Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je bilo obdobje, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka 5. razreda in pisateljica. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A leta 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je bilo obdobje, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka 5. razreda in pisateljica. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A leta 2021.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Slab začetek dober konec, bi preprosto opisal Knjigo vseh stvari. Čudovito delo, ki pretrese, a da upanje, da se vedno lahko vse srečno konča, četudi na začetku ni videti tako. Brala sta jo Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj v delu Knjiga vseh stvari predstavlja ključ do sreče? a) Razvijanje lastnih sposobnosti in krepitev poguma. b) Izogibanje konfliktom in ohranjanje miru. c) Prepoznavanje lastnih napak in priznanje porazov. d) Zaupanje v druge in medsebojna pomoč. Avtor: Guus Kuijer Ilustrator: Nina Meglič Založba: MIŠ
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Devetletni Thomas se od sovrstnikov razlikuje po veliki notranji intuiciji in duhovnem uvidu. V dnevniku tako beremo o očetovem nasilju, ljubezni do Elize in branja knjig ter prijateljstva z gospo Van Amersfoort, ki je Thomasova velika podpora. Knjigo vseh stvari sta brala Tosja in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kakšen opis bi najbolj ustrezal knjižnemu liku tete Bee? a) Teta Bea je prijetna članica družine, a se upira patriarhalnemu nadzoru. b) Teta Bea je sproščena oseba, ki se zavzema za svobodo pri oblačenju. c) Teta Bea se bori za feministična načela, kar jo vodi v resnost in odtujenost. d) Teta Bea nasprotuje nadvladi moškega spola, vendar je pri tem pasivna. Založba: MIŠ založba Avtor: Guus Kuijer
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Gost oddaje Dober večer bo Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev. Poseben poklon je delo posvečeno duhovniku in pisatelju Ksavru Mešku ob 150 letnici njegovega rojstva.
Gost oddaje Dober večer bo Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev. Poseben poklon je delo posvečeno duhovniku in pisatelju Ksavru Mešku ob 150 letnici njegovega rojstva.
Britanski zgodovinar, pisatelj in profesor Timothy Garton Ash je za novinarsko in pisateljsko delo prejel številne nagrade. Imel je sedemnajst let, ko se je Britanija pridružila Evropski skupnosti, in štiriinšestdeset, ko jo je zapustila, bil je zgovorna priča prelomnih dogodkov zadnjih 50 let. O Evropi nekoč in danes razmišlja tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Domovina Evropa: osebna zgodovina, ki bo v kratkem pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi v slovenščini. Za Razglede in razmisleke smo izbrali poglavje z naslovom Delfi. Prevod Staša Grahek, bere Aleksander Golja, tonska izvedba Mirta Berlan.
Britanski zgodovinar, pisatelj in profesor Timothy Garton Ash je za novinarsko in pisateljsko delo prejel številne nagrade. Imel je sedemnajst let, ko se je Britanija pridružila Evropski skupnosti, in štiriinšestdeset, ko jo je zapustila, bil je zgovorna priča prelomnih dogodkov zadnjih 50 let. O Evropi nekoč in danes razmišlja tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Domovina Evropa: osebna zgodovina, ki bo v kratkem pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi v slovenščini. Za Razglede in razmisleke smo izbrali poglavje z naslovom Delfi. Prevod Staša Grahek, bere Aleksander Golja, tonska izvedba Mirta Berlan.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Včeraj so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slavnostno odprli 40. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. Otvoritveno slovesnost je zaznamovala podelitev nagrade za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš. V oddaji tudi o tem: Prekinitev ognja med Hezbolahom in Izraelom vse bolj verjetna. Ministrstvo predlaga spremembe volilnih enot, vipavski svetniki se ne strinjajo. V Štanjelu imajo nov vrtec. Slovenski košarkarji so se uvrstili na evropsko prvevenstvo.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pisatelj pokončan v koncentracijskem taborišču Sto let električnih svetilk na ulicah Ptuja Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Leta 2013 so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici.
Pisatelj pokončan v koncentracijskem taborišču Sto let električnih svetilk na ulicah Ptuja Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Leta 2013 so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Letos mineva sto štirideset let od rojstva ameriškega pesnika Ezre Pounda (1885–1972), ki je ne le spremenil poezijo 20. stoletja, temveč tudi precej vplival na mnoge pesnike in pesnice po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Njegovo glavno delo, mogočna pesnitev, izvirno naslovljena The Cantos, še danes buri akademske duhove. Pound se je tej pesnitvi posvečal več desetletji, integralna verzija, objavljena leta 1970 in naslovljena The Cantos of Ezra Pound, pa vsebuje 117 spevov. Avtor jo je skozi leta objavljal po delih, kot delo v nastajanju. Tako je leta 1948 v samostojni knjigi izdal enajst spevov s skupnim naslovom Pizanski Cantos. Knjigo zdaj lahko beremo tudi v prevodu Miklavža Komelja. Obsežna izdaja s številnimi opombami in obsežno spremno besedo je leta 2024 izšla pri Slovenski matici. Ob Poundovem jubileju in izidu te knjige s prevajalcem predstavljamo tega kontroverznega modernista in njegovo ustvarjanje. Foto: Wikipedija
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.
