Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
Živimo v svetu, ki boli – zaradi krivic, ki jih doživljamo mi in drugi. A zgolj opozarjanje nanje ni dovolj. Tudi umetnost mora preseči pasivnost, poudarja kurator Misal Adnan Yildiz ob začetku 20. Mediterranee - bienala mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja, ki ga prvič v Sloveniji gosti Evropska prestolnica kulture. Pisateljica Kapka Kassabova, gostja Festivala kompleksnosti, v svojih delih raziskuje vpliv zgodovine in meja na človeška življenja – pogosto prav na Balkanu. V koprski Mali Loži se na razstavi Lestena prepletajo umetniška ustvarjalnost mladih, znanost in trajnost. V Piranu bo ob skupinski razstavi Odsevi upanja nocoj pogovorni večer z umetnikoma Miro Ličen in Nikolajem Mašukovom. V glasbeni ogrlici danes zveni ameriška pevka in pianistka Nina Simone – ikona gibanja za državljanske pravice in mojstrica jazz, soul in blues ritmov.
Živimo v svetu, ki boli – zaradi krivic, ki jih doživljamo mi in drugi. A zgolj opozarjanje nanje ni dovolj. Tudi umetnost mora preseči pasivnost, poudarja kurator Misal Adnan Yildiz ob začetku 20. Mediterranee - bienala mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja, ki ga prvič v Sloveniji gosti Evropska prestolnica kulture. Pisateljica Kapka Kassabova, gostja Festivala kompleksnosti, v svojih delih raziskuje vpliv zgodovine in meja na človeška življenja – pogosto prav na Balkanu. V koprski Mali Loži se na razstavi Lestena prepletajo umetniška ustvarjalnost mladih, znanost in trajnost. V Piranu bo ob skupinski razstavi Odsevi upanja nocoj pogovorni večer z umetnikoma Miro Ličen in Nikolajem Mašukovom. V glasbeni ogrlici danes zveni ameriška pevka in pianistka Nina Simone – ikona gibanja za državljanske pravice in mojstrica jazz, soul in blues ritmov.
Umetniška instalacija štirih uveljavljenih umetnikov z naslovom Point de vue/Gledišče simbolno oživlja prostor več kot 150 let zapuščenega gradu družine Attems v Vipavskem Križu. V Ljudskem domu Pončana v Trstu bo nocojšnji večer posvečen Danilu Dolciju – kulturniku, mirovniku, pesniku in borcu za pravice najrevnejših. Rodil se je v Sežani, kjer je leta 1980 sodeloval na prvem pesniškem večeru v Vilenici. Predstava Anhovo SNG Nova Gorica v režiji Žiga Divjaka razkriva nedokončan boj med ljudmi in oblastjo in daje glas prebivalcem v boju za pravice in dostojanstvo. Glasbena ogrlica Armanda Šturmana zveni v pričakovanju bobnarskega velikana – Iana Paicea, zadnjega izvirnega člana skupine Deep Purple, ki v soboto prihaja v Izolo.
Umetniška instalacija štirih uveljavljenih umetnikov z naslovom Point de vue/Gledišče simbolno oživlja prostor več kot 150 let zapuščenega gradu družine Attems v Vipavskem Križu. V Ljudskem domu Pončana v Trstu bo nocojšnji večer posvečen Danilu Dolciju – kulturniku, mirovniku, pesniku in borcu za pravice najrevnejših. Rodil se je v Sežani, kjer je leta 1980 sodeloval na prvem pesniškem večeru v Vilenici. Predstava Anhovo SNG Nova Gorica v režiji Žiga Divjaka razkriva nedokončan boj med ljudmi in oblastjo in daje glas prebivalcem v boju za pravice in dostojanstvo. Glasbena ogrlica Armanda Šturmana zveni v pričakovanju bobnarskega velikana – Iana Paicea, zadnjega izvirnega člana skupine Deep Purple, ki v soboto prihaja v Izolo.
Vračanje umetniških del, odpeljanih v Italijo med drugo svetovno vojno, ostaja občutljiva in kompleksna tema, ki se počasi, a vztrajno znova odpira za razpravo. Poglobljen vpogled vanjo prinaša nedavno izdana znanstvena monografija Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in identitete prostora, ki sta jo napisala arheologinja Brigite Mader in zgodovinar Salvator Žitko. Nocojšnja premiera dokumentarne drame Anhovo avtorjev Žige Divjaka in Katarine Morano zaključuje abonmajsko sezono SNG Nova Gorica. Predstava je poklon prebivalcem Soške doline, njihovim zgodbam o boju proti kapitalu in prizadevanjih za ohranitev čistega okolja. Pridobljene pravice niso samoumevne, izpostavlja predstava 55. člen Slovenskega mladinskega gledališča o boju žensk ob osamosvojitvi naše države za ohranitev uzakonjene pravice do odločanja o rojstvu otrok. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak. Ker je 28. maj dan številnih zgodovinskih prelomnic, pravi, je izbral skladbe, ki odsevajo duh časa, spremembe in boj za pravice.
