Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi
Serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi Serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarni večer

Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

Zadnje dodano

Literarni večer

Colm Tóibín: Brooklyn in druga dela

20. 2. 2024

Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.

44 min

Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.

Literarni večer

Andrej Gogala: O kulturi, pa vzlasti umetnosti

15. 2. 2024

V literarnem večeru nas tokrat čaka svojevrstna poslastica: pregled časnikarskih odzivov na kulturno dogajanje v obdobju čitalništva in še nekaj desetletij pozneje. Seveda se jim močno pozna patina, a poslušajte spoštljivo, ne le zaradi starosti teh zapisov, ampak, kot je bilo rečeno ob nastanku oddaje leta 1979: 'Tudi iz sočutja zaradi količine prahu, ki ga je moral pregoltati sestavljavec oddaje Andrej Gogala, ko je po preperelem papirju brskal za zlatim prahom tedanje časnikarske govorice.' Igralca Jože Zupan in Janez Rohaček, igralka Jana Osojnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, redaktorja Rapa Šuklje in Vlado Motnikar. Režija: Hinko Košak. Produkcija 1979.

41 min

V literarnem večeru nas tokrat čaka svojevrstna poslastica: pregled časnikarskih odzivov na kulturno dogajanje v obdobju čitalništva in še nekaj desetletij pozneje. Seveda se jim močno pozna patina, a poslušajte spoštljivo, ne le zaradi starosti teh zapisov, ampak, kot je bilo rečeno ob nastanku oddaje leta 1979: 'Tudi iz sočutja zaradi količine prahu, ki ga je moral pregoltati sestavljavec oddaje Andrej Gogala, ko je po preperelem papirju brskal za zlatim prahom tedanje časnikarske govorice.' Igralca Jože Zupan in Janez Rohaček, igralka Jana Osojnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Miro Marinšek, redaktorja Rapa Šuklje in Vlado Motnikar. Režija: Hinko Košak. Produkcija 1979.

Literarni večer

Karnevalizirana literatura

13. 2. 2024

Literarni večer je karnevalsko obarvan na čisto poseben način. V njem se sprehajamo po treh karnevaliziranih antičnih literarnih besedilih, ki so morda za koga presenečenje - Platonovi Apologiji, Lukijanovih Satirah in Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu. Izraz "karnevalizirana literatura" je poglobljeno in izvirno uporabljal ruski literarni zgodovinar Mihail Mihajlovič Bahtin in z njim označil književnost, ki je občutila vpliv te ali one oblike karnevalske folklore. Prevajalci Anton Sovre, Primož Simoniti in Urša Zabukovec, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, interpreti Željko Hrs, Matija Rozman in Blaž Šef, glasbena opremIjevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2020.

45 min

Literarni večer je karnevalsko obarvan na čisto poseben način. V njem se sprehajamo po treh karnevaliziranih antičnih literarnih besedilih, ki so morda za koga presenečenje - Platonovi Apologiji, Lukijanovih Satirah in Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu. Izraz "karnevalizirana literatura" je poglobljeno in izvirno uporabljal ruski literarni zgodovinar Mihail Mihajlovič Bahtin in z njim označil književnost, ki je občutila vpliv te ali one oblike karnevalske folklore. Prevajalci Anton Sovre, Primož Simoniti in Urša Zabukovec, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, interpreti Željko Hrs, Matija Rozman in Blaž Šef, glasbena opremIjevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2020.

Literarni večer

Prešernova nagrajenka Erika Vouk

8. 2. 2024

Erika Vouk je letošnja dobitnica Prešernove nagrade za književni opus. Vrednost poezije Erike Vouk, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, "potrjujejo njene pesniške zbirke, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018, in več uglednih nagrad. Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja. Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. (...) S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno." Literarni večer je bil prvič na sporedu pred dvajsetimi leti, za tokratno priložnost pa ga je priredil Matej Juh. Avtorji oddaje Marko Golja, Marjan Strojan in Matej Juh, interpretke Petra Govc, Vesna Jevnikar in Majda Grbac, bralca veznega besedila Igor Velše in Simona Juvan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstra Mirko Marinšek in Jure Culiberg, režija Igor Likar in Ana Krauthaker. Produkcija 2004-2007.

