Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
V začetku tokratne oddaje smo obiskali poznorenesančno palačo de Belli v Kopru, ki se pripravlja na celostno prenovo, preden bodo tja preselili sedež koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. V nadaljevanju smo šli v Pivko, kjer v Hiši kulture razstavlja postojnski slikar Leon Zuodar. Na koncu pa še v Rim, kjer se je na sejmu majhnih in neodvisnih založnikov predstavilo tudi Založništvo tržaškega tiska, ki se je sejma udeležilo prvič.
V začetku tokratne oddaje smo obiskali poznorenesančno palačo de Belli v Kopru, ki se pripravlja na celostno prenovo, preden bodo tja preselili sedež koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. V nadaljevanju smo šli v Pivko, kjer v Hiši kulture razstavlja postojnski slikar Leon Zuodar. Na koncu pa še v Rim, kjer se je na sejmu majhnih in neodvisnih založnikov predstavilo tudi Založništvo tržaškega tiska, ki se je sejma udeležilo prvič.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
Nobenega dvoma ni, da je bilo predavanje filozofa Slavoja Žižka eden do vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Več kot 1400 poslušalk in poslušalcev je v novogoriškem centru EPIC, v neposrednih prenosih v kavarni Maks v Novi Gorici, v goriškem Kinemaxu in po spletu spremljajo predavanje, na katerem je predstavil svojo novo knjigo Kvantna zgodovina. Na kratkem srečanju z novinarji pa je sožitje obeh Goric, katerega simbol je GO!25, izpostavil kot primer prave univerzalnosti in poudaril pomen filozofije in predvsem razmišljanja v današnjem ponorelem svetu. V ljubljanski Cukrarni je na ogled obsežna razstavo Art Vital, posvečena umetniškemu tandemu Ulaya in Marine Abramović. Gre za prvi tako večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje med letoma 1976 in 1988; od nomadskega načina življenja do ključnih performansov, ki sta jih ustvarila skupaj. V Ljubljani se začenja tudi 22. mednarodni festival animiranega filma Animateka. Do nedelje bo v Slovenski kinoteki in spremljevalnih lokacijah mogoče videti okoli 300 animiranih filmov za otroke in odrasle. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil ameriškemu kantavtorju Jeffu Buckleyju in njegovemu vplivnemu albumu Grace iz leta 1994.
Nobenega dvoma ni, da je bilo predavanje filozofa Slavoja Žižka eden do vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Več kot 1400 poslušalk in poslušalcev je v novogoriškem centru EPIC, v neposrednih prenosih v kavarni Maks v Novi Gorici, v goriškem Kinemaxu in po spletu spremljajo predavanje, na katerem je predstavil svojo novo knjigo Kvantna zgodovina. Na kratkem srečanju z novinarji pa je sožitje obeh Goric, katerega simbol je GO!25, izpostavil kot primer prave univerzalnosti in poudaril pomen filozofije in predvsem razmišljanja v današnjem ponorelem svetu. V ljubljanski Cukrarni je na ogled obsežna razstavo Art Vital, posvečena umetniškemu tandemu Ulaya in Marine Abramović. Gre za prvi tako večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje med letoma 1976 in 1988; od nomadskega načina življenja do ključnih performansov, ki sta jih ustvarila skupaj. V Ljubljani se začenja tudi 22. mednarodni festival animiranega filma Animateka. Do nedelje bo v Slovenski kinoteki in spremljevalnih lokacijah mogoče videti okoli 300 animiranih filmov za otroke in odrasle. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil ameriškemu kantavtorju Jeffu Buckleyju in njegovemu vplivnemu albumu Grace iz leta 1994.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.
Letošnji, 42. Piranski dnevi arhitekture, so se v soboto sklenili v portoroškem Avditoriju s podelitvijo nagrad najbolj prepričljivim arhitekturnim stvaritvam leta. Osrednja tema mednarodne strokovne konference je odprla razmislek o vprašanju, ki zadeva tako stroko kot širšo družbo: Ali je arhitektura lahko nevtralna? Sklenil se je tudi letošnji festival Liffe v Ljubjani. Glavno nagrado, vodomca, je prejel kanadsko-madžarski film Modra čaplja režiserke Sophy Romvari, ki je prepričal tako žirijo kot občinstvo. Z glasbenimi pokloni v Piranu, Kopru in Sežani sta violinist Miodrag V. Bogić ter skladatelj in pianist Bojan Glavina obeležila 150. obletnico rojstva violinista, skladatelja in izjemnega mojstra svojega časa – Fritza Kreislerja. Glasbeno ogrlico oddaje je Goran Gregorič posvetil frontmanu skupine Queen, Freddieju Mercuryju. Neukrotljivi glasbeni vizionar in ena najmarkantnejših osebnosti svetovne glasbene zgodovine je na današnji dan leta 1991 preminil star komaj 45 let in izgubil bitko z aidsom.
Letošnji, 42. Piranski dnevi arhitekture, so se v soboto sklenili v portoroškem Avditoriju s podelitvijo nagrad najbolj prepričljivim arhitekturnim stvaritvam leta. Osrednja tema mednarodne strokovne konference je odprla razmislek o vprašanju, ki zadeva tako stroko kot širšo družbo: Ali je arhitektura lahko nevtralna? Sklenil se je tudi letošnji festival Liffe v Ljubjani. Glavno nagrado, vodomca, je prejel kanadsko-madžarski film Modra čaplja režiserke Sophy Romvari, ki je prepričal tako žirijo kot občinstvo. Z glasbenimi pokloni v Piranu, Kopru in Sežani sta violinist Miodrag V. Bogić ter skladatelj in pianist Bojan Glavina obeležila 150. obletnico rojstva violinista, skladatelja in izjemnega mojstra svojega časa – Fritza Kreislerja. Glasbeno ogrlico oddaje je Goran Gregorič posvetil frontmanu skupine Queen, Freddieju Mercuryju. Neukrotljivi glasbeni vizionar in ena najmarkantnejših osebnosti svetovne glasbene zgodovine je na današnji dan leta 1991 preminil star komaj 45 let in izgubil bitko z aidsom.