Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
Umetnost je močna. Je katalizator navdiha, ustvarjalnosti in motivacije. Je odlično orodje za družbeno povezovanje in deljenje pozitivnih izkušenj, poudarjajo organizatorji jutrišnjega Mednarodnega dneva umetnosti in najdenih del, ki se mu znova pridružujejo tudi člani Društva likovnih umetnikov Tolmin. Lično zapakirana avtorska dela bodo namreč na različnih koncih mesta čakala, da jih domačini in vsi ostali naključni mimoidoči najdejo in odnesejo domov. Tekstil kot simbol povezovanja, prepleta dveh kultur in šivanja vezi med narodoma v središču tedna oblikovanja in tekstilne umetnosti v Gorici. Predstavljamo knjigo Drevo delfin, pesniški prvenec Alojzije Zupan Sosič, sicer uveljavljene literarne znanstvenice in profesorice. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat zazvenela s slavnimi arijami iz Verdijeve opere Rigoletto, ki je kljub cenzuri, na današnji dan leta 1851 doživela zmagoslavno krstno izvedbo v Benetkah. Tako rekoč čez noč je zaslovela arija La donna è mobile, ki so jo že naslednje jutro prepevali po ulicah.
Umetnost je močna. Je katalizator navdiha, ustvarjalnosti in motivacije. Je odlično orodje za družbeno povezovanje in deljenje pozitivnih izkušenj, poudarjajo organizatorji jutrišnjega Mednarodnega dneva umetnosti in najdenih del, ki se mu znova pridružujejo tudi člani Društva likovnih umetnikov Tolmin. Lično zapakirana avtorska dela bodo namreč na različnih koncih mesta čakala, da jih domačini in vsi ostali naključni mimoidoči najdejo in odnesejo domov. Tekstil kot simbol povezovanja, prepleta dveh kultur in šivanja vezi med narodoma v središču tedna oblikovanja in tekstilne umetnosti v Gorici. Predstavljamo knjigo Drevo delfin, pesniški prvenec Alojzije Zupan Sosič, sicer uveljavljene literarne znanstvenice in profesorice. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat zazvenela s slavnimi arijami iz Verdijeve opere Rigoletto, ki je kljub cenzuri, na današnji dan leta 1851 doživela zmagoslavno krstno izvedbo v Benetkah. Tako rekoč čez noč je zaslovela arija La donna è mobile, ki so jo že naslednje jutro prepevali po ulicah.
Kaj je danes nova stvarnost? Nekaj odgovorov na to vprašanje je na gostovanju v okviru GO!2025 v Gorici in Novi Gorici ponudil eden najbolj prevajanih in odmevnih avtorjev našega časa Miljenko Jergović. Kot je med drugim povedal v pogovoru z Valterjem Pregljem, danes živimo v svetu, ki je poln vulgarnosti, poln neke zelo posebne vrste divjega in nasilnega vedenja, ki ga sploh še nikoli nismo doživeli. Živimo v svetu, ki mu vladajo v družbenem smislu povsem neustrezni, nekompetentni, neprimerni ljudje. - V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu se uveljavljeni fotograf Matjaž Prešeren predstavlja z novim projektom vertikalnih panoram: Srečanje dveh rek in dveh dolin. - Bili smo na koncertu Od Mozarta do Holsta. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ga je izvedel Komorni godalni orkester Furlanije Julijske krajine. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič. Obarval jo je z današnjim spominom na 40 armenskih mučenikov, usmrčenih v 4. stoletju zaradi krščanske vere. Zakaj je ta dan postal dan moških, ni povsem jasno. Vendar izbrane pesmi niso namenjene zgolj njim.
Kaj je danes nova stvarnost? Nekaj odgovorov na to vprašanje je na gostovanju v okviru GO!2025 v Gorici in Novi Gorici ponudil eden najbolj prevajanih in odmevnih avtorjev našega časa Miljenko Jergović. Kot je med drugim povedal v pogovoru z Valterjem Pregljem, danes živimo v svetu, ki je poln vulgarnosti, poln neke zelo posebne vrste divjega in nasilnega vedenja, ki ga sploh še nikoli nismo doživeli. Živimo v svetu, ki mu vladajo v družbenem smislu povsem neustrezni, nekompetentni, neprimerni ljudje. - V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu se uveljavljeni fotograf Matjaž Prešeren predstavlja z novim projektom vertikalnih panoram: Srečanje dveh rek in dveh dolin. - Bili smo na koncertu Od Mozarta do Holsta. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ga je izvedel Komorni godalni orkester Furlanije Julijske krajine. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič. Obarval jo je z današnjim spominom na 40 armenskih mučenikov, usmrčenih v 4. stoletju zaradi krščanske vere. Zakaj je ta dan postal dan moških, ni povsem jasno. Vendar izbrane pesmi niso namenjene zgolj njim.
Mlada koprska pisateljica Selma Skenderović je pred nekaj meseci objavila svoj prvi roman z naslovom In če vsi pozabijo. V njem odpira teme tujstva, razcepljenosti med novo državo in nekdanjo domovino ter družinskega nasilja. Zlatko Bourek je bil vsestranski umetnik, kar zaslutimo tudi na razstavi Grdači: Lutke Zlatka Boureka. Prvič so predstavljene njegove groteskne, nadrealistične lutke iz treh držav, kjer je deloval. Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom je Inštitut med drugim pripravil prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pred mednarodnim dnevom žensk je prav slednjim posvečena glasbena ogrlica Gorana Gregoriča.
Mlada koprska pisateljica Selma Skenderović je pred nekaj meseci objavila svoj prvi roman z naslovom In če vsi pozabijo. V njem odpira teme tujstva, razcepljenosti med novo državo in nekdanjo domovino ter družinskega nasilja. Zlatko Bourek je bil vsestranski umetnik, kar zaslutimo tudi na razstavi Grdači: Lutke Zlatka Boureka. Prvič so predstavljene njegove groteskne, nadrealistične lutke iz treh držav, kjer je deloval. Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom je Inštitut med drugim pripravil prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pred mednarodnim dnevom žensk je prav slednjim posvečena glasbena ogrlica Gorana Gregoriča.
