

Med štirimi stenami

27. 4. 2020

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

28 min

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Motnje hranjenja niso vzrok, ampak posledica

20. 4. 2020

Svetovalni svet je društvo za pomoč pri motnjah hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje, še vedno pa so stigmatizirane. Vzroki zanje so najrazličnejši, soočenje z motnjami hranjenja pa včasih predstavja dolgotrajno in trnovo pot. Zadnji teden marca bi moral biti posvečen osveščanju o motnjah hranjenja, v Svetovalnem svetu so tudi pripravili letak Bližnji in motnje hranjenja, pripravljali so tudi dan odprtih vrat in stojnico na Prešernovem trgu. Zaradi epidemije je vse to odpadlo, tokratno oddajo je prav ob tistem času pripravila Lucija Fatur.

38 min

Svetovalni svet je društvo za pomoč pri motnjah hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje, še vedno pa so stigmatizirane. Vzroki zanje so najrazličnejši, soočenje z motnjami hranjenja pa včasih predstavja dolgotrajno in trnovo pot. Zadnji teden marca bi moral biti posvečen osveščanju o motnjah hranjenja, v Svetovalnem svetu so tudi pripravili letak Bližnji in motnje hranjenja, pripravljali so tudi dan odprtih vrat in stojnico na Prešernovem trgu. Zaradi epidemije je vse to odpadlo, tokratno oddajo je prav ob tistem času pripravila Lucija Fatur.

Varno okolje, delovne navade in odnos do vrednot in etike so popotnica staršev otroku v življenju.

13. 4. 2020

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.« Doktor Aleksander Zadel je bil gost februarske oddaje Med štirimi stenami, tokrat pa boste oddajo lahko slišali znova. Z njim se je pogovarjala Petra Medved.

34 min

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.« Doktor Aleksander Zadel je bil gost februarske oddaje Med štirimi stenami, tokrat pa boste oddajo lahko slišali znova. Z njim se je pogovarjala Petra Medved.

Hodim in tečem k sebi

6. 4. 2020

Tek je naravna oblika gibanja, ki ne krepi samo telesnih, ampak tudi psihične sposobnosti človeka. Beno Arnejčič se je s tekom začel ukvarjati po prelomnem dogodku v svojem življenju. O svojih tekaških izkušnjah in tudi strokovnih ugotovitvah bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. Ponovitev oddaje.

40 min

Tek je naravna oblika gibanja, ki ne krepi samo telesnih, ampak tudi psihične sposobnosti človeka. Beno Arnejčič se je s tekom začel ukvarjati po prelomnem dogodku v svojem življenju. O svojih tekaških izkušnjah in tudi strokovnih ugotovitvah bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. Ponovitev oddaje.

Senzorna integracija

30. 3. 2020

Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.

26 min

Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.

Učenje ob glasbi

23. 3. 2020

Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. V tokratni ponovitvi oddaje Med štirimi stenami boste lahko znova slišali, kakšna spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev ter kakšne so njune izkušnje. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.

34 min

Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. V tokratni ponovitvi oddaje Med štirimi stenami boste lahko znova slišali, kakšna spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev ter kakšne so njune izkušnje. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš

16. 3. 2020

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že več kot 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že od mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa tudi figure, akte in abstraktne like. Udeležuje se različnih kolonij in Ex-temporov. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. V oddaji Med štirimi stenami nam je odprla vrata svojega likovnega sveta, ki je s slabšanjem vida postal tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš povedala novinarki Petri Medved.

25 min

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že več kot 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že od mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa tudi figure, akte in abstraktne like. Udeležuje se različnih kolonij in Ex-temporov. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. V oddaji Med štirimi stenami nam je odprla vrata svojega likovnega sveta, ki je s slabšanjem vida postal tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš povedala novinarki Petri Medved.

Obolenje ščitnice ni ovira za polno življenje

9. 3. 2020

Bolnika lahko dobro razume samo tisti, ki je tudi sam bolnik. To velja tudi za bolnike z različnimi obolenji ščitnice, zato so se že pred več kot desetletjem povezali v društvo Metuljčica. Kako je kljub številnim težavam, ki jih prinaša bolezen, kot so izčrpanost, depresija, živčnost in tesnoba, spreminjanje urnika spanja, sprememba apetita in okusa ter razbijanje srca, mogoče živeti polno življenje, se bomo pogovarjali s Klavdijo Eržen in Gregorjem Srčnikom.

30 min

Bolnika lahko dobro razume samo tisti, ki je tudi sam bolnik. To velja tudi za bolnike z različnimi obolenji ščitnice, zato so se že pred več kot desetletjem povezali v društvo Metuljčica. Kako je kljub številnim težavam, ki jih prinaša bolezen, kot so izčrpanost, depresija, živčnost in tesnoba, spreminjanje urnika spanja, sprememba apetita in okusa ter razbijanje srca, mogoče živeti polno življenje, se bomo pogovarjali s Klavdijo Eržen in Gregorjem Srčnikom.

Si pridna?

2. 3. 2020

dr. Saša Krajnc: Pretirano pridni ljudje se morajo vprašati, kaj si želijo zase Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? »Pretirano pridni ljudje, ki so izgubili sebe v ugajanju drugim, se morajo vprašati, kaj si želijo zase in kaj bi naredili, če jih ne bi bilo strah, kaj si bodo o njih mislili drugi,« pravi dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, s katero se bomo o tem pogovarjali v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Dr. Sašo Krajnc je v studio povabila Lucija Fatur.

40 min

dr. Saša Krajnc: Pretirano pridni ljudje se morajo vprašati, kaj si želijo zase Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? »Pretirano pridni ljudje, ki so izgubili sebe v ugajanju drugim, se morajo vprašati, kaj si želijo zase in kaj bi naredili, če jih ne bi bilo strah, kaj si bodo o njih mislili drugi,« pravi dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, s katero se bomo o tem pogovarjali v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Dr. Sašo Krajnc je v studio povabila Lucija Fatur.

Popotnica za življenje: varno okolje, delovne navade in odnos do vrednot in etike

24. 2. 2020

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok in ustanovitelj Inštituta za osebni razvoj C.A.R. ter soustanovitelj in direktor zaposlitvene agencije Competo. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.«

33 min

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok in ustanovitelj Inštituta za osebni razvoj C.A.R. ter soustanovitelj in direktor zaposlitvene agencije Competo. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.«

"Zdaj skrbim zase, za svojo malo punčko"

17. 2. 2020

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtom, s katerim je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.

26 min

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtom, s katerim je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.

Med štirimi stenami

10. 2. 2020

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

29 min

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Življenje s stomo

3. 2. 2020

Pri nas živi približno 3500 oseb s trajno ali začasno izločalno stomo. Stoma je umetno narejena odprtina na vratu ali trebuhu, katere namen je zagotoviti dihanje, hranjenje in izločanje blata ali urina, kadar zaradi bolezni po naravni poti to ni mogoče. V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana so združeni stomisti z izločalnimi stomami. Stomo na izločilih je treba narediti, ko je prebavni ali sečni trakt tako poškodovan, da je normalno izločanje onemogočeno. Vzroki za te težave so lahko prirojene nepravilnosti, nepravilnosti v razvoju, karcinom, kronično vnetna črevesna bolezen Morbus Crohn (Crohnova bolezen) in ulcerozni kolitis ter poškodbe prebavil, ki so posledica različnih nesreč. Kakšno je življenje s stomo, s kakšnimi stiskami se srečujejo bolniki, kakšne programe izvajajo v invalidskem društvu Ilko Ljubljana za lažje premagovanje težav in kako bolnikom s stomo pomagajo njihovi prostovoljci – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti: predsednikom društva Zoranom Terglavom, prostovoljko Renato Laznik in članom Branetom Tometom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

34 min

Pri nas živi približno 3500 oseb s trajno ali začasno izločalno stomo. Stoma je umetno narejena odprtina na vratu ali trebuhu, katere namen je zagotoviti dihanje, hranjenje in izločanje blata ali urina, kadar zaradi bolezni po naravni poti to ni mogoče. V Invalidskem društvu ILCO Ljubljana so združeni stomisti z izločalnimi stomami. Stomo na izločilih je treba narediti, ko je prebavni ali sečni trakt tako poškodovan, da je normalno izločanje onemogočeno. Vzroki za te težave so lahko prirojene nepravilnosti, nepravilnosti v razvoju, karcinom, kronično vnetna črevesna bolezen Morbus Crohn (Crohnova bolezen) in ulcerozni kolitis ter poškodbe prebavil, ki so posledica različnih nesreč. Kakšno je življenje s stomo, s kakšnimi stiskami se srečujejo bolniki, kakšne programe izvajajo v invalidskem društvu Ilko Ljubljana za lažje premagovanje težav in kako bolnikom s stomo pomagajo njihovi prostovoljci – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti: predsednikom društva Zoranom Terglavom, prostovoljko Renato Laznik in članom Branetom Tometom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Travme

27. 1. 2020

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izpostavljamo travmatična doživetja vojne, jetništva, trpljenja, lakote, nasilja, groženj in bližine smrti. Kakšni mehanizmi se sprožijo v človeku, ko se znajde v brezizhodnih okoliščinah? Kako se spremeni njegov pogled na sebe in svet? Kako se travmatična izkušnja prenaša iz ene generacije v drugo? V studio Prvega sta povabljena otroška psihiatrinja primarijka Anica Mikuš Kos ter psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

34 min

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izpostavljamo travmatična doživetja vojne, jetništva, trpljenja, lakote, nasilja, groženj in bližine smrti. Kakšni mehanizmi se sprožijo v človeku, ko se znajde v brezizhodnih okoliščinah? Kako se spremeni njegov pogled na sebe in svet? Kako se travmatična izkušnja prenaša iz ene generacije v drugo? V studio Prvega sta povabljena otroška psihiatrinja primarijka Anica Mikuš Kos ter psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

Multivizija – Kdo sem in kaj me določa?

20. 1. 2020

Projekt je zasnovan z namenom krepitve zaposljivosti posameznikov iz ranljivih skupin na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Prispeva k k večji socialni vključenosti udeležencev in k senzibilizaciji večine.

32 min

Projekt je zasnovan z namenom krepitve zaposljivosti posameznikov iz ranljivih skupin na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Prispeva k k večji socialni vključenosti udeležencev in k senzibilizaciji večine.

Multivizija - multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine

13. 1. 2020

Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti in nerazumljenosti do pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija, multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe. V njem so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence, na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike – bodo v oddaji Med štirimi stenami govorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in Romana Zajec, programski vodja projekta Zavoda Apis.

30 min

Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti in nerazumljenosti do pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija, multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe. V njem so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence, na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike – bodo v oddaji Med štirimi stenami govorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in Romana Zajec, programski vodja projekta Zavoda Apis.

V skupnosti Al-Anon si pomagajo že 30 let

6. 1. 2020

Novembra pred dobrimi tridesetimi leti so se prvič srečali svojci in prijatelji alkoholikov v skupini Al-Anon. Danes se srečuje več kot 30 skupin v skoraj 20-ih krajih, mnogo svojcev in prijateljev alkoholikov je tu našlo pomoč in zaživelo drugo življenje, saj številni zapadejo v začaran krog nezdravih medsebojnih odnosov, so zbegani zaradi nepredvidljivosti alkoholika in pogosto žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. Skupnost Al-Anon jim predstavlja oporo, kjer dobijo moč za novo upanje. Gostje v oddaji gostje delijo z nami tudi osebne zgodbe.