32 min

Erika Vouk je letošnja dobitnica Prešernove nagrade za književni opus. Vrednost poezije Erike Vouk, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, "potrjujejo njene pesniške zbirke, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018, in več uglednih nagrad. Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Pesnica se odloča za izbran privzdignjen izraz, s katerim upesnjuje klasične estetske vzorce in dosega dovršeno oblikovno strukturiranost, urejeno geometrijo verzov, metruma in rime. Temeljna značilnost njene izpovedi je miselna gibkost, s katero najmanjše drobce sveta ali na rob potisnjene delce sebe povezuje z neskončnostjo vesolja. Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. (...) S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno." Literarni večer je bil prvič na sporedu pred dvajsetimi leti, za tokratno priložnost pa ga je priredil Matej Juh. Avtorji oddaje Marko Golja, Marjan Strojan in Matej Juh, interpretke Petra Govc, Vesna Jevnikar in Majda Grbac, bralca veznega besedila Igor Velše in Simona Juvan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstra Mirko Marinšek in Jure Culiberg, režija Igor Likar in Ana Krauthaker. Produkcija 2004-2007.

Literarni večer

William Burroughs: Iz brezna v literaturo

6. 2. 2024

William Burroughs (1914–1997), predvsem poznan po romanih Džanki in Goli obed, je eden najbolj razvpitih ameriških pisateljev 20. stoletja, ki je že sredi šestdesetih zablestel kot osrednji avtor beatniške generacije. Njegovo pisanje ni sentimentalno in ni osnovano na sklenjeni zgodbi, temveč je nizanje vtisov, podobno kot posameznik doživlja sodobni vsakdan. Burroughs je bil poznan tudi po tehniki pisanja cut-up, ki je temeljilo na besedilu, preoblikovanemu tako, da je avtor izrezoval naključne besede, stavke in besedne zveze ter jih razporejal v novo besedilo. Vendar pa sta omenjena romana nastala v petdesetih letih, torej preden je Burroughs začel uporabljati to tehniko. Roman Džanki je njegov prvenec, Golo kosilo pa prav tako spada v zgodnje obdobje njegovega pisanja in je tudi povezano s tematiko drog. Ob avtorjevi 110. obletnici rojstva predstavljamo življenje in delo tega nenavadnega, a tudi vplivnega literarnega ustvarjalca. Avtor scenarija Marko Jenšterle, prevajalca Tone Škrjanec in Miha Avanzzo, interpreta Aleš Valič in Marko Mandič, bralka Jasna Rodošek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.

42 min

William Burroughs (1914–1997), predvsem poznan po romanih Džanki in Goli obed, je eden najbolj razvpitih ameriških pisateljev 20. stoletja, ki je že sredi šestdesetih zablestel kot osrednji avtor beatniške generacije. Njegovo pisanje ni sentimentalno in ni osnovano na sklenjeni zgodbi, temveč je nizanje vtisov, podobno kot posameznik doživlja sodobni vsakdan. Burroughs je bil poznan tudi po tehniki pisanja cut-up, ki je temeljilo na besedilu, preoblikovanemu tako, da je avtor izrezoval naključne besede, stavke in besedne zveze ter jih razporejal v novo besedilo. Vendar pa sta omenjena romana nastala v petdesetih letih, torej preden je Burroughs začel uporabljati to tehniko. Roman Džanki je njegov prvenec, Golo kosilo pa prav tako spada v zgodnje obdobje njegovega pisanja in je tudi povezano s tematiko drog. Ob avtorjevi 110. obletnici rojstva predstavljamo življenje in delo tega nenavadnega, a tudi vplivnega literarnega ustvarjalca. Avtor scenarija Marko Jenšterle, prevajalca Tone Škrjanec in Miha Avanzzo, interpreta Aleš Valič in Marko Mandič, bralka Jasna Rodošek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.