Vračanje umetniških del, odpeljanih v Italijo med drugo svetovno vojno, ostaja občutljiva in kompleksna tema, ki se počasi, a vztrajno znova odpira za razpravo. Poglobljen vpogled vanjo prinaša nedavno izdana znanstvena monografija Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in identitete prostora, ki sta jo napisala arheologinja Brigite Mader in zgodovinar Salvator Žitko. Nocojšnja premiera dokumentarne drame Anhovo avtorjev Žige Divjaka in Katarine Morano zaključuje abonmajsko sezono SNG Nova Gorica. Predstava je poklon prebivalcem Soške doline, njihovim zgodbam o boju proti kapitalu in prizadevanjih za ohranitev čistega okolja. Pridobljene pravice niso samoumevne, izpostavlja predstava 55. člen Slovenskega mladinskega gledališča o boju žensk ob osamosvojitvi naše države za ohranitev uzakonjene pravice do odločanja o rojstvu otrok. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak. Ker je 28. maj dan številnih zgodovinskih prelomnic, pravi, je izbral skladbe, ki odsevajo duh časa, spremembe in boj za pravice.
Začetki zborovskega petja v Divači segajo v daljne leto 1894 – in živi še danes. Prekinile ga niso niti vojne. V Mešanem pevskem zboru Divača pravijo, da so trdni kot kraški kamen ter večni in uporni kot kraški bor. Na razstavi Apollonio 90, ki je na ogled v razstavnem prostoru Primorskih novic v Šalari, so predstavljene zgodnje grafike Zvesta Apollonia. V Celovcu so ob 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe postavili konstrukcije Valentina Omana z naslovom 800+. Umetnik z njimi opozarja na izginjanje vidne dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Glasbena ogrlica Simone Moličnik zveni v znamenju festivala Druga godba.
Začetki zborovskega petja v Divači segajo v daljne leto 1894 – in živi še danes. Prekinile ga niso niti vojne. V Mešanem pevskem zboru Divača pravijo, da so trdni kot kraški kamen ter večni in uporni kot kraški bor. Na razstavi Apollonio 90, ki je na ogled v razstavnem prostoru Primorskih novic v Šalari, so predstavljene zgodnje grafike Zvesta Apollonia. V Celovcu so ob 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe postavili konstrukcije Valentina Omana z naslovom 800+. Umetnik z njimi opozarja na izginjanje vidne dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Glasbena ogrlica Simone Moličnik zveni v znamenju festivala Druga godba.
V palači Attems Petzenstein v Gorici je na ogled zadnja v nizu razstav, ki jih EPK posveča Zoranu Mušiču. Prvič je predstavljen njegov pariški atelje, ob tem pa še več kot sto del, tudi cikel Züriška soba, v katerem goriški slikar slavi življenje. Zlato palmo Cannesa je osvojil film Preprosta nesreča iranskega disidenta Džafarja Panahija – pretresljiva obsodba režima, ki mu je več kot 20 let prepovedoval snemanje in potovanja. Kljub prepovedi je ustvarjal naprej. Na odru letošnjih Vizij v Novi Gorici je nastopilo 200 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije in zamejstva. Letos prvič na festivalu tudi literarna ustvarjalnost mladih. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami znamenite novovalovske zagrebške skupine Azra.
V palači Attems Petzenstein v Gorici je na ogled zadnja v nizu razstav, ki jih EPK posveča Zoranu Mušiču. Prvič je predstavljen njegov pariški atelje, ob tem pa še več kot sto del, tudi cikel Züriška soba, v katerem goriški slikar slavi življenje. Zlato palmo Cannesa je osvojil film Preprosta nesreča iranskega disidenta Džafarja Panahija – pretresljiva obsodba režima, ki mu je več kot 20 let prepovedoval snemanje in potovanja. Kljub prepovedi je ustvarjal naprej. Na odru letošnjih Vizij v Novi Gorici je nastopilo 200 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije in zamejstva. Letos prvič na festivalu tudi literarna ustvarjalnost mladih. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami znamenite novovalovske zagrebške skupine Azra.