Alsólendvai Bánffy Miklós protestáns udvarával ismerteti meg az olvasót az a tanulmánykötet, amely tavaly év végén jelent meg a Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ gondozásában. Zavod Knjižnica-Kulturni center Lendava je konec lanskega leta izdal zbornik znanstvenih študij, ki nas popelje na protestantski dvor dolnjelendavskega Nikolaja Bánffyja.
Alsólendvai Bánffy Miklós protestáns udvarával ismerteti meg az olvasót az a tanulmánykötet, amely tavaly év végén jelent meg a Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ gondozásában. Zavod Knjižnica-Kulturni center Lendava je konec lanskega leta izdal zbornik znanstvenih študij, ki nas popelje na protestantski dvor dolnjelendavskega Nikolaja Bánffyja.
Jutri se začne 66. Jazz festival Ljubljana, kot uvod pa so danes v Mali galeriji Cankarjevega doma odprli fotografsko razstavo italijanskega fotografa Pina Ninfe. Serijo črno-belih fotografij zaznamujejo močna pripovednost, zgodbe glasbenikov in njihovega dela ter dogajanje pred koncertom, med njim in po njem. V ljubljanski galeriji Dessa smo si ogledali razstavo Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije, ki raziskuje ustvarjalni proces odrskega prostora in nevidno plat tehničnih rešitev zanj. Predstavljamo tudi novo knjigo, ki je posvečena več kot 40-letnemu ustvarjanju Klemna Rodmana na področju arhitekture, industrijskega oblikovanja, oblikovanja vidnih sporočil in kolaža.
Jutri se začne 66. Jazz festival Ljubljana, kot uvod pa so danes v Mali galeriji Cankarjevega doma odprli fotografsko razstavo italijanskega fotografa Pina Ninfe. Serijo črno-belih fotografij zaznamujejo močna pripovednost, zgodbe glasbenikov in njihovega dela ter dogajanje pred koncertom, med njim in po njem. V ljubljanski galeriji Dessa smo si ogledali razstavo Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije, ki raziskuje ustvarjalni proces odrskega prostora in nevidno plat tehničnih rešitev zanj. Predstavljamo tudi novo knjigo, ki je posvečena več kot 40-letnemu ustvarjanju Klemna Rodmana na področju arhitekture, industrijskega oblikovanja, oblikovanja vidnih sporočil in kolaža.
Marko Pohlin, slovenski pisatelj in dramatik, velja za začetnika slovenskega preporoda. Ustvarjal je v obdobju, ko se je uveljavila vera v moč razuma, pri narodih v okviru Avstrije pa se je razsvetljenska miselnost močno vezala na narodno prebujenje. Pohlin se je prilagodil potrebam svojega časa, napisal je več knjig, po večini nabožnih, in učbenikov, približno 20 jih je ostalo v rokopisu. Avtorica oddaje je Vida Curk. Odlomke iz njegovih del interpretirajo Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar in Pavle Ravnohrib. Bere Anica Gladek. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, režiserka pa Elza Rituper. Urednica oddaje je Tadeja Krečič.
Marko Pohlin, slovenski pisatelj in dramatik, velja za začetnika slovenskega preporoda. Ustvarjal je v obdobju, ko se je uveljavila vera v moč razuma, pri narodih v okviru Avstrije pa se je razsvetljenska miselnost močno vezala na narodno prebujenje. Pohlin se je prilagodil potrebam svojega časa, napisal je več knjig, po večini nabožnih, in učbenikov, približno 20 jih je ostalo v rokopisu. Avtorica oddaje je Vida Curk. Odlomke iz njegovih del interpretirajo Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar in Pavle Ravnohrib. Bere Anica Gladek. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, režiserka pa Elza Rituper. Urednica oddaje je Tadeja Krečič.
Mineva 10 let odkar je slovenska knjigarna v Trstu, po prisilnem zaprtju v Ulici Sv. Frančiška, s pomočjo matične domovine, ponovno zaživela na trgu Oberdan. Tržaška knjigarna je izložbeno okno slovenskih avtorjev Furlanije - Julijske krajine in zamejskih založb, hkrati pa tudi pomembno središče slovenske kulture v mestu. Desetletnico so proslavili v družbi uglednih gostov in številnih ljubiteljev knjige, ki so napisali izvirne čestitke.
