Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
Letošnji mednarodni festival Fuga, ki poteka v organizaciji Gledališča Koper, je poleg predstav evropskih gledaliških akademij ponudil tudi več izvrstnih glasbenih dogodkov in letos prvič tudi festivalsko razstavo v galeriji Monfort v Portorožu. Nocoj se šesta FUGA pod umetniškim vodstvom Ivana Lobode zaključuje s podelitvijo treh nagrad mednarodne žirije in nagrado občinstva. FUGO že tri leta redno spremlja režiser Dragan Živadinov, ki ga je pred mikrofon povabila Lea Širok. Vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je do drugega avgusta prizorišče vizualno-glasbene postavitve za naslovom Mi smo z vami!, kombinacije slikarstva, zvočnosti in igre, kjer je v ospredju dialog. Poletje je naslov liričnega poletnega utrinka urugvajske pesnice Juane de Ibarbourou. Pesem je v slovenski jezik prevedel pesnik Ciril Bergles.
Letošnji mednarodni festival Fuga, ki poteka v organizaciji Gledališča Koper, je poleg predstav evropskih gledaliških akademij ponudil tudi več izvrstnih glasbenih dogodkov in letos prvič tudi festivalsko razstavo v galeriji Monfort v Portorožu. Nocoj se šesta FUGA pod umetniškim vodstvom Ivana Lobode zaključuje s podelitvijo treh nagrad mednarodne žirije in nagrado občinstva. FUGO že tri leta redno spremlja režiser Dragan Živadinov, ki ga je pred mikrofon povabila Lea Širok. Vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je do drugega avgusta prizorišče vizualno-glasbene postavitve za naslovom Mi smo z vami!, kombinacije slikarstva, zvočnosti in igre, kjer je v ospredju dialog. Poletje je naslov liričnega poletnega utrinka urugvajske pesnice Juane de Ibarbourou. Pesem je v slovenski jezik prevedel pesnik Ciril Bergles.
72. Puljski filmski festival, ki poteka v areni in na drugih puljskih filmskih in gledaliških lokacijah, je na vrhuncu. Za zlate arene se poteguje 18 filmov, program PoPularna Pula prineša najnovejše filmske uspešnice, na festival pa se je v različne sekcije uvrstilo tudi kar nekaj slovenskih filmov. V Senožečah, kjer so pred dnevi odprli muzej, je bilo slovesno tudi minuli konec tedna. Družina Rutar je namreč v prenovljeni hiši odprla galerijo. Pri morju se je navdihoval trikratni Pulitzerjev nagrajenec, ameriški pesnik Carl Sandburg, ki mu tokrat prisluhnemo v rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič pa nam je za današnjo glasbeno spremljavo izbral angleškega rock, blues in soul pevca Chrisa Farlowa.
72. Puljski filmski festival, ki poteka v areni in na drugih puljskih filmskih in gledaliških lokacijah, je na vrhuncu. Za zlate arene se poteguje 18 filmov, program PoPularna Pula prineša najnovejše filmske uspešnice, na festival pa se je v različne sekcije uvrstilo tudi kar nekaj slovenskih filmov. V Senožečah, kjer so pred dnevi odprli muzej, je bilo slovesno tudi minuli konec tedna. Družina Rutar je namreč v prenovljeni hiši odprla galerijo. Pri morju se je navdihoval trikratni Pulitzerjev nagrajenec, ameriški pesnik Carl Sandburg, ki mu tokrat prisluhnemo v rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič pa nam je za današnjo glasbeno spremljavo izbral angleškega rock, blues in soul pevca Chrisa Farlowa.
Etnološka-vojaška zbirka Lukčeva hiša na Kambreškem obsega več kot 1500 fotografij in predmetov bogate dediščine širšega lokalnega okolja. Zbirko so v okviru projekta Dediščina na meji podrobno preučili študenti arheologije, etnologije in kulturne antropologije ter geografije z ljubljanske Filozofske fakultete. Rezultate dela predstavljajo v Gotski hiši v Kanalu, jutri bodo v Lukčevi hiši na Kambreškem pripravili dan odprtih vrat. Predstava Prah o žalovanju, izgubi, soočanju s krivdo ob izjemni igri Polone Juh in Saše Tabakoviča se je sinoči globoko dotaknila gledalcev Primorskega poletnega festivala, v Gledališču Koper pa so gledalci skupaj z več kot 40 študentkami in študenti gledaliških akademij iz štirih evropskih držav navdušeno pozdravili začetek Festivala Fuga. Odprla ga je eksperimentalna predstava Figurae Veneris Historiae ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nedelja je in praznik in poletje pesni Milan Jesih v današnji rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe ameriškega kantavtorja Jamesa Taylorja.
