Opis epizode

Ob današnji 80-letnici bombardiranja Maribora z okolico, ki je zahtevalo največ življenj, to je okrog 100 civilistov, so v najbolj bombardiranem mestu v Sloveniji in Jugoslaviji, predstavili knjigo Pekel na zemlji in na nebu Saše Radovanoviča. Po oceni zgodovinarja so nad največje mesto ob Dravi med letoma 1944 in 1945 odvrgli 30 tisoč bomb. 3 tisoč je neeksplodiranih in nad številnimi smo zgradili večstanovanjska poslopja in izobraževalne zavode.

Večletno raziskovanje domačih in tujih arhivov je zgolj v primeru analize kraterjev 8. marca leta 1945 pokazalo, da je na območju mariborskih Studencev 30 potencialnih neeksplodiranih bomb. Zgodovinar in avtor knjige Pekel na zemlji in na nebu Saša Radovanovič: »Mi še vedno dovoljujemo novogradnje, in teh je precej, da se bo to gradilo brez, da bi zemljišče pogledali in da je zelo velika verjetnost, da bodo imeli ljudje svoje stanovanja pa hiše na bombah, to je katastrofa! Kako človeku zdaj pojasniti, njegova hiša stoji ali pa blok stoji na bombi, zdaj pa ti proda takšno stanovanje, kdo bo to kupil?«

V državi je po zadnjih podatkih še približno 6 tisoč nekaj sto kilogramskih neeksplodiranih ubojnih sredstev, polovica jih je v Mariboru, in odkritja, ki se dogajajo v Novi gorici, se bodo ponovila tudi pri gradnji železniške postaje v Ljubljani: »Na takšen način se bombe ne iščejo! Ne da jih najdejo gradbeni delavci, ampak najdejo jih bombni tehniki na podlagi podatkov, ki so nam danes na voljo, danes ti podatki več niso skrivnost«, še dodaja Radovanovič.

Po ocenah ima deset odstotkov bomb časovni oziroma kemični vžigalnik: »Ni vprašanje ali bodo ali ne bodo, ampak samo kdaj bodo in če imamo mi tristo takih približno, je to tristo eksplozij, ki se bodo prej ali slej zgodile«, je še izpostavil Radovanovič, ki že več let opozarja na sistemsko neurejenost področja. Pristojni ga ne slišijo, pravi, občinska karta o ogroženosti Maribora pa da je zasnovana na zastarelih podatkih: »To je bilo narejeno na kraterjih, ki so ostali vidni maja 1945. Tam je naštetih nekaj malo manj kot tri tisoč,  kje pa je še ostalih 27 tisoč, se pravi, te so pa izginile?«

Maribor je od januarja 1944 do aprila 1945 doživel 38 večjih in manjših zračnih napadov. Uničena je bila polovica mesta. Življenje je izgubilo vsaj 768 civilistov.

Sara Zmrzlak