Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.
Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide z raznovrstnimi aktivnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Špelo Sanabor, diplomirano bibliotekarko, pesnico in ustvarjalko, ki svoje življenje živi polno kljub prirojeni cerebralni paralizi. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide z raznovrstnimi aktivnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Špelo Sanabor, diplomirano bibliotekarko, pesnico in ustvarjalko, ki svoje življenje živi polno kljub prirojeni cerebralni paralizi. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Vedno se nam zdi, da usodo, kakršna je posegla v življenje družine gospe Marjetice Garzarolli Dharu, doživijo ljudje tam nekje daleč, ljudje, ki jih ne poznamo. In prav na to opozarja avtorica knjige Zate – prav vsaka usoda, zgodba, lahko poseže v prav vsako družino. So zgodbe, ki ostanejo z nami za vedno, ki so del nas prav vsak trenutek vsakega dne. Marjetica Garzarolli Dharu se je srečala z odvisnostjo svoje hčere, srečala se je z mnogimi tabuji, povezanimi z odvisniki in samomorom. Svojo zgodbo bo delila tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.
Vedno se nam zdi, da usodo, kakršna je posegla v življenje družine gospe Marjetice Garzarolli Dharu, doživijo ljudje tam nekje daleč, ljudje, ki jih ne poznamo. In prav na to opozarja avtorica knjige Zate – prav vsaka usoda, zgodba, lahko poseže v prav vsako družino. So zgodbe, ki ostanejo z nami za vedno, ki so del nas prav vsak trenutek vsakega dne. Marjetica Garzarolli Dharu se je srečala z odvisnostjo svoje hčere, srečala se je z mnogimi tabuji, povezanimi z odvisniki in samomorom. Svojo zgodbo bo delila tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.
Petra Guček Tomšič je posvojiteljica in specialna pedagoginja, predvsem pa mama danes že 11-letne deklice iz Gane. Napisala je tudi knjigo Po svoje – Vse, kar ste želeli izvedeti o posvojitvi in rejništvu, na enem mestu. V njej je zapisala, da ve, kako naporna in dolgotrajna je lahko pot do starševstva, pa tudi to, kako navdušujoče in ljubeče je postati mama. Zaveda se tudi velike odgovornosti, ki sta jo z možem prevzela ob odločitvi za posvojitev. Kakšna je bila pot do posvojitve in starševstva ter kakšen izziv jima je pomenila? Kako je njuna hčerka sprejela njiju in novo okolje ter zakaj se je odločila napisati knjigo Po svoje? O tem bo pripovedovala Petra Guček Tomšič, gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Petra Guček Tomšič je posvojiteljica in specialna pedagoginja, predvsem pa mama danes že 11-letne deklice iz Gane. Napisala je tudi knjigo Po svoje – Vse, kar ste želeli izvedeti o posvojitvi in rejništvu, na enem mestu. V njej je zapisala, da ve, kako naporna in dolgotrajna je lahko pot do starševstva, pa tudi to, kako navdušujoče in ljubeče je postati mama. Zaveda se tudi velike odgovornosti, ki sta jo z možem prevzela ob odločitvi za posvojitev. Kakšna je bila pot do posvojitve in starševstva ter kakšen izziv jima je pomenila? Kako je njuna hčerka sprejela njiju in novo okolje ter zakaj se je odločila napisati knjigo Po svoje? O tem bo pripovedovala Petra Guček Tomšič, gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Saro Ahlin Doljak, ki je odvetnica, profesorica na Evropski pravni fakulteti, mediatorka in pisateljica. Njeno življenje od leta 2011 zaznamuje multipla skleroza, zaradi katere ne more govoriti in je gibalno ovirana, zato uporablja invalidski voziček. Vendar pa je diagnoza in zapleti bolezni niso ustavili. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Saro Ahlin Doljak, ki je odvetnica, profesorica na Evropski pravni fakulteti, mediatorka in pisateljica. Njeno življenje od leta 2011 zaznamuje multipla skleroza, zaradi katere ne more govoriti in je gibalno ovirana, zato uporablja invalidski voziček. Vendar pa je diagnoza in zapleti bolezni niso ustavili. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
Gospa Jasna Cajnko je že mlada postala mamica dvojčkoma, hčerki in sinu. Bila je sicer presenečena, da pričakuje kar dva dojenčka, a pozneje, pravi, sta bila precej mirna otroka. Ko sta odrasla, pa je življenje ubralo povsem svojo, nepričakovano in težko pot. Zgodbo je popisala v knjigi z naslovom Norica, v drugem delu pa so hčerini zapisi. Jasna Cajnko pravi: " Žal mi je , da moja hči ne živi več in ne more videti, da je svet lep." Gospo Jasno Cajnko je na pogovor povabila Lucija Fatur..