Etnološka-vojaška zbirka Lukčeva hiša na Kambreškem obsega več kot 1500 fotografij in predmetov bogate dediščine širšega lokalnega okolja. Zbirko so v okviru projekta Dediščina na meji podrobno preučili študenti arheologije, etnologije in kulturne antropologije ter geografije z ljubljanske Filozofske fakultete. Rezultate dela predstavljajo v Gotski hiši v Kanalu, jutri bodo v Lukčevi hiši na Kambreškem pripravili dan odprtih vrat. Predstava Prah o žalovanju, izgubi, soočanju s krivdo ob izjemni igri Polone Juh in Saše Tabakoviča se je sinoči globoko dotaknila gledalcev Primorskega poletnega festivala, v Gledališču Koper pa so gledalci skupaj z več kot 40 študentkami in študenti gledaliških akademij iz štirih evropskih držav navdušeno pozdravili začetek Festivala Fuga. Odprla ga je eksperimentalna predstava Figurae Veneris Historiae ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nedelja je in praznik in poletje pesni Milan Jesih v današnji rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe ameriškega kantavtorja Jamesa Taylorja.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Mesto v zalivu Borisa Pahorja. Pisatelj, humanist in neutrudni borec proti vsakršnemu zatiranju je velik del svojega opusa posvetil Trstu in slovenstvu. Čeprav ga je Evropa odkrila šele pozno, danes sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Zvočno knjigo po njegovem romanu iz leta 1955 so oblikovali v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, izšla pa je pro Založbi RTV Slovenija. V Trstu smo si ogledali fotografsko razstavo 'Sosedske sorodnosti', ki razkriva, da imata Furlanija Julijska krajina in Slovenija veliko skupnega na področju arhitekture. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Ferija Lainščka 'Kaj moraš med počitnicami storiti'. Poletje je čas glasbenih festivalov: zvečer se začenja jubilejni, 20. Marezijazz, jutri pa bo v pivški kotlini že 27. zaživel festival drugačne glasbe - Trnje fest. "Gremo na elektriko!" je rdeča nit glasbene ogrlice Armanda Šturmana. Posvetil jo je Nikoli Tesli, enemu največjih izumiteljev vseh časov, ki se je rodil na današnji dan leta 1856.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Mesto v zalivu Borisa Pahorja. Pisatelj, humanist in neutrudni borec proti vsakršnemu zatiranju je velik del svojega opusa posvetil Trstu in slovenstvu. Čeprav ga je Evropa odkrila šele pozno, danes sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Zvočno knjigo po njegovem romanu iz leta 1955 so oblikovali v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, izšla pa je pro Založbi RTV Slovenija. V Trstu smo si ogledali fotografsko razstavo 'Sosedske sorodnosti', ki razkriva, da imata Furlanija Julijska krajina in Slovenija veliko skupnega na področju arhitekture. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Ferija Lainščka 'Kaj moraš med počitnicami storiti'. Poletje je čas glasbenih festivalov: zvečer se začenja jubilejni, 20. Marezijazz, jutri pa bo v pivški kotlini že 27. zaživel festival drugačne glasbe - Trnje fest. "Gremo na elektriko!" je rdeča nit glasbene ogrlice Armanda Šturmana. Posvetil jo je Nikoli Tesli, enemu največjih izumiteljev vseh časov, ki se je rodil na današnji dan leta 1856.
Festival umetniških akademij in mladih ustvarjalcev Fuga – šesti po vrsti – se jutri začenja z eksperimentalno predstavo študentov ljubljanskega AGRFT v Gledališču Koper. Mednarodni festival prinaša pet gledaliških produkcij, delavnice, pogovore in koncerte ter kot novost letos tudi skupinsko razstavo mladih vizualnih umetnikov. Še en festival se bo odvijal v Kopru, Poletje z biseri. V oddaji izveste, katere so organizatorji nanizali za letošnje poletne večere. Dodali so še posebno biserno vezivo. V pol minute za poezijo vas popeljemo na Cvetoči travnik, bisere za tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy poiskal v filmski klasiki iz leta 1994 – Forrest Gump.
