Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.
Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Tokratna oddaja prinaša zvočno razglednico s koncerta ob 80-letnici Gimnazije Koper, s katerim so obeležili tudi 25-letnico njene umetniške smeri. Na 76. Berlinalu se 22 filmov poteguje za glavne nagrade, skupaj pa bodo predvajali kar 200 filmov, med njimi nekaj slovenskih. Ker so se začele počitnice, v drugem delu oddaje ponudimo še nekaj namigov, kako jih otroci lahko preživijo tudi ustvarjalno. Pod glasbeno ogrlico se danes podpisuje Goran Gregorič. Ustvaril jo je z glasbo irske pevke Imelde May.
Tokratna oddaja prinaša zvočno razglednico s koncerta ob 80-letnici Gimnazije Koper, s katerim so obeležili tudi 25-letnico njene umetniške smeri. Na 76. Berlinalu se 22 filmov poteguje za glavne nagrade, skupaj pa bodo predvajali kar 200 filmov, med njimi nekaj slovenskih. Ker so se začele počitnice, v drugem delu oddaje ponudimo še nekaj namigov, kako jih otroci lahko preživijo tudi ustvarjalno. Pod glasbeno ogrlico se danes podpisuje Goran Gregorič. Ustvaril jo je z glasbo irske pevke Imelde May.
Popeljemo vas na Grad Štanjel, kjer smo bili na odprtju prvega dela razstave 'Eno je sveto: preprosto in pristno'. Razstava je poklon Srečku Kosovelu in dialog s tremi ustvarjalci - Valentinom Omanom, Lojzetom Spacalom in Vladimirjem Makucem. Sledi skok v prestolnico. Ljubljanska drama namreč jutri premierno na oder postavlja novo različico poetične drame Daneta Zajca 'Voranc'. Ponudimo pa še oceno predstave Učiteljica, ki je bila včeraj v osrednjem lutkovnem teatru pri nas premierno namenjena otrokom. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil pevki, ki so jo nekoč poimenovali za čudežnega otroka, Tori Amos.
Popeljemo vas na Grad Štanjel, kjer smo bili na odprtju prvega dela razstave 'Eno je sveto: preprosto in pristno'. Razstava je poklon Srečku Kosovelu in dialog s tremi ustvarjalci - Valentinom Omanom, Lojzetom Spacalom in Vladimirjem Makucem. Sledi skok v prestolnico. Ljubljanska drama namreč jutri premierno na oder postavlja novo različico poetične drame Daneta Zajca 'Voranc'. Ponudimo pa še oceno predstave Učiteljica, ki je bila včeraj v osrednjem lutkovnem teatru pri nas premierno namenjena otrokom. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil pevki, ki so jo nekoč poimenovali za čudežnega otroka, Tori Amos.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Francoski slikar Vianney Lefebvre v slovenski Istri živi in ustvarja že skoraj desetletje. V Domu krajanov v Šmarjah se predstavlja z novim ciklom del v slogu abstraktnega ekspresionizma, ki ga je naslovil Het gloren ali Zora – nova svetloba dneva. Kulturno dogajanje se seli tudi čez mejo: v Berlinu se začenja 76. mednarodni filmski festival Berlinale. Medtem ko se bo za zlatega in srebrne medvede potegovalo 22 filmov, slovenske barve v programu zastopa kratki animirani film Lea Černica z naslovom Kozmonavti, ki bo tam doživel svetovno premiero. Vrhunec večera na domačih odrih pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bodo premierno uprizorili predstavo z naslovom Leta v režiji Jaše Kocelija. Nastala je na osnovi istoimenskega avtobiografskega romana francoske nobelovke za literaturo Annie Ernaux. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman stkal s pravo eksplozijo ritmov. V izbor je vpletel skladbe francoske skupine Les Bombes 2 Bal in jim dodal še slovenske Bombe.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
Koncertna izvedba opere Zlatorog slovenskega skladatelja Viktorja Parme je v ponedeljek napolnila Gledališče Verdi v Trstu. To je bilo prvič, da je Zlatorog, ki ga je Parma napisal leta 1919, zaživel v skladateljevem rojstnem mestu. Prvič je v gledališču Verdi zazvenela tudi slovenska beseda. Novinar Lucio Santin iz tržaškega Novinarskega krožka, ki je bil pobudnik oživitve spomina na skoraj pozabljenega Viktorja Parmo v okviru projekta Izgubljena muza, je ob njegovi predstavitvi poudaril: »Mestu smo vrnili opero, a tudi kamenček v naš zgodovinski večkulturni mozaik.« V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bodo z žalno slovesnostjo poklonili nedavno preminulemu književniku Miroslavu Košuti. V naši oddaji se mu poklanjamo z literarnim utrinkom. Njegovo pesem Albatros interpretira igralka Nikla Panizon. Piranski slikar Gani Llaloshi z razstavo Nostalgija gostuje na Ptuju. Z glasbeno ogrlico po izboru Iztoka Novaka Easya obeležujemo 11. februar 1990, dan, ko je bil po 27 letih zapora izpuščen Nelson Mandela. Njegovo ime je v času apartheida postalo simbol odpora.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu se je danes poslovil pesnik in dramatik Miroslav Košuta. Njegov odhod je velika izguba za slovensko književnost in kulturni prostor na obeh straneh meje, poudarjajo na ministrstvu za kulturo. Zaobljubljen slovenski besedi je ustvaril obsežen opus pesniških zbirk za otroke, mladostnike in odrasle. Ustvarjal je dramska besedila, pisal članke, aktualno družbeno politično dogajanje pa je pospremil z zbadljivimi epigrafi. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen, se pesnika in prijatelja, ki bi 11. marca dopolnil 90 let, spominja predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Predstavljamo tudi letošnje nagrajence Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo v zborovski glasbi je prejel Mitja Gobec. Srebrne plakete pa so tokrat močno zaznamovale primorsko ustvarjalnost. Prejele so jih: igralka Maja Gal Štromar, zborovodkinja Barbara Kovačič in beneški kolektiv Piuramaura. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana smo si ogledali razstavo z naslovom Pressure ali Pritisk umetnika Zmaga Lenárdiča. Skozi devet avtorskih del avtor nastavlja ogledalo družbi in spodbuja h kritičnemu razmisleku o svetu, v katerem živimo. Ritmi Detroita označujejo današnjo glasbeno ogrlico. Goran Gregorič predstavlja ameriškega pevca, glasbenika, tekstopisca Boba Segerja.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Pri založbi Nika je nedavno izšla spominska izdaja vseh plošč legendarne skupine buldožer, paket z naslovom 'Lik i dijelo', ki je glasbenim sladokuscem na voljo od tega tedna. Če ste morda bolj ljubitelji filma, posebno evropskega – v Ljubljani potekajo dnevi poljskega filma. Letošnja edicija je posvečena 100. obletnici rojstva režiserja Andrzeja Wajde. Na programu Ars nacionalnega radia bodo nocoj premierno predvajali radijsko igro Zora po koncu zgodovine, tretji del slovensko-italijanske trilogije Nezmožni umreti, s čimer zaključujejo celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Glasbeno kuliso oddaji dajejo štiri komadi iz štirih albumov skupine Buldožer, izbor je Armando Šturman pospremil z zgornjim naslovom.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.