Gospa Jasna Cajnko je že mlada postala mamica dvojčkoma, hčerki in sinu. Bila je sicer presenečena, da pričakuje kar dva dojenčka, a pozneje, pravi, sta bila precej mirna otroka. Ko sta odrasla, pa je življenje ubralo povsem svojo, nepričakovano in težko pot. Zgodbo je popisala v knjigi z naslovom Norica, v drugem delu pa so hčerini zapisi. Jasna Cajnko pravi: " Žal mi je , da moja hči ne živi več in ne more videti, da je svet lep." Gospo Jasno Cajnko je na pogovor povabila Lucija Fatur..
Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in višji zdravstveni svetnik prof. dr. Adolf Lukanović je bolezen prebolel v najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal takrat in kako gleda na bolezen in epidemijo pet let pozneje, boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami v pogovoru z novinarko Petro Medved.
Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in višji zdravstveni svetnik prof. dr. Adolf Lukanović je bolezen prebolel v najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal takrat in kako gleda na bolezen in epidemijo pet let pozneje, boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami v pogovoru z novinarko Petro Medved.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi razne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Tilna Ribnikarja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi razne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Tilna Ribnikarja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.
Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.
Ali imamo razumevanje za duševne težave mladih invalidov in mladih z manj priložnostmi? Kakšno podporo potrebujejo? Kako delovati na področju preprečevanja in destigmatizacije duševnih stisk med njimi? Kako podpreti te mlade, da postanejo ambasadorji duševnega zdravja? S temi izzivi se spopada projekt Erasmus: »Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«. O tem, kaj ta projekt prinaša mladim invalidom in osebam z manj priložnostmi, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z Mihelo Bauman, ki se je pridružila projektu, ambasadorko Zavoda Vozim Jernejo Štarkel in vodjo projektov na Zavodu Vozim Anjo Zagomilšek. Z njimi se bo pogovarjala Petra Medved.
Ali imamo razumevanje za duševne težave mladih invalidov in mladih z manj priložnostmi? Kakšno podporo potrebujejo? Kako delovati na področju preprečevanja in destigmatizacije duševnih stisk med njimi? Kako podpreti te mlade, da postanejo ambasadorji duševnega zdravja? S temi izzivi se spopada projekt Erasmus: »Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«. O tem, kaj ta projekt prinaša mladim invalidom in osebam z manj priložnostmi, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z Mihelo Bauman, ki se je pridružila projektu, ambasadorko Zavoda Vozim Jernejo Štarkel in vodjo projektov na Zavodu Vozim Anjo Zagomilšek. Z njimi se bo pogovarjala Petra Medved.
Vsi si želimo tak zdravstveni sistem, v katerem smo obravnavani kakovostno, pravočasno in seveda varno. Pustimo dilemo ali javno ali zasebno zdravstvo tokrat ob strani. Žal se pojavljajo tudi zdravniške napake ali napake v celotnem zdravstvenem sistemu, ki lahko usodno ali trajno zaznamujejo človeka. Tak je hud primer odstranitve želodca tistemu, ki ni bolehal za rakom, in je zaradi napake ostal brez tega vitalnega dela telesa. Skupina posameznikov, ki so sami ali pa njihovi svojci bili žrtve hujših varnostnih zdravstvenih odklonov in incidentov, se je povezala v Iniciativo. Želijo si sprememb, točneje, primerno obravnavo neželenih zdravstvenih dogodkov. Več v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Darja Groznik.
Vsi si želimo tak zdravstveni sistem, v katerem smo obravnavani kakovostno, pravočasno in seveda varno. Pustimo dilemo ali javno ali zasebno zdravstvo tokrat ob strani. Žal se pojavljajo tudi zdravniške napake ali napake v celotnem zdravstvenem sistemu, ki lahko usodno ali trajno zaznamujejo človeka. Tak je hud primer odstranitve želodca tistemu, ki ni bolehal za rakom, in je zaradi napake ostal brez tega vitalnega dela telesa. Skupina posameznikov, ki so sami ali pa njihovi svojci bili žrtve hujših varnostnih zdravstvenih odklonov in incidentov, se je povezala v Iniciativo. Želijo si sprememb, točneje, primerno obravnavo neželenih zdravstvenih dogodkov. Več v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Darja Groznik.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi raznovrstne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Tjašo M. Kos. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi raznovrstne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Tjašo M. Kos. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
Smiljka Turk je ena izmed treh rejnic, ki so konec prejšnjega leta prejele priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje predano delo. Za njo je 20 let dela v rejništvu, ta hip so pri njej nastanjeni trije otroci in ena študentka. Smiljko Turk je v Puconcih obiskala Cirila Štuber.
Smiljka Turk je ena izmed treh rejnic, ki so konec prejšnjega leta prejele priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje predano delo. Za njo je 20 let dela v rejništvu, ta hip so pri njej nastanjeni trije otroci in ena študentka. Smiljko Turk je v Puconcih obiskala Cirila Štuber.
Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
30. december je. Ob izteku leta pogledamo nazaj – kaj nam je uspelo, kaj mogoče spodletelo. In kaj nas čaka naprej? Za vse nas velja, da nas lahko preseneti tudi kakšna ovira, huda preiskušnja, ki bo od nas terjala vso življenjsko energijo, vztrajnost in neizmerno moč, ki se je mogoče niti ne zavedamo, da jo imamo. Premogli sta ju Zori in Tanja Jakolin, mama in hčerka.
30. december je. Ob izteku leta pogledamo nazaj – kaj nam je uspelo, kaj mogoče spodletelo. In kaj nas čaka naprej? Za vse nas velja, da nas lahko preseneti tudi kakšna ovira, huda preiskušnja, ki bo od nas terjala vso življenjsko energijo, vztrajnost in neizmerno moč, ki se je mogoče niti ne zavedamo, da jo imamo. Premogli sta ju Zori in Tanja Jakolin, mama in hčerka.
Govorili smo o žrtvah kibernetskega kriminala, ki po obsegu velja za tretjo največjo ekonomijo na svetu, njegove žrtve pa ostajajo skrite med štirimi stenami, saj se nočejo izpostavljati posmehu in pomilovanju tistih, ki se še niso ujeli v njegove lovke. Ponazorili bomo tudi nekaj najpogostejših med mnogoterimi in vedno novimi poskusi spletnih prevar, v katere se lahko ujame slehernik.
Govorili smo o žrtvah kibernetskega kriminala, ki po obsegu velja za tretjo največjo ekonomijo na svetu, njegove žrtve pa ostajajo skrite med štirimi stenami, saj se nočejo izpostavljati posmehu in pomilovanju tistih, ki se še niso ujeli v njegove lovke. Ponazorili bomo tudi nekaj najpogostejših med mnogoterimi in vedno novimi poskusi spletnih prevar, v katere se lahko ujame slehernik.
Njun moto je gibanje. Čeprav je njuno življenje zaznamovano z invalidnostjo, sta Mira in Jordan Jakin aktivna športnika. Miro poznamo kot članico ženske reprezentance v odbojki sede, Jordan pa je nekdanji trener namiznega tenisa v namiznoteniškem klubu v Gorici. Njuno poslanstvo je spodbujanje otrok, zlasti otrok z invalidnostjo, naj se ukvarjajo s športom. Sodelujeta tudi pri projektu Korak k Sončku, v okviru katerega na inkluzivnih športnih dnevih otrokom v osnovnih šolah predstavljata parašporte. O svoji življenjski zgodbi bosta Mira in Jordan Jakin pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Njun moto je gibanje. Čeprav je njuno življenje zaznamovano z invalidnostjo, sta Mira in Jordan Jakin aktivna športnika. Miro poznamo kot članico ženske reprezentance v odbojki sede, Jordan pa je nekdanji trener namiznega tenisa v namiznoteniškem klubu v Gorici. Njuno poslanstvo je spodbujanje otrok, zlasti otrok z invalidnostjo, naj se ukvarjajo s športom. Sodelujeta tudi pri projektu Korak k Sončku, v okviru katerega na inkluzivnih športnih dnevih otrokom v osnovnih šolah predstavljata parašporte. O svoji življenjski zgodbi bosta Mira in Jordan Jakin pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe, ki se nikoli nikomur ne bi smele zgoditi. A žal jih ni tako malo in prepogosto so skrite v domovih. Tistih domovih, ki naj bi pomenili varnost in toplino. Damijan Janžekovič se je s svojo zgodbo soočal vse od otroških let. Zgodbo, ki pripoveduje o nasilju v družini, alkoholizmu, strahu. Zdaj jo lahko beremo vsi, saj je Damijan Janžekovič vse dogajanje, vse svoje občutke in razmišljanje zapisal v treh knjigah. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe, ki se nikoli nikomur ne bi smele zgoditi. A žal jih ni tako malo in prepogosto so skrite v domovih. Tistih domovih, ki naj bi pomenili varnost in toplino. Damijan Janžekovič se je s svojo zgodbo soočal vse od otroških let. Zgodbo, ki pripoveduje o nasilju v družini, alkoholizmu, strahu. Zdaj jo lahko beremo vsi, saj je Damijan Janžekovič vse dogajanje, vse svoje občutke in razmišljanje zapisal v treh knjigah. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide prek raznolikih dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Nina Batagelja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide prek raznolikih dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Nina Batagelja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
O čezmerni rabi pametnih naprav pri otrocih in mladostnikih velikokrat govorimo, saj gre za aktualno temo. Hude težave nastanejo takrat, ko raba pametnih naprav preide v odvisnost. Aprila lani so v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna zagnali prvi tako imenovani detox za zdravljenje digitalne odvisnosti. 3-tedenski program je namenjen mladostnikom, starim od 13 do 19 let. Strokovni program se izvaja v sodelovanju z nevladno organizacijo Logout. V oddaji Med štirimi stenami osvetljujemo, kako točno ta program deluje in kakšne so prve izkušnje.