Festival umetniških akademij in mladih ustvarjalcev Fuga – šesti po vrsti – se jutri začenja z eksperimentalno predstavo študentov ljubljanskega AGRFT v Gledališču Koper. Mednarodni festival prinaša pet gledaliških produkcij, delavnice, pogovore in koncerte ter kot novost letos tudi skupinsko razstavo mladih vizualnih umetnikov. Še en festival se bo odvijal v Kopru, Poletje z biseri. V oddaji izveste, katere so organizatorji nanizali za letošnje poletne večere. Dodali so še posebno biserno vezivo. V pol minute za poezijo vas popeljemo na Cvetoči travnik, bisere za tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy poiskal v filmski klasiki iz leta 1994 – Forrest Gump.
Z izjemnim solističnim klavirskim recitalom Aleksandra Gadžijeva v goriškem Gledališču Verdi se je v nedeljo sklenil mednarodni festival Prečkanja – Sconfinamenti. Festival, ki ga umetniško soustvarja prav Gadžijev in je del uradnega programa GO!2025, vsako leto na Goriško pripelje vrsto mladih, izjemno nadarjenih in uspešnih glasbenikov. Mitnica, ki je v Senožečah stala že v 13. stoletju, zadnja desetletja pa pospešeno propadala, je s prenovo zaživela kot muzej tovorništva in prevozništva. Sodobe interpretacijski center povezuje zgodovino in kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni. V rubriki Pol minute poezije lahko slišite hudomušno Moja mati bere poezijo bolgarskega pesnika Georgija Gospodinova. Simona Moličnik pa je na glasbeno ogrlico nanizala ljudske pesmi v interpretaciji dolgoletne raziskovalke in svojstvene poustvarjalke ljudskega izročila Ljobe Jenče.
Z izjemnim solističnim klavirskim recitalom Aleksandra Gadžijeva v goriškem Gledališču Verdi se je v nedeljo sklenil mednarodni festival Prečkanja – Sconfinamenti. Festival, ki ga umetniško soustvarja prav Gadžijev in je del uradnega programa GO!2025, vsako leto na Goriško pripelje vrsto mladih, izjemno nadarjenih in uspešnih glasbenikov. Mitnica, ki je v Senožečah stala že v 13. stoletju, zadnja desetletja pa pospešeno propadala, je s prenovo zaživela kot muzej tovorništva in prevozništva. Sodobe interpretacijski center povezuje zgodovino in kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni. V rubriki Pol minute poezije lahko slišite hudomušno Moja mati bere poezijo bolgarskega pesnika Georgija Gospodinova. Simona Moličnik pa je na glasbeno ogrlico nanizala ljudske pesmi v interpretaciji dolgoletne raziskovalke in svojstvene poustvarjalke ljudskega izročila Ljobe Jenče.
Bili smo na osrednji slovesnosti ob stoletnici rojstva Cirila Zlobca v Kosovelovem domu v Sežani, kjer so med drugim izpostavili pesnikovo zavezanost poeziji, Krasu in ljubezni. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je danes začel 61. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V središču razprav bo tokrat Trst. Martinčki so otroci sonca pravi Marko Matičetov v pesmi, ki smo jo izbrali za rubriko Pol minute poezije. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval z raggeajem Petra Tosha.
Bili smo na osrednji slovesnosti ob stoletnici rojstva Cirila Zlobca v Kosovelovem domu v Sežani, kjer so med drugim izpostavili pesnikovo zavezanost poeziji, Krasu in ljubezni. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je danes začel 61. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V središču razprav bo tokrat Trst. Martinčki so otroci sonca pravi Marko Matičetov v pesmi, ki smo jo izbrali za rubriko Pol minute poezije. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval z raggeajem Petra Tosha.
Stoletnici rojstva Cirila Zlobca, ki se je prav na današnji dan rodil v kraški vasici Ponikve, se bodo zvečer poklonili v Kosovelovem domu v Sežani s pesniškim koncertom - In na začetku je bila beseda. Kot je ob pesnikovi smrti leta 2018 zapisal Miran Košuta, je bil Ciril Zlobec do zadnjega - žarni, mladeniško strastni pevec ljubezni, besede, Krasa, naroda, človeka. Zlobcu namenjamo tudi današnjo rubriko Pol minute poezije. Prihodnji teden dviga zastor 32. Primorski poletni festival, ki prinaša enajst dogodkov na številnih odprtih prizoriščih Istre. Z monodramo in pogovorom se bodo poklonili tudi 30. obletnici genocida v Srebrenici. Na Sotočju v Tolminu se glasbeni in kreativni festival Sajeta, ki že vrsto let dejansko vpliva in zaznamuje širši kulturno-družbeni prostor, nocoj preveša v osrednji del z nastopom japonske zasedbe Bo Ningen. Letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru ponuja manj grozljivk in po besedah organizatorjev več žanrskih obstrancev, oziroma, žanrsko manj definiranih filmov. Goran Gregorič je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal skladbe britansko-ameriške zasedbe Fleetwod Mac.