Stadion Športnega parka v Novi Gorici bo nocoj zaživel kot edinstven gledališki oder – tam bo krstno uprizoritev doživela predstava '1976' režiserja Tomija Janežiča. Gre za peto predstavo iz njegovega avtorskega cikla za GO!25 Dodekalogija. 'Kocine mi gredo pokonci,' je pred premiero dejal Janežič. Zato ker v predstavi, ki je posvečena mestu, sodeluje tudi mesto samo. Zgolj enkraten dogodek bo to, ne glede na vreme, postavljen prav na tisti stadion, ki ga je Janežič kot otrok gledal iz svoje spalnice. Posebno vzdušje bo nocoj tudi v Gledališču Koper, kjer bo prvič zazvenela gledališko-glasbena predstava Koncert Roka Matka in Obalnega komornega orkestra z gosti. V Slovenski kinoteki se začenja retrospektiva Kino Basaglia, ki jo Evropska prestolnica kulture posveča pionirju antipsihiatrije Francu Basagli. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s pesmimi ene najbolj prodornih britanskih pevk mlajše generacije, Lole Young, ki odkrito govori tudi o svojih duševnih stiskah.
Stadion Športnega parka v Novi Gorici bo nocoj zaživel kot edinstven gledališki oder – tam bo krstno uprizoritev doživela predstava '1976' režiserja Tomija Janežiča. Gre za peto predstavo iz njegovega avtorskega cikla za GO!25 Dodekalogija. 'Kocine mi gredo pokonci,' je pred premiero dejal Janežič. Zato ker v predstavi, ki je posvečena mestu, sodeluje tudi mesto samo. Zgolj enkraten dogodek bo to, ne glede na vreme, postavljen prav na tisti stadion, ki ga je Janežič kot otrok gledal iz svoje spalnice. Posebno vzdušje bo nocoj tudi v Gledališču Koper, kjer bo prvič zazvenela gledališko-glasbena predstava Koncert Roka Matka in Obalnega komornega orkestra z gosti. V Slovenski kinoteki se začenja retrospektiva Kino Basaglia, ki jo Evropska prestolnica kulture posveča pionirju antipsihiatrije Francu Basagli. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s pesmimi ene najbolj prodornih britanskih pevk mlajše generacije, Lole Young, ki odkrito govori tudi o svojih duševnih stiskah.
Znova so na pohodu cerkljanske nekonvencionalne godbe: jutri se začenja jubilejni, 30. festival Jazz Cerkno. Do nedelje bo ponudil vpogled v najnovejše dogajanje na slovenski in mednarodni jazzovski sceni. Redni literarni večeri Obalne rime so pred desetimi leti še neuveljavljenim ustvarjalcem v nekdanjem skvotu Inde odprli javni prostor predstavljanja del. Ob jubileju vabijo na dvodnevno literarno dogajanje v Center mladih v Kopru. Današnji gost bo pesnik Marko Kravos, jutrišnji pesnik Dean Koban s skupino mladih književnikov iz Ljubljane. Festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji bodo letos v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji. Ena od novosti bo Papirada – parada lutk Braneta Solceta in Sanje Fidler. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman in jo kot pravi, uglasil na teden slavljenja slovenske vojske. Vendar, dodajamo, z noto kritične distance do mrzlične globalne oboroževalne propagande in z mislijo na Palestino.
Znova so na pohodu cerkljanske nekonvencionalne godbe: jutri se začenja jubilejni, 30. festival Jazz Cerkno. Do nedelje bo ponudil vpogled v najnovejše dogajanje na slovenski in mednarodni jazzovski sceni. Redni literarni večeri Obalne rime so pred desetimi leti še neuveljavljenim ustvarjalcem v nekdanjem skvotu Inde odprli javni prostor predstavljanja del. Ob jubileju vabijo na dvodnevno literarno dogajanje v Center mladih v Kopru. Današnji gost bo pesnik Marko Kravos, jutrišnji pesnik Dean Koban s skupino mladih književnikov iz Ljubljane. Festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji bodo letos v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji. Ena od novosti bo Papirada – parada lutk Braneta Solceta in Sanje Fidler. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman in jo kot pravi, uglasil na teden slavljenja slovenske vojske. Vendar, dodajamo, z noto kritične distance do mrzlične globalne oboroževalne propagande in z mislijo na Palestino.
Bili smo na vajah zbora Glasbene šole Ilirska Bistrica. Tam te dni pospešeno vadijo. V petek jih čaka pomemben koncert v Gorici: skupaj z izbranimi šolami bodo za Evropsko prestolnico kulture nastopili na čezmejnem koncertu orkestra znamenite beneške operne hiše La Fenice. Na programu bo tudi Oda radosti – v slovenskem in italijanskem jeziku. Kako lahko muzeji presežejo meje in postanejo vključujoči prostori znanja, razumevanja in sprememb? Na ta vprašanja so odgovarjali muzealci z vse Evrope na konferenci Brezmejni muzeji, ki je potekala v okviru Evropske prestolnice kulture. Pravi glasbeni užitek je v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper v ciklu Amabile z muzejem ponudil Trio Prometej. To je bil - verjeli ali ne - 881. koncert Društva prijateljev glasbe. Današnja glasbena ogrlica Iztoka Novaka Easya je ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti poklon edinstvenim zvočnim izrazom, ki presegajo meje jezikov in kultur.
