Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Aldous Huxley je napisal skoraj petdeset knjig in bil kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Slišali boste odlomke iz romanov Kontrapunkt življenja, Groteskni ples in Krasni novi svet – predvsem zadnji več kot 90 let po izidu ostaja izjemno aktualna družbena distopija. Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram, prevajalci Janez Gradišnik, Jože Udovič in Boris Verbič, interpretira Zvone Hribar, vezno besedilo bere Simona Juvan, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režiser Gregor Tozon, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 1994.
Aldous Huxley je napisal skoraj petdeset knjig in bil kar devetkrat nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Slišali boste odlomke iz romanov Kontrapunkt življenja, Groteskni ples in Krasni novi svet – predvsem zadnji več kot 90 let po izidu ostaja izjemno aktualna družbena distopija. Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram, prevajalci Janez Gradišnik, Jože Udovič in Boris Verbič, interpretira Zvone Hribar, vezno besedilo bere Simona Juvan, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Miro Marinšek, režiser Gregor Tozon, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija leta 1994.
21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše. Bralec Klemen Konda, igralca Maša Derganc in Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2001.
21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše. Bralec Klemen Konda, igralca Maša Derganc in Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2001.
Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Saška Rakef, bralec Renato Horvat, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Saška Rakef, bralec Renato Horvat, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo. Avtor scenarija: Andrej Capuder; prevajalec: Andrej Capuder; režiser: Aleš Jan; bralka: Breda Hieng; interpreti: Boris Kralj, Andrej Kurent, Kristijan Muck; mojster zvoka: Vladimir Frank; urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Tina Kozin; produkcija 1978.
Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo. Avtor scenarija: Andrej Capuder; prevajalec: Andrej Capuder; režiser: Aleš Jan; bralka: Breda Hieng; interpreti: Boris Kralj, Andrej Kurent, Kristijan Muck; mojster zvoka: Vladimir Frank; urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Tina Kozin; produkcija 1978.
Te dni bo 90 let dopolnil nigerijski pisatelj svetovnega slovesa, nobelovec Wole Soyinka, ki mu namenjamo nocojšnji Literarni večer. Soyinka je vsestranski besedni ustvarjalec, ki piše v angleščini in po svetu slovi predvsem kot dramatik, v domovini Nigeriji pa tudi kot ustanovitelj številnih gledališč ter igralec in avtor gledaliških songov. Je tudi pesnik, esejist in romanopisec. Pred leti je obiskal Puljski knjižni sejem in predstavil svoj roman Obdobje razpada, ki je takrat izšel v hrvaškem jeziku. Tudi na Radiu Slovenija smo v preteklih desetletjih predvajali nekaj Soyinkovih radijskih iger in mu na programu Ars posvetili več oddaj. Nocoj bomo slišali odlomek iz omenjenega romana ter iz knjige spominov Ake: leta otroštva. Slišali bomo tudi Soyinkova razmišljanja, ki jih je delil z občinstvom na omenjenem knjižnem sejmu. Spregovoril je o vojni v Biafri konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in o obdobju, ki ga je preživel v zaporu. Avtor oddaje Urban Tarman, prevajalca Janko Moder (Ake: leta otroštva) in Urban Tarman (Obdobje razpada), interpreta Uroš Fürst in Rok Kravanja, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2019.
Te dni bo 90 let dopolnil nigerijski pisatelj svetovnega slovesa, nobelovec Wole Soyinka, ki mu namenjamo nocojšnji Literarni večer. Soyinka je vsestranski besedni ustvarjalec, ki piše v angleščini in po svetu slovi predvsem kot dramatik, v domovini Nigeriji pa tudi kot ustanovitelj številnih gledališč ter igralec in avtor gledaliških songov. Je tudi pesnik, esejist in romanopisec. Pred leti je obiskal Puljski knjižni sejem in predstavil svoj roman Obdobje razpada, ki je takrat izšel v hrvaškem jeziku. Tudi na Radiu Slovenija smo v preteklih desetletjih predvajali nekaj Soyinkovih radijskih iger in mu na programu Ars posvetili več oddaj. Nocoj bomo slišali odlomek iz omenjenega romana ter iz knjige spominov Ake: leta otroštva. Slišali bomo tudi Soyinkova razmišljanja, ki jih je delil z občinstvom na omenjenem knjižnem sejmu. Spregovoril je o vojni v Biafri konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in o obdobju, ki ga je preživel v zaporu. Avtor oddaje Urban Tarman, prevajalca Janko Moder (Ake: leta otroštva) in Urban Tarman (Obdobje razpada), interpreta Uroš Fürst in Rok Kravanja, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2019.
Wang Wei (699–761) je bil kitajski pesnik, slikar in glasbenik v obdobju dinastije Tang. Velja za enega najuglednejših literatov svojega časa. Danes je znan predvsem kot pesnik narave in krajinski slikar, čeprav se ni ohranila nobena njegova slika. Pri njem sta se prepletala poezija in slikarstvo. Njegovo pesniško ustvarjanje so celo označili za pesmi v slikah. Precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi čan budizem, predhodnik japonskega zen budizma. Do danes se je ohranilo približno 370 njegovih pesmi. Zanje je značilno, da je v njih malo človeške prisotnosti, pesmi so bolj usmerjene k naravnim pojavom. Prevajalka Maja Lavrač, interpreta Mojca Ribič in Boris Juh, bralka Lidija Hartman, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1995.