Stoletnici rojstva Cirila Zlobca, ki se je prav na današnji dan rodil v kraški vasici Ponikve, se bodo zvečer poklonili v Kosovelovem domu v Sežani s pesniškim koncertom - In na začetku je bila beseda. Kot je ob pesnikovi smrti leta 2018 zapisal Miran Košuta, je bil Ciril Zlobec do zadnjega - žarni, mladeniško strastni pevec ljubezni, besede, Krasa, naroda, človeka. Zlobcu namenjamo tudi današnjo rubriko Pol minute poezije. Prihodnji teden dviga zastor 32. Primorski poletni festival, ki prinaša enajst dogodkov na številnih odprtih prizoriščih Istre. Z monodramo in pogovorom se bodo poklonili tudi 30. obletnici genocida v Srebrenici. Na Sotočju v Tolminu se glasbeni in kreativni festival Sajeta, ki že vrsto let dejansko vpliva in zaznamuje širši kulturno-družbeni prostor, nocoj preveša v osrednji del z nastopom japonske zasedbe Bo Ningen. Letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru ponuja manj grozljivk in po besedah organizatorjev več žanrskih obstrancev, oziroma, žanrsko manj definiranih filmov. Goran Gregorič je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal skladbe britansko-ameriške zasedbe Fleetwod Mac.
Pri Pomniku miru na Cerju bo zvečer premiera plesno-glasbene predstave 'Brezmejno telo', ki je eden od vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Predstava odpira razmislek o mejah človeškega telesa in uma v razmerju do tehnologije in umetne inteligence. Mednarodni plesni ansambel je pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia ustvaril edinstven preplet sodobnega plesa, glasbe Dua Silence in poetike vizualnega. Ob zvokih saksofona - v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti – lahko znova uživamo na že 28. mednarodnem srečanju saksofonistov – SAXGO. Rojevanje poezije, pesem Cirila Zlobca – jutri bomo obeležili 100. obletnico njegovega rojstva, smo danes izbrali za rubriko Pol minute poezije. Osvežitev od poletne vročine prinaša glasbena ogrlica. Armando Šturman jo je namreč uglasil z deževnimi skladbami Svetlane Makarovič, Jovanottija, Creedence Clearwater Revival in Francija Blaškoviča/Gori uši Winnetouja.
Pri Pomniku miru na Cerju bo zvečer premiera plesno-glasbene predstave 'Brezmejno telo', ki je eden od vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Predstava odpira razmislek o mejah človeškega telesa in uma v razmerju do tehnologije in umetne inteligence. Mednarodni plesni ansambel je pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia ustvaril edinstven preplet sodobnega plesa, glasbe Dua Silence in poetike vizualnega. Ob zvokih saksofona - v različnih kontekstih klasičnih skladb, jazza in raznovrstnih drugih sodobnih stilov, v katerih se razkrivajo vse njegove izrazne posebnosti – lahko znova uživamo na že 28. mednarodnem srečanju saksofonistov – SAXGO. Rojevanje poezije, pesem Cirila Zlobca – jutri bomo obeležili 100. obletnico njegovega rojstva, smo danes izbrali za rubriko Pol minute poezije. Osvežitev od poletne vročine prinaša glasbena ogrlica. Armando Šturman jo je namreč uglasil z deževnimi skladbami Svetlane Makarovič, Jovanottija, Creedence Clearwater Revival in Francija Blaškoviča/Gori uši Winnetouja.
V poletnih mesecih istrske kraje znova obiskuje potujoči Kino Istra. V ospredju kakovostnega filmskega programa je večkulturnost tega prostora, letos pa prinaša še dva programa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture. Potujoči Kino Istra bo jutri v Pokrajinskem muzeju Koper odprl film Trst pripoveduje o Basagli, celoten program pa sledi že uveljavljenemu konceptu. Pred 30 leti so arheologi v jami Divje babe na Cerkljanskem naleteli na izjemno najdbo: neandertalčevo piščal. Ob jubileju odkritja najstarejšega glasbila na svetu je Narodni muzej v Ljubljani odprl občasno razstavo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Poletno rubriko Pol minute poezije ta teden posvečamo stoti obletnici rojstva Cirila Zlobca. Danes smo izbrali njegovo pesem Prijatelju. V glasbeni ogrlici pa se Iztok Novak Easy spominja vrnitve Briana Wilsona, rojstva Walkmana, upornega duha skupine Grateful Dead in legendarnega Elvisovega posnetka, dogodkov, ki so vsi povezani z 2. julijem.