43 min

Novembra pred dobrimi tridesetimi leti so se prvič srečali svojci in prijatelji alkoholikov v skupini Al-Anon. Danes se srečuje več kot 30 skupin v skoraj 20-ih krajih, mnogo svojcev in prijateljev alkoholikov je tu našlo pomoč in zaživelo drugo življenje, saj številni zapadejo v začaran krog nezdravih medsebojnih odnosov, so zbegani zaradi nepredvidljivosti alkoholika in pogosto žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. Skupnost Al-Anon jim predstavlja oporo, kjer dobijo moč za novo upanje. Gostje v oddaji gostje delijo z nami tudi osebne zgodbe.

Majda Justinek Koban

30. 12. 2019

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tudi letos podelilo priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti. Med prejemnicami priznanj je rejnica Majda Justinek Koban.

24 min

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tudi letos podelilo priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti. Med prejemnicami priznanj je rejnica Majda Justinek Koban.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje

23. 12. 2019

Zgodba Aleša Krámolca je zgodba mladostnika, ki mu je prometna nesreča pri 17-ih letih popolnoma spremenila življenje. Tistega usodnega 15. avgusta 2007 je vozil pod vplivom alkohola. Posledice nesreče so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Zgodbo je opisal v knjigi Vozim skozi življenje, zapisala jo je Petra Škarja. Nesreča je spremenila njegove cilje, vrednote in sanje. Najtežje si je bilo odpustiti. »Ta jeza do sebe in nezmožnost, da bi si odpustil, sta bili najtežje breme, ki sem ga nosil kar nekaj let,« je napisal v knjigi. Z delitvijo svoje lastne zgodbe poskuša preprečiti nastanek podobnih zgodb. Zato ozavešča mlade in starejše, naj poskrbijo za varen prevoz domov, še preden nagnejo prvi kozarec alkoholne pijače. Aleš Krámolc bo gost oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

28 min

Zgodba Aleša Krámolca je zgodba mladostnika, ki mu je prometna nesreča pri 17-ih letih popolnoma spremenila življenje. Tistega usodnega 15. avgusta 2007 je vozil pod vplivom alkohola. Posledice nesreče so bile tako hude, da je postal tetraplegik. Zgodbo je opisal v knjigi Vozim skozi življenje, zapisala jo je Petra Škarja. Nesreča je spremenila njegove cilje, vrednote in sanje. Najtežje si je bilo odpustiti. »Ta jeza do sebe in nezmožnost, da bi si odpustil, sta bili najtežje breme, ki sem ga nosil kar nekaj let,« je napisal v knjigi. Z delitvijo svoje lastne zgodbe poskuša preprečiti nastanek podobnih zgodb. Zato ozavešča mlade in starejše, naj poskrbijo za varen prevoz domov, še preden nagnejo prvi kozarec alkoholne pijače. Aleš Krámolc bo gost oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Nenad Stojakovič, rokometaš na vozičku

16. 12. 2019

Šport invalidov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit in zastopan. Ena mlajših ekip, ki se je na igrišču prvič preizkusila pred slabima dvema mesecema, je slovenska rokometna reprezentanca na vozičkih. Njen član je Nenad Stojakovič – nekdanji poklicni rokometaš, ki je igral tudi za slovensko reprezentanco in bil leta 1993 del moštva, ki je na Sredozemskih igrah doseglo prvo medaljo v tem športu za našo državo. Že med kariero so ga velikokrat pestile težave s hrbtenico, večkrat je bil operiran. Razsežnosti bolezni, ki mu danes onemogoča hojo in narekuje uporabo invalidskega vozička, pa so se zares pokazale po športni »upokojitvi«.

32 min

Šport invalidov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit in zastopan. Ena mlajših ekip, ki se je na igrišču prvič preizkusila pred slabima dvema mesecema, je slovenska rokometna reprezentanca na vozičkih. Njen član je Nenad Stojakovič – nekdanji poklicni rokometaš, ki je igral tudi za slovensko reprezentanco in bil leta 1993 del moštva, ki je na Sredozemskih igrah doseglo prvo medaljo v tem športu za našo državo. Že med kariero so ga velikokrat pestile težave s hrbtenico, večkrat je bil operiran. Razsežnosti bolezni, ki mu danes onemogoča hojo in narekuje uporabo invalidskega vozička, pa so se zares pokazale po športni »upokojitvi«.

"To je moja zgodba."

9. 12. 2019

Zgodba Lidije Štefanec je zgodba o otroštvu, prežetem z materinim nasiljem, je zgodba o psihični in fizični bolečini, je zgodba o hrepenenju po življenju, ki ga nikoli ni bilo. Je zgodba o dekletu in ženski, ki se znajde v podobno nasilnem zakonu in se iz njega izkoplje po 38-ih letih. Je zgodba o reševanju lastne duše, o letih antidepresivov in številnih selitvah. Pa tudi zgodba o svetli luči, ki posveti na koncu. Je zgodba gospe Lidije, popisana v dveh knjigah: Solze izpirajo bolečino in Tri ure življenja.

19 min

Zgodba Lidije Štefanec je zgodba o otroštvu, prežetem z materinim nasiljem, je zgodba o psihični in fizični bolečini, je zgodba o hrepenenju po življenju, ki ga nikoli ni bilo. Je zgodba o dekletu in ženski, ki se znajde v podobno nasilnem zakonu in se iz njega izkoplje po 38-ih letih. Je zgodba o reševanju lastne duše, o letih antidepresivov in številnih selitvah. Pa tudi zgodba o svetli luči, ki posveti na koncu. Je zgodba gospe Lidije, popisana v dveh knjigah: Solze izpirajo bolečino in Tri ure življenja.

Igor Plohl

2. 12. 2019

Gost oddaje Med štirimi stenami bo slovenski mladinski pisatelj, geograf in sociolog mag. Igor Plohl. Padec z lestve junija 2008 ga je zaznamoval za vse življenje. Postal je paraplegik. Po dolgotrajni rehabilitaciji pa je kljub invalidnosti znova samostojno zaživel. V knjigi Ne domišljaj si! odkrito opisuje dve leti svojega življenja po nesreči. Poleg zaposlitve veliko energije posveča ozaveščanju otrok in mladostnikov o posledicah poškodbe hrbtenjače in invalidnosti tudi s svojimi knjigami Lev Rogi, Lev Rogi najde srečo, Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah. Z mag. Igorjem Plohlom se je v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala novinarka Petra Medved. Foto: Ingrid Ladinek Korez

28 min

Gost oddaje Med štirimi stenami bo slovenski mladinski pisatelj, geograf in sociolog mag. Igor Plohl. Padec z lestve junija 2008 ga je zaznamoval za vse življenje. Postal je paraplegik. Po dolgotrajni rehabilitaciji pa je kljub invalidnosti znova samostojno zaživel. V knjigi Ne domišljaj si! odkrito opisuje dve leti svojega življenja po nesreči. Poleg zaposlitve veliko energije posveča ozaveščanju otrok in mladostnikov o posledicah poškodbe hrbtenjače in invalidnosti tudi s svojimi knjigami Lev Rogi, Lev Rogi najde srečo, Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah. Z mag. Igorjem Plohlom se je v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala novinarka Petra Medved. Foto: Ingrid Ladinek Korez

Spolno nasilje

25. 11. 2019

Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba zagreši nad drugo brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo. Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je treba rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? O tem ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami s Špelo Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtko Sanjo Rozman.

33 min

Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba zagreši nad drugo brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo. Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je treba rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? O tem ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami s Špelo Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtko Sanjo Rozman.

Stanovanjske skupine Zveze Sonček

18. 11. 2019

Zveza Sonček izvaja program bivanja za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi že vrsto let. Program institucionalnega varstva poteka v okviru stanovanjskih skupin, ki so v začetku so pomenile prehod iz večjih institucij v manjše, ljudem bolj prijazne oblike bivanja za manjše število ljudi, ki živijo skupaj. V stanovanjskih skupinah je pomembno, da stanovalci živijo čim bolj neodvisno življenje v običajnem okolju in da imajo zagotovljeno fizično pomoč, ustrezno pomoč pri negi, vsakdanjih življenjskih dejavnostih, pri gospodinjskih opravilih, prehranjevanju in drugem. V zadnjem času v Zvezi Sonček vse pogosteje opažajo, da se kažejo potrebe po bolj intenzivni pomoči zaradi intelektualnih in telesnih težav ter zaradi staranja. Kakšno je življenje v stanovanjskih skupinah, ali so možne tudi druge oblike bivanja, kako je z deinstitucionalizacijo in kaj bo pomenilo bivanje s podporo v skupnosti po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ta del zakona se bo začel izvajati leta 2022), bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostje oddaje bodo diplomirana socialna delavka in do nedavna vodja institucionalnega varstva Zveze Sonček Jelka Bratec, stanovalka Urška Jurman in nekdanja stanovalka Saša Rolih.

34 min

Zveza Sonček izvaja program bivanja za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi že vrsto let. Program institucionalnega varstva poteka v okviru stanovanjskih skupin, ki so v začetku so pomenile prehod iz večjih institucij v manjše, ljudem bolj prijazne oblike bivanja za manjše število ljudi, ki živijo skupaj. V stanovanjskih skupinah je pomembno, da stanovalci živijo čim bolj neodvisno življenje v običajnem okolju in da imajo zagotovljeno fizično pomoč, ustrezno pomoč pri negi, vsakdanjih življenjskih dejavnostih, pri gospodinjskih opravilih, prehranjevanju in drugem. V zadnjem času v Zvezi Sonček vse pogosteje opažajo, da se kažejo potrebe po bolj intenzivni pomoči zaradi intelektualnih in telesnih težav ter zaradi staranja. Kakšno je življenje v stanovanjskih skupinah, ali so možne tudi druge oblike bivanja, kako je z deinstitucionalizacijo in kaj bo pomenilo bivanje s podporo v skupnosti po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ta del zakona se bo začel izvajati leta 2022), bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostje oddaje bodo diplomirana socialna delavka in do nedavna vodja institucionalnega varstva Zveze Sonček Jelka Bratec, stanovalka Urška Jurman in nekdanja stanovalka Saša Rolih.

Zdaj se znam imeti rada

11. 11. 2019

Lastnica nepremičninskega podjetja, motivatorka, life coach, dreamBuilder coach – predvsem pa oseba, ki je morala skozi težko življenjsko preizkušnjo, sebi odgovoriti na številna vprašanja, se soočiti z brezupom in dnom, da je danes to, kar je – vse to in še mnogo več je Sabinca Gorenc. Svoje življenje je popisala v knjigi Raztrgana do kosti, a zdaj letim. Svojo pot pa deli tudi z nami v tokratni oddaji.

43 min

Lastnica nepremičninskega podjetja, motivatorka, life coach, dreamBuilder coach – predvsem pa oseba, ki je morala skozi težko življenjsko preizkušnjo, sebi odgovoriti na številna vprašanja, se soočiti z brezupom in dnom, da je danes to, kar je – vse to in še mnogo več je Sabinca Gorenc. Svoje življenje je popisala v knjigi Raztrgana do kosti, a zdaj letim. Svojo pot pa deli tudi z nami v tokratni oddaji.

Projekt Vida

4. 11. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

31 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Ko se pojavi kriza v partnerskem odnosu, je v ozadju prtljaga iz otroštva

28. 10. 2019

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu se prtljaga nahaja v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.