Bili smo na vajah zbora Glasbene šole Ilirska Bistrica. Tam te dni pospešeno vadijo. V petek jih čaka pomemben koncert v Gorici: skupaj z izbranimi šolami bodo za Evropsko prestolnico kulture nastopili na čezmejnem koncertu orkestra znamenite beneške operne hiše La Fenice. Na programu bo tudi Oda radosti – v slovenskem in italijanskem jeziku. Kako lahko muzeji presežejo meje in postanejo vključujoči prostori znanja, razumevanja in sprememb? Na ta vprašanja so odgovarjali muzealci z vse Evrope na konferenci Brezmejni muzeji, ki je potekala v okviru Evropske prestolnice kulture. Pravi glasbeni užitek je v dvorani Pokrajinskega muzeja Koper v ciklu Amabile z muzejem ponudil Trio Prometej. To je bil - verjeli ali ne - 881. koncert Društva prijateljev glasbe. Današnja glasbena ogrlica Iztoka Novaka Easya je ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti poklon edinstvenim zvočnim izrazom, ki presegajo meje jezikov in kultur.
»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki,« je Gospodinov dejal ob lanskem obisku Slovenije. Jeseni se vrača kot osrednji gost, lavreat mednarodnega literarnega festivala Vilenica, kjer bodo v ospredju njegova dela, ki dokazujejo, da lahko literatura tudi danes močno nagovarja bralca. Slovenska avtorica v središču festivala bo tokrat Maja Haderlap – avstrijsko-slovenska pisateljica, ki je pred kratkim nastopila tudi na Evropski prestolnici kulture. Vilenica bo potekala med 8. in 13. septembrom pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja. Društvo slovenskih pisateljev pripravlja enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani. Letošnja Plečnikova nagrada za javni prostor gre avtorjem ureditve novega pokopališča v Ankaranu. V Cannesu se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev - festival pa ostaja tudi največje filmsko sejmišče na svetu. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat literarno obarvana.
»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki,« je Gospodinov dejal ob lanskem obisku Slovenije. Jeseni se vrača kot osrednji gost, lavreat mednarodnega literarnega festivala Vilenica, kjer bodo v ospredju njegova dela, ki dokazujejo, da lahko literatura tudi danes močno nagovarja bralca. Slovenska avtorica v središču festivala bo tokrat Maja Haderlap – avstrijsko-slovenska pisateljica, ki je pred kratkim nastopila tudi na Evropski prestolnici kulture. Vilenica bo potekala med 8. in 13. septembrom pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja. Društvo slovenskih pisateljev pripravlja enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Ljubljani. Letošnja Plečnikova nagrada za javni prostor gre avtorjem ureditve novega pokopališča v Ankaranu. V Cannesu se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev - festival pa ostaja tudi največje filmsko sejmišče na svetu. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat literarno obarvana.
Trst, Koper in Umag bodo do sobote zaznamovali in povezali številni dogodki že 26. Foruma Tomizza. Letošnja istrska mednarodna obmejna srečanja, ki udejanjajo idejo transkulturnosti in meje kot stičišča, povezuje zgovorno geslo simpozija 'Hvalnica norosti'. Organizatorji so si naslov izposodili pri srednjeveškem mislecu Erazmu Rotterdamskem, norost pa je vsekakor večpomenska, pojasnjujejo: drugačnost norosti je namreč tudi sredstvo upora, s katerim se umetniki zoperstavljajo sodobnim oblikam represije. Prav tako jo lahko dojemamo kot ustvarjalno silo umetnosti. 'Soncu v čast' je naslov razstave Klavdija Tutte v šempetrskem dvorcu Coronini. Občina jo poklanja Evropski prestolnici kulture, umetnik pa svojim staršem. Nagrado 'kritiško sito' letos prejme Ana Svetel za zbirko kratkih zgodb 'Steklene stene'. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič tokrat nanizal s skladbami legendarne ameriške R&B pevke Ette James.
Trst, Koper in Umag bodo do sobote zaznamovali in povezali številni dogodki že 26. Foruma Tomizza. Letošnja istrska mednarodna obmejna srečanja, ki udejanjajo idejo transkulturnosti in meje kot stičišča, povezuje zgovorno geslo simpozija 'Hvalnica norosti'. Organizatorji so si naslov izposodili pri srednjeveškem mislecu Erazmu Rotterdamskem, norost pa je vsekakor večpomenska, pojasnjujejo: drugačnost norosti je namreč tudi sredstvo upora, s katerim se umetniki zoperstavljajo sodobnim oblikam represije. Prav tako jo lahko dojemamo kot ustvarjalno silo umetnosti. 'Soncu v čast' je naslov razstave Klavdija Tutte v šempetrskem dvorcu Coronini. Občina jo poklanja Evropski prestolnici kulture, umetnik pa svojim staršem. Nagrado 'kritiško sito' letos prejme Ana Svetel za zbirko kratkih zgodb 'Steklene stene'. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič tokrat nanizal s skladbami legendarne ameriške R&B pevke Ette James.