V poletnih mesecih istrske kraje znova obiskuje potujoči Kino Istra. V ospredju kakovostnega filmskega programa je večkulturnost tega prostora, letos pa prinaša še dva programa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture. Potujoči Kino Istra bo jutri v Pokrajinskem muzeju Koper odprl film Trst pripoveduje o Basagli, celoten program pa sledi že uveljavljenemu konceptu. Pred 30 leti so arheologi v jami Divje babe na Cerkljanskem naleteli na izjemno najdbo: neandertalčevo piščal. Ob jubileju odkritja najstarejšega glasbila na svetu je Narodni muzej v Ljubljani odprl občasno razstavo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Poletno rubriko Pol minute poezije ta teden posvečamo stoti obletnici rojstva Cirila Zlobca. Danes smo izbrali njegovo pesem Prijatelju. V glasbeni ogrlici pa se Iztok Novak Easy spominja vrnitve Briana Wilsona, rojstva Walkmana, upornega duha skupine Grateful Dead in legendarnega Elvisovega posnetka, dogodkov, ki so vsi povezani z 2. julijem.
Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.
Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.
'Sonce sije na sive robove' je naslov prve razstave v novi galeriji v Pomniku miru na Cerju. Akademski slikar Blaž Vehovar z izbranimi deli prinaša poklon Krasu, obenem pa na subtilen, podoživet način interpretira tudi tematiko umiranja. Tržaški pisatelj Marij Čuk se v svojem novem romanu 'Zlato zrno' oddalji od zgodovinskih tem in se poda v raziskovanje intimnega sveta glavnega junaka Teofita. Zgodba, postavljena v Trst, vodi bralca skozi številne lirične trenutke vse do dramatične, a osvobajajoče razrešitve, ko se Teofit zave iluzije ljubezenskega hrepenenja. »Pol minute poezije« je nova rubrika, ki nam bo v oddaji pesniško barvala vse poletne večere. V tem tednu jo posvečamo stoletnici rojstva Cirila Zlobca. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami angleške novovalovske skupine Spandau Ballet.
'Sonce sije na sive robove' je naslov prve razstave v novi galeriji v Pomniku miru na Cerju. Akademski slikar Blaž Vehovar z izbranimi deli prinaša poklon Krasu, obenem pa na subtilen, podoživet način interpretira tudi tematiko umiranja. Tržaški pisatelj Marij Čuk se v svojem novem romanu 'Zlato zrno' oddalji od zgodovinskih tem in se poda v raziskovanje intimnega sveta glavnega junaka Teofita. Zgodba, postavljena v Trst, vodi bralca skozi številne lirične trenutke vse do dramatične, a osvobajajoče razrešitve, ko se Teofit zave iluzije ljubezenskega hrepenenja. »Pol minute poezije« je nova rubrika, ki nam bo v oddaji pesniško barvala vse poletne večere. V tem tednu jo posvečamo stoletnici rojstva Cirila Zlobca. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič nanizal s skladbami angleške novovalovske skupine Spandau Ballet.
Šesta epizoda celoletnega gledališkega projekta Dodekalogija režiserja Tomija Janežiča nosi naslov '1977'. Z nocojšnjo predpremiero in jutrišnjo premiero bo prvič zaživel tudi nov amfiteater novogoriškega SNG-ja. tokratna postaja umetniškega transgeneracijskega potovanja je reka Soča. Na Trgu Evrope – simbolnem stičišču obeh Goric – je množico nedavno navdušila Rossinijeva opera 'Potovanje v Reims'. Izkušnja je bilo posebna tudi za režiserja Marina Blaževića, ki se je prvič srečal z velikim Rossinijem. »Ideja ubijanja je nora, kruta in temna – trči ob človeško naravo, ki stremi k dobremu,« poudarja Aber iz Sirije. Z njenim pismom zaključujemo niz odlomkov iz cikla Živeti mir, ki ga je pripravil Mirovni inštitut. Italijanski kantavtor Pino Daniele je svojo glasbo prepletel z neapeljsko tradicijo in bluesom ter ustvaril edinstven slog, ki ga je poimenoval tarumba – mešanica tarantele, bluesa in rumbe. Nekaj njegovih skladb je za glasbeno ogrlico izbral Goran Gregorič.