32 min

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu se prtljaga nahaja v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.

Mišična distrofija

21. 10. 2019

Živčno-mišična obolenja neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za hujše oblike je značilno postopno propadanje mišičnih vlaken, ki privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledica tega pa so vse večje težave pri gibanju, vezanost na voziček in odvisnost od tuje pomoči. Društvo distrofikov Slovenije že 50 let daje obolelim oporo, s svojimi programi pa jim pomaga premagovati vsakdanje težave. Kakšna so ta obolenja, kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija, s katero lajšajo tudi socialne in psihične posledice invalidnosti, in ali se da z mišično distrofijo kakovostno živeti v svojem okolju – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.

29 min

Živčno-mišična obolenja neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za hujše oblike je značilno postopno propadanje mišičnih vlaken, ki privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledica tega pa so vse večje težave pri gibanju, vezanost na voziček in odvisnost od tuje pomoči. Društvo distrofikov Slovenije že 50 let daje obolelim oporo, s svojimi programi pa jim pomaga premagovati vsakdanje težave. Kakšna so ta obolenja, kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija, s katero lajšajo tudi socialne in psihične posledice invalidnosti, in ali se da z mišično distrofijo kakovostno živeti v svojem okolju – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.

Bela palica – simbol neodvisnosti slepih

14. 10. 2019

Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu bele palice – pripomočka, s katerim slepi in drugi ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente ter si tako pomagajo pri orientaciji, hkrati pa je tudi simbol njihove neodvisnosti – bomo danes govorili o dostopnosti prostora in o usposabljanju slepih in slabovidnih ljudi za aktivno življenje. Z nami bosta predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica in pooblaščenec Lions klubov Slovenije za pomoč slepim in slabovidnim Igor Miljavec ter krajinska arhitektka iz zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe. Oddajo je pripravila Petra Medved.

33 min

Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu bele palice – pripomočka, s katerim slepi in drugi ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente ter si tako pomagajo pri orientaciji, hkrati pa je tudi simbol njihove neodvisnosti – bomo danes govorili o dostopnosti prostora in o usposabljanju slepih in slabovidnih ljudi za aktivno življenje. Z nami bosta predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica in pooblaščenec Lions klubov Slovenije za pomoč slepim in slabovidnim Igor Miljavec ter krajinska arhitektka iz zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Tudi bridke ljubezenske preizkušnje nas krepijo, Po razhodu mora vsak najti svojo pot

7. 10. 2019

Med zgodbami, ki nam jih naplete življenje, se znajdejo tudi zgodbe partnerskih razhajanj. Nekateri se s koncem odnosa spoprimejo sami, drugi poiščejo pomoč, marsikdo poseže po literaturi s to tematiko. “(Ne)Srečni konci“, tako je dr. Ana Čertanec dala naslov svojemu “priročniku za soočanje z življenjem po razhodu in pri iskanju novih priložnosti v življenju”. Razmišljala je namreč, da je v takem trenutku dobrodošla prav vsaka izkušnja drugih. Kljub povsem drugačni izobrazbi se je lotila pisanja, ki ga predstavlja v tokratnem pogovoru.

35 min

Med zgodbami, ki nam jih naplete življenje, se znajdejo tudi zgodbe partnerskih razhajanj. Nekateri se s koncem odnosa spoprimejo sami, drugi poiščejo pomoč, marsikdo poseže po literaturi s to tematiko. “(Ne)Srečni konci“, tako je dr. Ana Čertanec dala naslov svojemu “priročniku za soočanje z življenjem po razhodu in pri iskanju novih priložnosti v življenju”. Razmišljala je namreč, da je v takem trenutku dobrodošla prav vsaka izkušnja drugih. Kljub povsem drugačni izobrazbi se je lotila pisanja, ki ga predstavlja v tokratnem pogovoru.

Dojenje po prvem letu starosti

30. 9. 2019

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, poleg tega mu dojenje daje tudi občutek bližine, varnosti in ugodja, poskrbi za vzpostavitev odnosa med otrokom in mamo. Dojenje je torej temeljni del našega življenja, ki pa je – sploh, če mama doji v javnosti – mnogokrat še vedno tabu. Prav tako na začudene poglede naletijo mame, ki se odločijo, da bodo svojega otroka dojile še po dopolnjenem prvem letu starosti. Temu se je v knjigi z naslovom Dojenje po prvem letu – vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja podrobneje posvetila zakonska in družinska terapevtka Aleksandra Klopčič. V oddaji Med štirimi stenami jo gosti Andreja Gradišar.

31 min

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, poleg tega mu dojenje daje tudi občutek bližine, varnosti in ugodja, poskrbi za vzpostavitev odnosa med otrokom in mamo. Dojenje je torej temeljni del našega življenja, ki pa je – sploh, če mama doji v javnosti – mnogokrat še vedno tabu. Prav tako na začudene poglede naletijo mame, ki se odločijo, da bodo svojega otroka dojile še po dopolnjenem prvem letu starosti. Temu se je v knjigi z naslovom Dojenje po prvem letu – vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja podrobneje posvetila zakonska in družinska terapevtka Aleksandra Klopčič. V oddaji Med štirimi stenami jo gosti Andreja Gradišar.

Duševno zdravje gluhih

23. 9. 2019

Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Celotna oddaja bo tolmačena v slovenski znakovni jezik, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.

33 min

Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Celotna oddaja bo tolmačena v slovenski znakovni jezik, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.

Duševno zdravje ljudi z okvaro sluha

23. 9. 2019

Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se spopadajo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Gostje oddaje bodo doc. dr. Andreja Poljanec, univerzitetna diplomirana psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, Nataša Kordiš, tolmačka za slovenski znakovni jezik, in Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki bosta z nami delila svojo življenjsko zgodbo. Govor Antona Petriča pa tudi celotno oddajo bo tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.

34 min

Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se spopadajo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Gostje oddaje bodo doc. dr. Andreja Poljanec, univerzitetna diplomirana psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, Nataša Kordiš, tolmačka za slovenski znakovni jezik, in Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki bosta z nami delila svojo življenjsko zgodbo. Govor Antona Petriča pa tudi celotno oddajo bo tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.

Ko hipnoza spremeni naše vzorce

16. 9. 2019

Hipnozo poznamo že stoletja, poznale so jo že starejše civilizacije, moderna hipnoza pa se je začela v 18. stoletju. Izraz »hipnoza«, ki ga je skoval James Braid, izhaja iz grške besede »hypnos« – spanje, čeprav je kasneje spoznal, da stanje hipnoze ni spanje. Hipnoza je delni preskok kritičnega faktorja in vzpostavitev selektivnega mišljenja. Je popolnoma naravno stanje našega uma, ki ga lahko s pomočjo terapevta dosežemo le z našim dovoljenjem. Društvo Elman, ime je dobilo po hipnoterapevtu Davu Elmanu, želi s hipnoterapijo pomagati ljudem, da premagajo življenjske izzive in dosežejo svoje cilje. V tokratni oddaji jo predstavlja hipnoterapevt Boris Slivnik.

38 min

Hipnozo poznamo že stoletja, poznale so jo že starejše civilizacije, moderna hipnoza pa se je začela v 18. stoletju. Izraz »hipnoza«, ki ga je skoval James Braid, izhaja iz grške besede »hypnos« – spanje, čeprav je kasneje spoznal, da stanje hipnoze ni spanje. Hipnoza je delni preskok kritičnega faktorja in vzpostavitev selektivnega mišljenja. Je popolnoma naravno stanje našega uma, ki ga lahko s pomočjo terapevta dosežemo le z našim dovoljenjem. Društvo Elman, ime je dobilo po hipnoterapevtu Davu Elmanu, želi s hipnoterapijo pomagati ljudem, da premagajo življenjske izzive in dosežejo svoje cilje. V tokratni oddaji jo predstavlja hipnoterapevt Boris Slivnik.

Dare Leban o strahu

9. 9. 2019

Dare Leban je nedavno izdal knjižico Teorija o strahu s podnaslovom O napačnem učenju strahu in povzročanju stresa otrokom in odraslim zaradi nepoznavanja definicije strahu. Zaradi težav v duševnem zdravju in poskusov, da bi opustil predpisana zdravila, je Dare Leban začel raziskovati, od kod izvirajo njegove težave.

20 min

Dare Leban je nedavno izdal knjižico Teorija o strahu s podnaslovom O napačnem učenju strahu in povzročanju stresa otrokom in odraslim zaradi nepoznavanja definicije strahu. Zaradi težav v duševnem zdravju in poskusov, da bi opustil predpisana zdravila, je Dare Leban začel raziskovati, od kod izvirajo njegove težave.

Študenti s posebnimi potrebami

2. 9. 2019

Študenti s posebnimi potrebami morajo imeti enake možnosti in enak dostop do izobraževanja kot ostali študenti. Kakšne prilagoditve potrebujejo, ali je delo s študenti s posebnimi potrebami sistemsko urejeno, je izobraževalni proces prilagojen tako, da spodbuja inkluzijo, kakšen je postopek za pridobitev statusa študenta s posebnim statusom in kakšne so izkušnje s študijem, če si študent s posebnimi potrebami, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

34 min

Študenti s posebnimi potrebami morajo imeti enake možnosti in enak dostop do izobraževanja kot ostali študenti. Kakšne prilagoditve potrebujejo, ali je delo s študenti s posebnimi potrebami sistemsko urejeno, je izobraževalni proces prilagojen tako, da spodbuja inkluzijo, kakšen je postopek za pridobitev statusa študenta s posebnim statusom in kakšne so izkušnje s študijem, če si študent s posebnimi potrebami, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

Multipla skleroza

26. 8. 2019

Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi več kot 3.500 ljudi s to boleznijo. Gre za avtoimunsko bolezen, pri čemer imunski sistem napada telesu lastno tkivo – mielinsko ovojnico. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, navzoče pa so tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi od 20. do 40. leta starosti, prizadene več žensk kot moških. Vzrok ni znan, bolezen pa lahko brez ustreznega sodobnega zdravljenja vodi tudi v invalidnost. Slišali boste ponovitev majske oddaje, v kateri smo govorili o življenju s to boleznijo in pomembnosti rehabilitacije za te bolnike. Gostji sta bili specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz URI Soča Anja Udovčić Pertot in bolnica s to boleznijo Andreja Velepec.

35 min

Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi več kot 3.500 ljudi s to boleznijo. Gre za avtoimunsko bolezen, pri čemer imunski sistem napada telesu lastno tkivo – mielinsko ovojnico. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, navzoče pa so tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi od 20. do 40. leta starosti, prizadene več žensk kot moških. Vzrok ni znan, bolezen pa lahko brez ustreznega sodobnega zdravljenja vodi tudi v invalidnost. Slišali boste ponovitev majske oddaje, v kateri smo govorili o življenju s to boleznijo in pomembnosti rehabilitacije za te bolnike. Gostji sta bili specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz URI Soča Anja Udovčić Pertot in bolnica s to boleznijo Andreja Velepec.

Projekt: moj otrok, vrhunski športnik

12. 8. 2019

Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spopasti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

33 min

Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spopasti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Simon Šerbinek

5. 8. 2019

V terminu oddaje Med štirimi stenami se bomo spomnili na gledališko predstavo Zabava za Borisa Prešernovega gledališča Kranj, v katerem naslovno vlogo Borisa igra Simon Šerbinek. Njegova življenjska pot je polna vzponov in padcev. Ob koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Študij dramske igre je končal. Ker pa je vedel, da zaradi podkolenske amputiranosti ne bo nikoli igralec v popolnem smislu, se je vpisal še na študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Mariboru.

