Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja o kulturi s prispevki in glasbo v popoldanskem času (ob 17h) od ponedeljka do petka.
Avtor: Lea Širok
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Razstava "50 let sodobne umetnosti" v Mestni galeriji Piran zgovorno izpostavi pomen Obalnih galerij za širši kulturni prostor in njihovega vztrajnega predstavljanja aktualnih umetniških praks vse od ustanovitve. V petih desetletjih so se v galerijah v Piranu in Kopru zvrstila zveneča imena sodobne domače, svetovne in evropske povojne umetnosti. Eden ključnih projektov prihodnosti pa so odprti depoji v Monfortu v Portorožu. V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade. Za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih sta jo prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe. Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je s koncertom obeležil 40 let delovanja, Glasbena šola Ilirska Bistrica pa 75 let. Avalon je osmi in zadnji studijski album angleške skupine Roxy Music in tudi njihov najuspešnejši studijski album. V glasbeni ogrlici oddaje ga predstavlja Goran Gregorič.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
Pisatelju in novinarju Milanu Rakovcu je Istrska županija podelila življenjsko nagrado za njegovo vsestransko in neutrudno delo čezmejnega in večkulturnega povezovanja Istre. Bili smo tudi na koncertu slovenske božične kantate Sveta noč Andreja Makorja v koprski stolnici, ki je požela stoječe ovacije. Prelistali smo še novi zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk in se v glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča spomnili kultnega muzikala Hair, oziroma, Lasje režiserja Miloša Formana iz leta 1979 in njegove protivojne aktualnosti.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
V začetku tokratne oddaje smo obiskali poznorenesančno palačo de Belli v Kopru, ki se pripravlja na celostno prenovo, preden bodo tja preselili sedež koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. V nadaljevanju smo šli v Pivko, kjer v Hiši kulture razstavlja postojnski slikar Leon Zuodar. Na koncu pa še v Rim, kjer se je na sejmu majhnih in neodvisnih založnikov predstavilo tudi Založništvo tržaškega tiska, ki se je sejma udeležilo prvič.
V začetku tokratne oddaje smo obiskali poznorenesančno palačo de Belli v Kopru, ki se pripravlja na celostno prenovo, preden bodo tja preselili sedež koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. V nadaljevanju smo šli v Pivko, kjer v Hiši kulture razstavlja postojnski slikar Leon Zuodar. Na koncu pa še v Rim, kjer se je na sejmu majhnih in neodvisnih založnikov predstavilo tudi Založništvo tržaškega tiska, ki se je sejma udeležilo prvič.