Samo ljubezen ustvarja, je prepričana priznana piranska slikarka in restavratorka Mira Ličen. Prav zato je to tudi naslov razstave njenih najnovejših del, ki so jo pred dnevi odprli v največjem kulturnem središču turškega mesta Izmir. V Art Kinu Odeon v Izoli se nadaljuje Teden oskarjev. Na velikem platnu si je mogoče gledati tudi zmagovalca letošnje podelitve, film Anora. Medtem v sodelovanju z italijansko samoupravno skupnostjo pripravljajo obeležitev 50. obletnice izida kultne italijanske sage o Ugu Fantozziju, liku ki ga je oblikoval in nepozabno interpretiral Paolo Villaggio. Na odprtju dogodka 6. maja v Kopru bo tudi Clemente Ukmar, Villaggiov filmski dvojnik in prijatelj. V Celju se začenja Festival Literature sveta – Fabula, najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Pri izboru ga je navdihnila pesem skupine Zmelkoow - Samo zase kot prase.
Samo ljubezen ustvarja, je prepričana priznana piranska slikarka in restavratorka Mira Ličen. Prav zato je to tudi naslov razstave njenih najnovejših del, ki so jo pred dnevi odprli v največjem kulturnem središču turškega mesta Izmir. V Art Kinu Odeon v Izoli se nadaljuje Teden oskarjev. Na velikem platnu si je mogoče gledati tudi zmagovalca letošnje podelitve, film Anora. Medtem v sodelovanju z italijansko samoupravno skupnostjo pripravljajo obeležitev 50. obletnice izida kultne italijanske sage o Ugu Fantozziju, liku ki ga je oblikoval in nepozabno interpretiral Paolo Villaggio. Na odprtju dogodka 6. maja v Kopru bo tudi Clemente Ukmar, Villaggiov filmski dvojnik in prijatelj. V Celju se začenja Festival Literature sveta – Fabula, najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Pri izboru ga je navdihnila pesem skupine Zmelkoow - Samo zase kot prase.
Simpozij Odmaknjeni pogledi v okviru Evropske prestolnice kulture gosti enega najbolj prevajanih in odmevnih avtorjev našega časa in lanskega nagrajenca Vilenice Miljenka Jergovića. Jutri bo v goriškem Kulturnem domu predaval o času, od katerega nas deli stoletje, a je po marsičem strašljivo podoben našemu. Klasično glasbo Giuseppeja Tartinija z energijo sodobne elektronike bo tudi letos združil koncert Tartini Electronic v Magazinu Grando v Portorožu. Predstavljamo esejistično zbirko Abonma za poezijo Mete Kušar – pesnice in ene najbolj prenicljivih interpretov poezije pri nas. Naslovni esej se začenja z mislijo o odrešenjskosti poezije, s katero se ukvarja že desetletja. Pomlad je pred vrati, potrkala je tudi na glasbeno ogrlico Iztoka Novaka.
Simpozij Odmaknjeni pogledi v okviru Evropske prestolnice kulture gosti enega najbolj prevajanih in odmevnih avtorjev našega časa in lanskega nagrajenca Vilenice Miljenka Jergovića. Jutri bo v goriškem Kulturnem domu predaval o času, od katerega nas deli stoletje, a je po marsičem strašljivo podoben našemu. Klasično glasbo Giuseppeja Tartinija z energijo sodobne elektronike bo tudi letos združil koncert Tartini Electronic v Magazinu Grando v Portorožu. Predstavljamo esejistično zbirko Abonma za poezijo Mete Kušar – pesnice in ene najbolj prenicljivih interpretov poezije pri nas. Naslovni esej se začenja z mislijo o odrešenjskosti poezije, s katero se ukvarja že desetletja. Pomlad je pred vrati, potrkala je tudi na glasbeno ogrlico Iztoka Novaka.
V Smokvici pri Gračišču smo si ogledali razstavo Potepanja po poteh Šavrinke Marije. Šavrinke, izjemne istrske ženske, so s svojimi neutrudnimi peš-potovanji proti Trstu in drugim istrskim krajem, kjer so prodajale najrazličnejše dobrine, bistveno prispevale k preživljanju družin. Obiskali smo tolminsko akademsko slikarko Veroniko Huzjan, ki zaključuje svoj prvi animirani film Plavutarji. Bili smo na mednarodni filozofski konferenci s pomenljivim naslovom »Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih«. Na pustni torek je pustno razposajena tudi glasbena ogrlica. Simona Moličnik je nanjo nanizala skladbe starejše ljudske muzike, ki je spremljala pusta, maškare oziroma mačkare, kot jim prav tako pravijo. Izbrala je skladbe v izvedbi skupine Tolovaj Mataj.
V Smokvici pri Gračišču smo si ogledali razstavo Potepanja po poteh Šavrinke Marije. Šavrinke, izjemne istrske ženske, so s svojimi neutrudnimi peš-potovanji proti Trstu in drugim istrskim krajem, kjer so prodajale najrazličnejše dobrine, bistveno prispevale k preživljanju družin. Obiskali smo tolminsko akademsko slikarko Veroniko Huzjan, ki zaključuje svoj prvi animirani film Plavutarji. Bili smo na mednarodni filozofski konferenci s pomenljivim naslovom »Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih«. Na pustni torek je pustno razposajena tudi glasbena ogrlica. Simona Moličnik je nanjo nanizala skladbe starejše ljudske muzike, ki je spremljala pusta, maškare oziroma mačkare, kot jim prav tako pravijo. Izbrala je skladbe v izvedbi skupine Tolovaj Mataj.