28 min

V terminu oddaje Med štirimi stenami se bomo spomnili na gledališko predstavo Zabava za Borisa Prešernovega gledališča Kranj, v katerem naslovno vlogo Borisa igra Simon Šerbinek. Njegova življenjska pot je polna vzponov in padcev. Ob koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Študij dramske igre je končal. Ker pa je vedel, da zaradi podkolenske amputiranosti ne bo nikoli igralec v popolnem smislu, se je vpisal še na študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Med štirimi stenami

29. 7. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

31 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

“Ko mi je bilo resnično hudo, sem svoja čustva dala na papir”

22. 7. 2019

Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, staro mamo in starim očetom. Njeno življenje je bilo materialno skromno in čustveno ranjeno. V njeni knjigi Drugo rojstvo piše, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko cela prešla skozi življenje. Oče je bil družinska skrivnost. Niso ga omenjali in niti na misel ji ni prišlo, da bi ga omenila. Ko so jo sošolke in sošolci vprašali, ali je njen oče umrl, si je želela, da bi jim lahko pritrdila.

35 min

Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, staro mamo in starim očetom. Njeno življenje je bilo materialno skromno in čustveno ranjeno. V njeni knjigi Drugo rojstvo piše, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko cela prešla skozi življenje. Oče je bil družinska skrivnost. Niso ga omenjali in niti na misel ji ni prišlo, da bi ga omenila. Ko so jo sošolke in sošolci vprašali, ali je njen oče umrl, si je želela, da bi jim lahko pritrdila.

Avtizem ostaja stalnica vse življenje

15. 7. 2019

Avtizem je razvojna nevrološka motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo neobičajno. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, ravno tako tudi potreba ljudi s to motnjo po pomoči in podpori. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih, kaj potrebujejo starši, vzgojitelji in učitelji, ki ga poučujejo, zakaj je pomembno, da ima tak otrok v šoli spremljevalca, in kakšne težave imajo starši otrok z avtizmom, ko postanejo polnoletni – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala z mamo mladostnika z avtizmom in ustanoviteljico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper – defektologinjo Patricijo Lovišček, ki največ časa posveča izobraževanju in usposabljanju staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter laične javnosti o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Ponovitev oddaje.

39 min

Avtizem je razvojna nevrološka motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo neobičajno. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, ravno tako tudi potreba ljudi s to motnjo po pomoči in podpori. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih, kaj potrebujejo starši, vzgojitelji in učitelji, ki ga poučujejo, zakaj je pomembno, da ima tak otrok v šoli spremljevalca, in kakšne težave imajo starši otrok z avtizmom, ko postanejo polnoletni – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala z mamo mladostnika z avtizmom in ustanoviteljico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper – defektologinjo Patricijo Lovišček, ki največ časa posveča izobraževanju in usposabljanju staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter laične javnosti o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Ponovitev oddaje.

Vpliv spletne pornografije

8. 7. 2019

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se, paradoksalno, le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo k staršem z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to storiti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je pogosto primarni vir informacij internet, tam pa otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. To, kar vidijo, oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedel moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki.

30 min

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se, paradoksalno, le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo k staršem z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to storiti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je pogosto primarni vir informacij internet, tam pa otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. To, kar vidijo, oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedel moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki.

Prvo leto mama

1. 7. 2019

Ana Rozman je mama postala pred dobrima dvema letoma. Prihod sinčka je njeno življenje postavil na glavo, ga spremenil, prioritete so zamenjale vrstni red. Ker ni našla literature z osebno izkušnjo, se je odločila sama zapisati vse občutje in doživetja prvega leta materinstva. Prvo leto mama je naslov prvenca, Ana Rozman pa nam bo zaupala del svojega doživljanja materinstva.

22 min

Ana Rozman je mama postala pred dobrima dvema letoma. Prihod sinčka je njeno življenje postavil na glavo, ga spremenil, prioritete so zamenjale vrstni red. Ker ni našla literature z osebno izkušnjo, se je odločila sama zapisati vse občutje in doživetja prvega leta materinstva. Prvo leto mama je naslov prvenca, Ana Rozman pa nam bo zaupala del svojega doživljanja materinstva.

Junaka sta oba: Martinček Pobalinček in Nejc

24. 6. 2019

Urša Fister je nedavno izdala slikanico Martinček Pobalinček. Opisuje resnično zgodbo o primorski kuščarici, ki jo je njena družina nevede pripeljala iz Izole v Ljubljano. Urša je s slikanico izpolnila željo mlajšega brata Nejca, da preprosta zgodba njegovega življenja dobi knjižno upodobitev. Ker je Nejc srčni bolnik in je imel v otroštvu dve operaciji srca, ima pa tudi avtizem, se je Urša odločila, da ves izkupiček od prodaje knjige nameni Pediatrični kliniki Ljubljana in VDC Sonček, kjer je Nejc vključen v njihov program, kar mu omogoča kakovostnejše življenje.

24 min

Urša Fister je nedavno izdala slikanico Martinček Pobalinček. Opisuje resnično zgodbo o primorski kuščarici, ki jo je njena družina nevede pripeljala iz Izole v Ljubljano. Urša je s slikanico izpolnila željo mlajšega brata Nejca, da preprosta zgodba njegovega življenja dobi knjižno upodobitev. Ker je Nejc srčni bolnik in je imel v otroštvu dve operaciji srca, ima pa tudi avtizem, se je Urša odločila, da ves izkupiček od prodaje knjige nameni Pediatrični kliniki Ljubljana in VDC Sonček, kjer je Nejc vključen v njihov program, kar mu omogoča kakovostnejše življenje.

Pomežik soncu

17. 6. 2019

Zveza prijateljev mladine Slovenije že od leta 1999 zbira sredstva za brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin v okviru projekta Pomežik soncu. Veliko staršev namreč kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Zveza prijateljev mladine Slovenije je lani na letovanje peljala 10.927 otrok, od teh jih je popolnoma brezplačno letovalo 2.245. Zadnja leta vse več pozornosti namenjajo tudi zbiranju sredstev za letovanja otrok s posebnimi potrebami. Številni starši teh otrok si želijo, da bi bili vključeni v vrstniško družbo, saj so počitnice posebna dragocena izkušnja za vse.O pomenu letovanj za zdrav otrokov razvoj, o sprejemanju različnosti in empatiji, ki se ustvari, ko otroci s posebnimi potrebami letujejo skupaj z vrstniki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.

30 min

Zveza prijateljev mladine Slovenije že od leta 1999 zbira sredstva za brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin v okviru projekta Pomežik soncu. Veliko staršev namreč kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Zveza prijateljev mladine Slovenije je lani na letovanje peljala 10.927 otrok, od teh jih je popolnoma brezplačno letovalo 2.245. Zadnja leta vse več pozornosti namenjajo tudi zbiranju sredstev za letovanja otrok s posebnimi potrebami. Številni starši teh otrok si želijo, da bi bili vključeni v vrstniško družbo, saj so počitnice posebna dragocena izkušnja za vse.O pomenu letovanj za zdrav otrokov razvoj, o sprejemanju različnosti in empatiji, ki se ustvari, ko otroci s posebnimi potrebami letujejo skupaj z vrstniki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.

Travmatična izguba enega od staršev v otroštvu

10. 6. 2019

Smrt je ena od tem, ki je še vedno tabujska tema in prevečkrat ostaja med štirimi stenami. To občutijo tudi najmlajši med nami. Kako se otroci spopadajo s smrtjo enega od staršev? Zakaj ne smemo pozabiti, da tudi oni, čeprav morda tega ne kažejo, žalujejo in kako jim lahko pomagamo, da ubesedijo, kaj doživljajo. Posledice neizražene bolečine in žalovanja nas lahko namreč zaznamujejo tudi pozneje pri razvoju identitete, samopodobe in odnosov. Gostji: specialistka zakonske in družinske terapije Violeta Irgl, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost, ter upokojenka Jana Debeljak.

22 min

Smrt je ena od tem, ki je še vedno tabujska tema in prevečkrat ostaja med štirimi stenami. To občutijo tudi najmlajši med nami. Kako se otroci spopadajo s smrtjo enega od staršev? Zakaj ne smemo pozabiti, da tudi oni, čeprav morda tega ne kažejo, žalujejo in kako jim lahko pomagamo, da ubesedijo, kaj doživljajo. Posledice neizražene bolečine in žalovanja nas lahko namreč zaznamujejo tudi pozneje pri razvoju identitete, samopodobe in odnosov. Gostji: specialistka zakonske in družinske terapije Violeta Irgl, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost, ter upokojenka Jana Debeljak.

Otroci zvezde

3. 6. 2019

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

33 min

Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.

Multipla skleroza

27. 5. 2019

Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali soočiti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami, ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

35 min

Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali soočiti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami, ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Dušenova mišična distrofija

20. 5. 2019

Dušenova mišična distrofija je živčno-mišična bolezen, za katero sta značilni hitro napredujoča mišična šibkost in izguba mišične mase zaradi propadanja skeletnih in srčnih mišičnih vlaken. Gre za redko gensko bolezen, ki se pojavi že v otroštvu, najpogosteje pri dečkih do petega leta starosti. Bolezen ima slabo prognozo in pričakovana življenjska doba je znatno skrajšana. Kako bolezen prizadene bolnika, kakšni so vzroki zanjo, kakšne raziskave potekajo, da bi jo upočasnili, saj zdravila ne poznamo, in kakšno je življenje s to boleznijo, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

34 min

Dušenova mišična distrofija je živčno-mišična bolezen, za katero sta značilni hitro napredujoča mišična šibkost in izguba mišične mase zaradi propadanja skeletnih in srčnih mišičnih vlaken. Gre za redko gensko bolezen, ki se pojavi že v otroštvu, najpogosteje pri dečkih do petega leta starosti. Bolezen ima slabo prognozo in pričakovana življenjska doba je znatno skrajšana. Kako bolezen prizadene bolnika, kakšni so vzroki zanjo, kakšne raziskave potekajo, da bi jo upočasnili, saj zdravila ne poznamo, in kakšno je življenje s to boleznijo, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

Marja Černelič

13. 5. 2019

Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, očeta ni poznala. Sama pravi, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko čim bolj cela prešla skozi življenje. Kljub temu ji je uspelo obrniti smer

36 min

Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, očeta ni poznala. Sama pravi, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko čim bolj cela prešla skozi življenje. Kljub temu ji je uspelo obrniti smer

Razveza je lahko nov začetek

6. 5. 2019

Razveza je življenjska preizkušnja, pravi Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, graditi pa moramo nove vzorce odnosov. Odhajajoči in zapuščeni so med razvezo v bolečem procesu. Ločitev oziroma razpad partnerske zveze je eden najbolj stresnih dogodkov v življenju. Gre za življenjsko preizkušnjo, ki za številne pomeni tudi poraz. Vendar pa je konec lahko tudi nov začetek in razveza lahko pomeni osebnostno rast posameznika.

35 min

Razveza je življenjska preizkušnja, pravi Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, graditi pa moramo nove vzorce odnosov. Odhajajoči in zapuščeni so med razvezo v bolečem procesu. Ločitev oziroma razpad partnerske zveze je eden najbolj stresnih dogodkov v življenju. Gre za življenjsko preizkušnjo, ki za številne pomeni tudi poraz. Vendar pa je konec lahko tudi nov začetek in razveza lahko pomeni osebnostno rast posameznika.