O čezmerni rabi pametnih naprav pri otrocih in mladostnikih velikokrat govorimo, saj gre za aktualno temo. Hude težave nastanejo takrat, ko raba pametnih naprav preide v odvisnost. Aprila lani so v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna zagnali prvi tako imenovani detox za zdravljenje digitalne odvisnosti. 3-tedenski program je namenjen mladostnikom, starim od 13 do 19 let. Strokovni program se izvaja v sodelovanju z nevladno organizacijo Logout. V oddaji Med štirimi stenami osvetljujemo, kako točno ta program deluje in kakšne so prve izkušnje.
Martina Smodiš se je rodila v šestem mesecu nosečnosti. Kmalu po rojstvu je doživela stisko zaradi pomanjkanja kisika in tako utrpela možgansko poškodbo, ki vpliva na njeno ravnotežje, prostorsko zaznavo in koordinacijo gibanja. Martina ne more hoditi in zato je voziček njen nepogrešljivi pripomoček v vsakdanjem življenju. Marsičesa ne more početi, lahko pa počne stvari, ki si jih ob njeni gibalni oviranosti marsikdo ne bi mogel niti zamisliti. Pred mikrofon oddaje Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber.
Martina Smodiš se je rodila v šestem mesecu nosečnosti. Kmalu po rojstvu je doživela stisko zaradi pomanjkanja kisika in tako utrpela možgansko poškodbo, ki vpliva na njeno ravnotežje, prostorsko zaznavo in koordinacijo gibanja. Martina ne more hoditi in zato je voziček njen nepogrešljivi pripomoček v vsakdanjem življenju. Marsičesa ne more početi, lahko pa počne stvari, ki si jih ob njeni gibalni oviranosti marsikdo ne bi mogel niti zamisliti. Pred mikrofon oddaje Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber.
Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Neformalni oskrbovalci v Sloveniji skrbijo več kot 200 tisoč ljudi in tako zagotavljajo 80 % celotne oskrbe. V prihodnosti se lahko skoraj vsi znajdemo v vlogi neformalnih oskrbovalcev, ki skrbijo za starejše odrasle. S težavami in stiskami pa se srečujejo tudi neformalni obiskovalci sami, saj se soočajo z vsakodnevnimi dodatnimi fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in finančnimi obremenitvami. O vsakdanjiku neformalnih oskrbovalcev in o vrstah pomoči, ki jo potrebujejo, bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami po 10. uri.
Neformalni oskrbovalci v Sloveniji skrbijo več kot 200 tisoč ljudi in tako zagotavljajo 80 % celotne oskrbe. V prihodnosti se lahko skoraj vsi znajdemo v vlogi neformalnih oskrbovalcev, ki skrbijo za starejše odrasle. S težavami in stiskami pa se srečujejo tudi neformalni obiskovalci sami, saj se soočajo z vsakodnevnimi dodatnimi fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in finančnimi obremenitvami. O vsakdanjiku neformalnih oskrbovalcev in o vrstah pomoči, ki jo potrebujejo, bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami po 10. uri.
Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Svojo slepoto je vzel kot neprijetno dejstvo, ki se ga ne da spremeniti in ga več ne obremenjuje. Sploh ni tako težko biti slep, pravi, kot mu je težko prenašati čudne odzive polnočutnih ljudi do slepih in slabovidnih. Sebastjan Kamenik je predsednik Društva za pravice invalidov, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, velik zagovornik brajeve pisave, urednikuje in se novinarsko udejstvuje pri zvočnem časopisu Obzorje, bil je radijski voditelj, je pa tudi pesnik, humorist in pisec besedil. Sebastjan Kamenik bo pred jutrišnjim mednarodnim dnem bele palice v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval o svojem življenju, težavah slepih in slabovidnih ljudi v vsakdanjem življenju ter o predsodkih in stereotipih o slepoti. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Svojo slepoto je vzel kot neprijetno dejstvo, ki se ga ne da spremeniti in ga več ne obremenjuje. Sploh ni tako težko biti slep, pravi, kot mu je težko prenašati čudne odzive polnočutnih ljudi do slepih in slabovidnih. Sebastjan Kamenik je predsednik Društva za pravice invalidov, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, velik zagovornik brajeve pisave, urednikuje in se novinarsko udejstvuje pri zvočnem časopisu Obzorje, bil je radijski voditelj, je pa tudi pesnik, humorist in pisec besedil. Sebastjan Kamenik bo pred jutrišnjim mednarodnim dnem bele palice v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval o svojem življenju, težavah slepih in slabovidnih ljudi v vsakdanjem življenju ter o predsodkih in stereotipih o slepoti. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Ko nas življenje preizkuša, ko se na glavo postavi vse, kar smo do takrat gradili ... vse to zelo dobro poznajo starši, ki se srečujejo v Društvu Viljema Julijana, društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Pred sobotnim koncertom, ki ga pripravlja, bomo danes spoznali gospo Daliborko Bunič in zgodbo njenega petletnega sina. Z Daliborko Bunič se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Ko nas življenje preizkuša, ko se na glavo postavi vse, kar smo do takrat gradili ... vse to zelo dobro poznajo starši, ki se srečujejo v Društvu Viljema Julijana, društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Pred sobotnim koncertom, ki ga pripravlja, bomo danes spoznali gospo Daliborko Bunič in zgodbo njenega petletnega sina. Z Daliborko Bunič se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Kakšen je smisel življenja? To vprašanje je najbrž staro toliko kot človeštvo. Vsak izmed nas se kdaj znajde v situaciji, ko si zastavi prav to vprašanje. Ni povezano ne z materialnim položajem ne s starostjo. Kako torej v današnjem času vzpostaviti polno, izpolnjujoče življenje? O tem bo govorila gostja oddaje Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka, ki je za knjigo Izgorelost zdaj izdala novo z naslovom A je to vse, kar je?
