Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tako kot knjiga ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem, in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, vodjo izobraževalnega založništva v Mladinski knjigi in avtorico monografije Nevidna moč knjig.
Nocoj bomo slišali 8 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Nine Pfeifer Simončič: Skrivno življenje knjig bomo ujeli kakšno novo šalo ali izvedeli, kako se knjige zvijajo od smeha … Pripovedujejo igralci Aja Kobe, Luka Bokšan, Lana Bučevec, Lara Wolf, Diana Kolenc, Domen Novak, Julita Kropec in Nejc Jezernik. Nastopajo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.
V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Bratovščina Sinjega galeba avtorja Toneta Seliškarja je eno od osrednjih slovenske mladinske pripovedne proze. Se nas je v Bratovščini bolj dotaknila pustolovska zgodba ali nas je napisala zgodba o solidarnosti, skupnosti in večnih vrednotah? Mladi prijatelji, ki jih različne okoliščine in vzgibi popeljejo na pot čez razburkano morje, so pogost literarni motiv. Kaj je tako magično literarnega v morju, da kliče k sebi? Literarni junaki se na njem radi izgubijo. Odisej je po njem plul deset let, Bratovščina sinjega galebe dobrega pol leta, preden se je na razmeroma majhni površini našla pot domov… Bratovščina Sinjega galeba odrine na morje nekje v Dalmaciji, na Galebjem otoku. Okoli sirote Iva in majhne jadrnice, ki mu jo je zapustil pokojni oče, se zbere skupina fantov, ki skuša zaživeti ideale tovarištva, solidarnosti in boljšega življenja … Seliškar je Bratoviščino prvič poslal na pustolovščino leta 1936, nato pa v ponatisih v prirejeni izdaji leta 1948 in 1952 in v številnih ponatisih potem. V oddaji nam je Peter Svetina osvetlil vse spremembe, ki jih je to mladinsko delo doživelo skozi čas v sozvočju s spremembami družbenega sistema, Dragica Haramija pa ga je umestila v kontekst slovenske mladinske literature.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ... Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal srednjeevropski duh Jančarjevega Severnega sija, romana o Mariboru? Zgodba Jančarjevega Severnega sija se prične na novoletno jutro leta 1938, ko na mariborski postaji izstopi Joseph Erdman in se zagozdi v to provincialno gnezdo, ki ga prične dušiti s svojo razcepljenostjo. Kulturnica Zora A. Jurič nam je osvetlila vlogo trafike, ki igra v romanu pravzaprav vlogo zgodovinskega spomina, Severni sij pa je dobil naslov po nebesnem pojavu, ki je 25. januarja 1938 obsijal Evropo in tudi Maribor, in ki nam ga je pojasnil vodja astronomskega krožka gimnazije Šentvid Klemen Blokar. V letu 1984, ko je Jančar napisal Severni sij, je Nena na vrhuncu hladne vojne pela o 99 zračnih balonih, literarno obzorje pa se je odpiralo duhovnemu prostoru Srednje Evrope. Zdi se, kot da atmosfero romana ves čas preganja slutnja neobhodnega, prav potiho se plazečega nacizma, nam je zaupal založnik Mitja Čander.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je Triptih Agate Schwarzkobler napisal na novo, kot je po navodilih Dušana Pirjevca hotel s slovensko literaturo narediti Rudi Šeligo? »Ključek s površno vtisnjeno številko 28 se v ključavnici zatakne ali zaskoči tako kot skoraj vsako sleherno jutro ..." je verjetno najbolj prelomno odklepanje pisalne mize v moderni slovenski literaturi, ki ga najdemo v Šeligovem Triptihu Agate Schwarzkobler. Ko je literarni teoretik Dušan Pirjevec ob neki priložnosti šaljivo navrgel, da bi bilo potrebno slovensko literaturo napisati na novo, ga je slišal študent Rudi Šeligo in se lotil Tavčarjeve Visoške kronike. Agata Schwarzkobler je namreč ime Tavčarjeve junakinje, ki ji sodijo kot čarovnici, vendar Šeligova Agata ni več čarovnica, pač pa uradnica s šlemasto frizuro. Visoška kronika se razteza skozi desetletja, Šeligova Agata pa doživi vse v enem poletnem dnevu, kot Joyceov Leopold Bloom v Uliksesu. O tem, kako je bilo nositi "agatasto telo" in "čeveljce Diemme", je spregovorila Nataša Barbara Gračner, ki je Agato igrala v filmu Matjaža Klopčiča, o reizmu se je razgovoril urednik Andraž Gombač, vsestransko osebnost Rudija Šeliga, ki je bil tudi kulturni minister, pa je osvetlil kulturnik Mitja Čander.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Pedenjped, ki je nadomestil Cicibana? Če so povojne generacije imele Cicibana, se generaciji baby-boomerjev rojevajo Pedenjpedi. Pedenjpeda je napisal Niko Grafenauer, pesnik in pisatelj, član SAZU, ki je bil v letih 1980 in 90 aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, s svojo poezijo za odrasle pa eden glavnih predstavnikov slovenskega modernizma. Kakšen je bil čas, ko se leta 1966 rodi Pedenjped, in se povojno graditeljstvo počasi umirja, cesta bratstva in enotnosti pa je zgrajena, nam je povedala direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Tik ob izidu Pedenjpeda so zapisali, da med najbolj posrečene Grafenauerjeve izraze sodi glagol »našlikašlakati«, če pa bi danes Pedenjped praskal po tablici, smo vprašali pesniškega raperja Igorja Saksido, to, kako je generacijam pokazal, kakšni so videti pedenjsrajčka in pedenjhlače, pa nam je zaupal ilustrator Marjan Manček. Toda kaj pravzaprav pomenita ped in pedenj?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika? Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.
Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo? Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?
Z založnikom Rokom Zavrtanikom bo tekel pogovor o usodi te prezrte, nato odkrite in končno kanonizirane knjige. Na Bartola so vplivali Nietzschejeva filozofija Nietzscheja, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza. Njegova literatura je močno odstopala od sočasne literature socialnega realizma. S pojavom islamskih terorističnih napadov so se pričele tudi interpretacije Alamuta pojavljati v novi luči, roman pa je navdihnil celo ustvarjalce videoigre Assassin's Creed. S strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Primožem Šterbencem bomo interpretirali sporočilo Alamuta v luči sodobnih dogodkov.
Začenjamo s t.im. besedo leta, vedno bolj razširjanim in tudi tako vzdrževanim medijskim fenomenom, nadaljujemo pa z odmevom na zavrnitev predlogov priznanih, nekaterih tudi nagrajenih kolektivov na programskem razpisu ministrstva za kulturo - ali so kulturne razlike pri nas res postale tako velike ...? Povzemamo pogovor prevajalca Boruta Kraševca z biografinjo Dostojevskega Ljudmilo Ivanovno Saraskino, in z avtorjem knjige Penelopin vrt, akademikom Kajetanom Gantarjem. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe v Galeriji Murska Sobota in razstavo Gustava Gnamuša Lambda v Galeriji Equrna v Ljubljani. Imamo pa tudi prve vtise s pravkar odprte pregledne razstave večletnega projekta Festivala Račka v Celju z naslovom, Po resničnih dogodkih: Prostori in artikulacije seksualnosti. Foto: In kaj ko bi besede leta prihajale iz knjig? V VEDNOST Erbario-4d.jpg VIR: https://www.ideegreen.it/erbario-fai-da-te-133746.html
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisala pesem Soči Simona Gregorčiča, ki smo se je vsi Slovenci naučili na pamet? "Krasna si, bistra hči planin!" Kdo ne pozna verza iz Gregorčičeve Soči? Simon Gregorčič je goriški slavček, pesnik, ki se je tako proslavil, da je njegova prva pesniška zbirka postala uspešnica: Poezije so leta 1882 izšle v 2000 izvodih in bile kmalu razporodane. Življenjska pot pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, odseva duha časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Urednica Barbara Pregelj nam je razložila, kaj je skrivnost ljudskosti poezije Simona Gregorčiča, ki pa se je obenem zavedal tudi dolžnosti slehernika do družbe. Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar nam je v Vrsnem pod Krnom, kjer se je Gregorčič leta 1844 rodil, osvetlila, zakaj je bil najbolj grozeč del njegove Soči tudi vizionarski, privlačnost turkizne modrine rečnih globočin za turizem pa nam je predočil organizator raftinga.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Sta nas zaznamovala Kosmačeva trobenta, ki je “bridko donela” ali bel oblak ”na sinjem nebu”? Običajna razlaga govori o izbiri med oblakom upanja in trobento vesti… Roman Cirila Kosmača, Balada o trobenti in oblaku, je izpiljen, s pri-spodobami bogat prikaz etičnih izzivov človeka v vojni, hkrati pa je Kosmačeva Balada tudi generacijska vizija. Za literaturo Cirila Kosmača velja, da je močno navezana na zgodbo njegovih rojstnih krajev. Dolina, v kateri je odraščal, in ljudje, ki so tam živeli, so mu vtisnili tra-jen pečat in mu bili glavni vir pisateljskega navdiha, zato smo del po-govora v oddaji s kustosinjo Karlo Kofol posneli kar v Kosmačevi rojst-ni hiši v Slapu nad Idrijco, literarni kritik in novinar Andraž Gombač pa je osvetlil kosmačevo močno etično sporočilo in literarno dimenzijo. In spet se prašujemo: še slišimo trobento, ko nas pozove? Še znamo uzreti oblak kot znamenje upanja? Nas je napisala Kosmačeva literatura?
