Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zločin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zločin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
Danes se bomo družili z Dragotinom Kettejem in Ivanom Cankarjem. Namreč, nit prijateljstva, ki je družila oba literata, je povezala tudi njuni rodni občini, Ilirsko Bistrico in Vrhniko, ki sta letošnje leto razglasili za Kettejevo in Cankarjevo leto. Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je v soboto v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Tokratno glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil desetemu studijskemu albumu britanske progresivne rock skupine Jethro Tull 'Songs from the Wood'.
Danes se bomo družili z Dragotinom Kettejem in Ivanom Cankarjem. Namreč, nit prijateljstva, ki je družila oba literata, je povezala tudi njuni rodni občini, Ilirsko Bistrico in Vrhniko, ki sta letošnje leto razglasili za Kettejevo in Cankarjevo leto. Evropsko filmsko nagrado za najboljši evropski dokumentarni film je v soboto v Berlinu prejela slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Tokratno glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil desetemu studijskemu albumu britanske progresivne rock skupine Jethro Tull 'Songs from the Wood'.
Današnjo oddajo je obarvalo dogajanje v Trstu. Tam se je začel že 37. Tržaški filmski festival. Tudi letos je v programu več slovenskih filmov, v središču pozornosti pa bodo predvsem slovenske režiserke. Med njimi, Urška Djukić s filmom Kaj ti je deklica, ki je med drugim slovenski kandidat za letošnjega oskarja. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo nocoj krstno uprizorili tragikomično besedilo Na drugi strani avtorja Ariela Dorfmana o mejah, ki nimajo smisla. Na Intimnem odru GT22 v Mariboru bo jutri premiera predstave Pissed avtoric Barbare Kukovec in Mince Lorenci. V prvem skupnem projektu se sprašujeta o različnih oblikah nuje ter v vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem. Pri tem vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo 'pissed' - jezni, besni, razjarjeni. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil kraljici čikaškega bluesa Koko Taylor, ki je leta 1966 zaslovela s skladbo Wang Dang Doodle.
Današnjo oddajo je obarvalo dogajanje v Trstu. Tam se je začel že 37. Tržaški filmski festival. Tudi letos je v programu več slovenskih filmov, v središču pozornosti pa bodo predvsem slovenske režiserke. Med njimi, Urška Djukić s filmom Kaj ti je deklica, ki je med drugim slovenski kandidat za letošnjega oskarja. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo nocoj krstno uprizorili tragikomično besedilo Na drugi strani avtorja Ariela Dorfmana o mejah, ki nimajo smisla. Na Intimnem odru GT22 v Mariboru bo jutri premiera predstave Pissed avtoric Barbare Kukovec in Mince Lorenci. V prvem skupnem projektu se sprašujeta o različnih oblikah nuje ter v vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem. Pri tem vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo 'pissed' - jezni, besni, razjarjeni. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil kraljici čikaškega bluesa Koko Taylor, ki je leta 1966 zaslovela s skladbo Wang Dang Doodle.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Pred 150 leti je izšla prva številka Edinosti, glasila tržaških Slovencev, ki je poročal tudi o razmerah širšega območja Primorske in Istre. V Čedadu so ob letošnjem tradicionalnem dnevu emigranta obeležili tudi 50-letnico društva Beneško gledališče. Govorili bomo tudi o filmu in stripu, tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy posvetil albumu 25, s katerim je Adele na današnji dan pred 10-imi leti zasedla vrh ameriške lestvice albumov.
Pred 150 leti je izšla prva številka Edinosti, glasila tržaških Slovencev, ki je poročal tudi o razmerah širšega območja Primorske in Istre. V Čedadu so ob letošnjem tradicionalnem dnevu emigranta obeležili tudi 50-letnico društva Beneško gledališče. Govorili bomo tudi o filmu in stripu, tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy posvetil albumu 25, s katerim je Adele na današnji dan pred 10-imi leti zasedla vrh ameriške lestvice albumov.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. "Vsak šanson je samostojna pesem, vendar pa album kot celota popelje na glasbeno-literarno potovanje," je dejal avtor, ki je projekt ustvarjal 20 let. 25 let pa so nastajala besedila doktorja kulturologije Mitje Velikonje, ki so nedavno izšla zbrana v knjigi Po-mišljaj. Delo je v Šempetru rojeni avtor označil za zapise o nemogoči sedanjosti, v kateri se odpira prostor za samorefleksijo različnih alternativ. Reka Soča in njeni mostovi je naslov razstave, ki vam jo predstavimo v drugem delu oddaje. Barvali jo bodo šansoni iz Ivanušičevega albuma po izboru Simone Moličnik.
V Opernem gledališču Verdi v Trstu si bo še jutri mogoče ogledati plesni triptih baletnega ansambla rimske opere z naslovom Večer Petit/Wheeldon/Pastor. Predstavila nam ga bo vodja ansambla, svetovno uveljavljena baletka Eleonora Abbagnato. V ljubljanski Galeriji Škuc je na ogled razstava Covers umetniškega tandema Lundstrøm in Bro. Monumentalna tekstilna instalacija, kolaž podarjenih posteljnih pregrinjal, je simboličen prikaz LGBT skupnosti z vsega sveta ter odpira vprašanja solidarnosti, ranljivosti in pravice do razlike kot temeljne demokratične vrednote. Tomato Košir, eden naših najuspešnejših oblikovalcev, je za naslovnico zadnje Dnevnikove priloge Objektiv požel navdušenje doma in v tujini. Na njej je vizualno komentiral ameriški napad na Venezuelo. Upodobil je portret predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu iz nosa polzi črn naftni izcedek in se oblikuje v brke, podobne Hitlerjevim. Goran Gregorič v glasbeni ogrlici izpostavlja pevko Beth Hart iz Los Angelesa v Kaliforniji.
V Opernem gledališču Verdi v Trstu si bo še jutri mogoče ogledati plesni triptih baletnega ansambla rimske opere z naslovom Večer Petit/Wheeldon/Pastor. Predstavila nam ga bo vodja ansambla, svetovno uveljavljena baletka Eleonora Abbagnato. V ljubljanski Galeriji Škuc je na ogled razstava Covers umetniškega tandema Lundstrøm in Bro. Monumentalna tekstilna instalacija, kolaž podarjenih posteljnih pregrinjal, je simboličen prikaz LGBT skupnosti z vsega sveta ter odpira vprašanja solidarnosti, ranljivosti in pravice do razlike kot temeljne demokratične vrednote. Tomato Košir, eden naših najuspešnejših oblikovalcev, je za naslovnico zadnje Dnevnikove priloge Objektiv požel navdušenje doma in v tujini. Na njej je vizualno komentiral ameriški napad na Venezuelo. Upodobil je portret predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu iz nosa polzi črn naftni izcedek in se oblikuje v brke, podobne Hitlerjevim. Goran Gregorič v glasbeni ogrlici izpostavlja pevko Beth Hart iz Los Angelesa v Kaliforniji.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.