Dramski igralec in gledališki lektor Simon Šerbinek

29. 4. 2019

V Prešernovem gledališču v Kranju je na sporedu predstava Zabava za Borisa, v kateri vlogo Borisa, ki je brez nog, igra Simon Šerbinek. Dramski igralec, ki je med drugim gledališki lektor, je invalid tudi v resničnem življenju, saj je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Danes med deseto in enajsto bo Simon Šerbinek gost v oddaji Med štirimi stenami.

28 min

V Prešernovem gledališču v Kranju je na sporedu predstava Zabava za Borisa, v kateri vlogo Borisa, ki je brez nog, igra Simon Šerbinek. Dramski igralec, ki je med drugim gledališki lektor, je invalid tudi v resničnem življenju, saj je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Danes med deseto in enajsto bo Simon Šerbinek gost v oddaji Med štirimi stenami.

Tone Kerin – slovenski misijonar na Madagaskarju

22. 4. 2019

Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.

42 min

Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.

Zveza paraplegikov Slovenije - 50 let

15. 4. 2019

Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 50 let uspešnega delovanja, ki poteka pod sloganom: »Naš korak se vrti že pol stoletja.« V sklopu praznovanja organizirajo številne dogodke, predvsem pa poudarjajo, da so se v petdesetih letih delovanja organizacije zgodile korenite spremembe na področju medicinsko tehničnih pripomočkov in pri odpravljanju arhitekturnih ovir. Najpomembnejše pa je, da se je z razvojem in napredkom pri ljudeh spreminjala tudi miselnost. Če so se pred petdesetimi in več leti invalidi zaradi predsodkov in kompleksa manjvrednosti skrivali doma, so danes enakovredni člani družbe, poudarjajo v Zvezi paraplegikov Slovenije. Kakšne programe in podporo nudi Zveza paraplegikov Slovenije svojim članom in s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju – o tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gosta bosta ustanovni član tetraplegik Jože Globokar in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

34 min

Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 50 let uspešnega delovanja, ki poteka pod sloganom: »Naš korak se vrti že pol stoletja.« V sklopu praznovanja organizirajo številne dogodke, predvsem pa poudarjajo, da so se v petdesetih letih delovanja organizacije zgodile korenite spremembe na področju medicinsko tehničnih pripomočkov in pri odpravljanju arhitekturnih ovir. Najpomembnejše pa je, da se je z razvojem in napredkom pri ljudeh spreminjala tudi miselnost. Če so se pred petdesetimi in več leti invalidi zaradi predsodkov in kompleksa manjvrednosti skrivali doma, so danes enakovredni člani družbe, poudarjajo v Zvezi paraplegikov Slovenije. Kakšne programe in podporo nudi Zveza paraplegikov Slovenije svojim članom in s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju – o tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gosta bosta ustanovni član tetraplegik Jože Globokar in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Sindrom Pallister Killian

8. 4. 2019

Redke bolezni so po večini genetskega izvora, pogosto so neozdravljive in napredujoče, nemalokrat pa se jim pridružuje še vrsta drugih težav. V Sloveniji živi približno 150 tisoč ljudi z redkimi boleznimi, ki imajo velik psihosocialni vpliv na bolnike in njihove svojce. Med njimi je tudi 12-letna Ela, edina v Sloveniji, ki ima sindrom Pallister Killian. Na svetu živi približno 500 ljudi s to boleznijo. Pripravila Karmen Štrancar Rajevec.

28 min

Redke bolezni so po večini genetskega izvora, pogosto so neozdravljive in napredujoče, nemalokrat pa se jim pridružuje še vrsta drugih težav. V Sloveniji živi približno 150 tisoč ljudi z redkimi boleznimi, ki imajo velik psihosocialni vpliv na bolnike in njihove svojce. Med njimi je tudi 12-letna Ela, edina v Sloveniji, ki ima sindrom Pallister Killian. Na svetu živi približno 500 ljudi s to boleznijo. Pripravila Karmen Štrancar Rajevec.

Avtizem

1. 4. 2019

Avtizem je razvojna nevrološka motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, ravno tako tudi potreba teh oseb po pomoči in podpori. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih, kaj potrebujejo starši, vzgojitelji in učitelji, ki ga poučujejo, zakaj je pomembno, da ima tak otrok v šoli spremljevalca, in kakšne težave imajo starši otrok z avtizmom, ko postanejo polnoletni - o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala z mamo mladostnika z avtizmom in ustanoviteljico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper - defektologinjo Patricijo Lovišček, ki največ časa posveča izobraževanju in usposabljanju staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter laične javnosti o avtizmu in Aspergerjevem sindromu.

38 min

Avtizem je razvojna nevrološka motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, ravno tako tudi potreba teh oseb po pomoči in podpori. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih, kaj potrebujejo starši, vzgojitelji in učitelji, ki ga poučujejo, zakaj je pomembno, da ima tak otrok v šoli spremljevalca, in kakšne težave imajo starši otrok z avtizmom, ko postanejo polnoletni - o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala z mamo mladostnika z avtizmom in ustanoviteljico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper - defektologinjo Patricijo Lovišček, ki največ časa posveča izobraževanju in usposabljanju staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter laične javnosti o avtizmu in Aspergerjevem sindromu.

Izzivi materinstva

25. 3. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

30 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Andrej Pleterski

18. 3. 2019

»Oče je bil ujet v kletko svojega telesa,« tako opisuje psihično trpljenje svojega 95 let starega očeta, akademika Janka Pletérskega, njegov sin Andrej Pléterski, koordinator delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zaradi izgube vida in sluha je bila očetova komunikacija s svetom onemogočena. Njegova stiska je bila neizmerna, življenje neznosno, zato je želel umreti. Poskušal je narediti samomor, vendar mu ni uspelo. Pred smrtjo je državnemu zboru poslal pismo, v katerem se je zavzel za sistemsko ureditev pravice do dokončanja svojega življenja.

29 min

»Oče je bil ujet v kletko svojega telesa,« tako opisuje psihično trpljenje svojega 95 let starega očeta, akademika Janka Pletérskega, njegov sin Andrej Pléterski, koordinator delovne skupine za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zaradi izgube vida in sluha je bila očetova komunikacija s svetom onemogočena. Njegova stiska je bila neizmerna, življenje neznosno, zato je želel umreti. Poskušal je narediti samomor, vendar mu ni uspelo. Pred smrtjo je državnemu zboru poslal pismo, v katerem se je zavzel za sistemsko ureditev pravice do dokončanja svojega življenja.

Pogled na invalidnost – paraolimpijec Jože Okoren

11. 3. 2019

»Človek se ne sme predati. Ni pomembno, kaj mu manjka, pomembno je tisto, kar ima, kar mu je ostalo,« razlaga Jože Okoren, ki je že petdeset let na invalidskem vozičku. Njegova življenjska zgodba – je dobitnik srebrne in bronaste medalje v metu diska na paraolimpijskih igrah, kar devet let pa je bil tudi evropski rekorder v metu diska – dokazuje, da paraplegija ne pomeni konca življenja. Postal je uspešen športnik, ustvaril si je družino; že med športno kariero se je vključil v delovanje invalidskih organizacij, v katerih je opravljal številne pomembne funkcije, svoje znanje pa še zdaj prenaša na mlajše invalide. Je predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov ter član Slovenske olimpijske akademije pri Olimpijskem komiteju Slovenije. O njegovem življenju in delu, karieri uspešnega športnika in pogledu na invalidnost se bo v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Petra Medved.

35 min

»Človek se ne sme predati. Ni pomembno, kaj mu manjka, pomembno je tisto, kar ima, kar mu je ostalo,« razlaga Jože Okoren, ki je že petdeset let na invalidskem vozičku. Njegova življenjska zgodba – je dobitnik srebrne in bronaste medalje v metu diska na paraolimpijskih igrah, kar devet let pa je bil tudi evropski rekorder v metu diska – dokazuje, da paraplegija ne pomeni konca življenja. Postal je uspešen športnik, ustvaril si je družino; že med športno kariero se je vključil v delovanje invalidskih organizacij, v katerih je opravljal številne pomembne funkcije, svoje znanje pa še zdaj prenaša na mlajše invalide. Je predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov ter član Slovenske olimpijske akademije pri Olimpijskem komiteju Slovenije. O njegovem življenju in delu, karieri uspešnega športnika in pogledu na invalidnost se bo v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Petra Medved.

Življenje z Apertovim sindromom

4. 3. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

24 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

"Šola, kam greš?" razmišljanja Marjane Škalič

25. 2. 2019

Psihologinja in mama treh otrok, sodelavka FamilyLab Slovenija, voditeljica starševskih večerov, ki na Facebooku vodi tudi skupino Kje vas čevelj žuli? - šolstvo, je kritična opazovalka šolskega sistema. Zato se je poglobila v delovanje različnih šolskih in izobraževalnih sistemov. In da ne bi samo kritizirala, ponuja tudi alternative. V času, ko tudi pri nas slišimo pobude za spremembo šolskega sistema, je izdala knjigo z naslovom Šola, kam greš?. Marjana Škalič bo gostja ponedeljkove oddaje Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.

26 min

Psihologinja in mama treh otrok, sodelavka FamilyLab Slovenija, voditeljica starševskih večerov, ki na Facebooku vodi tudi skupino Kje vas čevelj žuli? - šolstvo, je kritična opazovalka šolskega sistema. Zato se je poglobila v delovanje različnih šolskih in izobraževalnih sistemov. In da ne bi samo kritizirala, ponuja tudi alternative. V času, ko tudi pri nas slišimo pobude za spremembo šolskega sistema, je izdala knjigo z naslovom Šola, kam greš?. Marjana Škalič bo gostja ponedeljkove oddaje Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.

Prva gluha doktorica znanosti pri nas Marjetka Kulovec

18. 2. 2019

Marjetka Kulovec je prva gluha doktorica znanosti pri nas. Lani decembra je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje. Zaposlena je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Kot profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha že 25 let poučuje gluhe otroke. Poudarja pomen znanja slovenskega znakovnega jezika za gluhe otroke, saj po njenih izkušnjah tako najhitreje napredujejo na vseh področjih življenja. Kakšno je bilo njeno otroštvo, kako se je učila slovenskega jezika in kako je premagovala ovire v svojem izobraževanju ter kakšno je življenje gluhih – o tem bo Marjetka Kulovec pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. V goste jo je povabila Petra Medved. Njen govor bo tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tinkara Jerina. Na Prvem programu Radia Slovenija smo zagotovili, da lahko oddajo Med štirimi stenami v video posnetku spremljajo tudi gluhi v slovenskem znakovnem jeziku.

39 min

Marjetka Kulovec je prva gluha doktorica znanosti pri nas. Lani decembra je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom Analiza strategij tolmačenja znakovnega jezika v Sloveniji in njihovega vpliva na razumevanje. Zaposlena je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Kot profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha že 25 let poučuje gluhe otroke. Poudarja pomen znanja slovenskega znakovnega jezika za gluhe otroke, saj po njenih izkušnjah tako najhitreje napredujejo na vseh področjih življenja. Kakšno je bilo njeno otroštvo, kako se je učila slovenskega jezika in kako je premagovala ovire v svojem izobraževanju ter kakšno je življenje gluhih – o tem bo Marjetka Kulovec pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. V goste jo je povabila Petra Medved. Njen govor bo tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tinkara Jerina. Na Prvem programu Radia Slovenija smo zagotovili, da lahko oddajo Med štirimi stenami v video posnetku spremljajo tudi gluhi v slovenskem znakovnem jeziku.