Kakšen je smisel življenja? To vprašanje je najbrž staro toliko kot človeštvo. Vsak izmed nas se kdaj znajde v situaciji, ko si zastavi prav to vprašanje. Ni povezano ne z materialnim položajem ne s starostjo. Kako torej v današnjem času vzpostaviti polno, izpolnjujoče življenje? O tem bo govorila gostja oddaje Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka, ki je za knjigo Izgorelost zdaj izdala novo z naslovom A je to vse, kar je?
Melita Forstnerič Hajnšek je upokojena novinarka in urednica in avtorica in soavtorica več knjižnih del. Njenemu najnovejšemu delu z naslovom Taka nisem bila nikoli, je botrovala bolezen – plazmocitom. Kljub temu to ni priročnik za samopomoč, pač pa literaren, zelo oseben in razmišljajoč zapis razmislekov, ki so se ji porajali v vlogi osebe, ki jo čisto nepričakovano doleti resno bolezensko stanje, katerega poteka se ne da napovedati. Melito Forstnerič Hajnšek je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.
Melita Forstnerič Hajnšek je upokojena novinarka in urednica in avtorica in soavtorica več knjižnih del. Njenemu najnovejšemu delu z naslovom Taka nisem bila nikoli, je botrovala bolezen – plazmocitom. Kljub temu to ni priročnik za samopomoč, pač pa literaren, zelo oseben in razmišljajoč zapis razmislekov, ki so se ji porajali v vlogi osebe, ki jo čisto nepričakovano doleti resno bolezensko stanje, katerega poteka se ne da napovedati. Melito Forstnerič Hajnšek je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.
Ljubiteljica potovanj, narave, plesa in čaja, spletna vplivnica, predvsem pa borka za pravice in vključenost ljudi z različnimi oviranostmi. Sama je gluhoslepa, a je to ne ustavi in že vrsto let predava o invalidnosti in dostopnosti. V zadnjih letih pa Catarina Rivera iz Združenih držav Amerike potuje po svetu in na družbenih omrežjih objavlja izkušnje z dostopnostjo posameznih destinacij. Avgusta je na povabilo zavoda Turizem Ljubljana, ki od leta 2022 izvaja projekt izboljšanja univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture v Ljubljani in ljubljanski regiji, obiskala Slovenijo. Ob tej priložnosti je več o sebi in svojih dejavnostih povedala Andreji Čokl. Prevod bere Lidija Hartman.
Ljubiteljica potovanj, narave, plesa in čaja, spletna vplivnica, predvsem pa borka za pravice in vključenost ljudi z različnimi oviranostmi. Sama je gluhoslepa, a je to ne ustavi in že vrsto let predava o invalidnosti in dostopnosti. V zadnjih letih pa Catarina Rivera iz Združenih držav Amerike potuje po svetu in na družbenih omrežjih objavlja izkušnje z dostopnostjo posameznih destinacij. Avgusta je na povabilo zavoda Turizem Ljubljana, ki od leta 2022 izvaja projekt izboljšanja univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture v Ljubljani in ljubljanski regiji, obiskala Slovenijo. Ob tej priložnosti je več o sebi in svojih dejavnostih povedala Andreji Čokl. Prevod bere Lidija Hartman.
Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Jolanda Ravnikar je prostovoljka na onkološkem inštitutu v Ljubljani in organizatorka dobrodelnih koncertov. Leta 2017 je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016. Pravi, da ji je življenje dalo drugačna znanja. Že kot otrok se je morala spoprijeti z boleznijo, bolečino in izgubo svojih najbližjih. Svojo bolečino pa je spremenila v pomoč za vse druge, ki jih je na tej svoji poti srečala, saj pomaga najšibkejšim, da jim bo v njihovi bitki vsaj za malo laže. Z gostjo oddaje Med štirimi stenami Jolando Ravnikar se bo o njenem življenju in poslanstvu pogovarjala Petra Medved.