Šesta epizoda celoletnega gledališkega projekta Dodekalogija režiserja Tomija Janežiča nosi naslov '1977'. Z nocojšnjo predpremiero in jutrišnjo premiero bo prvič zaživel tudi nov amfiteater novogoriškega SNG-ja. tokratna postaja umetniškega transgeneracijskega potovanja je reka Soča. Na Trgu Evrope – simbolnem stičišču obeh Goric – je množico nedavno navdušila Rossinijeva opera 'Potovanje v Reims'. Izkušnja je bilo posebna tudi za režiserja Marina Blaževića, ki se je prvič srečal z velikim Rossinijem. »Ideja ubijanja je nora, kruta in temna – trči ob človeško naravo, ki stremi k dobremu,« poudarja Aber iz Sirije. Z njenim pismom zaključujemo niz odlomkov iz cikla Živeti mir, ki ga je pripravil Mirovni inštitut. Italijanski kantavtor Pino Daniele je svojo glasbo prepletel z neapeljsko tradicijo in bluesom ter ustvaril edinstven slog, ki ga je poimenoval tarumba – mešanica tarantele, bluesa in rumbe. Nekaj njegovih skladb je za glasbeno ogrlico izbral Goran Gregorič.
V Piranu se nocoj začenjajo 47. Piranski glasbeni večeri. V piranski stolnici bodo zazveneli najobetavnejši mladi trobilci iz vse Slovenije. S koncertom se bodo poklonili 10. obletnici smrti piranskega trobilnega pedagoga Umberta Radojkovića. Italijanski fotograf Paolo Pellegrin v svetovnem merilu velja za enega vodilnih vizualnih kronistov sodobnih konfliktov, človeškega trpljenja in odpornosti. Pregledna razstava njegovega 30-letnega ustvarjanja z naslovom Antologija je na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani. »Prišel je moj najtemnejši trenutek – takrat sem začutila neusmiljeno roko vojaka, ki me je zgrabil za roko in me potisnil,« v današnjem pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir Ayen Ngor Malek iz Južnega Sudana opisuje boleč dogodek iz časa vojne, ki ga je doživela kot desetletna deklica. Sonce je rdeča nit tokratne glasbene ogrlice Armanda Šturmana.
V Piranu se nocoj začenjajo 47. Piranski glasbeni večeri. V piranski stolnici bodo zazveneli najobetavnejši mladi trobilci iz vse Slovenije. S koncertom se bodo poklonili 10. obletnici smrti piranskega trobilnega pedagoga Umberta Radojkovića. Italijanski fotograf Paolo Pellegrin v svetovnem merilu velja za enega vodilnih vizualnih kronistov sodobnih konfliktov, človeškega trpljenja in odpornosti. Pregledna razstava njegovega 30-letnega ustvarjanja z naslovom Antologija je na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani. »Prišel je moj najtemnejši trenutek – takrat sem začutila neusmiljeno roko vojaka, ki me je zgrabil za roko in me potisnil,« v današnjem pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir Ayen Ngor Malek iz Južnega Sudana opisuje boleč dogodek iz časa vojne, ki ga je doživela kot desetletna deklica. Sonce je rdeča nit tokratne glasbene ogrlice Armanda Šturmana.
Kakšen je bil mestni utrip Kopra ob koncu 18. stoletja? Vpogled v to obdobje družbenega sijaja ponuja nova postavitev stalne razstave Beneški salon v Pokrajinskem muzeju Koper. Osrednja zvezda razstave? Frak, ki je preživel kar tri stoletja! V Špetru so osvetlili življenje in delo manj znanega jezikoslovca ter raziskovalca Bruna Guyona – prvega Slovenca, ki je v Italiji poučeval slovenščino na univerzitetni ravni. S svojim delom je razkrival bogato jezikovno in kulturno izročilo Benečije ter širšega slovanskega sveta. Vojna je prišla nenadoma, naš vsakdan se je obrnil na glavo, in odmev miru je potihnil. »Kje si, mir?« se v pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir tokrat sprašuje Eva iz Južnega Sudana. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe Buena Vista Social Cluba, glasbenega projekta, ki je leta 1996 na Kubi obudil tradicionalno kubansko glasbo. Album in istoimenski dokumentarni film režiserja Wima Wendersa iz leta 1999 sta dosegla svetovno slavo in skupino povzdignila v simbol kubanske glasbene dediščine.