Mineva 10 let odkar je slovenska knjigarna v Trstu, po prisilnem zaprtju v Ulici Sv. Frančiška, s pomočjo matične domovine, ponovno zaživela na trgu Oberdan. Tržaška knjigarna je izložbeno okno slovenskih avtorjev Furlanije - Julijske krajine in zamejskih založb, hkrati pa tudi pomembno središče slovenske kulture v mestu. Desetletnico so proslavili v družbi uglednih gostov in številnih ljubiteljev knjige, ki so napisali izvirne čestitke.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Tokratna (30.12.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov Rastoča knjiga, dogodila pa se je na osnovni šoli Lava v Celju. Pri RASTOČI KNJIGI gre za široko razvejan projekt pri nas in tudi v tujini s katerim se vzpodbuja bralna kultura, izgradnja temeljnih vrednot, medčloveških odnosov, odnosov do domovine, jezika, znanja, odličnosti, sočutja in solidarnosti. Sodelovali so: celjski župan Matija Kovač, ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko, dve njihovi učenki Mija Sagode in Sorina Doler ter pobudnik projekta dr.Janez Gabrijelčič iz Novega Mesta…Torej – kako s pisano in govorjeno besedo postajamo boljši ljudje – v tejle lepi uri tovarištva in sočutnih bližin…
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Petnajstletni Mahmud Maruf, čigar starši prihajajo iz Pakistana, si v nasprotju z drugimi Norvežani, ki poleti potujejo, ne more privoščiti niti izleta. Zato počitnice preživlja kar s prijateljem na klopci pred blokom. Prevod prvenca norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa je novost zbirke Odisej, ki že pet desetletij nagovarja najstnike in njihove težave ter hkrati ponuja vpogled v druge kulture. Zbirko je Ivan Minatti zasnoval med obiski Pionirske knjižnice, ko je spremljal, kaj mladi berejo in katerih knjig primanjkuje. Zbirka se še danes ravna po tej programski politiki, prilagaja pa se interesom mladih bralcev in odziva na življenje sodobnih mladostnikov. Doslej je v zbirki izšlo 157 naslovov domačih in tujih avtorjev, med njimi je vrsta uspešnic, večina knjig pa je tudi prejemnic znaka kakovosti Zlata hruška.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Tokratno oddajo Sobotno branje namenjamo poeziji, grškemu pesniku Nikiforosu Vrettakosu, ki je z zgodnjimi verzi v literaturo vstopil kot otrok, potem pa je s svojo poezijo beležil dogodke 20. stoletja, človeško tragedijo, ki so jo povzročile predvsem vojne, s pesmimi slikal naravo in z njimi gradil metafizične svetove in neprestano nagovarjal človeka. Čeprav pesmi posveča vsem bitjem, in je v liričnem središču tudi ljubezen, pa je tudi kritičen do nerazumnega sveta, kar zavije v metaforiko in simboliko. Prevod njegovih izbranih pesmi, ki so izšle v knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, je opravila dr. Dragica Fabjan Andritsakos.
Tokratno oddajo Sobotno branje namenjamo poeziji, grškemu pesniku Nikiforosu Vrettakosu, ki je z zgodnjimi verzi v literaturo vstopil kot otrok, potem pa je s svojo poezijo beležil dogodke 20. stoletja, človeško tragedijo, ki so jo povzročile predvsem vojne, s pesmimi slikal naravo in z njimi gradil metafizične svetove in neprestano nagovarjal človeka. Čeprav pesmi posveča vsem bitjem, in je v liričnem središču tudi ljubezen, pa je tudi kritičen do nerazumnega sveta, kar zavije v metaforiko in simboliko. Prevod njegovih izbranih pesmi, ki so izšle v knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, je opravila dr. Dragica Fabjan Andritsakos.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Trditev/vprašanje: Levstikova nagrada je literarna nagrada, ki jo za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti podeljuje Založba Mladinska knjiga. Trditev drži ali ne drži?
Trditev/vprašanje: Levstikova nagrada je literarna nagrada, ki jo za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti podeljuje Založba Mladinska knjiga. Trditev drži ali ne drži?
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
V tokratni oddaji podkasta sem gostila pedagoginjo, pripovedovalko in učiteljico Jerco Cvetko. Glavna tema najinega pogovora je bil roman Padam na besede, kjer nas avtorica kot v gledališču kamišibaj vodi skozi zgodbo 40-letne Iris, ki se ji življenje čez noč obrne na glavo. V iskanju same sebe se znajde v veliko bolj in manj prijetnih situacijah; gre na zmenka na Tinderju, ki se oba, vsak po svoje, ne zaključita najlepše; zaplete se z mladim frizerjem ter počasi poglablja svoja čustva do ločenega drvarja. Bolj kot novo ljubezen pa Iris išče dom, v katerem bi lahko ponovno pognala svoje korenine. Beseda je tekla o aplikaciji Tinder, prijateljstvu in novih začetkih. Ugotovili sva, da se za Iris pravzaprav novo poglavje v življenju začne spomladi, ko se "zbudi iz zimskega spanja" vdanosti v usodo. Pisateljica nam je tudi zaupala, kako se s težkimi situacijami spoprime sama. Prisrčno vabljeni k poslušanju.