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko
Jurij Vega se je proslavil z Logaritmovnikom. Ta je izšel na Dunaju leta 1783 in od svoje prve izdaje velja za prototip logaritemskih knjig. Kaj so sploh logaritemske tablice in kako se je spremenilo matematično razmišljanje v času, ko so tablice v knjigi zamenjali tablični računalniki? Profesor matematike Vilko Domanjko nam bo z izračunom na tabli prikazal, kakšno vlogo imajo logaritmi in kakšna je njihova praktična uporaba. S pomočjo strokovnjaka za balistiko Janeza Gomzija se bomo poučili, kako se s pomočjo Vegovih podatkov v tablicah izračuna let topovskega izstrelka. Vegov priročnik spada med najbolj razširjene matematične knjige na svetu in nemara gre celo za knjigo slovenskega avtorja, ki jo je vzelo v roke največ Zemljanov.
Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katera nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak? Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji “renesančni človek”, saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, bo tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa nam bo osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa bomo Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.
Bistvo svojega in vsakega pesnjenja je Strniša poimenoval vesoljska zavest. V predgovoru k zbirki Vesolje jo je opredelil takole: "To je zavedanje, da je takó Zemlja kot vsaka najmanjša stvar na nji od nekdaj samo del vsega vesolja ..." Z Draganom Živadinovim, umetnikom, ki je dejansko poletel v vesolje, se bomo pogovarjali o tem, kako drugače razumemo vesolje, potem ko nam ga je Strniša upesnil, o specifiki Strniševih pesniških oblik pa se bomo pogovarjali s pesnikom in verzologom dr. Borisom A. Novakom.
Mesto v zalivu je ključno delo za razumevanje Pahorjevega opusa in slovenskega življa v Trstu. Ob openskem tramvaju smo izvedeli, da proga predstavlja prvi stik slovenskega tržaškega zaledja z mestom, ki so ga v začetku 20. stoletja sestavljale številne etnične skupine z zapletenimi medsebojnimi razmerji. Ob kipu Jamesa Joycea na Rusem trgu smo se s profesorjem dr. Miranom Košuto pogovorili o vlogi Trsta v opusu nekaterih velikih imen svetovne in slovenske literature. Na trgu Oberdan nam je Pahorjeva biografinja dr. Tatjana Rejc osvetlila zgodovino Trsta in pomen usodnega 13. julija 1920, ko so fašisti zažgali Narodni dom.
Čeprav so ga poznejši literarni zgodovinarji označevali zgolj za “prve žarke jutranje zarje” slovenske poezije, za Vodnika ni bilo dilem: zavedal se je svoje pionirske vloge na polju slovenskega pesništva in se podpisoval kar – Vodník. Marjan Rupert iz NUK je opredelil zgodovinski kontekst nastanka Vodnikovih pesmi, pa tudi element avtocenzure. V okolju Vodnikove domačije se nam je pridružil profesor dr. Aleksander Bjelčević, ki je ovrednotil pomen umetne pesniške zbirke za narod kot prelomen trenutek za gradnjo narodne zavesti, osvetlil pa je tudi Vodnikovo izvirno slovensko kitico, “alpsko poskočnico”, tako rekoč pesniško kitico z geografskim poreklom, ki jo najdemo v narodnozabavni glasbi, pa tudi pri Pankrtih.
Zakaj velja Simon Jenko za pesnika Sorškega polja? “Če je Prešeren pisal visoko poezijo za izbrance in nas skušal približati zahodni Evropi, je Jenko preprostejši, bolj ljudski pesnik," pravijo literarni zgodovinarji, katerih pogled nam bo osvetlil slovenist in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Dolga stoletja je bila Jenkova pesem Naprej (zastava slave) neuradna slovenska himna, danes pa je himna Slovenske vojske, a danes Jenkov spomin ohranja tudi nagrada za najboljšega slovenskega pesnika. Z Jenkovo nagrajenko Veroniko Dintinjano se bomo pogovarjali o tem, kaj pomeni danes pisati poezijo.