V Idriji se začenjajo Pasolinijevi dnevi – festival, ki prvič, a zagotovo ne zadnjič, posveča pozornost enemu najvplivnejših ustvarjalcev 20. stoletja. Uvod v dogajanje prinaša predstavitev slovenskega prevoda knjige "Nogomet po Pasoliniju" italijanskega avtorja Valeria Curcia, ki razkriva strast velikega režiserja, pesnika, dramatika in misleca do nogometa ter njegov edinstven pogled na ta priljubljeni šport. Organizatorji si želijo, da bi dogodek postal vsakoletna tradicija – priložnost za poglobljeno spoznavanje Pasolinijevega dela in navdih za mlade ustvarjalce. V Postojni smo prisluhnili izjemnemu koncertu mednarodnega kvarteta priznanega jazz saksofonista Jureta Pukla. Predstavil je svoj najnovejši projekt s provokativnim naslovom ANALOG AI. V Ljubljani in Mariboru se začenja 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ostaja zvest svojemu poslanstvu – brezkompromisnemu osredotočanju na neinstitucionalno umetnost in kulturo. Ob mednarodnem dnevu žensk se bo v okviru Rdečih zor tradicionalno odvil tudi protest na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tokrat ga organizirajo pod geslom Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice. Nick Drake je bil angleški kantavtor in virtuoz akustične kitare, poudarja Goran Gregorič, ki je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal njegove skladbe. Med letoma 1969 in 1972 je Drake izdal tri albume. Bili so deležni pohvale kritikov, vendar so večjo prepoznavnost dosegli šele po njegovi prezgodnji smrti.
V Idriji se začenjajo Pasolinijevi dnevi – festival, ki prvič, a zagotovo ne zadnjič, posveča pozornost enemu najvplivnejših ustvarjalcev 20. stoletja. Uvod v dogajanje prinaša predstavitev slovenskega prevoda knjige "Nogomet po Pasoliniju" italijanskega avtorja Valeria Curcia, ki razkriva strast velikega režiserja, pesnika, dramatika in misleca do nogometa ter njegov edinstven pogled na ta priljubljeni šport. Organizatorji si želijo, da bi dogodek postal vsakoletna tradicija – priložnost za poglobljeno spoznavanje Pasolinijevega dela in navdih za mlade ustvarjalce. V Postojni smo prisluhnili izjemnemu koncertu mednarodnega kvarteta priznanega jazz saksofonista Jureta Pukla. Predstavil je svoj najnovejši projekt s provokativnim naslovom ANALOG AI. V Ljubljani in Mariboru se začenja 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ostaja zvest svojemu poslanstvu – brezkompromisnemu osredotočanju na neinstitucionalno umetnost in kulturo. Ob mednarodnem dnevu žensk se bo v okviru Rdečih zor tradicionalno odvil tudi protest na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tokrat ga organizirajo pod geslom Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice. Nick Drake je bil angleški kantavtor in virtuoz akustične kitare, poudarja Goran Gregorič, ki je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal njegove skladbe. Med letoma 1969 in 1972 je Drake izdal tri albume. Bili so deležni pohvale kritikov, vendar so večjo prepoznavnost dosegli šele po njegovi prezgodnji smrti.
Tudi na primorskem imamo izjemno bogato pustno tradicijo. Za najstarejše etnografske maske pri nas veljajo Škoromati, ki so doma v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-matarskega podolja, kjer že 700 let skrbijo, da bo po zimi spet vzniknila pomlad in prinesla novo, radodarno življenje. Pa veste, od kod izhaja beseda 'škoromat'? Tudi to razkrivamo v oddaji. - V izolski Galeriji Insula se predstavlja akademski slikar, kantavtor in glasbenik Andrej Trobentar. Razstava del, ki jih kustos galerije Dejan Mehmedovič uvršča v polje »abstraktne koloristične metafizike«, ima naslov po eni od Trobentarjevih pesmi: Med nebom in zemljo. - Letošnji Pripovedovalski festival prinaša osem predstav za odrasle in dve za otroke: jutrišnji uvod vanj bo pripovedovalski koncert estonske ustvarjalke Maarje Nuut v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karnevalsko je razpoložena tudi glasbena ogrlica. Goran Gregorič je nanjo nanizal skladbe na temo pusta v različnih jezikih.
Tudi na primorskem imamo izjemno bogato pustno tradicijo. Za najstarejše etnografske maske pri nas veljajo Škoromati, ki so doma v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-matarskega podolja, kjer že 700 let skrbijo, da bo po zimi spet vzniknila pomlad in prinesla novo, radodarno življenje. Pa veste, od kod izhaja beseda 'škoromat'? Tudi to razkrivamo v oddaji. - V izolski Galeriji Insula se predstavlja akademski slikar, kantavtor in glasbenik Andrej Trobentar. Razstava del, ki jih kustos galerije Dejan Mehmedovič uvršča v polje »abstraktne koloristične metafizike«, ima naslov po eni od Trobentarjevih pesmi: Med nebom in zemljo. - Letošnji Pripovedovalski festival prinaša osem predstav za odrasle in dve za otroke: jutrišnji uvod vanj bo pripovedovalski koncert estonske ustvarjalke Maarje Nuut v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karnevalsko je razpoložena tudi glasbena ogrlica. Goran Gregorič je nanjo nanizal skladbe na temo pusta v različnih jezikih.
V času vse bolj številčnih in uničujočih vojn in konfliktov je ključno krepiti govor o miru in sodelovanju. K večetničnemu sožitju prispeva tudi nagrada Alexandra Langerja, ki sta jo letos prejeli prostovoljski organizaciji Youth of Sumud iz Palestine in Ta'ayush iz Izraela, ki se zavzemata za nenasilni odpor in mirno sobivanje. Prejemnika poudarjata nujnost mednarodne pomoči za mir v Palestini in Evropo pozivata k večji solidarnosti. V Novi Gorici in Gorici ju je gostila Evropska prestolnica kulture. V oddaji še: - Mednarodno uveljavljena etiopska fotografinja Aida Muluneh s svojim živobarvnim vizualnim jezikom izpostavlja pereče globalne teme, pri čemer v ospredje postavlja žensko. Njena družbeno kritična dela obravnavajo spolno neenakost, pomanjkanje osnovnih dobrin in zlorabo moči. Njeno razstavo "Na robu pretekle prihodnosti" si lahko do junija ogledamo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. - Založba Škuc je v zbirki Lambda lani izdala šest knjig. Med temi tudi obsežno delo Nataše Velikonja "Prispevki: k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984–2024". Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Odločil se je, da nas bo popeljal v vesolje.