Čeprav je do božiča še precej dni, se bomo že zdajle odpravili v božični čas. Zasneženo ameriško mestece diši po cimetu, krompirjevih polpetih in čudovitih najstniških romancah. Knjigo Zima zima bela sta brala Rok in Bor. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj označuje Rok z besedno zvezo "pocukrani ameriški filmi", ki jih primerja z obravnavanim delom? a) zgodbe, ki se izogibajo resnim temam in vsebujejo nepričakovane preobrate b) najstniške ljubezenske zgodbe s kompleksno psihološko tematiko c) zgodbe, ki imajo na prvi pogled lahkotno naravo, vendar skrivajo globlja sporočila d) ljubezenske zgodbe z napovedljivim razpletom in idealiziranim koncem Avtorji: Maureen Johnson, John Green in Lauren Myracle Založba: Mladinska knjiga
Čeprav je do božiča še precej dni, se bomo že zdajle odpravili v božični čas. Zasneženo ameriško mestece diši po cimetu, krompirjevih polpetih in čudovitih najstniških romancah. Knjigo Zima zima bela sta brala Rok in Bor. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja razumevanje sporočila se glasi: Kaj označuje Rok z besedno zvezo "pocukrani ameriški filmi", ki jih primerja z obravnavanim delom? a) zgodbe, ki se izogibajo resnim temam in vsebujejo nepričakovane preobrate b) najstniške ljubezenske zgodbe s kompleksno psihološko tematiko c) zgodbe, ki imajo na prvi pogled lahkotno naravo, vendar skrivajo globlja sporočila d) ljubezenske zgodbe z napovedljivim razpletom in idealiziranim koncem Avtorji: Maureen Johnson, John Green in Lauren Myracle Založba: Mladinska knjiga
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Sara Volčič je Primorka. Živela je v Piranu, Izoli, Luciji, življenje jo je odneslo v Ljubljano, kjer je novinarka Kanala A in Pop tv že več kot 30 let. Čeprav je nekoč srečo kot študentka poizkusila tudi na našem radiu, pa je bilo takrat menda tu preveč ženskih glasov in ji radio ni bil usojen…In je potem, v bundi in strganih kavbojkah šla na časopis Dnevnik, kjer so iskali literarnega kritika. Nekaj mesecev se je brez izkušenj mučila s temi temami, potem pa so jo povabili k črni kroniki; bila je tudi dopisnica Dnevnika z Obale, a črni kroniki je ostala zvesta vsa delovna leta. Le medij je zamenjala, šla na televizijo, kjer že leta pušča sled. Zato ker ve, da ni vse črno belo, zato ker jo zanima kaj je nekoga pripeljalo do tega, da je storil kaj hudega ali najhujšega. S posebno človeško občutljivostjo spremlja teme, do katerih nihče od nas ni imun. Nedavno je izšla njena prva knjiga z naslovom Leglo zla - iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem. Ta knjiga je, tako piše na platnicah, skoraj kot kriminalka - vendar je v njej vse res. S Saro Volčič se pogovarja Nataša Benčič.
Piše Silvija Žnidar, bereta Igor Velše in Lidija Hartman. Svetlano Slapšak obče bralstvo pozna kot vsestransko ustvarjalko, v prvi vrsti morda najprej kot neutrudno preučevalko antike, ki jo raziskuje s pomočjo različnih ved, kot so antropologija, zgodovina in literarne vede. Na to temo je objavila številne znanstveno podkovane knjige, med drugim Antično miturgijo, obširno in izvirno študijo grško-rimskih mitov, poglobljeno pa se je lotila tudi manj izpostavljenih topik oziroma fenomenov znotraj antike, o čemer pričata denimo publikaciji Zelje in spolnost ter Volna in telo. Svoje pero pa avtorica že dlje časa preizkuša tudi v literarnih vodah, njena zadnja romana imata naslov Kje smo? in Šola za delikatne ljubimce. Dela, ki jih piše, se ne ponašajo zgolj z znanstveno podkovanostjo na eni strani in izdelano pisavo na drugi, pač pa nosijo v sebi tudi izostren socialni čut, posebno humanistično težnjo po izpostavljanju in razgaljanju represivnih sistemov in njihovih odvodov v zgodovini. V obsežnem delu Hetera in filozof: Iz zgodovinske antropologije svobodnega para je piska skozi feministično študiozno prizmo po vzoru Simone de Beauvoir dregnila v samo osrčje antične patriarhalne strukture, za katero lahko trdimo, da se je ohranila vse do danes, in sicer dekonstruira zakonsko heteroseksualno zvezo oziroma družino. Pri tem jo, kot lahko razberemo iz poimenovanja raziskave, zanimajo odkloni od le-te, torej svobodnejše prakse ljubezni. Osrednja lika tega diskurza ali zgodbe sta hetera, izobražena kurtizana in filozof, ki se znajdeta na specifičnem mestu v družbi, kot zapiše Slapšak, »blizu roba družbe, ona po nuji, on po izbiri«. Tej dvojici je skupna mobilnost na »trgu dela«, saj mora tako kot kurtizana