Literarni večer

Hugo von Hofmannsthal: Teža sveta

1. 2. 2024

Ob 150. obletnici rojstva pesnika, pisatelja, dramatika, libretista in esejista, Huga von Hofmannsthala smo izbrali Literarni večer, ki ga je leta 1996 pripravil pesnik in prevajalec Lojze Krakar, vanj pa vključil odlomek iz drame Slehernih ter Hofmannsthalove pesmi. Hofmannsthal, eden najvidnejših predstavnikov nemškega ekspresionizma, je pripadal t. i. krožku dunajske moderne, o katerem je Hermann Bahr zapisal: "Ti mladeniči ne znajo povedati, kaj je to. Nimajo programa niti estetike. Zmeraj ponavljajo samo, da hočejo biti moderni. To besedo imajo radi kakor mistično moč, ki dela čudeže in more ozdravljati ... Biti moderen v vseh stvareh in za vsako ceno, drugače ne znajo izraziti svojih nagonov, svojih želja, svojih upanj." Avtor oddaje Lojze Krakar, prevod Lojze Krakar in Oton Župančič, interpret Zvone Hribar, vezno besedilo brala Ana Bohte, glasbena oprema Marko Stopar, režija Elza Rituper, produkcija leta 1996.

38 min

Ob 150. obletnici rojstva pesnika, pisatelja, dramatika, libretista in esejista, Huga von Hofmannsthala smo izbrali Literarni večer, ki ga je leta 1996 pripravil pesnik in prevajalec Lojze Krakar, vanj pa vključil odlomek iz drame Slehernih ter Hofmannsthalove pesmi. Hofmannsthal, eden najvidnejših predstavnikov nemškega ekspresionizma, je pripadal t. i. krožku dunajske moderne, o katerem je Hermann Bahr zapisal: "Ti mladeniči ne znajo povedati, kaj je to. Nimajo programa niti estetike. Zmeraj ponavljajo samo, da hočejo biti moderni. To besedo imajo radi kakor mistično moč, ki dela čudeže in more ozdravljati ... Biti moderen v vseh stvareh in za vsako ceno, drugače ne znajo izraziti svojih nagonov, svojih želja, svojih upanj." Avtor oddaje Lojze Krakar, prevod Lojze Krakar in Oton Župančič, interpret Zvone Hribar, vezno besedilo brala Ana Bohte, glasbena oprema Marko Stopar, režija Elza Rituper, produkcija leta 1996.

Literarni večer

Jon Fosse

30. 1. 2024

Jon Fosse se je leta 1959 rodil v Haugesundu na zahodni obali Norveške, odraščal pa je še malo severneje, v Hordalandu. Študiral je na univerzi v Bergnu in opravil magisterij na področju književnosti. Po končanem študiju je delal kot novinar in učitelj pisanja v Hordalandu. Od leta 2011 je poročen s tretjo ženo Anno Fosse, istega leta je dobil v uporabo tudi hišo za zaslužne umetnike v Oslu, v kateri del leta preživi še zdaj. V slovenščini imamo le peščico njegovih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. V antologiji norveške književnosti Innsyn je nekaj njegovih pesmi, preveden je bil prvi del romana Melanholija, uprizorjene pa so bile tudi tri njegove drame. Je tisti norveški dramatik, ki ga na svetovnih odrih največkrat uprizarjajo takoj za Ibsenom, od jeseni leta 2023 pa je tudi četrti norveški Nobelov nagrajenec s področja književnosti. Pred njim so to nagrado dobili Bjørnstjerne Bjørnson, Knut Hamsun in Sigrid Undset, vsi že v prvi polovici prejšnjega stoletja. V Literarnem večeru ga predstavlja prevajalka Marija Zlatnar Moe. V oddajo je vključila tudi odlomka iz Fossejeve Septologije, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena. Avtorica scenarija Marija Zlatnar Moe, prevajalke Marija Zlatnar Moe, Jana Kocjan in Tanja Petrič, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, interpreta Branko Jordan in Ajda Smrekar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