V času vse bolj številčnih in uničujočih vojn in konfliktov je ključno krepiti govor o miru in sodelovanju. K večetničnemu sožitju prispeva tudi nagrada Alexandra Langerja, ki sta jo letos prejeli prostovoljski organizaciji Youth of Sumud iz Palestine in Ta'ayush iz Izraela, ki se zavzemata za nenasilni odpor in mirno sobivanje. Prejemnika poudarjata nujnost mednarodne pomoči za mir v Palestini in Evropo pozivata k večji solidarnosti. V Novi Gorici in Gorici ju je gostila Evropska prestolnica kulture. V oddaji še: - Mednarodno uveljavljena etiopska fotografinja Aida Muluneh s svojim živobarvnim vizualnim jezikom izpostavlja pereče globalne teme, pri čemer v ospredje postavlja žensko. Njena družbeno kritična dela obravnavajo spolno neenakost, pomanjkanje osnovnih dobrin in zlorabo moči. Njeno razstavo "Na robu pretekle prihodnosti" si lahko do junija ogledamo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. - Založba Škuc je v zbirki Lambda lani izdala šest knjig. Med temi tudi obsežno delo Nataše Velikonja "Prispevki: k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984–2024". Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Odločil se je, da nas bo popeljal v vesolje.
Pesnik in pisatelj Franjo Frančič je letošnji dobitnik priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre in njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. Ogledali smo si razstavo Na vrtu (ne)vidnih v koprski Mali loži. Razstava o prehodih ljudi čez reko Dragonjo in vzdolž istrske meje nagovarja obmejne in ostale prebivalce, ki migrantov nočejo, ali nočemo videti, k razmisleku o našem odnosu do soljudi. V oddaji še: - Evropska prestolnica kulture bo slikarju Zoranu Mušiču posvetila več razstav. Nanje opozarja predstavitev v novogoriškem XCentru. - Kako so se po osamosvojiti razvijali odnosi med kulturnimi prostori Slovenije in preostankom nekdanje Jugoslavije? O tem so sogovorniki razmišljali na drugem večeru Četrt stoletja, ki potekajo v Gledališču Koper in jih lahko ob sredah poslušate v naši oddaji Odprto za srečanja. Mostove med nekdanjimi skupnimi prostori vzpostavlja tudi današnja glasbena ogrlica. Iztok Novak Easy jo je nanizal s slovensko-jugoslovanskimi dueti.
Pesnik in pisatelj Franjo Frančič je letošnji dobitnik priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre in njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. Ogledali smo si razstavo Na vrtu (ne)vidnih v koprski Mali loži. Razstava o prehodih ljudi čez reko Dragonjo in vzdolž istrske meje nagovarja obmejne in ostale prebivalce, ki migrantov nočejo, ali nočemo videti, k razmisleku o našem odnosu do soljudi. V oddaji še: - Evropska prestolnica kulture bo slikarju Zoranu Mušiču posvetila več razstav. Nanje opozarja predstavitev v novogoriškem XCentru. - Kako so se po osamosvojiti razvijali odnosi med kulturnimi prostori Slovenije in preostankom nekdanje Jugoslavije? O tem so sogovorniki razmišljali na drugem večeru Četrt stoletja, ki potekajo v Gledališču Koper in jih lahko ob sredah poslušate v naši oddaji Odprto za srečanja. Mostove med nekdanjimi skupnimi prostori vzpostavlja tudi današnja glasbena ogrlica. Iztok Novak Easy jo je nanizal s slovensko-jugoslovanskimi dueti.
"I luoghi dell'incertezza e le emozioni della libertà" ali "Kraji negotovosti in čustva svobode" je naslov razstave, ki si jo lahko v deželnem avditoriju v Gorici ogledamo še do nedelje. Predstavljena dela 39 umetnikov večinoma čezmejnega goriškega prostora povezujejo osebnost, delo in misel revolucionarnega psihijatra Franca Basaglie, ki je humaniziral odnos do duševnih bolezni in bolnikov. Pet umetnikov je navdihnila tudi ikona Basaglieve misli in dela, skulptura Marco Cavallo. Izdelali so jo uporabniki, potem ko so s svojo žepnino kupili konja in ga rešili pred zakolom. V oddaji še: - Ameriški multimedijski umetnik Sam Durant se v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani predstavlja z razstavo "Spomeniki, načrti, utopije" in vabi obiskovalce k sodelovanju pri razmišljanju o možnostih drugačnega sveta. - Bienalna pregledna razstava Društva arhitektov Ljubljane z naslovom "Arhitektura inventura 2022 -2024" v Cankarjevem domu prinaša najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več kot sto projektov avtorjev in avtoric je dokaz, da je arhitektura pri nas v velikem zamahu. Glasbeno ogrlico oddaje je Simona Moličnik nanizala s pesmimi vsestranske primorske glasbenice Andrejke Možina, ki pri ustvarjanju prepleta niti klasične glasbe, popevke in šansona ter vselej ostaja v svetu pomenljivega besedilnega in glasbenega izraza.