tudi kakšen filozof že v 5. stoletju pred našim štetjem, se pravi že v času atenske demokracije, ponujati svoje intelektualne zmožnosti v zameno za plačilo. Avtorica nam takšno zvezo oziroma potencial le-te demonstrira kot subverzivno gesto, ki rahlja rigiden in nasilen družbeni red, saj se ta odnos ne osredotoča na reprodukcijo in ohranjanje normativnih, tradicionalnih vrednot, ampak naj bi temeljil na tovarištvu, solidarnosti in zavezništvu, recipročnem in fluidnem prepletu dveh intelektov, pri čemer naj bi v tem odnosu do večje svobode prišla tudi ženska. Namreč: »Grška družbena ureditev, še zlasti demokratična v Atenah, je temeljila na popolni izključenosti žensk iz javnega in političnega življenja«. Morda bo bralstvo nekoliko presenečeno, ker bo izvedelo relativno malo o dejansko obstoječih parih hetere in filozofa, in tudi nastanek svobodnejše zveze ni podrobno predstavljen ali analiziran. Temu se seveda ne gre čuditi, primarni pisni viri o takšnih razmerjih so zelo skromni. A avtorica študije razprostira širšo antropološko-zgodovinsko sliko vsakdanjika »starodobnikov«, v katero vključuje tudi precizno in kritično branje mitov, filozofskih besedil, umetniških del in seveda antičnega leposlovja, pri čemer kreativno in imaginativno razmišlja oziroma sklepa o možnih dejanskostih para, o njunih položajih od atenske demokracije prek helenizma do krščanstva, o spremembah, ki jih je vnesla redefinicija ljubezenskega odnosa. Eden izmed najbolj vznemirljivih primerov v knjigi je zveza med Apsazijo in Periklom, ki ga sicer poznamo bolj kot državnika. Hetera in filozof je delo izredne eruditske širine, ki po eni strani razgalja patriarhalne vzorce atenske oziroma starogrške kulture, izpostavlja konzervativnost mislecev, kot je Aristotel, ki je verjel, da so ženske nižja bitja, preučuje mite, ki so polni brutalnega nasilja do žensk, in so kot taki vplivali tudi na javni diskurz in strukturiranje spolnih vlog, po drugi strani pa se fokusira na zgodbe o ženskah, ki so si izborile drobtinice svobode oziroma vsaj možnost individualnega akterstva, izpostavlja filozofe in pisce, ki so bili, kot Platon in Aristofan, ženskam bolj naklonjeni, ter opozarja na pestrost mitologije, ki je vsebovala seveda tudi like iznajdljivih, premetenih, samosvojih žensk. Učili so nas, da so mitologije načini, kako so si ljudje razlagali svet. A kot poudarja Svetlana Slapšak, je »snovanje mitoloških zgodb imelo včasih zelo preproste ideološke cilje, denimo da prikrije in minimalizira dejanske dogodke in odnose«. Tudi mitologija je tako lahko služila kot sredstvo za izvajanje represije, upravičevanje arbitrarnih norm, a kot vsaka zgodba ima tudi mit drugo, kreativnejšo, subverzivnejšo plat. Avtorica nas z veščo in dinamično pisavo, ki presega suhoparen znanstveni diskurz, potegne v živahen, kontrasten antični svet, pri čemer ob stvareh, ki jih nekako že poznamo iz zgodovine, spoznamo kup zabavnih dejstev iz vsakdanjika določenih skupin in posameznikov, z zanimanjem spremljamo njihove rituale in tako dalje. Tako izvemo, da si po pričeski lahko ne le prepoznal filozofa, ampak tudi ugotovil, kateri šoli pripada, ali da je obstajalo več vrst prostitutk, med katerimi so bile hetere najbolj »prestižne«, namenjene pretežno aristokraciji in »užitkom«, pornai pa so bile za »navadne smrtnike« in za zadovoljevanje »potreb«. Morda presenetljiv, a relevanten je tudi podatek, da je bila ginekološka vednost v antiki že precej napredna, zatrlo pa jo je nato krščanstvo, ki je demoniziralo žensko telo. Za literarne sladokusce bo še posebej dragocen pretežno zadnji del knjige, ki se loteva raziskovanja heter kot žanra. Med drugim razčlenjuje antični ljubezenski roman, ki je dlje časa veljal za ženski roman, nekaj literarno »manjvrednega«. Vendar pa, kot pronicljivo pokaže Svetlana Slapšak, je vseboval pomembne nastavke za razumevanje novega koncepta ljubezni. Lahko bi rekli, da avtorica knjigo Hetera in filozof zaključi z najbolj intrigantno in inovativno vsebino. Seveda je celotna knjiga polna fascinantne vednosti in razmišljanj, morda se le kdaj za kratek čas izgubimo zaradi tematskih digresij oziroma preskokov, kjer avtorica eno linijo »pripovedi« prekine z drugo. Celostno doživetje knjige je posebno, saj se nenehno prepletajo niti zgodovinskih pričevanj, mitologije in literature, a vsekakor to ni moteče. Kvečjemu pokaže na pestrost nekega obdobja, na zgodbenost in plastovitost zgodovine same.