Roman Zmote dijaka Tjaža je ključen za Lipušev preboj med velike slovenske avtorje. Izšel je leta 1972 in v slovensko literaturo vpeljal svojevrsten notranji monolog. Roman je sarkastična zgodba o tem, kako se mladostnik znajde v primežu represivne vzgoje internata, ki ga do te mere stre, da stori samomor. Z ravnateljem Rihardom Režkom se pogovorimo o tem, ali se je vzgoja v današnjem internatu spremenila v primerjavi s tisto iz 20. stoletja. Zmote dijaka Tjaža sta leta 1982 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar in mu s tem dala tudi mednarodno veljavo. O travmatični izkušnji pisanja v jeziku, ki je lastnemu sosedu tuj, saj je tujec, obenem pa odtujen tudi domači zemlji, ki je del tujine, sprašujemo dr. Silvijo Borovnik, strokovnjakinjo za literaturo koroškega zamejstva.
Dušan Pirjevec je eden najpomembnejših slovenskih literarnih teoretikov. Njegov pogled na književnost je omogočil izvirno slovensko recepcijo eksistencialne filozofije, obenem pa v premislek o literaturi vpeljal sodobne miselne tokove, med drugim fenomenologijo in strukturalizem. Pirjevčeva predavanja so bila legendarna in množično obiskana; kdo vse jih je obiskoval in kako so vplivala na študente iz sedemdesetih let, v "Pirjevčevi" predavalnici povprašamo Dušana Merca, predsednika DSP. Pirjevčevo življenje je močno zaznamovala tudi partizanska problematika in za marsikoga je bila njegova vojna vloga kontroverzna, kar nam bo osvetlil komparativist dr. Boris A. Novak.
Četudi nas učijo, da je treba literarno delo ločevati od njegovega avtorja, pri nekaterih pisateljih to preprosto ni mogoče. Tak je tudi Vitomil Zupan, ki se ga držijo legende o škandalozni seksualnosti in kompulzivnem odnosu do žensk. Z Ifigenijo Simonović smo se pogovarjali o tem, kakšen je bil odnos med Zupanovim življenjem in delom, zanimalo pa nas je tudi, kakšen bi bil odnos do Zupana danes in kako na interpretacijo njegovega dela vpliva gibanje Jaztudi in vzpon politične korektnosti. Po Zupanovem romanu je bil posnet tudi film Nasvidenje v naslednji vojni, v katerem glavnega junaka Berka igra Metod Pevec. Z njim smo se pogovorili o spominih na snemanje in o tem, kako je bilo igrati tako kontroverznega junaka.
Kovačičevo pisanje je od nekdaj veljalo za “sumljivo”, in sicer tako v (ne)ideološkem kot tudi strukturno-formalnem smislu. Šele v 21. stoletju, malo pred pisateljevo smrtjo leta 2004, je Kovačičev opus doživel temeljito revizijo in se vzpostavil kot vrhunski opus. Njegova knjiga Prišleki, roman v treh knjigah, je v bistvu romansirana avtobiografija z elementi zgodovinopisja. O nenavadni in samosvoji strukturi romana smo se pogovorimo z dr. Gašperjem Troho, ki smo ga vprašali, kako roman obravnava različne ideologije, od predvojne starojugoslovanske, medvojne fašistične in povojne komunistične. Sledil je pogovor z Mitjo Čandrom, založnikom, ki je Kovačičeve Prišleke, sicer izšle leta 1984, izdal v prenovljeni izdaji leta 2018.
Mira Mihelič, predsednica slovenskega centra PEN in ena najpomembnejših slovenskih intelektualk 20. stoletja, je avtorica romana z žensko tematiko April. Z Alenko Puhar smo se pogovorili o tem, kakšen odnos je imela do svoje mačehe, žene svojega očeta Franceta Miheliča. Roman se dogaja v dnevniški obliki, in sicer v tridesetih dneh aprila 1941, ko Nemci napadejo Jugoslavijo, zato v njem pomembno vlogo igra tudi vreme. O njegovi aprilski muhavosti smo povprašali vremenoslovca Braneta Gregorčiča. Pred hišo na Starem trgu, kamor je umeščena družinska hiša v romanu, smo se z Marjeto Novak Kajzer, ki je urejala avtobiografijo Mire Mihelič, pogovarjali o avtobiografskosti romana, o ženski tematiki in o tem, da gre pravzaprav za najbolj meščanski slovenski roman.