V Bertokih, rojstnem kraju akademskega slikarja Zvesta Apollonia, so počastili 90-letnico njegovega rojstva. V dvorani zadružnega doma so postavili priložnostno razstavo, na slovesnosti pa so spomine nanj obujali njegovi šolski tovariši in prijatelji. Zaključila se je 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga obeležuje 14 let delovanja, že tradicionalno s kulturnim dogodkom v središču mesta. Gledališkemu ansamblu Gledališča Koper se je na novo pridružila igralka Sara Gorše. Ameriški glasbenik Leon Russell je bil v ospredju glasbene ogrlice, ki jo je nanizal Goran Gregorič.
V Bertokih, rojstnem kraju akademskega slikarja Zvesta Apollonia, so počastili 90-letnico njegovega rojstva. V dvorani zadružnega doma so postavili priložnostno razstavo, na slovesnosti pa so spomine nanj obujali njegovi šolski tovariši in prijatelji. Zaključila se je 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga obeležuje 14 let delovanja, že tradicionalno s kulturnim dogodkom v središču mesta. Gledališkemu ansamblu Gledališča Koper se je na novo pridružila igralka Sara Gorše. Ameriški glasbenik Leon Russell je bil v ospredju glasbene ogrlice, ki jo je nanizal Goran Gregorič.
S Tedni ljubiteljske kulture v Javnem skladu za kulturne dejavnosti opozarjajo na številčnost, kakovost in pomen ljubiteljskega ustvarjanja. O vseslovenski akciji in njeni letošnji izvedbi z vodjo koprske območne izpostave Matejo Palčič Puzzer. V Opernem gledališču Verdi v Trstu so minuli teden predstavili novo sezono. Aleš Šteger pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in urednik pri založbi Beletrina, je prav tam izdal svoje tretje prozno delo – roman Ogenj po motivih življenja Ptujčanke Štefke Cobelj. S pomočjo arhivskega gradiva je v literarni fikciji zgradil zgodbo o ženski, ki se je popolnoma predala vrednotam prelomnega časa po drugi svetovni vojni in poniknila v pozabo. Konfucijeva učilnica Fakultete za humansitične študije Univerze na Primorskem je v Kopru danes gostila mednarodno razstavo kitajske oblačilne kulturne dediščine. Glasbeno ogrlico: »Česa od zgodovine se lahko naučimo iz glasbe?« je nanizal Armando Šturman.
S Tedni ljubiteljske kulture v Javnem skladu za kulturne dejavnosti opozarjajo na številčnost, kakovost in pomen ljubiteljskega ustvarjanja. O vseslovenski akciji in njeni letošnji izvedbi z vodjo koprske območne izpostave Matejo Palčič Puzzer. V Opernem gledališču Verdi v Trstu so minuli teden predstavili novo sezono. Aleš Šteger pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in urednik pri založbi Beletrina, je prav tam izdal svoje tretje prozno delo – roman Ogenj po motivih življenja Ptujčanke Štefke Cobelj. S pomočjo arhivskega gradiva je v literarni fikciji zgradil zgodbo o ženski, ki se je popolnoma predala vrednotam prelomnega časa po drugi svetovni vojni in poniknila v pozabo. Konfucijeva učilnica Fakultete za humansitične študije Univerze na Primorskem je v Kopru danes gostila mednarodno razstavo kitajske oblačilne kulturne dediščine. Glasbeno ogrlico: »Česa od zgodovine se lahko naučimo iz glasbe?« je nanizal Armando Šturman.
Na gradu Dobrovo odpirajo drugo od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Na ogled bo okoli šestdeset del, med njimi tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji. V koprski knjižnici so pred kratkim cikel domoznanskih večerov posvetili Srečku Vilharju, po katerem je knjižnica tudi poimenovana. Vilhar je bil borec odporniškega gibanja, politični delavec, bibliotekar in publicist. Njegovo delovanje v času druge svetovne vojne in po njej je zaznamovalo razvoj družbenega in kulturnega prostora v Istri. Izšla je knjiga z naslovom Pisma 1925–1975 in druga pričevanja, ki prinaša korespondenco med nemško-ameriško politično teoretičarko in filozofinjo judovskega porekla Hanno Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem. Danes mineva natanko deset let, odkar je za vedno utihnila Lucille – legendarna kitara kralja bluesa, B.B. Kinga. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak.