47 min

Jon Fosse se je leta 1959 rodil v Haugesundu na zahodni obali Norveške, odraščal pa je še malo severneje, v Hordalandu. Študiral je na univerzi v Bergnu in opravil magisterij na področju književnosti. Po končanem študiju je delal kot novinar in učitelj pisanja v Hordalandu. Od leta 2011 je poročen s tretjo ženo Anno Fosse, istega leta je dobil v uporabo tudi hišo za zaslužne umetnike v Oslu, v kateri del leta preživi še zdaj. V slovenščini imamo le peščico njegovih del, razlog je verjetno predvsem to, da piše v nynorsku, manj razširjeni različici norveščine, ki jo uporablja malo manj kot 12 odstotkov prebivalcev Norveške. V antologiji norveške književnosti Innsyn je nekaj njegovih pesmi, preveden je bil prvi del romana Melanholija, uprizorjene pa so bile tudi tri njegove drame. Je tisti norveški dramatik, ki ga na svetovnih odrih največkrat uprizarjajo takoj za Ibsenom, od jeseni leta 2023 pa je tudi četrti norveški Nobelov nagrajenec s področja književnosti. Pred njim so to nagrado dobili Bjørnstjerne Bjørnson, Knut Hamsun in Sigrid Undset, vsi že v prvi polovici prejšnjega stoletja. V Literarnem večeru ga predstavlja prevajalka Marija Zlatnar Moe. V oddajo je vključila tudi odlomka iz Fossejeve Septologije, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena. Avtorica scenarija Marija Zlatnar Moe, prevajalke Marija Zlatnar Moe, Jana Kocjan in Tanja Petrič, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, interpreta Branko Jordan in Ajda Smrekar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Literarni večer

Duhovita in ironična pisava na meji med doživetim in izmišljijo (O prozi Jedrt Maležič)

25. 1. 2024

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavila kot še kako prepoznavna avtorica s širokim tematskim razponom in z živo pripovedno govorico. Avtorico in njen opus predstavlja literarni kritik in esejist Matej Bogataj. Nikar ne zamudite Literarnega večera. Avtor scenarija Matej Bogataj, režiserka Špela Kravogel, bralec Bernard Stramič, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

41 min

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič se je v slovenskem literarnem prostoru uveljavila kot še kako prepoznavna avtorica s širokim tematskim razponom in z živo pripovedno govorico. Avtorico in njen opus predstavlja literarni kritik in esejist Matej Bogataj. Nikar ne zamudite Literarnega večera. Avtor scenarija Matej Bogataj, režiserka Špela Kravogel, bralec Bernard Stramič, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Literarni večer

Anton Slodnjak: Fran Levstik pri Vuku Karadžiću

23. 1. 2024

Med Levstikom in Karadžićem, slovenskim književnim in srbskim jezikovnim vizionarjem, je bilo skoraj 45 let razlike, pa vendar jima je bila skupna zavzetost za narodno idejo. Srečala sta se leta 1855, ko je imel Vuk že 68 let in ga je na Dunaju obiskal študent Fran Levstik. Dogodek je v romanu Pogine naj pes obudil Anton Slodnjak, za radio pa je odlomek leta 1987 priredil France Vurnik. Radijska priredba: France Vurnik, igralci: Judita Hahn Kreft, Janez Albreht, Pavle Ravnohrib, Mara Černe in Milena Janežič, glasbena oprema: Peter Čare, tehnična izvedba: Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Rosanda Sajko. Produkcija leta 1987.

32 min

Med Levstikom in Karadžićem, slovenskim književnim in srbskim jezikovnim vizionarjem, je bilo skoraj 45 let razlike, pa vendar jima je bila skupna zavzetost za narodno idejo. Srečala sta se leta 1855, ko je imel Vuk že 68 let in ga je na Dunaju obiskal študent Fran Levstik. Dogodek je v romanu Pogine naj pes obudil Anton Slodnjak, za radio pa je odlomek leta 1987 priredil France Vurnik. Radijska priredba: France Vurnik, igralci: Judita Hahn Kreft, Janez Albreht, Pavle Ravnohrib, Mara Černe in Milena Janežič, glasbena oprema: Peter Čare, tehnična izvedba: Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Rosanda Sajko. Produkcija leta 1987.

Literarni večer

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

20. 12. 2022

Dogodek, ki ga ni in ga v zadušljivem mestu niti ne more biti? A nekoč se je vendarle nekaj zgodilo, le govoriti se o tem ne sme. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2023. Avtorica oddaje je Iva Ciglar,igralci Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Čeme in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc.režiser pa Jože Valentič.Leto produkcije: 1999

36 min

Dogodek, ki ga ni in ga v zadušljivem mestu niti ne more biti? A nekoč se je vendarle nekaj zgodilo, le govoriti se o tem ne sme. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2023. Avtorica oddaje je Iva Ciglar,igralci Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Čeme in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc.režiser pa Jože Valentič.Leto produkcije: 1999

Neposredni prenos

Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo – Ars teatralis ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

13. 12. 2022

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.

71 min

Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.