Piše Silvija Žnidar, bereta Igor Velše in Lidija Hartman. Svetlano Slapšak obče bralstvo pozna kot vsestransko ustvarjalko, v prvi vrsti morda najprej kot neutrudno preučevalko antike, ki jo raziskuje s pomočjo različnih ved, kot so antropologija, zgodovina in literarne vede. Na to temo je objavila številne znanstveno podkovane knjige, med drugim Antično miturgijo, obširno in izvirno študijo grško-rimskih mitov, poglobljeno pa se je lotila tudi manj izpostavljenih topik oziroma fenomenov znotraj antike, o čemer pričata denimo publikaciji Zelje in spolnost ter Volna in telo. Svoje pero pa avtorica že dlje časa preizkuša tudi v literarnih vodah, njena zadnja romana imata naslov Kje smo? in Šola za delikatne ljubimce. Dela, ki jih piše, se ne ponašajo zgolj z znanstveno podkovanostjo na eni strani in izdelano pisavo na drugi, pač pa nosijo v sebi tudi izostren socialni čut, posebno humanistično težnjo po izpostavljanju in razgaljanju represivnih sistemov in njihovih odvodov v zgodovini. V obsežnem delu Hetera in filozof: Iz zgodovinske antropologije svobodnega para je piska skozi feministično študiozno prizmo po vzoru Simone de Beauvoir dregnila v samo osrčje antične patriarhalne strukture, za katero lahko trdimo, da se je ohranila vse do danes, in sicer dekonstruira zakonsko heteroseksualno zvezo oziroma družino. Pri tem jo, kot lahko razberemo iz poimenovanja raziskave, zanimajo odkloni od le-te, torej svobodnejše prakse ljubezni. Osrednja lika tega diskurza ali zgodbe sta hetera, izobražena kurtizana in filozof, ki se znajdeta na specifičnem mestu v družbi, kot zapiše Slapšak, »blizu roba družbe, ona po nuji, on po izbiri«. Tej dvojici je skupna mobilnost na »trgu dela«, saj mora tako kot kurtizana tudi kakšen filozof že v 5. stoletju pred našim štetjem, se pravi že v času atenske demokracije, ponujati svoje intelektualne zmožnosti v zameno za plačilo. Avtorica nam takšno zvezo oziroma potencial le-te demonstrira kot subverzivno gesto, ki rahlja rigiden in nasilen družbeni red, saj se ta odnos ne osredotoča na reprodukcijo in ohranjanje normativnih, tradicionalnih vrednot, ampak naj bi temeljil na tovarištvu, solidarnosti in zavezništvu, recipročnem in fluidnem prepletu dveh intelektov, pri čemer naj bi v tem odnosu do večje svobode prišla tudi ženska. Namreč: »Grška družbena ureditev, še zlasti demokratična v Atenah, je temeljila na popolni izključenosti žensk iz javnega in političnega življenja«. Morda bo bralstvo nekoliko presenečeno, ker bo izvedelo relativno malo o dejansko obstoječih parih hetere in filozofa, in tudi nastanek svobodnejše zveze ni podrobno predstavljen ali analiziran. Temu se seveda ne gre čuditi, primarni pisni viri o takšnih razmerjih so zelo skromni. A avtorica študije razprostira širšo antropološko-zgodovinsko sliko vsakdanjika »starodobnikov«, v katero vključuje tudi precizno in kritično branje mitov, filozofskih besedil, umetniških del in seveda antičnega leposlovja, pri čemer kreativno in imaginativno razmišlja oziroma sklepa o možnih dejanskostih para, o njunih položajih od atenske demokracije prek helenizma do krščanstva, o spremembah, ki jih je vnesla redefinicija ljubezenskega odnosa. Eden izmed najbolj vznemirljivih primerov v knjigi je zveza med Apsazijo in Periklom, ki ga sicer poznamo bolj kot državnika. Hetera in filozof je delo izredne eruditske širine, ki po eni strani razgalja patriarhalne vzorce atenske oziroma starogrške kulture, izpostavlja konzervativnost mislecev, kot je Aristotel, ki je verjel, da so ženske nižja bitja, preučuje mite, ki so polni brutalnega nasilja do žensk, in so kot taki vplivali tudi na javni diskurz in strukturiranje spolnih vlog, po drugi strani pa se fokusira na zgodbe o ženskah, ki so si izborile drobtinice svobode oziroma vsaj možnost individualnega akterstva, izpostavlja filozofe in pisce, ki so bili, kot Platon in Aristofan, ženskam bolj naklonjeni, ter opozarja na pestrost mitologije, ki je vsebovala seveda tudi like iznajdljivih, premetenih, samosvojih žensk. Učili so nas, da so mitologije načini, kako so si ljudje razlagali svet. A kot poudarja Svetlana Slapšak, je »snovanje mitoloških zgodb imelo včasih