Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
"Živel sem samo od teatra in za teater," je ena osrednjih misli Večera umetniške besede, v katerem ima glavno vlogo dramski igralec Janez Albreht. Te dni je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti ponavljamo Večer, ki je nastal pred petnajstimi leti. Takrat je umetnik interpretiral odlomke iz Brižinskih spomenikov, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski Ivana Cankarja, Mlade Brede Daneta Zajca, Ciganov Ludveta Potokarja in Milo za drago Williama Shakespearja v prevodu Mateja Bora, Shakespearjev 18. sonet v prevodu Janeza Menarta ter Čakajoč na Godota Samuela Becketta, prevod Franceta Jamnika. Janez Albreht je umrl 1. marca 2013. Interpreta: Janez Albreht in Stane Sever, glasbena oprema: Sara Železnik, ton in montaža: Mirko Martinšek, režija: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Posneto leta 2010. Redakcija ponovitve Staša Grahek.
"Živel sem samo od teatra in za teater," je ena osrednjih misli Večera umetniške besede, v katerem ima glavno vlogo dramski igralec Janez Albreht. Te dni je minilo sto let od njegovega rojstva in ob tej priložnosti ponavljamo Večer, ki je nastal pred petnajstimi leti. Takrat je umetnik interpretiral odlomke iz Brižinskih spomenikov, Pohujšanja v dolini Šentflorjanski Ivana Cankarja, Mlade Brede Daneta Zajca, Ciganov Ludveta Potokarja in Milo za drago Williama Shakespearja v prevodu Mateja Bora, Shakespearjev 18. sonet v prevodu Janeza Menarta ter Čakajoč na Godota Samuela Becketta, prevod Franceta Jamnika. Janez Albreht je umrl 1. marca 2013. Interpreta: Janez Albreht in Stane Sever, glasbena oprema: Sara Železnik, ton in montaža: Mirko Martinšek, režija: Jože Valentič, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Posneto leta 2010. Redakcija ponovitve Staša Grahek.
Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.
Literarni večer ob 120. obletnici smrti namenjamo znamenitemu francoskemu avtorju Julesu Vernu. Danes ga opisujemo kot očeta znanstvene fantastike in skoraj 180 let let po izidu knjige Pet tednov v balonu še vedno strmimo nad njegovo neverjetno sposobnostjo pogleda v prihodnost. Junaki Vernovih romanov plujejo pod morsko gladino, se odpravijo na luno in v sredino Zemlje, ob vseh razburljivih dogodivščinah pa vedno najdejo čas tudi za dober obed. Vabimo vas k poslušanju komično-slastnih odlomkov pustolovcev iz Vernovih romanov, ki jih je za oddajo z naslovom Mož, ki je zrl v prihodnost pripravila Mateja Perpar. Odlomke iz romanov Potovanje na luno, Bajna dediščina, Otroka kapitana Granta in Skrivnostni otok so prevedli Ivan Črnagoj, Bogo Stopar, Anton Bajec in Janez Gradišnik, interpretirajo dramski igralci Sabina Kogovšek, Blaž Šef, Primož Pirnat in Lotos Šparovec, bereta Ivan Lotrič in Maja Moll, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Nejc Zupančič, režija je Igor Likar. Oddajo je leta 2012 pripravila Mateja Perpar. Urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko.
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
Na mednarodni dan frankofonije se posvečamo Léopoldu Sédarju Senghorju, senegelskemu pesniku, pisatelju in politiku, nekdanjemu predsedniku republike Senegal, ki je bil prvi izvoljen na demokratičnih volitvah. Prav Senghor je bil eden izmed zagovornikov frankofonije, gibanja, ki povezuje kulture in narode na francoskih govornih območjih, razumel pa ga je tudi kot politično zvezo teh držav. Léopold Sédar Senghor je bil eden najpomembnejših afriških književnikov vseh časov, kot prvi temnopolti ustvarjalec pa je postal tudi član Francoske akademije. Literarni večer je pripravila Nadja Dobnik. Prevajalca sta Aleš Berger in Nadja Dobnik, bralca Maja Šumej in Igor Velše, igralca Marko Mandić in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2006.
Na mednarodni dan frankofonije se posvečamo Léopoldu Sédarju Senghorju, senegelskemu pesniku, pisatelju in politiku, nekdanjemu predsedniku republike Senegal, ki je bil prvi izvoljen na demokratičnih volitvah. Prav Senghor je bil eden izmed zagovornikov frankofonije, gibanja, ki povezuje kulture in narode na francoskih govornih območjih, razumel pa ga je tudi kot politično zvezo teh držav. Léopold Sédar Senghor je bil eden najpomembnejših afriških književnikov vseh časov, kot prvi temnopolti ustvarjalec pa je postal tudi član Francoske akademije. Literarni večer je pripravila Nadja Dobnik. Prevajalca sta Aleš Berger in Nadja Dobnik, bralca Maja Šumej in Igor Velše, igralca Marko Mandić in Željko Hrs, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2006.
Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980. Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper, interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, bralka veznega besedila Ivi Korošec, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Produkcija 1990. Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.
Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980. Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper, interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, bralka veznega besedila Ivi Korošec, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Produkcija 1990. Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.