Jolanda Ravnikar je prostovoljka na onkološkem inštitutu v Ljubljani in organizatorka dobrodelnih koncertov. Leta 2017 je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016. Pravi, da ji je življenje dalo drugačna znanja. Že kot otrok se je morala spoprijeti z boleznijo, bolečino in izgubo svojih najbližjih. Svojo bolečino pa je spremenila v pomoč za vse druge, ki jih je na tej svoji poti srečala, saj pomaga najšibkejšim, da jim bo v njihovi bitki vsaj za malo laže. Z gostjo oddaje Med štirimi stenami Jolando Ravnikar se bo o njenem življenju in poslanstvu pogovarjala Petra Medved.
Ste že slišali za fibromialgijo? Dokaj slabo poznano in prepoznavno bolezen, opredeljeno kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katero je značilna nepojasnjena in široko razširjena kronična bolečina v mišicah in v mehkem tkivu, poleg bolečine pa so zanjo značilni tudi številni drugi simptomi – med drugim nenehna utrujenost in slab spanec. Zanjo ni zdravila, v Sloveniji pa tudi ne specialista, ki bi bolnikom, ki so prepuščeni samim sebi, znal pomagati. Tako trkajo na vrata številnih specialistov, okolica jih razglaša za namišljene bolnike in pogosto so deležni posmeha. V veliko podporo jim je Društvo bolnikov Zebra z več skupinami za samopomoč, ki delujejo po državi. Postojnsko je obiskala Sabrina Mulec.
Ste že slišali za fibromialgijo? Dokaj slabo poznano in prepoznavno bolezen, opredeljeno kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katero je značilna nepojasnjena in široko razširjena kronična bolečina v mišicah in v mehkem tkivu, poleg bolečine pa so zanjo značilni tudi številni drugi simptomi – med drugim nenehna utrujenost in slab spanec. Zanjo ni zdravila, v Sloveniji pa tudi ne specialista, ki bi bolnikom, ki so prepuščeni samim sebi, znal pomagati. Tako trkajo na vrata številnih specialistov, okolica jih razglaša za namišljene bolnike in pogosto so deležni posmeha. V veliko podporo jim je Društvo bolnikov Zebra z več skupinami za samopomoč, ki delujejo po državi. Postojnsko je obiskala Sabrina Mulec.
Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje. Bolezen se prepogosto odkrije prepozno, pogosto šele po več letih, saj so prvi simptomi precej splošni in zato ne pomislimo na to bolezen. Zato Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo opozarja na pomen pravočasnega prepoznavanja bolezni, ki narašča. V oddaji bosta o tem spregovorila Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo in prof. dr. Matjaž Sever, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC. V studio Prvega ju je povabila Lucija Fatur.
Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje. Bolezen se prepogosto odkrije prepozno, pogosto šele po več letih, saj so prvi simptomi precej splošni in zato ne pomislimo na to bolezen. Zato Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo opozarja na pomen pravočasnega prepoznavanja bolezni, ki narašča. V oddaji bosta o tem spregovorila Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo in prof. dr. Matjaž Sever, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC. V studio Prvega ju je povabila Lucija Fatur.
Še nedavno poln življenja in športno aktiven najstnik je bil Matic, potem pa se je soočil z rakom, ki ga je sprva premagal, a se je ta kmalu vrnil v sekundarni obliki in ga s svojo silovitostjo preklopil v umetno komo, da bi se lahko z vso energijo, ki jo je premogel, branil pred boleznijo in se obdržal pri življenju. Ni se izteklo srečno za njegove drage, kot še pri mnogih Junakih 3. nadstropja, ki so po hudem boju izgubili življenje. Smrt je grobo posegla v življenja vseh, ki so ga imeli radi, še zlasti se je z veliko izgubo soočila njegova mati, Doris Kukovičič, ki je v Pismih Maticu, ki so nedavno doživela knjižno izdajo, opisala svojo izkušnjo s soočanjem s smrtjo svojega prvorojenca. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber. Foto: Mankica Kranjec
Še nedavno poln življenja in športno aktiven najstnik je bil Matic, potem pa se je soočil z rakom, ki ga je sprva premagal, a se je ta kmalu vrnil v sekundarni obliki in ga s svojo silovitostjo preklopil v umetno komo, da bi se lahko z vso energijo, ki jo je premogel, branil pred boleznijo in se obdržal pri življenju. Ni se izteklo srečno za njegove drage, kot še pri mnogih Junakih 3. nadstropja, ki so po hudem boju izgubili življenje. Smrt je grobo posegla v življenja vseh, ki so ga imeli radi, še zlasti se je z veliko izgubo soočila njegova mati, Doris Kukovičič, ki je v Pismih Maticu, ki so nedavno doživela knjižno izdajo, opisala svojo izkušnjo s soočanjem s smrtjo svojega prvorojenca. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber. Foto: Mankica Kranjec
Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju. Tudi gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami Gaja Beč se vsak dan sreča s kakšnim izzivom zaradi svoje slabovidnosti. Zelo blizu ji je tudi zagovorništvo slepih in slabovidnih, saj iz svojih lastnih izkušenj ve, kako pomembno je ozaveščanje splošne javnosti, da so lahko primerno razumljeni in se lahko zato bolje vključujejo v družbo. Z Gajo Beč se bo pogovarjala Petra Medved.
Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju. Tudi gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami Gaja Beč se vsak dan sreča s kakšnim izzivom zaradi svoje slabovidnosti. Zelo blizu ji je tudi zagovorništvo slepih in slabovidnih, saj iz svojih lastnih izkušenj ve, kako pomembno je ozaveščanje splošne javnosti, da so lahko primerno razumljeni in se lahko zato bolje vključujejo v družbo. Z Gajo Beč se bo pogovarjala Petra Medved.
Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Najpogosteje se pojavi od 20. do 40. leta. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Za obvladovanje bolezni in kakovostno življenje bolnikov je pomembna celostna obravnava. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo in kako pomembna je za bolnike nevrorehabilitacija – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami z gostoma bolnikom Nikom Miškovičem in magistrico Jelko Janša, delovno terapevtko iz službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.
Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Najpogosteje se pojavi od 20. do 40. leta. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Za obvladovanje bolezni in kakovostno življenje bolnikov je pomembna celostna obravnava. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo in kako pomembna je za bolnike nevrorehabilitacija – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami z gostoma bolnikom Nikom Miškovičem in magistrico Jelko Janša, delovno terapevtko iz službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.
Da je pisanje lahko tudi terapija in pomoč pri premagovanju najtežjih obdobij v življenju, pove tudi gost današnje oddaje. "Za vse nas" je knjiga izpod peresa Bojana Jurine, zgodba, ki ju je z ženo Branko doletela, in na katero ni pravega odgovora, pojasnila. Ko je bila bolečina ob izgubi obeh otrok najhujša, sta morala iti naprej, v življenje. Z Bojanom Jurino se pogovarja Lucija Fatur.
Da je pisanje lahko tudi terapija in pomoč pri premagovanju najtežjih obdobij v življenju, pove tudi gost današnje oddaje. "Za vse nas" je knjiga izpod peresa Bojana Jurine, zgodba, ki ju je z ženo Branko doletela, in na katero ni pravega odgovora, pojasnila. Ko je bila bolečina ob izgubi obeh otrok najhujša, sta morala iti naprej, v življenje. Z Bojanom Jurino se pogovarja Lucija Fatur.
Na pogovor v tokratno oddajo je prišla Petra Škarja. Petra Škarja, ki je prehodila Camino in o tem napisala tudi knjigo Camino - od suženjstva do svobode. Petra Škarja, ki ji je življenje že v ranem otroštvu namenilo izkušnjo, zaradi katere se je kasneje Camino tudi zgodil. Koliko poti Camina moramo prehoditi, da v življenju najdemo pravo pot in sebe na njej? Kakšne izkušnje moramo prestati in zakaj? Je zmaga dokončna, ko o vsem lahko pripovedujemo na glas? S Petro Škarja se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Na pogovor v tokratno oddajo je prišla Petra Škarja. Petra Škarja, ki je prehodila Camino in o tem napisala tudi knjigo Camino - od suženjstva do svobode. Petra Škarja, ki ji je življenje že v ranem otroštvu namenilo izkušnjo, zaradi katere se je kasneje Camino tudi zgodil. Koliko poti Camina moramo prehoditi, da v življenju najdemo pravo pot in sebe na njej? Kakšne izkušnje moramo prestati in zakaj? Je zmaga dokončna, ko o vsem lahko pripovedujemo na glas? S Petro Škarja se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Damjana Bakarič je komunikologinja, publicistka in predavateljica, avtorica knjig Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije, čustev in duše. Zadnja leta se posveča partnerskim odnosom in si prizadeva, da bi se potencialni partnerji srečevali prek poglobljenih pogovorov. Zato prireja debatno družabne večere za moške in ženske, ki si želijo ustvariti kakovostne partnerske odnose. Damjano Bakarič je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.
Damjana Bakarič je komunikologinja, publicistka in predavateljica, avtorica knjig Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije, čustev in duše. Zadnja leta se posveča partnerskim odnosom in si prizadeva, da bi se potencialni partnerji srečevali prek poglobljenih pogovorov. Zato prireja debatno družabne večere za moške in ženske, ki si želijo ustvariti kakovostne partnerske odnose. Damjano Bakarič je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.
Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.
Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.
»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.
»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.
Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.
Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.
Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.
Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.