Na gradu Dobrovo odpirajo drugo od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Na ogled bo okoli šestdeset del, med njimi tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji. V koprski knjižnici so pred kratkim cikel domoznanskih večerov posvetili Srečku Vilharju, po katerem je knjižnica tudi poimenovana. Vilhar je bil borec odporniškega gibanja, politični delavec, bibliotekar in publicist. Njegovo delovanje v času druge svetovne vojne in po njej je zaznamovalo razvoj družbenega in kulturnega prostora v Istri. Izšla je knjiga z naslovom Pisma 1925–1975 in druga pričevanja, ki prinaša korespondenco med nemško-ameriško politično teoretičarko in filozofinjo judovskega porekla Hanno Arendt in njenim nekdanjim profesorjem, filozofom Martinom Heideggerjem. Danes mineva natanko deset let, odkar je za vedno utihnila Lucille – legendarna kitara kralja bluesa, B.B. Kinga. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
V soboto so v Benetkah odprli 19. bienale arhitekture, eno najpomembnejših prireditev na svetu, ki se ukvarja s prostorom in človeškim bivanjem na našem planetu. Nekaj dni pred tem se je po znamenitih Giardinih in Arsenalu prebijalo nekaj tisoč predstavnikov medijev in različnih ustanov, ki ob takšnih dogodkih preplavijo najobčutljivejše mesto na svetu. Letos menieva 100 let rojstva Vladimirja Makuca, izjemnega umetnika , ki se je rodil v Solkanu. Svojemu rojstnemu kraju in Goriškemu muzeju je v hrambo podaril pomemben del opusa, ki obsega več kot 700 del. Poklon njegovemu delu z naslovom »V vse smeri« je aprila odprla razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, julija bo v Mestni galeriji Nova Gorica, septembra v sesljanski Portopiccolo Art Gallery in novembra v Kulturnem domu Gorica. 8. maja, prav na dan njegovega rojstva, so razstavo odprli tudi v Vili Bartolomei in na Gradu Kromberk. V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka Ilinka Todorôvski.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. »Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov prireditve, katere namen je bilo srečanje ter spoznavanje podobnosti in različnosti izvajalcev starih, ljudskih glasbenih praks Rezije in Istre. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike – nagrado Skupine OHO za leto 2025, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74 je prejela Nika Erjavec. V koprski knjigarni Libris so predstavili Slovenski istrski lingvistični atlas 2 avtorice in raziskovalke istrskih narečij Suzane Todorović. Glasbeno ogrlico s pesmimi angleškega glasbenika Steva Winwooda, rojenega na današnji dan, je nanizal Goran Gregorič.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. »Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov prireditve, katere namen je bilo srečanje ter spoznavanje podobnosti in različnosti izvajalcev starih, ljudskih glasbenih praks Rezije in Istre. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike – nagrado Skupine OHO za leto 2025, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74 je prejela Nika Erjavec. V koprski knjigarni Libris so predstavili Slovenski istrski lingvistični atlas 2 avtorice in raziskovalke istrskih narečij Suzane Todorović. Glasbeno ogrlico s pesmimi angleškega glasbenika Steva Winwooda, rojenega na današnji dan, je nanizal Goran Gregorič.
»Nikoli več« - poziv, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot simbol upora proti zločinom in zaveza miru, danes zveni vse bolj prazno. Osemdeset let po osvoboditvi svet pretresajo novi konflikti - od vojne v Ukrajini do genocida v Gazi. V takšnem času se zdi še pomembnejši glas Cirila Kosmača, ki v partizanskem romanu Balada o trobenti in oblaku pripoveduje o pogumnih odločitvah, visoki ceni junaštva in razklanosti družbe. Letos je roman prvič v celoti izšel kot poklon obletnici osvoboditve. Uredil ga je Andraž Gombač. Osemdesetletnici zmage nad nacifašizmom sta posvečena tudi dva nova dokumentarna filma: v Gorici bo nocoj predpremiera filma Ne pozabi me Anje Medved, v Cerknici so včeraj prikazali film Dva brata, dve sestri Mihe Čelarja. Tekmovanje Berimo z Rovko črkolovko beleži letos izjemen uspeh: učenci z Obale, Krasa in iz zamejstva so skupaj prebrali skoraj 3700 knjig. Goran Gregorič je glasbeno ogrlico spletel iz pesmi Leonarda Cohena - tistih, ki jih je posvetil velikim ljubeznim.
»Nikoli več« - poziv, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot simbol upora proti zločinom in zaveza miru, danes zveni vse bolj prazno. Osemdeset let po osvoboditvi svet pretresajo novi konflikti - od vojne v Ukrajini do genocida v Gazi. V takšnem času se zdi še pomembnejši glas Cirila Kosmača, ki v partizanskem romanu Balada o trobenti in oblaku pripoveduje o pogumnih odločitvah, visoki ceni junaštva in razklanosti družbe. Letos je roman prvič v celoti izšel kot poklon obletnici osvoboditve. Uredil ga je Andraž Gombač. Osemdesetletnici zmage nad nacifašizmom sta posvečena tudi dva nova dokumentarna filma: v Gorici bo nocoj predpremiera filma Ne pozabi me Anje Medved, v Cerknici so včeraj prikazali film Dva brata, dve sestri Mihe Čelarja. Tekmovanje Berimo z Rovko črkolovko beleži letos izjemen uspeh: učenci z Obale, Krasa in iz zamejstva so skupaj prebrali skoraj 3700 knjig. Goran Gregorič je glasbeno ogrlico spletel iz pesmi Leonarda Cohena - tistih, ki jih je posvetil velikim ljubeznim.