Kir Buličjov (1934–2003, s pravim imenom Igor Vsevolodovič Možejko) je bil priljubljen sovjetski in ruski pisatelj znanstvene fantastike. Ustvaril je pester opus literarnih del za otroke, mladino in odrasle, po večini prozna besedila. Leta 1972 je Buličjov napisal kratko zgodbo Nina, v kateri se je poigral z virtualnim potovanjem skozi čas. Glavni junak Vadim Nikolajevič pokliče svojo prijateljico Nino, toda telefonske linije se skrivnostno prepletejo in na njegov klic se odzove druga Nina, 13-letna deklica z zelo nenavadnim govorjenjem. Tudi njegovi nadaljnji poskusi, da bi priklical "svojo" Nino, se iztečejo v pogovore s to deklico. Kar nekaj nesporazumov potrebujeta, preden doumeta in se bolj ali manj sprijaznita s tem, da so se z njima poigrale muhaste temporalne silnice. Prevajalec in avtor priredbe Aleš Učakar. Nastopajo: Vadim Nikolajevič: Blaž Šef, Nina, deklica: Anja Novak, Ženski glas: Anamarija Štukelj Cusma, Odrasla Nina: Sabina Kogovšek, Mama: Sabina Kogovšek, Sosed: Željko Hrs, Soseda: Vesna Jevnikar. Režija Saška Rakef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, fonetična oprema Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Kir Buličjov (1934–2003, s pravim imenom Igor Vsevolodovič Možejko) je bil priljubljen sovjetski in ruski pisatelj znanstvene fantastike. Ustvaril je pester opus literarnih del za otroke, mladino in odrasle, po večini prozna besedila. Leta 1972 je Buličjov napisal kratko zgodbo Nina, v kateri se je poigral z virtualnim potovanjem skozi čas. Glavni junak Vadim Nikolajevič pokliče svojo prijateljico Nino, toda telefonske linije se skrivnostno prepletejo in na njegov klic se odzove druga Nina, 13-letna deklica z zelo nenavadnim govorjenjem. Tudi njegovi nadaljnji poskusi, da bi priklical "svojo" Nino, se iztečejo v pogovore s to deklico. Kar nekaj nesporazumov potrebujeta, preden doumeta in se bolj ali manj sprijaznita s tem, da so se z njima poigrale muhaste temporalne silnice. Prevajalec in avtor priredbe Aleš Učakar. Nastopajo: Vadim Nikolajevič: Blaž Šef, Nina, deklica: Anja Novak, Ženski glas: Anamarija Štukelj Cusma, Odrasla Nina: Sabina Kogovšek, Mama: Sabina Kogovšek, Sosed: Željko Hrs, Soseda: Vesna Jevnikar. Režija Saška Rakef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, fonetična oprema Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Tennessee Williams (1911-1983) velja za enega najpomembnejših ameriških pisateljev dvajsetega stoletja. Matej Juh ga predstavlja kot pisca kratke proze, ki ni tako široko znana kot njegova dramatika, je pa vseeno zanimiva in vznemirljiva. V oddajo je vključil odlomke iz treh Williamsovih zgodb: Veliki črnec: idila z Misisipija, Trije igralci poletne igre in Pesek – vse je sam tudi prevedel. Interpretirajo dramski igralci Judita Zidar, Pavle Ravnohrib in Marko Mandič, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh. Produkcija 2004.
Tennessee Williams (1911-1983) velja za enega najpomembnejših ameriških pisateljev dvajsetega stoletja. Matej Juh ga predstavlja kot pisca kratke proze, ki ni tako široko znana kot njegova dramatika, je pa vseeno zanimiva in vznemirljiva. V oddajo je vključil odlomke iz treh Williamsovih zgodb: Veliki črnec: idila z Misisipija, Trije igralci poletne igre in Pesek – vse je sam tudi prevedel. Interpretirajo dramski igralci Judita Zidar, Pavle Ravnohrib in Marko Mandič, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh. Produkcija 2004.
Literarni večer namenjamo italijanskemu romantičnemu pesniku, pisatelju in tragedu Alessandru Manzoniju. Rodil se je 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Avtorica Tanja Viher, prevajalci Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpreta Boris Juh in Slavko Cerjak, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, režija Gregor Tozon. Posneto leta 1985. Redakcija: Vida Curk in Staša Grahek.
Literarni večer namenjamo italijanskemu romantičnemu pesniku, pisatelju in tragedu Alessandru Manzoniju. Rodil se je 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Avtorica Tanja Viher, prevajalci Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpreta Boris Juh in Slavko Cerjak, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, režija Gregor Tozon. Posneto leta 1985. Redakcija: Vida Curk in Staša Grahek.
Francoskega pesnika, dramatika in esejista Paula Claudela smo pri nas najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih leth, štiri desetletja po smrti. Njegova dela zaznamuje simbolizem in pozneje predvsem versko čutenje. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Bojana Beltram Kovačevič in Marko Marinčič, igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, bralca Lucija Grm in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Oddaja je bila posneta aprila 2012.
Francoskega pesnika, dramatika in esejista Paula Claudela smo pri nas najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih leth, štiri desetletja po smrti. Njegova dela zaznamuje simbolizem in pozneje predvsem versko čutenje. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Bojana Beltram Kovačevič in Marko Marinčič, igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, bralca Lucija Grm in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Oddaja je bila posneta aprila 2012.
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.
Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.
Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.
Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.
Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.
Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.
Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.
"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.
"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.
Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.
»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.
»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.
Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.
Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.
Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.
Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.
Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.
Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.
Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.
V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani Mateja Gomboc.
V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani Mateja Gomboc.
Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.
Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.
Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.
Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.
Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.
Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.
V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.