Dogodek v mestu Gogi predstavlja vrh slovenskega ekspresionističnega gledališča. Napisal ga je Slavko Grum, leta 1901 rojeni Dolenjec, po poklicu zdravnik, ki je snov za svojo dramo v marsičem črpal tudi iz Freudove psihoanalize. O izrednem pomenu ekspresionističnega gledališča smo se pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovim, ki nam je pred sliko izvirne Gogine scene osvetlil vpliv scenografije na vsebino drame, o tem, kako je bilo delati priredbo Goge, pa smo v temnih globinah gledališča razpravljali z dramaturginjo Evo Mahkovic.
Že mladi Vidmar je v času med obema vojnama veljal za ključno kritiško figuro, celo tako močno, da ni Oton Župančič po Vidmarjevi kritiki Veronike Deseniške nikdar več napisal dramskega dela. O vlogi kritika smo se pogovarjali s publicistom Markom Crnkovičem, v monumentalnem okolju Plečnikove cerkve v Šiški, ki je bila zgrajena v času Vidmarjeve knjige, pa smo sledili pogovoru s Petrom Kovačičem Peršinom, ki nam je pojasnil, kakšna polemika se je spletala okoli slovenstva v tridesetih letih, v času Kraljevine Jugoslavije. Vidmar je bil v nasprotju z zagovorniki jugoslovanskega "talilnega lonca" prepričan, da predstavljata temelj slovenstva prav njegova jezik in kultura.
A laskói általános iskola igazgatónőjének kezdeményezésére néhány hónapja egy igen érdekes gyűjtés kezdődött, melynek tárgyai azok a kis, színes könyvecskék, emlékkönyvek, amelyeket régen az általános iskolában olyan lelkesen adtak át egymásnak az iskolatársak, barátok. A bennük található, nagy becsben tartott ifjúkori emlékek most maradandóvá válhatnak, ugyanis digitalizálják őket az utókor számára. Na pobudo ravnateljice osnovne šole v Lugu se je pred nekaj meseci začelo zelo zanimivo zbiranje, katerega predmet so majhne, pisane knjižice, tj. spominske knjige, ki so si jih v osnovni šoli tako navdušeno izmenjevali sošolci in prijatelji. Zelo cenjeni spomini iz mladosti, ki jih te vsebujejo, lahko postanejo trajni, saj jih želijo digitalizirati za zanamce.
Za konstituiranje slovenstva niso ključnega pomena le literarne in humanistične knjige, pač pa tudi stvarna literatura. Krautov strojniški priročnik je izvirna slovenska strokovna knjiga z najdaljšo tradicijo ponatisov in razširjenih izdaj. V čem je posebnost najpomembnejše slovenske tehniške knjige, ki je izšla v več kot 300.000 izvodih, nam je pojasnil profesor strojništva dr. Janez Diaci. V zvezi s Krautovo knjigo nas je med drugim zanimalo, kaj je pomenil prehod iz paradigme težke industrije povojne Jugoslavije v bolj tehnološko usmerjene lahke panoge in kakšno vlogo je pri tem odigral Stane Kavčič. O tem smo se pogovorili s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki izhaja iz strojniške družine, obenem pa smo ga povprašali še o vlogi in pojmu tehniške inteligence.
Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.
“Tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali že od Cankarja dalje,” je po krstni predstavi Antigone ugotavljal profesor Vladimir Kralj. Smoletove Antigone se ne uprizarja prav pogosto, čeprav ob natančnejšem prebiranju preseneča aktualnost Smoletovega besedila, ki ga je leta 2010 uprizoril režiser Jaka Andrej Vojevec. In kaj se zgodi s pieteto, ko pokojnika ni? Razumevanje Smoletove Antigone so ključno zaznamovali dolgo zamolčani zgodovinski dogodki, vezani na drugo svetovno vojno. O tej temi je tekel pogovor s filozofinjo dr. Spomenko Hribar v okolju ljubljanskega Navja.
Z Boštjanom Gorencem - Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit? Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni. Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.