zelo preproste ideološke cilje, denimo da prikrije in minimalizira dejanske dogodke in odnose«. Tudi mitologija je tako lahko služila kot sredstvo za izvajanje represije, upravičevanje arbitrarnih norm, a kot vsaka zgodba ima tudi mit drugo, kreativnejšo, subverzivnejšo plat. Avtorica nas z veščo in dinamično pisavo, ki presega suhoparen znanstveni diskurz, potegne v živahen, kontrasten antični svet, pri čemer ob stvareh, ki jih nekako že poznamo iz zgodovine, spoznamo kup zabavnih dejstev iz vsakdanjika določenih skupin in posameznikov, z zanimanjem spremljamo njihove rituale in tako dalje. Tako izvemo, da si po pričeski lahko ne le prepoznal filozofa, ampak tudi ugotovil, kateri šoli pripada, ali da je obstajalo več vrst prostitutk, med katerimi so bile hetere najbolj »prestižne«, namenjene pretežno aristokraciji in »užitkom«, pornai pa so bile za »navadne smrtnike« in za zadovoljevanje »potreb«. Morda presenetljiv, a relevanten je tudi podatek, da je bila ginekološka vednost v antiki že precej napredna, zatrlo pa jo je nato krščanstvo, ki je demoniziralo žensko telo. Za literarne sladokusce bo še posebej dragocen pretežno zadnji del knjige, ki se loteva raziskovanja heter kot žanra. Med drugim razčlenjuje antični ljubezenski roman, ki je dlje časa veljal za ženski roman, nekaj literarno »manjvrednega«. Vendar pa, kot pronicljivo pokaže Svetlana Slapšak, je vseboval pomembne nastavke za razumevanje novega koncepta ljubezni. Lahko bi rekli, da avtorica knjigo Hetera in filozof zaključi z najbolj intrigantno in inovativno vsebino. Seveda je celotna knjiga polna fascinantne vednosti in razmišljanj, morda se le kdaj za kratek čas izgubimo zaradi tematskih digresij oziroma preskokov, kjer avtorica eno linijo »pripovedi« prekine z drugo. Celostno doživetje knjige je posebno, saj se nenehno prepletajo niti zgodovinskih pričevanj, mitologije in literature, a vsekakor to ni moteče. Kvečjemu pokaže na pestrost nekega obdobja, na zgodbenost in plastovitost zgodovine same.
V galeriji KiBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec: slikarska razstava z naslovom Sipanke in svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Izšla je knjiga Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji Andreja Blatnika. Lucijan Marija Škerjanc, eden največjih slovenskih glasbenikov 20. stoletja, je dobil svojo monografijo. V razstavnem prostoru Arhiva Republike Slovenije si je od danes naprej mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120. obletnici slovenskega filma in 80. obletnici delovanja slovenskega arhiva. S filmom Vermiglio se odpirajo vrata Kinodvorišča, v Galeriji P74 v Ljubljani pa bo danes odprtje razstave Making it. Making what? Dominika Štibernika. Na 70. gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu je zablestela predstava Beograjski trio. Vabljeni k poslušanju!
V galeriji KiBela v Mariboru sta na ogled razstavi slikarke Natalije R. Črnčec: slikarska razstava z naslovom Sipanke in svetlobna instalacija Cvetovi svetlobe. Izšla je knjiga Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji Andreja Blatnika. Lucijan Marija Škerjanc, eden največjih slovenskih glasbenikov 20. stoletja, je dobil svojo monografijo. V razstavnem prostoru Arhiva Republike Slovenije si je od danes naprej mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120. obletnici slovenskega filma in 80. obletnici delovanja slovenskega arhiva. S filmom Vermiglio se odpirajo vrata Kinodvorišča, v Galeriji P74 v Ljubljani pa bo danes odprtje razstave Making it. Making what? Dominika Štibernika. Na 70. gledališkem festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu je zablestela predstava Beograjski trio. Vabljeni k poslušanju!
Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.
Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Mladinski svet Slovenije je v ponedeljek na Brdu pri Kranju že 22. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta. Komisija je za naj prostovoljski projekt izbrala projekt Celjskega mladinskega centra Polet s knjigo, za posebne dosežke pa nagradila inPlanince po slovenski planinski poti. Več v Izluščeno v sredo 11. septembra med 9. in 10.uro.