Wang Wei (699–761) je bil kitajski pesnik, slikar in glasbenik v obdobju dinastije Tang. Velja za enega najuglednejših literatov svojega časa. Danes je znan predvsem kot pesnik narave in krajinski slikar, čeprav se ni ohranila nobena njegova slika. Pri njem sta se prepletala poezija in slikarstvo. Njegovo pesniško ustvarjanje so celo označili za pesmi v slikah. Precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi čan budizem, predhodnik japonskega zen budizma. Do danes se je ohranilo približno 370 njegovih pesmi. Zanje je značilno, da je v njih malo človeške prisotnosti, pesmi so bolj usmerjene k naravnim pojavom. Prevajalka Maja Lavrač, interpreta Mojca Ribič in Boris Juh, bralka Lidija Hartman, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1995.
Pisatelj Nathaniel Hawthorne, ki se je rodil pred 220 leti, sodi med ameriške klasike 19. stoletja, ki so močno zaznamovali književnost ne samo 19., ampak tudi 20. stoletja. Hawthorne je bil časnikar, nekaj časa pa inšpektor pri carini in konzul v Angliji. Zaslovel je z zbirko novel Dvakrat povedane zgodbe, njegovi romani pa prikazujejo življenje v tradicionalnem ameriškem puritanskem okolju. Škrlatno znamenje obravnava vprašanja posameznikovega greha, krivde, dostojanstva in sprejemanja družbe, temi krivde in kaznovanja pa je z namigi na čarovništvo obravnaval tudi v romanu Hiša sedmerih zatrepov. Na ta romana, prevedla sta ju Janez in Bogdan Gradišnik, se je leta 2004 osredotočil avtor Literarnega večera Tone Frelih. Inrerpret Aleš Valič, napovedovalca Jasna Potočnik Topler in Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režiser Gregor Tozon. Redaktorja Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Pisatelj Nathaniel Hawthorne, ki se je rodil pred 220 leti, sodi med ameriške klasike 19. stoletja, ki so močno zaznamovali književnost ne samo 19., ampak tudi 20. stoletja. Hawthorne je bil časnikar, nekaj časa pa inšpektor pri carini in konzul v Angliji. Zaslovel je z zbirko novel Dvakrat povedane zgodbe, njegovi romani pa prikazujejo življenje v tradicionalnem ameriškem puritanskem okolju. Škrlatno znamenje obravnava vprašanja posameznikovega greha, krivde, dostojanstva in sprejemanja družbe, temi krivde in kaznovanja pa je z namigi na čarovništvo obravnaval tudi v romanu Hiša sedmerih zatrepov. Na ta romana, prevedla sta ju Janez in Bogdan Gradišnik, se je leta 2004 osredotočil avtor Literarnega večera Tone Frelih. Inrerpret Aleš Valič, napovedovalca Jasna Potočnik Topler in Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režiser Gregor Tozon. Redaktorja Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Škotska pesnica Carol Ann Duffy je zaslovela s svojimi ljubezenskimi pesmimi, ki so običajno napisane kot monologi. Glasovi v njenih pesmih pogosto pripadajo ljudem z robov družbe, ki svetu zamerijo njegovo nepravičnost – nekateri kritiki so jo oklicali celo za pesnico popovojne Anglije, ki ji je vladala Margaret Thatcher. Čeprav je šele v poznejših pesmih začela pisati tudi o lezbični ljubezni, so njeno poezijo vselej imeli za feministično: eden izmed njenih lirskih subjektov je, recimo, ženski model, ki kubističnemu slikarju pozira gola, v zbirki Žena sveta pa spoznamo ženske resničnih in izmišljenih zgodovinskih moških osebnosti, na primer Ezopa, Poncija Pilata, Fausta, Heroda, Kvazimoda, Lazarja, Sizifa, Freuda, Darwina in celo King Konga. Ezopova žena se naveliča njegovega neprenehnega moraliziranja, Freudova žena se pritožuje nad njegovo obsedenostjo s penisi, Sizifova nad njegovo deloholičnostjo, Lazarjeva žena pa si najde novega moža, a ji novo zvezo uniči Lazarjevo vstajenje od mrtvih. Carol Ann Duffy je še posebej priljubljena v Veliki Britaniji, kjer so njene pesmi redni del učnih načrtov v šolah, od leta 2009 pa je tudi angleška dvorna pesnica. Oddajo je pripravila Tina Poglajen, ki je tudi prevedla nekaj njenih pesmi. Pesmi Grejem njene bisere in Izobrazba za prosti čas je prevedla Ifigenija Simonović. Interpretirata Lena Hribar in Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Lidija Hartman in Maja Moll, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Škotska pesnica Carol Ann Duffy je zaslovela s svojimi ljubezenskimi pesmimi, ki so običajno napisane kot monologi. Glasovi v njenih pesmih pogosto pripadajo ljudem z robov družbe, ki svetu zamerijo njegovo nepravičnost – nekateri kritiki so jo oklicali celo za pesnico popovojne Anglije, ki ji je vladala Margaret Thatcher. Čeprav je šele v poznejših pesmih začela pisati tudi o lezbični ljubezni, so njeno poezijo vselej imeli za feministično: eden izmed njenih lirskih subjektov je, recimo, ženski model, ki kubističnemu slikarju pozira gola, v zbirki Žena sveta pa spoznamo ženske resničnih in izmišljenih zgodovinskih moških osebnosti, na primer Ezopa, Poncija Pilata, Fausta, Heroda, Kvazimoda, Lazarja, Sizifa, Freuda, Darwina in celo King Konga. Ezopova žena se naveliča njegovega neprenehnega moraliziranja, Freudova žena se pritožuje nad njegovo obsedenostjo s penisi, Sizifova nad njegovo deloholičnostjo, Lazarjeva žena pa si najde novega moža, a ji novo zvezo uniči Lazarjevo vstajenje od mrtvih. Carol Ann Duffy je še posebej