Dušana Šarotarja smo vprašali, ali živijo na prekmurski strani reke Mure dobri ljudje. V čem je dobrota, ki jo je imel Kranjec v mislih? Vprašali smo ga tudi, ali bi lahko to povest, ki se je vztrajno prijemlje oznaka socialnega realizma, morda raje označili kot prekmurski magični realizem. Podoba in poetika Prekmurja pa se pogosto upovedujeta s stereotipi: v deželi dobrih ljudi onkraj Mure na dimnikih gnezdijo štorklje, v deželi gostoljubja, gibanice in bučnega olja čez ravnico odmeva Kreslinova pesem. V idiličnem okolju ob leseni hiši ob Muri smo se z Vladom Kreslinom zapletli v pogovor o tem, kako v Povesti Katičina pesem zmeraj znova preseka profanost vsakdanjega življenja.
Župančičeva zbirka Ciciban nas je napisala že kot otroke, med drugim z besednimi zvezami, kot so “rega rega, vedno hujša je zadrega”. Z dr. Mileno Milevo Blažič smo primerjali nekatere tedanje vzgojne prijeme z današnjimi, s filozofom dr. Markom Uršičem pa smo osvetlili kozmološki vidik nekaterih pesmi, ki jih povojne izdaje niso vsebovale. Oton Župančič je besedo Ciciban povzel iz Vukovega srbskega slovarja, kjer v uganki nastopa Cicibanica, žena mlinarja Cicibana, Ciciban pa je postal tudi prava blagovna znamka (otroška revija, copati ...).
O prvem slovenskem romanu smo govorili s predsednikom DSP Dušanom Mercem, ki Nam je osvetlil problematičnost zgodbe in domnevno odsotnost glavnega junaka. V Desetem bratu se prepleta več zgodb, ena od njih je tudi nekoliko naivna zgodba o ljubezenskem trikotniku. Protagonista sta domači učitelj Lovre Kvas in graščakova hči Manica, ki pa je obljubljena drugemu. O tem smo se na freudovskem kavču pogovorili s pihoterapevtko Aljo Fabjan, ki nam je razložila, zakaj je ljubezenski trikotnik mikavna tema tako v literaturi kot v popularni kulturi. Prav tako pa smo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni mit o desetniku.
Kosovel je umrl leta 1926, star 22 let. Do leta 1967 so v predalu čakali njegovi Integrali, preden so izšli s spremno besedo Antona Ocvirka. V pogovoru z literatom dr. Miklavžem Komeljem smo izvedeli, kaj pomeni ta dolgi molk. So se literarni zgodovinarji bali objaviti to poezijo? V pogovoru s profesorjem dr. Janezom Vrečkom smo se posvetili pesmi Kons 5, ki je sicer v berilih ni bilo, vendar smo jo v zadnjem času veliko slišali: "Gnoj je zlato ..." O finančnih aspektih Kosovelove poezije smo se pogovorili z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem. Ta nam je pojasnil, ali lahko Kosovelove verze razumemo kot napoved zloma svetovnega gospodarsko-finančnega sistema v letu 1930.
Solzice so zbirka enajstih črtic slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Večina črtic govori o pisateljevem otroštvu in njegovih doživljajih ter občutjih, ki jih vsi dobro poznamo. Vorančeva dela so namreč del obveznega šolskega čtiva že vsa povojna desetletja in profesorica dr. Dragica Haramija nam bo osvetlila, kako mladi bralci v različnih časovnih obdobjih dojemajo Vorančevo klasično delo. Zgodovinar dr. Aleš Gabrič nam bo osvetlil Vorančevo življenjsko pot, ki je bila močno politično obarvana, pri čemer Vorančevo pisateljsko ustvarjanje uvrščamo v obdobje socialnega realizma. Režiserka: Urška Menart.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Epidemija ima vpliv na številna področja življenja - tudi na bralne navade. Te tudi pred covidno situacijo pri Slovenkah in Slovencih niso bile dobro razvite, saj jih polovica pravi, da knjig sploh ne bere. Ob začetku leta 2022 smo dobili lestvico knjižnih del, ki smo jih najraje prebirali v letu 2021. Gre za najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige in na spletni strani emka.si. Veseli dejstvo, da se v kategoriji knjig za otroke in mladino najdeta tudi pravljici z dolgo brado - Muca Copatarica in Maček Muri. Med desetimi najbolj prodajanimi deli za odrasle sta tudi sodelavca RTV Slovenija, Miha Šalehar s priročnikom Pustolovec zmote in Mojca Širok z romanom Evidenca. O lestvici, slovenski bralni kulturi, vplivu epidemije na branje in nakupovanje literature in o tem, kako pomembno je branje za otroke, mladino in odrasle, smo se pogovarjali s Polono Stepišnik, direktorici prodaje pri Mladinski knjigi.