Kakšen je bil mestni utrip Kopra ob koncu 18. stoletja? Vpogled v to obdobje družbenega sijaja ponuja nova postavitev stalne razstave Beneški salon v Pokrajinskem muzeju Koper. Osrednja zvezda razstave? Frak, ki je preživel kar tri stoletja! V Špetru so osvetlili življenje in delo manj znanega jezikoslovca ter raziskovalca Bruna Guyona – prvega Slovenca, ki je v Italiji poučeval slovenščino na univerzitetni ravni. S svojim delom je razkrival bogato jezikovno in kulturno izročilo Benečije ter širšega slovanskega sveta. Vojna je prišla nenadoma, naš vsakdan se je obrnil na glavo, in odmev miru je potihnil. »Kje si, mir?« se v pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir tokrat sprašuje Eva iz Južnega Sudana. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe Buena Vista Social Cluba, glasbenega projekta, ki je leta 1996 na Kubi obudil tradicionalno kubansko glasbo. Album in istoimenski dokumentarni film režiserja Wima Wendersa iz leta 1999 sta dosegla svetovno slavo in skupino povzdignila v simbol kubanske glasbene dediščine.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Julija letos bo minilo 100 let od rojstva pesnika, prevajalca, novinarja, politika in partizana Cirila Zlobca. Jubilej so s kulturnim dogodkom in branjem poezije obeležili v Ankaranu. Pri Cankarjevi založbi so predstavili štiri nove knjižne izdaje. Med drugim je izšlo tudi novo delo pesnika Uroša Zupana ter štirje eseji italijanske pisateljice Elene Ferrante. Glasbeno ogrlico z zimzelenimi biseri Janeza Bončine-Benča je nanizal Goran Gregorič.
Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. Julija letos bo minilo 100 let od rojstva pesnika, prevajalca, novinarja, politika in partizana Cirila Zlobca. Jubilej so s kulturnim dogodkom in branjem poezije obeležili v Ankaranu. Pri Cankarjevi založbi so predstavili štiri nove knjižne izdaje. Med drugim je izšlo tudi novo delo pesnika Uroša Zupana ter štirje eseji italijanske pisateljice Elene Ferrante. Glasbeno ogrlico z zimzelenimi biseri Janeza Bončine-Benča je nanizal Goran Gregorič.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Tehnično je zbirka zasnovana na interaktiven način, ki omogoča aktivno sodelovanje gledalca. Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstveno kritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata (izg.: hêrezis fulmináta) Strela udari krivoverca Janeza Ludvika Schönlebna, v oddaji pa boste slišali tudi impresije iz likovne delavnice novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Trenti. V ciklu Živeti mir tokrat pismo iz Kolumbije, kjer je vojna za ženske in deklice drugačna kot za moške. In prav 'Vojna in ženske' je Armando Šturman poimenoval selekcijo, ki jo je nanizal v tokratno glasbeno ogrlico.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Tehnično je zbirka zasnovana na interaktiven način, ki omogoča aktivno sodelovanje gledalca. Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstveno kritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata (izg.: hêrezis fulmináta) Strela udari krivoverca Janeza Ludvika Schönlebna, v oddaji pa boste slišali tudi impresije iz likovne delavnice novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Trenti. V ciklu Živeti mir tokrat pismo iz Kolumbije, kjer je vojna za ženske in deklice drugačna kot za moške. In prav 'Vojna in ženske' je Armando Šturman poimenoval selekcijo, ki jo je nanizal v tokratno glasbeno ogrlico.
Ploščad pred turistično - informacijskim centrom Sežana od danes krasi celopostavni spomenik Srečka Kosovela. S postavitvijo spomenika na osrednjem trgu so na občini želeli opomniti, da se je Srečko Kosovel rodil v Sežani, obenem pa prispevati k prepoznavnosti kraja v luči prihajajočega Kosovelovega leta 2026. Spider, mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti, bo po letu dni znova naselil Plečnikov avditorij ljubljanskega parka Tivoli. Osrednja tema letošnje izvedbe je družbena hipnoza. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so zasnovali prvo platformo za pisanje in branje mikro zgodb. Gre za izjemno kratko narativno obliko, ki v le nekaj besedah razkriva različne zgodbe, paradokse našega obstoja in humorno plat vsakdana. Iztok Novak se z glasbeno zaveso poklanja velemojstru Paulu McCartneyju. V oddaji je nanizal redkeje slišane skladbe, ki razkrivajo njegovo neverjetno širino, glasbeni pogum in neizmerno ustvarjalnost.