"I luoghi dell'incertezza e le emozioni della libertà" ali "Kraji negotovosti in čustva svobode" je naslov razstave, ki si jo lahko v deželnem avditoriju v Gorici ogledamo še do nedelje. Predstavljena dela 39 umetnikov večinoma čezmejnega goriškega prostora povezujejo osebnost, delo in misel revolucionarnega psihijatra Franca Basaglie, ki je humaniziral odnos do duševnih bolezni in bolnikov. Pet umetnikov je navdihnila tudi ikona Basaglieve misli in dela, skulptura Marco Cavallo. Izdelali so jo uporabniki, potem ko so s svojo žepnino kupili konja in ga rešili pred zakolom. V oddaji še: - Ameriški multimedijski umetnik Sam Durant se v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani predstavlja z razstavo "Spomeniki, načrti, utopije" in vabi obiskovalce k sodelovanju pri razmišljanju o možnostih drugačnega sveta. - Bienalna pregledna razstava Društva arhitektov Ljubljane z naslovom "Arhitektura inventura 2022 -2024" v Cankarjevem domu prinaša najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več kot sto projektov avtorjev in avtoric je dokaz, da je arhitektura pri nas v velikem zamahu. Glasbeno ogrlico oddaje je Simona Moličnik nanizala s pesmimi vsestranske primorske glasbenice Andrejke Možina, ki pri ustvarjanju prepleta niti klasične glasbe, popevke in šansona ter vselej ostaja v svetu pomenljivega besedilnega in glasbenega izraza.
Stoječe ovacije v Berlinu za svetovno premiero baleta Sen kresne noči, ki so jo na oder nemške državne opere postavili slovenski ustvarjalci s koreografom Edwardom Clugom in skladateljem Milkom Lazarjem na čelu. V oddaji še: - Bitja Zemljinega vesolja Marka Pogačnika umetnina meseca celoletnega Episkopa mejnosti v okviru Evropske prestolnice kulture. - Čeprav bi na travniku lahko šteli zvezde: radijsko-gledališki literarni večer iz niza Ars teatralis na odru Slovenskega stalnega gledališča Trsta namenjen mladim primorskim književnicam in književnikom iz čezmejnega prostora. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe v akustični preobleki Erica Claptona, Alison Moyet, skupine Jethro Tull in Paula McCartneyja.
Stoječe ovacije v Berlinu za svetovno premiero baleta Sen kresne noči, ki so jo na oder nemške državne opere postavili slovenski ustvarjalci s koreografom Edwardom Clugom in skladateljem Milkom Lazarjem na čelu. V oddaji še: - Bitja Zemljinega vesolja Marka Pogačnika umetnina meseca celoletnega Episkopa mejnosti v okviru Evropske prestolnice kulture. - Čeprav bi na travniku lahko šteli zvezde: radijsko-gledališki literarni večer iz niza Ars teatralis na odru Slovenskega stalnega gledališča Trsta namenjen mladim primorskim književnicam in književnikom iz čezmejnega prostora. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe v akustični preobleki Erica Claptona, Alison Moyet, skupine Jethro Tull in Paula McCartneyja.
Mednarodni dan maternega jezika, 21. februar, je praznik jezikovne raznolikosti sveta. Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na današnje pospešeno izginjanje jezikov. Na pohodu je angleščina, ki se uveljavlja kot globalni splošni jezik sporazmevanja. In tu je umetna inteligenca, za katero priznani slovenist dr. Marko Stabej meni, da pod določenimi pogoji lahko tudi na področju maternega jezika naredi veliko dobrega. V oddaji še: - Začenja se naša največja zborovska revija Primorska poje, že več kot pol stoletja znanilka pomladi. - Na odru Nemške opere v Berlinu nocoj premiera Sna kresne noči, novega baleta koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Glasbeno ogrlico s skladbami skupine Pink Floyd je nanizal Goran Gregorič. Na današnji dan leta 1967 so namreč v studiu EMI na londonski Abbey Road začeli snemati svoj prvi album, The Piper at the Gates of Dawn.
Mednarodni dan maternega jezika, 21. februar, je praznik jezikovne raznolikosti sveta. Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na današnje pospešeno izginjanje jezikov. Na pohodu je angleščina, ki se uveljavlja kot globalni splošni jezik sporazmevanja. In tu je umetna inteligenca, za katero priznani slovenist dr. Marko Stabej meni, da pod določenimi pogoji lahko tudi na področju maternega jezika naredi veliko dobrega. V oddaji še: - Začenja se naša največja zborovska revija Primorska poje, že več kot pol stoletja znanilka pomladi. - Na odru Nemške opere v Berlinu nocoj premiera Sna kresne noči, novega baleta koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Glasbeno ogrlico s skladbami skupine Pink Floyd je nanizal Goran Gregorič. Na današnji dan leta 1967 so namreč v studiu EMI na londonski Abbey Road začeli snemati svoj prvi album, The Piper at the Gates of Dawn.
V oddaji se najprej odpravljamo na čezmejni sever Primorske. Kulturno društvo Ivan Trinko je namreč letos izdalo že 65. Trinkov koledar, publikacijo, ki povezuje Slovence z obeh strani meje. V uvodniku se predsednica društva Iole Namor sprašuje, ali je Benečija še prostor za mladega izobraženega človeka. Trinkov koledar in Planinsko družino Benečija so nedavno predstavili v Kobaridu na tradicionalni prireditvi »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. V oddaji še: - Umetnost bi morala biti tako nujna kot hrana ali pijača - nekaj, brez česar ne moreš, saj predstavlja stik s humanostjo, s tistim, kar nas dela ljudi, poudarja ena najvidnejših slovenskih pesnic Anja Zag Golob. V koprski knjigarni Libris je predstavila svoj prozni prvenec Poskus vsakdanjosti. - Predstavljamo razstavo Težko je satire ne risati striparja in ilustratorja Cirila Horjaka v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Avtor razstave, lanski nagrajenec Prešernovega sklada, med drugim pove, kako bi narisal Donalda Trumpa. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Posvetil jo je rojstnemu dnevu Kurta Cobaina, bržčas še zadnje prave ikone rokenrola.
