Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob 80. obletnici od konca druge svetovne vojne v terminu Kinoteka predvajamo film, ki je obveljal za eno največjih komedij 20. stoletja. V oddaji se o Biti ali ne biti v režiji Ernsta Lubitscha pogovarjamo s filozofom, dr. Gregorjem Modrom.
Ob 80. obletnici od konca druge svetovne vojne v terminu Kinoteka predvajamo film, ki je obveljal za eno največjih komedij 20. stoletja. V oddaji se o Biti ali ne biti v režiji Ernsta Lubitscha pogovarjamo s filozofom, dr. Gregorjem Modrom.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
V Benetkah so na 19. mednarodni razstavi arhitekture danes v Arzenalu odprli slovenski paviljon. Slovenija se predstavlja s projektom Mojstri gradijo kustosov Ane Kosi in Ognena Arsova. V Beogradu so se s Slakovimi Hudodelci včeraj začeli Dnevi slovenskega filma. Razglasili so prejemnika nagrade skupine OHO 2025. V SNG Nova Gorica so v produkciji CIRIUS Vipava premierno izvedli plesno predstavo V hiši 3in3 se godi sto stvari avtoric Tjaše in Katje Bucik.
V Benetkah so na 19. mednarodni razstavi arhitekture danes v Arzenalu odprli slovenski paviljon. Slovenija se predstavlja s projektom Mojstri gradijo kustosov Ane Kosi in Ognena Arsova. V Beogradu so se s Slakovimi Hudodelci včeraj začeli Dnevi slovenskega filma. Razglasili so prejemnika nagrade skupine OHO 2025. V SNG Nova Gorica so v produkciji CIRIUS Vipava premierno izvedli plesno predstavo V hiši 3in3 se godi sto stvari avtoric Tjaše in Katje Bucik.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
Literarni večer posvečamo 80. obletnici uradnega konca druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti smo iz našega arhiva izbrali oddajo iz leta 1985, namenjeno literarnim besedilom, nastalih v petdesetih, šestdesetih in vse do osemdesetih let 20. stoletja, vsem pa je skupno to, da opisujejo izkušnjo druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil literarni zgodovinar Marjan Dolgan, vanjo je vključil odlomke iz del Črna orhideja Edvarda Kocbeka, Zarjavele medalje Saše Vuge, Menuet za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana, Gavžen hrib Jožeta Snoja in Ljubezen Marjana Rožanca. Interpretirajo dramski igralci Boris Kralj, Jurij Souček in Aleš Valič, vezno besedilo bere Vera Žnidaršič, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režija Aleš Jan, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 1985.
Literarni večer posvečamo 80. obletnici uradnega konca druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti smo iz našega arhiva izbrali oddajo iz leta 1985, namenjeno literarnim besedilom, nastalih v petdesetih, šestdesetih in vse do osemdesetih let 20. stoletja, vsem pa je skupno to, da opisujejo izkušnjo druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil literarni zgodovinar Marjan Dolgan, vanjo je vključil odlomke iz del Črna orhideja Edvarda Kocbeka, Zarjavele medalje Saše Vuge, Menuet za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana, Gavžen hrib Jožeta Snoja in Ljubezen Marjana Rožanca. Interpretirajo dramski igralci Boris Kralj, Jurij Souček in Aleš Valič, vezno besedilo bere Vera Žnidaršič, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režija Aleš Jan, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 1985.
Mednarodno uveljavljeni pianist Simon Trpčeski je 9. aprila izvedel 5. koncert komornega abonmaja Cankarjevega doma in navdušil s pestro zasnovanim izvajalsko zahtevnim solističnim recitalom ter s kar petimi klavirskimi dodatki.
Mednarodno uveljavljeni pianist Simon Trpčeski je 9. aprila izvedel 5. koncert komornega abonmaja Cankarjevega doma in navdušil s pestro zasnovanim izvajalsko zahtevnim solističnim recitalom ter s kar petimi klavirskimi dodatki.