Kaj, če bi prek glasbe vzpostavili vez med človekom in drevesom? Ta zamisel je v Novi Gorici vzniknila že pred šestimi leti, zdaj je zaživela v novogoriškem parku Rafut z virtualno zvočno instalacijo 'Simfonični gozd/Orkester dreves'. Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z Dresdenskimi simfoniki oblikovala dve zvočni poti, po katerih s pomočjo aplikacije zbiramo glasbene odlomke in spoznavamo glasbila, pa tudi drevesa: ena nas vodi skozi Schumannove 'Gozdne prizore', druga razkriva Gozdno simfonijo skladatelja Mateja Bonina. 'Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.' To je osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, kjer so že danes odprli slovenski paviljon, ki sta ga zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov. Umetnica Keiko Miyazaki se v ljubljanski galeriji Vžigalica predstavlja z večmedijsko postavitvijo s pomenljivim naslovom 'Ljubezen ne plačuje najemnine'. Ob današnjem svetovnem dnevu Rdečega križa … Kri v glasbi, pravi Armando Šturman, ki je nanizal glasbeno ogrlico.
Kaj, če bi prek glasbe vzpostavili vez med človekom in drevesom? Ta zamisel je v Novi Gorici vzniknila že pred šestimi leti, zdaj je zaživela v novogoriškem parku Rafut z virtualno zvočno instalacijo 'Simfonični gozd/Orkester dreves'. Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z Dresdenskimi simfoniki oblikovala dve zvočni poti, po katerih s pomočjo aplikacije zbiramo glasbene odlomke in spoznavamo glasbila, pa tudi drevesa: ena nas vodi skozi Schumannove 'Gozdne prizore', druga razkriva Gozdno simfonijo skladatelja Mateja Bonina. 'Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.' To je osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, kjer so že danes odprli slovenski paviljon, ki sta ga zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov. Umetnica Keiko Miyazaki se v ljubljanski galeriji Vžigalica predstavlja z večmedijsko postavitvijo s pomenljivim naslovom 'Ljubezen ne plačuje najemnine'. Ob današnjem svetovnem dnevu Rdečega križa … Kri v glasbi, pravi Armando Šturman, ki je nanizal glasbeno ogrlico.
V Kopru in Izoli poteka tridnevni mini festival ob 50-letnici legendarnega italijanskega filma Fantozzi. Tragikomičnega junaka je ustvaril Paolo Villaggio, pri nevarnih prizorih pa ga je zamenjal kaskader slovenskih korenin Clemente Ukmar, ki je bil gost na odprtju festivala. Dogajanje se danes in jutri seli v Izolo s projekcijama dokumentarca La voce di Fantozzi in restavrirane različice prvega filma iz leta 1975. Na GO!25 smo si ogledali literarno-plesno predstavo Maje Haderlap in Leonie Humitch, zasnovano na romanu Maje Haderlap Ženske v temi ter pesmi Strahovi Ingeborg Bachmann. V Trstu poteka festival Scienza e virgola, ki povezuje znanost in književnost – letošnja tema so tehnopolitike in nova planetarna ravnovesja. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil Thelmi Houston, ki je za Don’t Leave Me This Way prejela grammya.
V Kopru in Izoli poteka tridnevni mini festival ob 50-letnici legendarnega italijanskega filma Fantozzi. Tragikomičnega junaka je ustvaril Paolo Villaggio, pri nevarnih prizorih pa ga je zamenjal kaskader slovenskih korenin Clemente Ukmar, ki je bil gost na odprtju festivala. Dogajanje se danes in jutri seli v Izolo s projekcijama dokumentarca La voce di Fantozzi in restavrirane različice prvega filma iz leta 1975. Na GO!25 smo si ogledali literarno-plesno predstavo Maje Haderlap in Leonie Humitch, zasnovano na romanu Maje Haderlap Ženske v temi ter pesmi Strahovi Ingeborg Bachmann. V Trstu poteka festival Scienza e virgola, ki povezuje znanost in književnost – letošnja tema so tehnopolitike in nova planetarna ravnovesja. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil Thelmi Houston, ki je za Don’t Leave Me This Way prejela grammya.