V oddaji se najprej odpravljamo na čezmejni sever Primorske. Kulturno društvo Ivan Trinko je namreč letos izdalo že 65. Trinkov koledar, publikacijo, ki povezuje Slovence z obeh strani meje. V uvodniku se predsednica društva Iole Namor sprašuje, ali je Benečija še prostor za mladega izobraženega človeka. Trinkov koledar in Planinsko družino Benečija so nedavno predstavili v Kobaridu na tradicionalni prireditvi »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«. V oddaji še: - Umetnost bi morala biti tako nujna kot hrana ali pijača - nekaj, brez česar ne moreš, saj predstavlja stik s humanostjo, s tistim, kar nas dela ljudi, poudarja ena najvidnejših slovenskih pesnic Anja Zag Golob. V koprski knjigarni Libris je predstavila svoj prozni prvenec Poskus vsakdanjosti. - Predstavljamo razstavo Težko je satire ne risati striparja in ilustratorja Cirila Horjaka v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Avtor razstave, lanski nagrajenec Prešernovega sklada, med drugim pove, kako bi narisal Donalda Trumpa. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Posvetil jo je rojstnemu dnevu Kurta Cobaina, bržčas še zadnje prave ikone rokenrola.
Gledališče Koper letos praznuje 25 let delovanja. Jubilej obeležujejo tudi z nizom pogovorov, ki jih povezuje naslov Četrt stoletja. Na njih novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe našega tisočletja. Pogovore bomo predvajali tudi na Radiu Koper, prvega boste slišali že nocoj, v oddaji Odprto za srečanja. - V Slovenski kinoteki bodo zvečer podelili Štigličeve nagrade. Na slovesnosti bo tudi novogoriška režiserka Nadja Velušček, prejemnica letošnje nagrade Franceta Štiuglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Mi smo jo pred tem povabili na pogovor v našo oddajo. - V Trgovskem domu v Gorici smo si ogledali razstavo Goriški mojstri, ki razkriva raznolikost umetnosti čezmejnega goriškega prostora. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak Easy. Kot pojasnjuje, jo je obarval »belizejsko«.
Gledališče Koper letos praznuje 25 let delovanja. Jubilej obeležujejo tudi z nizom pogovorov, ki jih povezuje naslov Četrt stoletja. Na njih novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe našega tisočletja. Pogovore bomo predvajali tudi na Radiu Koper, prvega boste slišali že nocoj, v oddaji Odprto za srečanja. - V Slovenski kinoteki bodo zvečer podelili Štigličeve nagrade. Na slovesnosti bo tudi novogoriška režiserka Nadja Velušček, prejemnica letošnje nagrade Franceta Štiuglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Mi smo jo pred tem povabili na pogovor v našo oddajo. - V Trgovskem domu v Gorici smo si ogledali razstavo Goriški mojstri, ki razkriva raznolikost umetnosti čezmejnega goriškega prostora. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak Easy. Kot pojasnjuje, jo je obarval »belizejsko«.
Pesnica Ljubka Šorli je s svojim delom pustila neizbrisen pečat na Primorskem, zlasti na Goriškem in Tolminskem. Pa vendar je nato šla v pozabo. Ob 115-letnici njenega rojstva, 19. februarju, bodo otroški in mladinski zbori v Kulturnem centru Lojze Bratuž krstno izvedli enajst njenih uglasbenih pesmi. To je eden od dogodkov v okviru EPK čezmejne literarne poti Ljubkina pot. To bo priložnost Ljubko Šorli znova predstaviti širši javnosti. V oddaji še: - Kakšno bo kulturno stičišče Kopra Libertas? Arhitekti so predstavili svoje zamisli za zahtevno prenovo, samo stičišče pa bo ostalo – tako pristojni na koprski občini - prostor soustvarjanja, souporabe, urbane kulture, umetnosti in čezmejnega ustvarjanja. - Tudi v slovenski Istri so se spomnili skorajda pozabljene pisateljice in pesnice Ludovike Kalan d'Ans. Društvo POEM je njeno prozo in poezijo predstavilo v piranski mestni knjižnici na literarnem večeru Odmevi in spomini – Echi e ricordi. Glasbeno ogrlico je nanizala Simona Moličnik. Navezala jo je na Ljubko Šorli, saj so številne njene pesmi za otroke uglasbili. Izbrane skladbe je uglasbil ali priredil skladatelj Patrick Quaggiato, izvajajo jih goriški mladinski in otroški pevski zbori.
Pesnica Ljubka Šorli je s svojim delom pustila neizbrisen pečat na Primorskem, zlasti na Goriškem in Tolminskem. Pa vendar je nato šla v pozabo. Ob 115-letnici njenega rojstva, 19. februarju, bodo otroški in mladinski zbori v Kulturnem centru Lojze Bratuž krstno izvedli enajst njenih uglasbenih pesmi. To je eden od dogodkov v okviru EPK čezmejne literarne poti Ljubkina pot. To bo priložnost Ljubko Šorli znova predstaviti širši javnosti. V oddaji še: - Kakšno bo kulturno stičišče Kopra Libertas? Arhitekti so predstavili svoje zamisli za zahtevno prenovo, samo stičišče pa bo ostalo – tako pristojni na koprski občini - prostor soustvarjanja, souporabe, urbane kulture, umetnosti in čezmejnega ustvarjanja. - Tudi v slovenski Istri so se spomnili skorajda pozabljene pisateljice in pesnice Ludovike Kalan d'Ans. Društvo POEM je njeno prozo in poezijo predstavilo v piranski mestni knjižnici na literarnem večeru Odmevi in spomini – Echi e ricordi. Glasbeno ogrlico je nanizala Simona Moličnik. Navezala jo je na Ljubko Šorli, saj so številne njene pesmi za otroke uglasbili. Izbrane skladbe je uglasbil ali priredil skladatelj Patrick Quaggiato, izvajajo jih goriški mladinski in otroški pevski zbori.