Dr. Marjetka Kulovec

18. 2. 2019

Marjetka Kulovec je prva gluha doktorica znanosti pri nas. Kot profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha že 25 let poučuje gluhe otroke. Poudarja pomen znanja slovenskega znakovnega jezika za gluhe otroke, saj po njenih izkušnjah tako najhitreje napredujejo na vseh področjih življenja. Kakšno je bilo njeno otroštvo, kako se je učila slovenskega jezika in kako je premagovala ovire v svojem izobraževanju ter kakšno je življenje gluhih – o tem je Marjetka Kulovec pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. V goste jo je povabila Petra Medved. Njen govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tinkara Jerina.

38 min

Marjetka Kulovec je prva gluha doktorica znanosti pri nas. Kot profesorica defektologije za osebe z motnjami sluha že 25 let poučuje gluhe otroke. Poudarja pomen znanja slovenskega znakovnega jezika za gluhe otroke, saj po njenih izkušnjah tako najhitreje napredujejo na vseh področjih življenja. Kakšno je bilo njeno otroštvo, kako se je učila slovenskega jezika in kako je premagovala ovire v svojem izobraževanju ter kakšno je življenje gluhih – o tem je Marjetka Kulovec pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. V goste jo je povabila Petra Medved. Njen govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Tinkara Jerina.

Soočanje s samomorom

11. 2. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

33 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Bolezen in socialni status

4. 2. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

31 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Življenje z epilepsijo

28. 1. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

32 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Rejnica Marija Baš

21. 1. 2019

Pred 27. leti sta z možem sprejela v rejništvo prvega otroka – deklico, ki je imela raka. Potem so bili pri njiju še trije otroci s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami. Anže, ki ima cerebralno paralizo, je še vedno v njuni družini. Zaradi telesne oviranosti mu ves čas nudita nego in pomoč pri vseh vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospo Baš, njenega moža Stanislava in Anžeta gostimo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.

30 min

Pred 27. leti sta z možem sprejela v rejništvo prvega otroka – deklico, ki je imela raka. Potem so bili pri njiju še trije otroci s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami. Anže, ki ima cerebralno paralizo, je še vedno v njuni družini. Zaradi telesne oviranosti mu ves čas nudita nego in pomoč pri vseh vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospo Baš, njenega moža Stanislava in Anžeta gostimo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

14. 1. 2019

Za vsakogar, ki delno ali v celoti izgubi vid, je celovita rehabilitacija življenjskega pomena. Njen namen je, da takega posameznika usposobi za čim bolj neodvisno življenje, saj mora osvojiti vrsto veščin in tehnik, ki mu bodo pomagale, da bo tisto, kar je prej opravljal ob pomoči vida, opravil po drugih poteh in na drugačne načine. Kako se izvaja celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, kako pomembna je psihoterapevtska pomoč, ki pomaga posamezniku sprejeti njegov novi položaj in velike spremembe življenjskega sloga in kako ga motivirati za čim bolj polno življenje – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

36 min

Za vsakogar, ki delno ali v celoti izgubi vid, je celovita rehabilitacija življenjskega pomena. Njen namen je, da takega posameznika usposobi za čim bolj neodvisno življenje, saj mora osvojiti vrsto veščin in tehnik, ki mu bodo pomagale, da bo tisto, kar je prej opravljal ob pomoči vida, opravil po drugih poteh in na drugačne načine. Kako se izvaja celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih, kako pomembna je psihoterapevtska pomoč, ki pomaga posamezniku sprejeti njegov novi položaj in velike spremembe življenjskega sloga in kako ga motivirati za čim bolj polno življenje – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.

Življenje s presajenim srcem

7. 1. 2019

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

36 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Slabovidna ljubiteljska slikarka Rezka Arnuš

31. 12. 2018

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že iz mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa figure, akte in abstrakcijo. Udeležuje se raznih kolonij in Ex-tempora. Imela je 19 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. Letos je bila izbrana za sodelovanje na 51. mednarodnem Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. V oddaji Med štirimi stenami nam bo odprla vrata svojega likovnega sveta, ki s slabšanjem vida postaja tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš razložila novinarki Petri Medved.

27 min

Slabovidna ljubiteljska likovna ustvarjalka Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic slika že 20 let. Želja po likovnem ustvarjanju je v njej tlela že iz mladosti in kljub slabšanju vida se je po upokojitvi, po poklicu je fizioterapevtka, spopadla tudi s slikanjem. Slika po spominu in izkušnjah, njene slike nastajajo iz njene notranjosti. Slika krajino, tihožitje, podobe Bele krajine, v zadnjem času pa figure, akte in abstrakcijo. Udeležuje se raznih kolonij in Ex-tempora. Imela je 19 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj. Letos je bila izbrana za sodelovanje na 51. mednarodnem Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. V oddaji Med štirimi stenami nam bo odprla vrata svojega likovnega sveta, ki s slabšanjem vida postaja tudi del njene rehabilitacije. Kako slika, kako se znajde v življenju in kakšno veselje ji prinašata kolesarjenje in vodenje telovadbe v domačem kraju, je Rezka Arnuš razložila novinarki Petri Medved.

Mojca Trnovec o družinskih in poslovnih odnosih, vrednotah in tradiciji

24. 12. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

25 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Projekt: moj otrok, vrhunski športnik

17. 12. 2018

Slovenija ima poleg Zimbabveja in Japonske najbolj fizično aktivne otroke na svetu, je v nedavni raziskavi ugotovila Mednarodna zveza za aktivne in zdrave otroke. Glavni cilj ukvarjanja otrok s športom, naj bo zabava, pa poudarjajo strokovnjaki. Nekateri starši na to radi pozabijo, saj na šport gledajo s stališča odraslega, ki v športu vidi predvsem tekmovanje, boj dveh za zmago, za prevlado. S svojim mnenjem in obnašanjem, ki je včasih ob spremljanju tekem tudi zelo ekscesno, slabo vplivajo na otroka, mu vzamejo veselje do športa in ga spremenijo v nekaj mučnega. Več o primernem pristopu in vlogi staršev otrok športnikov v oddaji Med štirimi stenami.

31 min

Slovenija ima poleg Zimbabveja in Japonske najbolj fizično aktivne otroke na svetu, je v nedavni raziskavi ugotovila Mednarodna zveza za aktivne in zdrave otroke. Glavni cilj ukvarjanja otrok s športom, naj bo zabava, pa poudarjajo strokovnjaki. Nekateri starši na to radi pozabijo, saj na šport gledajo s stališča odraslega, ki v športu vidi predvsem tekmovanje, boj dveh za zmago, za prevlado. S svojim mnenjem in obnašanjem, ki je včasih ob spremljanju tekem tudi zelo ekscesno, slabo vplivajo na otroka, mu vzamejo veselje do športa in ga spremenijo v nekaj mučnega. Več o primernem pristopu in vlogi staršev otrok športnikov v oddaji Med štirimi stenami.

Stres in anksiozne motnje

10. 12. 2018

Stres je normalen odziv na spremenjene okoliščine. Težava nastane, kadar je stresnih okoliščin preveč, kadar so stresi premočni in kadar smo preslabo opremljeni za odzivanje na določene okoliščine. V takem primeru lahko stresna okoliščina sproži tudi nastanek anksiozne motnje ali obstoječo anksiozno motnjo poslabša. Pomembno je, da ločimo tesnobo, ki je povezana s stresom – ta je povsem naravna in nas varuje – od pretirane tesnobe, ki je glavna značilnost anksioznih motenj, pojasnjuje profesorica doktorica Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije z inštituta Karakter, ki bo gostja oddaje Med štirimi stenami. Bolezenska tesnoba ali anksiozna motnja nastopi takrat, ko je tesnoba tako močna, da posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Kako prepoznati, kdaj je skrb upravičena in kdaj je dobro, da se poišče pomoč? Kdaj so posledice dolgotrajnega stresa tako hude, da lahko vodijo v duševne in telesne težave in kaj je treba v življenju spremeniti? O stresu in anksioznih motnjah bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami.

31 min

Stres je normalen odziv na spremenjene okoliščine. Težava nastane, kadar je stresnih okoliščin preveč, kadar so stresi premočni in kadar smo preslabo opremljeni za odzivanje na določene okoliščine. V takem primeru lahko stresna okoliščina sproži tudi nastanek anksiozne motnje ali obstoječo anksiozno motnjo poslabša. Pomembno je, da ločimo tesnobo, ki je povezana s stresom – ta je povsem naravna in nas varuje – od pretirane tesnobe, ki je glavna značilnost anksioznih motenj, pojasnjuje profesorica doktorica Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije z inštituta Karakter, ki bo gostja oddaje Med štirimi stenami. Bolezenska tesnoba ali anksiozna motnja nastopi takrat, ko je tesnoba tako močna, da posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Kako prepoznati, kdaj je skrb upravičena in kdaj je dobro, da se poišče pomoč? Kdaj so posledice dolgotrajnega stresa tako hude, da lahko vodijo v duševne in telesne težave in kaj je treba v življenju spremeniti? O stresu in anksioznih motnjah bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami.

Med štirimi stenami

3. 12. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

35 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Nasilje nad ženskami

26. 11. 2018

Začeli so se svetovni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, o svojih stiskah težko spregovorijo. Bolečina ostane tudi potem, ko jim uspe zapustiti nasilen odnos. Kljub temu pa nekatere zberejo pogum in spregovorijo o svojih zgodbah. Tudi zato, da bi opogumile tiste, ki se nasilju še ne zmorejo upreti iz različnih razlogov. Za našo oddajo je spregovorila Milena. Njeno pripoved je komentirala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

33 min

Začeli so se svetovni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. Ženske, ki so žrtve nasilja, o svojih stiskah težko spregovorijo. Bolečina ostane tudi potem, ko jim uspe zapustiti nasilen odnos. Kljub temu pa nekatere zberejo pogum in spregovorijo o svojih zgodbah. Tudi zato, da bi opogumile tiste, ki se nasilju še ne zmorejo upreti iz različnih razlogov. Za našo oddajo je spregovorila Milena. Njeno pripoved je komentirala Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

Vpliv spletne pornografije

19. 11. 2018

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

30 min

Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se paradoksalno le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo do staršev z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to narediti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je mnogokrat primarni vir informacij internet, kjer otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. Videno oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je "običajen" spolni odnos, kako naj bi se med njim obnašal moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki. O tem v tokratni oddaji Med 4 stenami. Njena avtorica je Andreja Gradišar.

Huntingtonova bolezen

12. 11. 2018

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri živčne celice v možganih sčasoma propadejo. Pri večini ljudi se bolezenski znaki pojavijo v štiridesetih ali petdesetih letih življenja, manjše spremembe pa so mogoče že veliko prej. Bolezen ima tri faze. Bolniki postanejo obupani, ko opazijo, da izgubljajo telesne in miselne sposobnosti, poleg tega pa ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti. Ko bolezen napreduje, pogosto ne morejo več govoriti in so priklenjeni na posteljo, zato potrebujejo stalno nego in pomoč druge osebe. Zdravila ni. Kakšno je življenje s Huntingtonovo boleznijo, ki močno prizadene bolnika in njegove svojce, kako se soočiti z njo in kako pomagati bolnikom - o tem, bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila oče dveh sinov s to boleznijo in predsednik Društva bolnikov s Huntingtonovo boleznijo in svojcev Rudi Jakovac ter nevrolog doc. dr. Jan Kobal iz nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.