Strip 'Plapolanje skale' nikakor ni lahkoten sprehod skozi življenje istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča, sta na predstavitvi v polni Mestni čitalnici v Kopru poudarila avtorica besedila, književnica Ines Cergol, ter stripar in ilustrator Matej Kocjan – Koco. V risoromanu prepletata večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem je zato prav raznarodovanje. Težko obdobje med vojnama je primorske izobražence utrdilo v domoljubju, kar se po besedah avtorice jasno zrcali tudi v pokončni drži primorskih duhovnikov. Kleopatra, femme fatale, ena najbolj fascinantnih žensk v zgodovini, je bila sedma izmed kraljic, ki so nosile to ime. O njej v svojem zadnjem delu ‘Kleopatra: naj se zgodi’ pripoveduje Vesna Milek. V Cankarjevem dom se dviga zastor 12. Gibanice - bienala slovenske sodobne plesne ustvarjalnosti. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala s pesmimi in zvoki glasbenega projekta vrhunskih glasbenic in glasbenikov Sounds of Slovenija / Sozvočja Slovenije.
Strip 'Plapolanje skale' nikakor ni lahkoten sprehod skozi življenje istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča, sta na predstavitvi v polni Mestni čitalnici v Kopru poudarila avtorica besedila, književnica Ines Cergol, ter stripar in ilustrator Matej Kocjan – Koco. V risoromanu prepletata večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem je zato prav raznarodovanje. Težko obdobje med vojnama je primorske izobražence utrdilo v domoljubju, kar se po besedah avtorice jasno zrcali tudi v pokončni drži primorskih duhovnikov. Kleopatra, femme fatale, ena najbolj fascinantnih žensk v zgodovini, je bila sedma izmed kraljic, ki so nosile to ime. O njej v svojem zadnjem delu ‘Kleopatra: naj se zgodi’ pripoveduje Vesna Milek. V Cankarjevem dom se dviga zastor 12. Gibanice - bienala slovenske sodobne plesne ustvarjalnosti. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala s pesmimi in zvoki glasbenega projekta vrhunskih glasbenic in glasbenikov Sounds of Slovenija / Sozvočja Slovenije.
Grožnjan je jubilejno šestdeseto leto kot mesto umetnikov najprej obeležil med prvomajskimi prazniki z razstavo v Galeriji Porton, kjer so predstavljena dela dveh ključnih osebnosti povojne umetniške revitalizacije kraja: Aleksandra Rukavine in Karla Zelenka. Včasih je bilo v mestecu odprtih okoli trideset ateljejev, danes je podoba precej drugačna, izpostavlja slikar – Karlov sin - Rok Zelenko. Vse več je turizma in vse manj umetnikov, ki bi v Grožnjanu tudi živeli. Župan Claudio Stocovaz priznava, da je mesto od leta 1990 postopoma postalo žrtev tako dogajanja na svetovnem tržišču, kot novih priložnosti, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Komercializacija je vidna tudi v prostorih, ki so prej bili umetniške galerije in prostori ustvarjalnosti. Kljub tem spremembam je prepričan, da je Grožnjan kot mesto umetnikov še vedno živ, saj skozi vse leto potekajo številne, odmevne in tudi nove dejavnosti. Letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva LUX je animirani latvijski film Valovanje, ki je poleg oskarja dobil že več kot 50 nagrad. V Ljubljani se začenja prvi Festival kitare: ponudil bo širok repertoar, od klasične glasbe do jazza, glasbe latinske Amerike in flamenka. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič in jo posvetil veliki, nepozabni kraljici rocka Janis Joplin.
Grožnjan je jubilejno šestdeseto leto kot mesto umetnikov najprej obeležil med prvomajskimi prazniki z razstavo v Galeriji Porton, kjer so predstavljena dela dveh ključnih osebnosti povojne umetniške revitalizacije kraja: Aleksandra Rukavine in Karla Zelenka. Včasih je bilo v mestecu odprtih okoli trideset ateljejev, danes je podoba precej drugačna, izpostavlja slikar – Karlov sin - Rok Zelenko. Vse več je turizma in vse manj umetnikov, ki bi v Grožnjanu tudi živeli. Župan Claudio Stocovaz priznava, da je mesto od leta 1990 postopoma postalo žrtev tako dogajanja na svetovnem tržišču, kot novih priložnosti, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Komercializacija je vidna tudi v prostorih, ki so prej bili umetniške galerije in prostori ustvarjalnosti. Kljub tem spremembam je prepričan, da je Grožnjan kot mesto umetnikov še vedno živ, saj skozi vse leto potekajo številne, odmevne in tudi nove dejavnosti. Letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva LUX je animirani latvijski film Valovanje, ki je poleg oskarja dobil že več kot 50 nagrad. V Ljubljani se začenja prvi Festival kitare: ponudil bo širok repertoar, od klasične glasbe do jazza, glasbe latinske Amerike in flamenka. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič in jo posvetil veliki, nepozabni kraljici rocka Janis Joplin.