Neposredni prenos

Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023

24. 11. 2022

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs

84 min

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs

Literarni večer

Trubar in slovenska reformacija

7. 6. 2022

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017

47 min

Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017

Literarni večer

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

11. 4. 2022

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar

59 min

Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar

Arsovo domače branje

Ivan Tavčar: Visoška kronika

13. 4. 2021

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

40 min

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

Literarni večer

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

16. 3. 2021

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.

42 min

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.

Literarni večer

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

16. 2. 2021

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.

42 min

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.

Literarni večer

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

19. 1. 2021

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.

41 min

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.

Literarni večer

Dominik Smole: Antigona

15. 12. 2020

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

43 min

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

Literarni večer

Edvard Kocbek: Črna orhideja

17. 11. 2020

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 

41 min

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 

Literarni večer

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

20. 10. 2020

Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

46 min

Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

Literarni večer

Samuel Beckett: Čakajoč Godota

22. 9. 2020

V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. 

36 min

V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. 

Literarni večer

Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

23. 4. 2020

Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.

37 min

Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti, sposodili iz arhivske oddaje iz leta 1969.

Literarni večer

Ivan Cankar: Hlapci

16. 4. 2020

Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.

42 min

Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare radijske oddaje, zato boste v njej slišali igralce, kot so Stane Sever, Boris Kralj in drugi iz njihove generacije.

Literarni večer

Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi

9. 4. 2020

Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.

39 min

Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthaker. Oddaja je bila posneta leta 2008.

Literarni večer

Ivan Cankar: Za narodov blagor

2. 4. 2020

Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.

53 min

Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Igrajo: GROZD Aleš Valič, GRUDNOVKA Petra Govc, MATILDA Tina Vrbnjak, MRMOLJA Gorazd Logar, ŠČUKA Aljaž Jovanović, GRUDEN Zvone Hribar, GORNIK Brane Grubar, SÍRATKA Saša Tabaković. Spremno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič.

Literarni večer

Albert Camus: Tujec

17. 3. 2020

“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.

47 min

“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.

Literarni večer

Marcel Proust: Combray

18. 2. 2020

"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.

41 min

"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.

Literarni večer

Prežihov Voranc: Samorastniki

17. 12. 2019

Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

46 min

Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov. Slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

Neposredni prenos

Ciril Kosmač: Tantadruj

28. 11. 2019

Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel

75 min

Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel

Literarni večer

Ivan Pregelj: Matkova Tina

15. 10. 2019

Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.

48 min

Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.

Literarni večer

Ivan Cankar: Na klancu

17. 9. 2019

»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.

43 min

»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.

Literarni večer

Oscar Wilde: Saloma

21. 5. 2019

Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.

42 min

Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.

Literarni večer

Henrik Ibsen: Strahovi

16. 4. 2019

Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.

30 min

Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.

Literarni večer

Janko Kersnik: Jara gospoda

19. 3. 2019

Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.

41 min

Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.

Literarni večer

Ivan Tavčar: Visoška kronika

19. 2. 2019

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

80 min

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

Literarni večer

Josip Jurčič: Deseti brat

15. 1. 2019

Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.

38 min

Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.

Literarni večer

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen

18. 12. 2018

V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc.

36 min

V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc.

Literarni večer

Gustave Flaubert: Gospa Bovary

20. 11. 2018

Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.

40 min

Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.

Literarni večer

France Prešeren: Krst pri Savici

16. 10. 2018

Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar. 

41 min

Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar. 

Literarni večer

Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja

18. 9. 2018

Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

49 min

Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

Literarni večer

Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

15. 5. 2018

Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.

39 min

Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.

Literarni večer

Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan

17. 4. 2018

V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

41 min

V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

Literarni večer

Ciril Kosmač: Pomladni dan

5. 4. 2018

Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.

40 min

Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič. Režija: Klemen Markovčič.

Literarni večer

Jean Baptiste Poquelin Moliere: Tartuffe

20. 3. 2018

Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.

35 min

Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.

Literarni večer

Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič don Kihot iz Manče

20. 2. 2018

V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.

42 min

V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.

Literarni večer

William Shakespeare: Hamlet

16. 1. 2018

S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.

46 min

S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.

Literarni večer

Trubar in slovenska reformacija

19. 12. 2017

Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.

48 min

Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.

Literarni večer

Dante: Božanska komedija

21. 11. 2017

Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.

40 min

Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.

Literarni večer

Sofoklejeva dramatika

17. 10. 2017

Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.

33 min

Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.