Žlahtni komedijant letošnjih celjskih Dnevov komedije je igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Komedijant v najvišjem pomenu besede, pravzaprav legenda, je v utemeljitvi zapisala žirija. Za nagrado so mu gledalke in gledalci predstave Pegule, ki so včeraj do zadnjega sedeža napolnili dvorano portoroškega Avditorija iskreno čestitali s stoječimi ovacijami. V oddaji še: - Pihalni orkestri danes še zdaleč niso več sinonim zgolj za koračnice. V njih nastopajo in urijo veščine vse bolj izobraženi glasbeniki, ki lahko izvajajo širok glasbeni spekter – od klasike, do jazza in popa. Eden takšnih orkestrov je tudi izolski, ki smo ga obiskali ob letošnji 150 letnici delovanja. - Za slovenski film je letošnji Berlinale eden najuspešnejših v zadnjih 30 letih. Od petih filmov so namreč kar štirje uvrščeni v tekmovalne programe. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Sanremo je mimo, pravi, a se je ob njem spomnil na enega največjih na italijanski glasbeni sceni, Giorgia Gabra, ki je štirikrat nastopil na festivalu. Gaber pa je bil zelo povezan tudi s Trstom. Zakaj, izveste v oddaji.
Žlahtni komedijant letošnjih celjskih Dnevov komedije je igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Komedijant v najvišjem pomenu besede, pravzaprav legenda, je v utemeljitvi zapisala žirija. Za nagrado so mu gledalke in gledalci predstave Pegule, ki so včeraj do zadnjega sedeža napolnili dvorano portoroškega Avditorija iskreno čestitali s stoječimi ovacijami. V oddaji še: - Pihalni orkestri danes še zdaleč niso več sinonim zgolj za koračnice. V njih nastopajo in urijo veščine vse bolj izobraženi glasbeniki, ki lahko izvajajo širok glasbeni spekter – od klasike, do jazza in popa. Eden takšnih orkestrov je tudi izolski, ki smo ga obiskali ob letošnji 150 letnici delovanja. - Za slovenski film je letošnji Berlinale eden najuspešnejših v zadnjih 30 letih. Od petih filmov so namreč kar štirje uvrščeni v tekmovalne programe. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Sanremo je mimo, pravi, a se je ob njem spomnil na enega največjih na italijanski glasbeni sceni, Giorgia Gabra, ki je štirikrat nastopil na festivalu. Gaber pa je bil zelo povezan tudi s Trstom. Zakaj, izveste v oddaji.
Katere plati življenja in pisanja Borisa Pahorja razgrinja novi zbornik z zgovornim naslovom Jaz pa nisem nikoli sanjal. Uredila ga je Urška Perenič, pisateljeva tesna zaupnica in avtorica projekta Književna republika Borisa Pahorja. Večavtorska znanstvena monografija je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. V oddaji še: - Kako zveni furlanska poezija? Glasbeno-pesniški dogodek so ji v okviru Evropske prestolnice kulture namenili v Novi Gorici. - Na razstavi Miscellanea v koprski Galeriji Loža si še do maja lahko ogledamo izstopajoča dela iz šestih zbirk likovnega fonda Obalnih galerij. Nekaj del je razstavljenih prvič. Glasbeno ogrlico na temo festivala italijanske popevke Sanremo, ki letos obeležuje 75 let, je nanizal Andrea Flego.
Katere plati življenja in pisanja Borisa Pahorja razgrinja novi zbornik z zgovornim naslovom Jaz pa nisem nikoli sanjal. Uredila ga je Urška Perenič, pisateljeva tesna zaupnica in avtorica projekta Književna republika Borisa Pahorja. Večavtorska znanstvena monografija je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. V oddaji še: - Kako zveni furlanska poezija? Glasbeno-pesniški dogodek so ji v okviru Evropske prestolnice kulture namenili v Novi Gorici. - Na razstavi Miscellanea v koprski Galeriji Loža si še do maja lahko ogledamo izstopajoča dela iz šestih zbirk likovnega fonda Obalnih galerij. Nekaj del je razstavljenih prvič. Glasbeno ogrlico na temo festivala italijanske popevke Sanremo, ki letos obeležuje 75 let, je nanizal Andrea Flego.
Svetovni dan radia, 13. februar, je Unesco razglasil v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Radio je eden najstarejših medijev. V zadnjih sto letih velja za ključni medij ohranjanja svobode mnenj in izražanja. Uspešno se prilagaja digitalnemu okolju, sledi novim navadam občinstva in ljudje mu med vsemi mediji najbolj zaupajo. Kaj pa prihodnost? Zanjo se radiu ni treba bati, so prepričani tudi strokovnjaki. In še: Predstavljamo Navadno hruško, znanstveno-fantastični filmski hibrid režiserja Gregorja Božiča, s katerim se je predstavil v tekmovalnem programu kratkih filmov letošnjega filmskega festivala v Rotterdamu. Dolina, dokumentarno-umetniška razstava fotografinje Mance Juvan prinaša poglobljen vpogled na vpliv dolgoletne industrializacije in onesnaževanja v Soški dolini. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Tokrat je zlata. Kot pojasnjuje, je pesmi v tej barvi izbral, ker je prepričan v neizbežnost dobe izobilja, poštenja, veličine in miru. Glede na razmere v svetu, pa v tem vsekakor lahko prepoznamo njegovo kritično družbeno ost.
Svetovni dan radia, 13. februar, je Unesco razglasil v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Radio je eden najstarejših medijev. V zadnjih sto letih velja za ključni medij ohranjanja svobode mnenj in izražanja. Uspešno se prilagaja digitalnemu okolju, sledi novim navadam občinstva in ljudje mu med vsemi mediji najbolj zaupajo. Kaj pa prihodnost? Zanjo se radiu ni treba bati, so prepričani tudi strokovnjaki. In še: Predstavljamo Navadno hruško, znanstveno-fantastični filmski hibrid režiserja Gregorja Božiča, s katerim se je predstavil v tekmovalnem programu kratkih filmov letošnjega filmskega festivala v Rotterdamu. Dolina, dokumentarno-umetniška razstava fotografinje Mance Juvan prinaša poglobljen vpogled na vpliv dolgoletne industrializacije in onesnaževanja v Soški dolini. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman. Tokrat je zlata. Kot pojasnjuje, je pesmi v tej barvi izbral, ker je prepričan v neizbežnost dobe izobilja, poštenja, veličine in miru. Glede na razmere v svetu, pa v tem vsekakor lahko prepoznamo njegovo kritično družbeno ost.