priljubljena v Veliki Britaniji, kjer so njene pesmi redni del učnih načrtov v šolah, od leta 2009 pa je tudi angleška dvorna pesnica. Oddajo je pripravila Tina Poglajen, ki je tudi prevedla nekaj njenih pesmi. Pesmi Grejem njene bisere in Izobrazba za prosti čas je prevedla Ifigenija Simonović. Interpretirata Lena Hribar in Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Lidija Hartman in Maja Moll, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Pablo Neruda, veliki čilski pesnik, sodobnik Kosovela, je svoj Vsesplošni spev začel pisati leta 1948 in ga končal čez dve leti. Zaradi vsebine, v njej prepleta zgodovino ameriške poloble, mitologijo, nacionalni zanos, osebne spomine in komunistično vznesenost, je bilo delo natisnjeno v Mehiki. Aleš Berger je iz Vsesplošnega speva izbral in prevedel trinajst pesmi iz petnajstega razdelka, ki ga je Neruda naslovil Jaz. V njem se je ozrl po postajah svoje življenjske poti od rojstva do trenutka, ko je Vsesplošni spev končal. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Pablo Neruda, veliki čilski pesnik, sodobnik Kosovela, je svoj Vsesplošni spev začel pisati leta 1948 in ga končal čez dve leti. Zaradi vsebine, v njej prepleta zgodovino ameriške poloble, mitologijo, nacionalni zanos, osebne spomine in komunistično vznesenost, je bilo delo natisnjeno v Mehiki. Aleš Berger je iz Vsesplošnega speva izbral in prevedel trinajst pesmi iz petnajstega razdelka, ki ga je Neruda naslovil Jaz. V njem se je ozrl po postajah svoje življenjske poti od rojstva do trenutka, ko je Vsesplošni spev končal. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Živa Čebulj je prevajalka, pesnica, prevodoslovka in gledališka lektorica. Poleg proznih avtorjev prevaja tudi poezijo in dramska besedila. Za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je pred dvema letoma dobila nagrado Radojke Vrančič, lani pa so ji pri založbi Poetikon izdali tudi pesniški prvenec Sama ljubezen je to. V oddaji se ji posvečamo kot prevajalki. Poleg njenih razmišljanj o prevajanju boste poslušali tudi odlomke iz romanov v njenem prevodu: V odsotnosti moških Philippa Bessona, Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih Mathiasa Enarda in Tisto neustavljivo Metke Zupančič ter nekaj pesmi Andrée Chedid. Avtorja oddaje Matej Juh, Živa Čebulj, prevajalka Živa Čebulj, interpreta Branko Jordan in Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2024.
Živa Čebulj je prevajalka, pesnica, prevodoslovka in gledališka lektorica. Poleg proznih avtorjev prevaja tudi poezijo in dramska besedila. Za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je pred dvema letoma dobila nagrado Radojke Vrančič, lani pa so ji pri založbi Poetikon izdali tudi pesniški prvenec Sama ljubezen je to. V oddaji se ji posvečamo kot prevajalki. Poleg njenih razmišljanj o prevajanju boste poslušali tudi odlomke iz romanov v njenem prevodu: V odsotnosti moških Philippa Bessona, Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih Mathiasa Enarda in Tisto neustavljivo Metke Zupančič ter nekaj pesmi Andrée Chedid. Avtorja oddaje Matej Juh, Živa Čebulj, prevajalka Živa Čebulj, interpreta Branko Jordan in Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Produkcija 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020
Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel. Avtor oddaje Marko Trobevšek, prevajalka: Draga Ahačič, Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever, Estelle: Nina Valič. Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Produkcija: 2020
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini.
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.
Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.
Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.
Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.
Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.
Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.
Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.
"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.
"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.
Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.
»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.
»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.
Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.
Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.
Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.
Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.
Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.
Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.
Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.
V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani Mateja Gomboc.
V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani Mateja Gomboc.
Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.
Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.
Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.
Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.
Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.
Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.
V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.