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nabor ključnih besed ob predstavitvi zbirke esejev Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji bi med drugim navrgel pojme: knjiga, založba, avtor, urednik, branje, prevajanje, honorar, recenzija, knjigarna, nagrada itn. Torej predmete, dejavnosti in premišljevanja, s katerimi ima avtor že 40 let opraviti tako rekoč iz dneva v dan. So najpomembnejši gradniki njegovega življenja in delovanja ter del intelektualnega prostora in produkcije posebnega kulturnega pomena, ki ju vztrajno soustvarja kot književnik in bralec, ustvarjalec in usmerjevalec, spodbujevalec in organizator. V zbirki Knjige na poti, kot pravi v Prvih besedah, povezuje »svoje strokovno znanje z osebnimi izkušnjami štiridesetih let dejavnosti na slovenskem in mednarodnem prizorišču, od česar se zdaj, hočeš nočeš, najbrž poslavlja«. Tudi z mislijo, da se začetna zaskrbljenost nad katastrofičnim izginevanjem vsega zapisanega po vnovičnem razmisleku na srečo ni iztekla v kapitulantski fatalizem. Tukaj zbrani eseji namreč portretirajo tudi obstoječe ali na novo nastajajoče oaze literarnega življenja (od subkulture književnih festivalov in strastnih izmenjevalcev knjig do ponovnega vznika zanimanja za knjižno kulturo v času koronskih zaprtij) »in nenehno premišljajo možnosti za obstoj avtonomnega bralskega doživetja, s tem pa tudi avtonomnega duha in misli.« V prvem med 21 besedili se Andrej Blatnik dotakne v zadnjem času pogosto izpostavljenega stanja v založništvu in tudi na drugih področjih ustvarjanja, ki ga definira kot pretvarjanje vsebin v denar, , da avtor – ob vzponu novega proizvajalca vsebin Chat GTP – kot se zdi postaja odvečen, celo moteč element kulturne industrije. Na moralno paniko, ki jo povzroča ta pojav, odgovarja: »Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.« Esej Drobiž v klobuku opozarja, da plačevanje velike večine ljudi, ki pri nas pišejo ali se drugače ukvarjajo s knjigami, ni le vprašanje preživetja, ampak tudi spoštovanja, ne samo pisateljskega obstanka v večnosti, ampak obstanka na tem svetu! V spisu Kvantiteta to potrjuje ugotovitev, da bi moral avtor v svoji delovni dobi objaviti kakšnih osemdeset javno podprtih romanov, da bi dobil minimalno plačo. Nič novega, a vedno znova srhljivo. V Elegiji za tiskovko Blatnik iz vidika urednika pa tudi pisatelja, predvsem mojstra kratke zgodbe z več objavami na tujem kot doma, žaluje za predstavitvami knjižnih novitet, za mnoge edine poti do javnosti, včasih tudi način praznovanja, vsaj s kavo, če ne s kozarcem penine. Avtor se v nadaljevanju še večkrat ozre na zelo različne prakse založnikov doma in na tujem in na usode posameznih knjig – spregledanih in uspešnic. Ter z njimi – ne vedno – povezanimi nagradami. Potem ko ovrže pomisleke, da literarne nagrade, pri katerih je bil udeležen kot član komisij za podeljevanje ali tudi sam nominiranec za priznanja, niso tema, o kateri bi se spodobilo molčati, se Blatnik najprej ustavi ob mnenjskem stampedu po Prešernovi nagradi Marku Rupniku in Svetlani Makarovič, o kateri se je leta 2023 spet veliko govorilo. Strinja se s tistimi, ki menijo, da o nagradah ne moremo odločati za nazaj in jih jemati nekdanjim dobitnikom. »Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.« Sodeloval je pri predlogih nekaterih sprememb Zakona o Prešernovi nagradi, ki so bile jeseni 2017 sicer sprejete, vendar so bile, kot opozarja, »dodane tudi druge spremembe, ki jih naš odbor ni predlagal in s katerimi se ni strinjal. Za končno besedilo sta bili odločilni politična želja in volja.« Posledice te odločitve so pozneje znova dvigale prah, nemalo dilem pa spremlja tudi nagrado kresnik, vilenico in druga nagrajevanja, zaradi katerih, meni Blatnik, ostajajo v ozadju tako besedila kot sestava žirije in kriterij izbora. Opozarja tudi na nedorečenost odgovorov na pogosto ponavljajoča se vprašanja, kaj v resnici obsega slovenski literarni prostor in kdo je lahko slovenski pisatelj, pri čemer jezik ni neoporečno ločevalno merilo. Sploh ne v razmerah, ko se slovenščina v znanosti umika angleščini, vedno bolj malomarna in pomanjkljiva pa je tudi uporaba uradnega jezika v medijih, javnih nastopih, poslovnem svetu, oglaševanju itn. Pri tem Blatnik spodkopavanje osrednjega nacionalnega medija, osrednje skupne hiše, ki jo Slovenija še ima, primerja s požigom narodnega doma. V esejih Skupni krožnik, Knjige na poti in Stranska ulica stopijo v ospredje Blatnikove izkušnje s potovanj križem po svetu. Od službenih, leto za letom na frankfurtski knjižni sejem, tudi v vlogi gostujočega pisatelja, do povsem zasebnih, največ v Indijo. Srečuje se z zanimivimi sogovorniki in zna skoraj povsod poleg kulturnih znamenitosti najti tudi središča za izmenjavo knjig, ki ga, kot priznava, usodno privlačijo. Ta in ona, delo dotlej neznanega avtorja, je čez nekaj let izšla v slovenščini! Bolj osebna je pisateljeva odločitev, da s pomočjo Facebooka najde nove bralce za več sto knjig, ob katerih je spoznal, da je življenje prekratko, da bi jih vse prebral vsaj še enkrat, kakor je nameraval, ko jih je leta in desetletja zlagal na police …
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.