Žiga Kastelic je popoldneve in večere svojega otroštva preživljal s staršema alkoholikoma po gostilnah in bifejih. Zgodbo o vzponih in padcih v družinskih odnosih je opisal v knjigi Ti, v moji krvi, ki je po eni strani hvalnica ljubezni med starši in sinom, po drugi pa zelo trezen pogled na alkoholizem in posledice, ki jih ta povzroči. O razpletih, ki so lahko tudi srečni, se je v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Cirila Štuber. Foto: Vanessa Tivadar
Žiga Kastelic je popoldneve in večere svojega otroštva preživljal s staršema alkoholikoma po gostilnah in bifejih. Zgodbo o vzponih in padcih v družinskih odnosih je opisal v knjigi Ti, v moji krvi, ki je po eni strani hvalnica ljubezni med starši in sinom, po drugi pa zelo trezen pogled na alkoholizem in posledice, ki jih ta povzroči. O razpletih, ki so lahko tudi srečni, se je v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Cirila Štuber. Foto: Vanessa Tivadar
Zgodbo, ki jo je doživela kot 10-letna deklica, naša današnja sogovornica nosi s seboj že vse življenje. Izguba očeta se je Andreji Goropevšek zarezala globoko v srce, zbujala so se ji številna vprašanja in šele s tem, ko je razmišljanja zapisala in bo zgodba izšla v knjigi, je, kot pravi, prišla do določenih spoznanj. Nekaj misli bo Andreja Goropevšek podelila tudi z nami, na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Zgodbo, ki jo je doživela kot 10-letna deklica, naša današnja sogovornica nosi s seboj že vse življenje. Izguba očeta se je Andreji Goropevšek zarezala globoko v srce, zbujala so se ji številna vprašanja in šele s tem, ko je razmišljanja zapisala in bo zgodba izšla v knjigi, je, kot pravi, prišla do določenih spoznanj. Nekaj misli bo Andreja Goropevšek podelila tudi z nami, na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
O različnih obrazih težav z duševnim zdravjem, mejah prištevnosti in neprištevnosti ter o relativnosti blodenj kot večinsko motečih pogledov na svet in pojave v njem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gost Cirile Štuber je bil Tone Vrhovnik Straka, ki ima tudi sam težave z duševnim zdravjem, hkrati pa je aktivist za blaginjo in pravice takih oseb in avtor knjige »Si danes vzel tablete?«
O različnih obrazih težav z duševnim zdravjem, mejah prištevnosti in neprištevnosti ter o relativnosti blodenj kot večinsko motečih pogledov na svet in pojave v njem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gost Cirile Štuber je bil Tone Vrhovnik Straka, ki ima tudi sam težave z duševnim zdravjem, hkrati pa je aktivist za blaginjo in pravice takih oseb in avtor knjige »Si danes vzel tablete?«
ADHD je kratica za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. S temi motnjami oziroma drugačnostjo, posebnostjo, se posameznik rodi in živi. Ta drugačnost pa je lahko marsikdaj naporna za starše, učitelje, za vse, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je nemiren, katerega pozornost bega in ima lahko vedenjske težave oziroma druge posebnosti. V tej motnji, poimenovani ADHD, se lahko skriva posebna moč, ki pa jo je treba razumeti. Skrita moč ADHD je tudi naslov priročnika, v katerem so rezultati projekta, pri katerem sta se v študijskem letu 2022/23 povezali Fakulteta za socialno delo v Ljubljani in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Avtorica knjige je doc. dr. Anamarija Kejžar.
ADHD je kratica za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. S temi motnjami oziroma drugačnostjo, posebnostjo, se posameznik rodi in živi. Ta drugačnost pa je lahko marsikdaj naporna za starše, učitelje, za vse, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je nemiren, katerega pozornost bega in ima lahko vedenjske težave oziroma druge posebnosti. V tej motnji, poimenovani ADHD, se lahko skriva posebna moč, ki pa jo je treba razumeti. Skrita moč ADHD je tudi naslov priročnika, v katerem so rezultati projekta, pri katerem sta se v študijskem letu 2022/23 povezali Fakulteta za socialno delo v Ljubljani in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Avtorica knjige je doc. dr. Anamarija Kejžar.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato pred letom in pol povabila v oddajo Med štirimi stenami. Prisluhnite ponovitvi.
»O tem, kako si oz. sta sprejela to odločitev, bi te rada slišala kaj povedati. Se mi zdi, da je to tabu v naši še vedno precej tradicionalni družbi. Sama tudi nisem največja navdušenka nad otroki, vendar ne morem oz. ne znam sprejeti odločitve in to me spravlja v tesnobo.« Tako je – ko je Tika Hribar na svojem Instagram profilu @tixibeauty razkrila, da nima in ne namerava imeti otrok – zapisala njena sledilka. Tika je načela temo in vsule so se zgodbe, vprašanja, mnenja, predvsem pa je bilo čutiti olajšanje, da se o tem nekje vendarle govori. Darja Pograjc jo je zato pred letom in pol povabila v oddajo Med štirimi stenami. Prisluhnite ponovitvi.