37 min

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri živčne celice v možganih sčasoma propadejo. Pri večini ljudi se bolezenski znaki pojavijo v štiridesetih ali petdesetih letih življenja, manjše spremembe pa so mogoče že veliko prej. Bolezen ima tri faze. Bolniki postanejo obupani, ko opazijo, da izgubljajo telesne in miselne sposobnosti, poleg tega pa ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti. Ko bolezen napreduje, pogosto ne morejo več govoriti in so priklenjeni na posteljo, zato potrebujejo stalno nego in pomoč druge osebe. Zdravila ni. Kakšno je življenje s Huntingtonovo boleznijo, ki močno prizadene bolnika in njegove svojce, kako se soočiti z njo in kako pomagati bolnikom - o tem, bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila oče dveh sinov s to boleznijo in predsednik Društva bolnikov s Huntingtonovo boleznijo in svojcev Rudi Jakovac ter nevrolog doc. dr. Jan Kobal iz nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Bronja Žakelj

5. 11. 2018

Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ja unovčila, kadar je šlo karkoli narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela še sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Opisala jo je v prvencu Belo se pere na devetdeset.

35 min

Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ja unovčila, kadar je šlo karkoli narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela še sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Opisala jo je v prvencu Belo se pere na devetdeset.

Slovo nujno potrebno v procesu žalovanja

29. 10. 2018

O smrti, ki je še vedno tabu neradi in težko govorimo. Posebno težko je spregovoriti o smrti otrok umrlih med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. S to tragično življenjsko preizkušnjo sta se soočili tudi Nataša Smolič in Petra Páver ?rek, ustanoviteljica društva Solzíce. Ob izteku meseca ozaveščanja o izgubi otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, smo ju povabili v oddajo Med štirimi stenami.

39 min

O smrti, ki je še vedno tabu neradi in težko govorimo. Posebno težko je spregovoriti o smrti otrok umrlih med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. S to tragično življenjsko preizkušnjo sta se soočili tudi Nataša Smolič in Petra Páver ?rek, ustanoviteljica društva Solzíce. Ob izteku meseca ozaveščanja o izgubi otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, smo ju povabili v oddajo Med štirimi stenami.

Pomembna je celostna rehabilitacija

22. 10. 2018

V tokratni oddaji bomo predstavili program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki. Gre za prvi pilotni program pri nas Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo v partnerstvu z Združenjem hematologov Slovenije ter v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področja celostne rehabilitacije. Kako kar najbolje in najhitreje preprečiti neželene učinke težkega zdravljenja, kako povečati možnosti za ozdravitev, kako izboljšati kakovost življenja?

39 min

V tokratni oddaji bomo predstavili program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki. Gre za prvi pilotni program pri nas Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo v partnerstvu z Združenjem hematologov Slovenije ter v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področja celostne rehabilitacije. Kako kar najbolje in najhitreje preprečiti neželene učinke težkega zdravljenja, kako povečati možnosti za ozdravitev, kako izboljšati kakovost življenja?

Slepota in slabovidnost

15. 10. 2018

Po podatkih Svetovne zveze slepih je na svetu približno 253 milijonov slepih in slabovidnih, v Evropi pa jih je, po informacijah Evropske zveze slepih, približno 30 milijonov. V Sloveniji ima hude okvare vida do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki povezuje devet medobčinskih društev. Sedem društev praznuje letos 70 let delovanja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Kakšne programe izvajajo v društvu, da se slepi in slabovidni lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbo, kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem in zaposlitvijo ter kakšni tehnični pripomočki so jim na voljo za premagovanje vsakdanjih ovir in kako je z dostopom do informacij za slepe in slabovidne, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložila predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edvard Vodeb, ki je oslepel pred 50. leti in doktorica znanosti s področja uporabnega jezikoslovja Mateja Forte, ki slabovidna. Oddajo vodi Petra Medved.

35 min

Po podatkih Svetovne zveze slepih je na svetu približno 253 milijonov slepih in slabovidnih, v Evropi pa jih je, po informacijah Evropske zveze slepih, približno 30 milijonov. V Sloveniji ima hude okvare vida do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki povezuje devet medobčinskih društev. Sedem društev praznuje letos 70 let delovanja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Kakšne programe izvajajo v društvu, da se slepi in slabovidni lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbo, kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem in zaposlitvijo ter kakšni tehnični pripomočki so jim na voljo za premagovanje vsakdanjih ovir in kako je z dostopom do informacij za slepe in slabovidne, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložila predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edvard Vodeb, ki je oslepel pred 50. leti in doktorica znanosti s področja uporabnega jezikoslovja Mateja Forte, ki slabovidna. Oddajo vodi Petra Medved.

Beno Arnejčič

8. 10. 2018

Beno Arnejčič je zagovornik gibanja v vseh razsežnostih telesa, odnosov in psihe. Ker je tek poleg hoje najbolj naravna oblika gibanja, se je v psihološke razsežnosti teka poglobil osebno in strokovno kot doktor znanosti s področja psihologije. Ker je terapevt medicinske hipnoze, ga tek zanima tudi kot hipnotična izkušnja.

36 min

Beno Arnejčič je zagovornik gibanja v vseh razsežnostih telesa, odnosov in psihe. Ker je tek poleg hoje najbolj naravna oblika gibanja, se je v psihološke razsežnosti teka poglobil osebno in strokovno kot doktor znanosti s področja psihologije. Ker je terapevt medicinske hipnoze, ga tek zanima tudi kot hipnotična izkušnja.

Med štirimi stenami

1. 10. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

46 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Življenje v tišini

24. 9. 2018

Kakšno je življenje v tišini, si slišeči ne predstavljamo. Ljudje z okvaro sluha si želijo boljšega vključevanja v družbo, predvsem pa razumevanja njihove invalidnosti. Med nami živi približno tisoč gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. "Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni" pa je tudi geslo Mednarodnega tedna gluhih. S kakšnimi težavami se srečujejo gluhi v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem, kakšen je svet gluhih in kakšen je za njih svet slišečih ter kako je z njihovim vključevanjem v družbo, bosta razložila gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami, ki imata okvaro sluha. V studio ju je povabila Petra Medved.

28 min

Kakšno je življenje v tišini, si slišeči ne predstavljamo. Ljudje z okvaro sluha si želijo boljšega vključevanja v družbo, predvsem pa razumevanja njihove invalidnosti. Med nami živi približno tisoč gluhih, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik. "Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni" pa je tudi geslo Mednarodnega tedna gluhih. S kakšnimi težavami se srečujejo gluhi v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem, kakšen je svet gluhih in kakšen je za njih svet slišečih ter kako je z njihovim vključevanjem v družbo, bosta razložila gosta tokratne oddaje Med štirimi stenami, ki imata okvaro sluha. V studio ju je povabila Petra Medved.

Iz stisnjene pločevine so jo rešili gasilci

17. 9. 2018

Ne le v poletnih mesecih, skozi vse leto poročamo o nesrečah, ki doletijo posameznike na cestah, gorah, pri delu in drugod. Med vsemi nesrečami se jih največ zgodi prav v prometu, žal tudi s smrtnim izidom. Statistika sicer beleži zmanjšanje števila nesreč, saj so avtomobili vse bolj varni in tudi cestna infrastruktura se posodablja, žal pa ne beleži zgodb ljudi, ki so se hudo poškodovali in si v dolgem rehabilitacijskem procesu prizadevajo vrniti na običajne življenjske poti. Mnogim to uspe, med njimi pa je posebej zanimiva in navdihujoča zgodba Maje Činku.

28 min

Ne le v poletnih mesecih, skozi vse leto poročamo o nesrečah, ki doletijo posameznike na cestah, gorah, pri delu in drugod. Med vsemi nesrečami se jih največ zgodi prav v prometu, žal tudi s smrtnim izidom. Statistika sicer beleži zmanjšanje števila nesreč, saj so avtomobili vse bolj varni in tudi cestna infrastruktura se posodablja, žal pa ne beleži zgodb ljudi, ki so se hudo poškodovali in si v dolgem rehabilitacijskem procesu prizadevajo vrniti na običajne življenjske poti. Mnogim to uspe, med njimi pa je posebej zanimiva in navdihujoča zgodba Maje Činku.

Med štirimi stenami

10. 9. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

31 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Kam in kako po zaporu?

3. 9. 2018

V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.

31 min

V slovenskih zaporih je trenutno nekaj več kot tisoč oseb. "Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami," piše na spletni strani Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. A podatki kažejo, da je povratnikov v slovenskih zaporih trenutno kar 48 %. Nekaterim od njih zapor dejansko predstavlja bolj stabilno okolje, kot življenje na prostosti, saj imajo v zaporu zagotovljeno streho nad glavo in hrano, kar na prostosti ni nujno. Pa imajo zaporniki na voljo dovolj spodbudno okolje in primerne podporne službe, da lahko že med prestajanjem kazni z novimi znanji, delom in načrtovanjem prihodnosti preprečijo začarani krog zapor-prostost-zapor? O tem v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem.

Med štirimi stenami

27. 8. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

25 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti

20. 8. 2018

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.

32 min

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.

Med štirimi stenami

13. 8. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

47 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

iastenija gravis

6. 8. 2018

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Kako bolezen vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, bomo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

30 min

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Kako bolezen vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, bomo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

Med štirimi stenami

30. 7. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

37 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Med štirimi stenami

23. 7. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

41 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Med štirimi stenami

16. 7. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

39 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Odrasli z motnjami avtističnega spektra

9. 7. 2018

V juliju in avgustu smo za vas pripravili ponovitev najbolj odmevnih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat boste lahko slišali oddajo, ki smo jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah - o tem v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

39 min

V juliju in avgustu smo za vas pripravili ponovitev najbolj odmevnih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat boste lahko slišali oddajo, ki smo jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah - o tem v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

Reto center (poletna ponovitev)

2. 7. 2018

Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!

28 min

Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!

Dostopni turizem

25. 6. 2018

Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.

39 min

Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.

Brazgotine na duši

18. 6. 2018

V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.

27 min

V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.

Med štirimi stenami

11. 6. 2018

Veliko staršev kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Otroci, ki živijo v socialni stiski, so dnevno obkroženi s težavami in stresom, ki jih ta prinaša. Teden počitnic zanje pomeni teden brezskrbnosti, ko se lahko sprostijo in uživajo v otroštvu, ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S humanitarnim programom Pomežik soncu? tako že od leta 1999 otrokom iz socialno šibkejših okolij omogočajo brezplačne počitnice na morju, z njimi pa letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. Kako so zasnovani programi, zakaj je pomembno, da gredo otroci na letovanje, kaj s tem pridobijo in kako je tam poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, predsednico nacionalnega odbora za prosti čas in letovanja pri ZPMS Urško Vrtačnik in predsednico nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS dr. Sonjo Merljak Zdovc. Oddajo pripravlja Petra Medved.