Meje, sploh po vojnah, brutalno zarežejo v vsakdanje življenje ljudi. Recimo, v Mirnu, tam je meja celo pokopališče presekala na dva dela. Eden je ostal v takratni Jugoslaviji, drugi v Italiji. K razmisleku o tej in o drugih mejah, tudi med življenjem in smrtjo, nas vabi razstava Vsemir. V oddaji še: - Mladinska knjiga in priljubljena revija Ciciban letos praznujeta 80 let, preverili smo letošnje knjižne novosti založbe. - Tihobralne zabave Knjižnega kluba Univerze na Primorskem: ko se brez pametnih telefonov v družbi skupine bralcev lahko v miru poglobiš v knjigo. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak Easy. Pri izboru skladb in izvajalcev se je navezal na tematiko razstave Vsemir, ki ima, kot pravi, veliko simbolike.
Meje, sploh po vojnah, brutalno zarežejo v vsakdanje življenje ljudi. Recimo, v Mirnu, tam je meja celo pokopališče presekala na dva dela. Eden je ostal v takratni Jugoslaviji, drugi v Italiji. K razmisleku o tej in o drugih mejah, tudi med življenjem in smrtjo, nas vabi razstava Vsemir. V oddaji še: - Mladinska knjiga in priljubljena revija Ciciban letos praznujeta 80 let, preverili smo letošnje knjižne novosti založbe. - Tihobralne zabave Knjižnega kluba Univerze na Primorskem: ko se brez pametnih telefonov v družbi skupine bralcev lahko v miru poglobiš v knjigo. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak Easy. Pri izboru skladb in izvajalcev se je navezal na tematiko razstave Vsemir, ki ima, kot pravi, veliko simbolike.
Novogoriška režiserka Nadja Velušček je letošnja dobitnica Štigličeve nagrade za življensko delo na področju filmske in televizijske režije. Sprehodili smo se po prenovljeni literarni poti od Ilirske Bistrice do Prema, posvečeni pesniku slovenske moderne Dragotinu Ketteju. V oddaji še: - Nekonvencialni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića je osvojil glavno nagrado v tekmovalnem programu celovečernih filmov na Filmskem festivalu v Rotterdamu. - Koliko rožnih vrtov je imel Koper? Eden večjih je bil že v 19. stoletju ob palači de Belli, kjer bo bodoči sedež Znanstveno-raziskovalnega središča. Krasilo ga je več kot 300 klasičnih vrtnic. Danes so te vrtnice pomembna sredozemska kulturna dediščina, ki jo nameravajo oživiti.
Novogoriška režiserka Nadja Velušček je letošnja dobitnica Štigličeve nagrade za življensko delo na področju filmske in televizijske režije. Sprehodili smo se po prenovljeni literarni poti od Ilirske Bistrice do Prema, posvečeni pesniku slovenske moderne Dragotinu Ketteju. V oddaji še: - Nekonvencialni dokumentarno-igrani film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića je osvojil glavno nagrado v tekmovalnem programu celovečernih filmov na Filmskem festivalu v Rotterdamu. - Koliko rožnih vrtov je imel Koper? Eden večjih je bil že v 19. stoletju ob palači de Belli, kjer bo bodoči sedež Znanstveno-raziskovalnega središča. Krasilo ga je več kot 300 klasičnih vrtnic. Danes so te vrtnice pomembna sredozemska kulturna dediščina, ki jo nameravajo oživiti.
Zastor prve čezmejne Evropske prestolnice kulture GO!2025 se je dvignil. Gorica in Nova Gorica sta se na Prešernov dan združili v brezmejno povorko. Na Trgu Evrope so skupaj zapeli italijanski in slovenski otroci. Več tisoč ljudi iz Slovenije in Italije je do zadnjega kotička napolnilo travnik pred novogoriško občino in SNG-jem, prizorišče Brezmejne zabave. Umetniški spektakel je v slogu večkulturnosti povezal sedanjost in preteklost, tradicijo in urbano, pokazal tudi drznost, ki je v umetnosti gonilna sila novih poti, in z nastopom klavirskih virtuozov Aleksandra Gadžijeva in Giuseppeja Guarrere poskrbel za izjemne glasbene utrinke. A je danes čas tudi za razmislek: komentar Simone Moličnik. V Novi Gorici smo obiskali obsežno razstavo zbirke grafik primorskih umetnikov nastalih v obdobju 1951 - 1989. Priznani novinar hrvaške javne televizije Aleksandar Stankovič je v Kopru predstavil svojo knjjigo Depra, v kateri razgalja dolgoletno soočanje z depresijo, ki je vzniknila ob rojstvu hčerke. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe Boba Dylana. Zakaj? Odgovor je v oddaji.
Zastor prve čezmejne Evropske prestolnice kulture GO!2025 se je dvignil. Gorica in Nova Gorica sta se na Prešernov dan združili v brezmejno povorko. Na Trgu Evrope so skupaj zapeli italijanski in slovenski otroci. Več tisoč ljudi iz Slovenije in Italije je do zadnjega kotička napolnilo travnik pred novogoriško občino in SNG-jem, prizorišče Brezmejne zabave. Umetniški spektakel je v slogu večkulturnosti povezal sedanjost in preteklost, tradicijo in urbano, pokazal tudi drznost, ki je v umetnosti gonilna sila novih poti, in z nastopom klavirskih virtuozov Aleksandra Gadžijeva in Giuseppeja Guarrere poskrbel za izjemne glasbene utrinke. A je danes čas tudi za razmislek: komentar Simone Moličnik. V Novi Gorici smo obiskali obsežno razstavo zbirke grafik primorskih umetnikov nastalih v obdobju 1951 - 1989. Priznani novinar hrvaške javne televizije Aleksandar Stankovič je v Kopru predstavil svojo knjjigo Depra, v kateri razgalja dolgoletno soočanje z depresijo, ki je vzniknila ob rojstvu hčerke. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Goran Gregorič. Izbral je skladbe Boba Dylana. Zakaj? Odgovor je v oddaji.