Ploščad pred turistično - informacijskim centrom Sežana od danes krasi celopostavni spomenik Srečka Kosovela. S postavitvijo spomenika na osrednjem trgu so na občini želeli opomniti, da se je Srečko Kosovel rodil v Sežani, obenem pa prispevati k prepoznavnosti kraja v luči prihajajočega Kosovelovega leta 2026. Spider, mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti, bo po letu dni znova naselil Plečnikov avditorij ljubljanskega parka Tivoli. Osrednja tema letošnje izvedbe je družbena hipnoza. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so zasnovali prvo platformo za pisanje in branje mikro zgodb. Gre za izjemno kratko narativno obliko, ki v le nekaj besedah razkriva različne zgodbe, paradokse našega obstoja in humorno plat vsakdana. Iztok Novak se z glasbeno zaveso poklanja velemojstru Paulu McCartneyju. V oddaji je nanizal redkeje slišane skladbe, ki razkrivajo njegovo neverjetno širino, glasbeni pogum in neizmerno ustvarjalnost.
Nova Gorica je po treh desetletjih čakanja le dobila svoj amfiteater. Novo zunanje prizorišče novogoriškega SNG-ja so slavnostno odprli sinoči. Zamejske krovne kulturne organizacije iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske so po novem povezane v Zamejsko kulturno koordinacijo. V Reziji smo prisluhnili ljudski glasbi, ki dolino pod Kaninom na svojevrsten način povezuje z Istro. Godci in strokovnjaki so iskali vzporednice in razlike med bogatima izročiloma. Jutri bo pešerno tudi na Krasu. Odprli bodo Muzej slovenskega jezika in knjige. Glasbeno ogrlico je nanizala Simona Moličnik.
Nova Gorica je po treh desetletjih čakanja le dobila svoj amfiteater. Novo zunanje prizorišče novogoriškega SNG-ja so slavnostno odprli sinoči. Zamejske krovne kulturne organizacije iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske so po novem povezane v Zamejsko kulturno koordinacijo. V Reziji smo prisluhnili ljudski glasbi, ki dolino pod Kaninom na svojevrsten način povezuje z Istro. Godci in strokovnjaki so iskali vzporednice in razlike med bogatima izročiloma. Jutri bo pešerno tudi na Krasu. Odprli bodo Muzej slovenskega jezika in knjige. Glasbeno ogrlico je nanizala Simona Moličnik.
V Viteški dvorani na Gradu Štanjel so včeraj podelili 23. Štrekljevo nagrado. Strokovni odbor je za prejemnico imenoval dr. Moniko Kropej Telban, znanstveno svetnico in dolgoletno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V Kranju poteka že peti igralski filmski festival Krafft. Kot edini festival v regiji, tudi letos prinaša tekmovalni izbor mednarodnih celovečernih filmov, pester spremljevalni program domače produkcije ter številne strokovne dogodke. S podelitvijo nagrad se je sklenilo 60. Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner. Za najboljšo predstavo je bila izbrana predstava Kazimir in Karolina v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, za njeno režijo pa je bila nagrajena tudi Nina Rajić Kranjac. Glasbeno ogrlico je s pesmimi kantavtorja Zorana Predina, rojenega na današnji 16. junij, nanizal Goran Gregorič.
V Viteški dvorani na Gradu Štanjel so včeraj podelili 23. Štrekljevo nagrado. Strokovni odbor je za prejemnico imenoval dr. Moniko Kropej Telban, znanstveno svetnico in dolgoletno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V Kranju poteka že peti igralski filmski festival Krafft. Kot edini festival v regiji, tudi letos prinaša tekmovalni izbor mednarodnih celovečernih filmov, pester spremljevalni program domače produkcije ter številne strokovne dogodke. S podelitvijo nagrad se je sklenilo 60. Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner. Za najboljšo predstavo je bila izbrana predstava Kazimir in Karolina v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, za njeno režijo pa je bila nagrajena tudi Nina Rajić Kranjac. Glasbeno ogrlico je s pesmimi kantavtorja Zorana Predina, rojenega na današnji 16. junij, nanizal Goran Gregorič.