36 min

Veliko staršev kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Otroci, ki živijo v socialni stiski, so dnevno obkroženi s težavami in stresom, ki jih ta prinaša. Teden počitnic zanje pomeni teden brezskrbnosti, ko se lahko sprostijo in uživajo v otroštvu, ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S humanitarnim programom Pomežik soncu? tako že od leta 1999 otrokom iz socialno šibkejših okolij omogočajo brezplačne počitnice na morju, z njimi pa letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. Kako so zasnovani programi, zakaj je pomembno, da gredo otroci na letovanje, kaj s tem pridobijo in kako je tam poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, predsednico nacionalnega odbora za prosti čas in letovanja pri ZPMS Urško Vrtačnik in predsednico nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS dr. Sonjo Merljak Zdovc. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Al - Anon, svojci alkoholikov

4. 6. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

47 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Al - Anon, svojci alkoholikov

4. 6. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

47 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Miastenija gravis

28. 5. 2018

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Bolezen zelo vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, zato je zaradi svoje specifičnosti in spremenljivih simptomov večini zdravih ljudi težko razumljiva, pojasnjujeta gostji oddaje Med štirimi stenami predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, bolnici s to boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.

30 min

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Bolezen zelo vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, zato je zaradi svoje specifičnosti in spremenljivih simptomov večini zdravih ljudi težko razumljiva, pojasnjujeta gostji oddaje Med štirimi stenami predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, bolnici s to boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Rekonstrukcija dojke

21. 5. 2018

Najpogostejša oblika raka pri ženskah v zahodnem svetu je rak na dojki, število obolelih pa se še povečuje. Leta 2001 so raka na dojki pri nas diagnosticirali 964 ženskam in 10 moškim, leta 2014 pa 1288 ženskam in 13 moškim. Zdravljenje v prvi fazi največkrat obsega ostranitev dela ali cele dojke. Po ocenah Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, pa se več kot polovica žensk po uspešnem zdravljenju odloči za rekonstrukcijo dojke. In prav o tem posegu, s katerim kirurgi na kliničnih oddelkih za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline pri bolnici odpravijo estetsko motnjo in vzpostavijo telesno celovitost, se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Operacija namreč še zdaleč nima le estetskih ciljev, temveč tudi zdravstvene, saj izboljša psihološko stanje bolnice in kakovost njenega življenja. Gosta: Darja Rojec, ki je dvakrat zbolela za rakom na dojki in ima za seboj dve rekonstrukciji, ter doc. dr. Krešimir Božikov, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki je član ekipe ljubljanskega Kliničnega centra Ljubljana, ki opravlja tovrstne operacije.

37 min

Najpogostejša oblika raka pri ženskah v zahodnem svetu je rak na dojki, število obolelih pa se še povečuje. Leta 2001 so raka na dojki pri nas diagnosticirali 964 ženskam in 10 moškim, leta 2014 pa 1288 ženskam in 13 moškim. Zdravljenje v prvi fazi največkrat obsega ostranitev dela ali cele dojke. Po ocenah Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, pa se več kot polovica žensk po uspešnem zdravljenju odloči za rekonstrukcijo dojke. In prav o tem posegu, s katerim kirurgi na kliničnih oddelkih za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline pri bolnici odpravijo estetsko motnjo in vzpostavijo telesno celovitost, se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Operacija namreč še zdaleč nima le estetskih ciljev, temveč tudi zdravstvene, saj izboljša psihološko stanje bolnice in kakovost njenega življenja. Gosta: Darja Rojec, ki je dvakrat zbolela za rakom na dojki in ima za seboj dve rekonstrukciji, ter doc. dr. Krešimir Božikov, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki je član ekipe ljubljanskega Kliničnega centra Ljubljana, ki opravlja tovrstne operacije.

Multipla skleroza

14. 5. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

40 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Gregor Rožanc

7. 5. 2018

Socialni pedagog, predsednik Društva Naturo in vzgojitelj, pobudnik projekta Slovenija se igra, s katerim želi spodbuditi povezovanje in druženje ljudi ter vrniti otrokom prosto igro. Gregor je prepričan, da so odrasli zelo korenito posegli v otrokov čas in prostor za igro, ki pa je pomemben del njegovega razvoja. Zato gradi doživljajska igrišča, organizira gozdne počitnice, vikende fotrov in mulcev. V knjigi je opisal sedem brezplačnih daril, ki otroku lahko rešijo življenje. To so ljubezen, skrb, čas, stalnica, podpora, mir in prosti čas. Zaposlen je kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu.

38 min

Socialni pedagog, predsednik Društva Naturo in vzgojitelj, pobudnik projekta Slovenija se igra, s katerim želi spodbuditi povezovanje in druženje ljudi ter vrniti otrokom prosto igro. Gregor je prepričan, da so odrasli zelo korenito posegli v otrokov čas in prostor za igro, ki pa je pomemben del njegovega razvoja. Zato gradi doživljajska igrišča, organizira gozdne počitnice, vikende fotrov in mulcev. V knjigi je opisal sedem brezplačnih daril, ki otroku lahko rešijo življenje. To so ljubezen, skrb, čas, stalnica, podpora, mir in prosti čas. Zaposlen je kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu.

Skupina Anonimnih prekomernih jedcev

30. 4. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

41 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Lahko branje

23. 4. 2018

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem se bomo pogovarjali z direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp in uporabnico ambasadorko lahkega branja Nevenko Kos v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.

33 min

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem se bomo pogovarjali z direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp in uporabnico ambasadorko lahkega branja Nevenko Kos v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.

Edo P. Belak

16. 4. 2018

Njegova zgodba o sodelovanju s Slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent je povezana z osebno izkušnjo njegove družine. Ko se je sin vrnil z obveznega služenja vojaškega roka v nekdanji skupni državi, se mu je sprožila paranoidna shizofrenija. Z ženo sta bila šokirana. V vodo je padla skupna selitev v Kairo, kjer je Edo dobil mesto vodje predstavništva. O tem, kako se je sprijaznil s sinovo boleznijo, kaj mu pomeni aktivno sodelovanje pri zastopanju pravic oseb na področju duševnega zdravja in kako ocenjuje resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za naslednjih deset let, bo pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.

39 min

Njegova zgodba o sodelovanju s Slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent je povezana z osebno izkušnjo njegove družine. Ko se je sin vrnil z obveznega služenja vojaškega roka v nekdanji skupni državi, se mu je sprožila paranoidna shizofrenija. Z ženo sta bila šokirana. V vodo je padla skupna selitev v Kairo, kjer je Edo dobil mesto vodje predstavništva. O tem, kako se je sprijaznil s sinovo boleznijo, kaj mu pomeni aktivno sodelovanje pri zastopanju pravic oseb na področju duševnega zdravja in kako ocenjuje resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za naslednjih deset let, bo pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.

Pero Brković in njegovo humanitarno poslanstvo

9. 4. 2018

V današnji oddaji Med štirimi stenami bi brez kančka slabe vesti lahko rekli: "Ven iz objema štirih sten!" Kajti zgodba Zagojana Pera Brkovića, ki ga zadnjih deset let številni poznajo kot vztrajnega pohodnika, marsikdo pa ga imenuje tudi nori ambasador, je zgodba o zmagi nad boleznijo, ki jo je dopolnil s humanitarnim poslanstvom - s čutom za sočloveka v stiski, ki mu danes s svojo hojo pomaga, da je njegov vsakdanjik lažji in lepši. S svojim zadnjim projektom, hojo od Murske Sobote po panonskih ravnicah do hribovitega Zasavja in Zagorja ob Savi, je zbiral sredstva za nakup prepotrebnega medicinskega pripomočka za rehabilitacijo uporabnikov zasavskega varstveno-delovnega centra, ki si ga, tako kot še nekateri drugi varstveno-delovni centri po Sloveniji, zaradi krivičnega financiranja zdravstva ne morejo privoščiti. V oddaji, ki jo je tokrat pripravila Karmen Štrancar Rajevec, bomo govorili tudi o pomenu delovne terapije in fizioterapije za uporabnike varstveno-delovnih centrov in o težavah, s katerimi se v centrih srečujejo, ko za svoje uporabnike prejemajo najnižje možne vsote.

25 min

V današnji oddaji Med štirimi stenami bi brez kančka slabe vesti lahko rekli: "Ven iz objema štirih sten!" Kajti zgodba Zagojana Pera Brkovića, ki ga zadnjih deset let številni poznajo kot vztrajnega pohodnika, marsikdo pa ga imenuje tudi nori ambasador, je zgodba o zmagi nad boleznijo, ki jo je dopolnil s humanitarnim poslanstvom - s čutom za sočloveka v stiski, ki mu danes s svojo hojo pomaga, da je njegov vsakdanjik lažji in lepši. S svojim zadnjim projektom, hojo od Murske Sobote po panonskih ravnicah do hribovitega Zasavja in Zagorja ob Savi, je zbiral sredstva za nakup prepotrebnega medicinskega pripomočka za rehabilitacijo uporabnikov zasavskega varstveno-delovnega centra, ki si ga, tako kot še nekateri drugi varstveno-delovni centri po Sloveniji, zaradi krivičnega financiranja zdravstva ne morejo privoščiti. V oddaji, ki jo je tokrat pripravila Karmen Štrancar Rajevec, bomo govorili tudi o pomenu delovne terapije in fizioterapije za uporabnike varstveno-delovnih centrov in o težavah, s katerimi se v centrih srečujejo, ko za svoje uporabnike prejemajo najnižje možne vsote.

Odrasli z motnjami avtističnega spektra

2. 4. 2018

Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o odraslih z motnjami avtističnega spektra. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah – o tem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

39 min

Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o odraslih z motnjami avtističnega spektra. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah – o tem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.

Vlasta Kuster

26. 3. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

38 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Jerneja in Klemen Renko

19. 3. 2018

Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.

34 min

Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.

Reto center

12. 3. 2018

Reto center je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Delovanje Reto centra vam bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!

28 min

Reto center je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Delovanje Reto centra vam bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!

Branka Knific in mag. Tone Kladnik

5. 3. 2018

Partnerja in socialna delavca Branka Knific in Tone Kladnik v okviru Društva za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose Viharnik delata z alkoholiki, njihovimi družinami in drugimi ljudmi v stiski po programu, ki je modificirana oblika socialno-andragoške metode zdravljenja dr. Janeza Ruglja. Program, ki se imenuje Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je pred tridesetimi leti razvil Tone Kladnik in vanj postopno vpeljeval novosti kot so na primer tekaška šola, preizkusi tekaških zmogljivosti, povezovanje med stanovalci doma upokojencev in družinami iz programa urejanja ter prijateljske skupine kot nadaljevanje rehabilitacije po osnovnem programu, saj urejanje alkoholizma traja vse življenje.

41 min

Partnerja in socialna delavca Branka Knific in Tone Kladnik v okviru Društva za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose Viharnik delata z alkoholiki, njihovimi družinami in drugimi ljudmi v stiski po programu, ki je modificirana oblika socialno-andragoške metode zdravljenja dr. Janeza Ruglja. Program, ki se imenuje Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je pred tridesetimi leti razvil Tone Kladnik in vanj postopno vpeljeval novosti kot so na primer tekaška šola, preizkusi tekaških zmogljivosti, povezovanje med stanovalci doma upokojencev in družinami iz programa urejanja ter prijateljske skupine kot nadaljevanje rehabilitacije po osnovnem programu, saj urejanje alkoholizma traja vse življenje.

Dobrega reševalca poleg obvladovanja tehnike naredi čut do sočloveka

26. 2. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

39 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Brigita Langerholc Žager

19. 2. 2018

Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.

37 min

Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.

Invalidsko društvo Kengurujček Slovenije

12. 2. 2018

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

37 min

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Izzivi starševstva

5. 2. 2018

Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.

31 min

Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.