Kaj, če bi prek glasbe vzpostavili vez med človekom in drevesom? Ta zamisel je v Novi Gorici vzniknila že pred šestimi leti, zdaj je zaživela v novogoriškem parku Rafut z virtualno zvočno instalacijo 'Simfonični gozd/Orkester dreves'. Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z Dresdenskimi simfoniki oblikovala dve zvočni poti, po katerih s pomočjo aplikacije zbiramo glasbene odlomke in spoznavamo glasbila, pa tudi drevesa: ena nas vodi skozi Schumannove 'Gozdne prizore', druga razkriva Gozdno simfonijo skladatelja Mateja Bonina. 'Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.' To je osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, kjer so že danes odprli slovenski paviljon, ki sta ga zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov. Umetnica Keiko Miyazaki se v ljubljanski galeriji Vžigalica predstavlja z večmedijsko postavitvijo s pomenljivim naslovom 'Ljubezen ne plačuje najemnine'. Ob današnjem svetovnem dnevu Rdečega križa … Kri v glasbi, pravi Armando Šturman, ki je nanizal glasbeno ogrlico.
Kaj, če bi prek glasbe vzpostavili vez med človekom in drevesom? Ta zamisel je v Novi Gorici vzniknila že pred šestimi leti, zdaj je zaživela v novogoriškem parku Rafut z virtualno zvočno instalacijo 'Simfonični gozd/Orkester dreves'. Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z Dresdenskimi simfoniki oblikovala dve zvočni poti, po katerih s pomočjo aplikacije zbiramo glasbene odlomke in spoznavamo glasbila, pa tudi drevesa: ena nas vodi skozi Schumannove 'Gozdne prizore', druga razkriva Gozdno simfonijo skladatelja Mateja Bonina. 'Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.' To je osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, kjer so že danes odprli slovenski paviljon, ki sta ga zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov. Umetnica Keiko Miyazaki se v ljubljanski galeriji Vžigalica predstavlja z večmedijsko postavitvijo s pomenljivim naslovom 'Ljubezen ne plačuje najemnine'. Ob današnjem svetovnem dnevu Rdečega križa … Kri v glasbi, pravi Armando Šturman, ki je nanizal glasbeno ogrlico.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo svečani dogodek gostila Slovenija in z njo Program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bodo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopili v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar.
Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo svečani dogodek gostila Slovenija in z njo Program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bodo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopili v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar.
Billy Valentine je pravi veteran, legenda jazza, predvsem pa bluesa in Rhytm&Bluesa. Glasbo na plošči težko uvrstimo v kakšen predalček. Je kolaž poezije, glasbe, improvizacije, jazza, bluesa, soula, rocka.
Billy Valentine je pravi veteran, legenda jazza, predvsem pa bluesa in Rhytm&Bluesa. Glasbo na plošči težko uvrstimo v kakšen predalček. Je kolaž poezije, glasbe, improvizacije, jazza, bluesa, soula, rocka.
Na violo da gamba je 19. avgusta 2024 v Stari grofiji v Celju Richard Boothby izvedel 12 fantazij za violo da gamba Georga Philippa Telemanna. Ta je bil eden najplodovitejših skladateljev v zgodovini, vsaj kar zadeva ohranjeni opus, pa vendar so te fantazije njegov opus (vsaj sodobnega časa) obogatile šele v 21. stoletju. Leta 2000 je namreč grad blizu Osnabrücka svojo obsežno glasbeno zbirko podaril tamkajšnji državni knjižnici in po letih katalogiziranja je knjižnica leta 2015 objavila, da so našli fantazije, ki so do takrat veljalje za izgubljene. Leto dni zatem so jih izdali in takrat so tudi zazvenele prvič v sodobnem času.
Na violo da gamba je 19. avgusta 2024 v Stari grofiji v Celju Richard Boothby izvedel 12 fantazij za violo da gamba Georga Philippa Telemanna. Ta je bil eden najplodovitejših skladateljev v zgodovini, vsaj kar zadeva ohranjeni opus, pa vendar so te fantazije njegov opus (vsaj sodobnega časa) obogatile šele v 21. stoletju. Leta 2000 je namreč grad blizu Osnabrücka svojo obsežno glasbeno zbirko podaril tamkajšnji državni knjižnici in po letih katalogiziranja je knjižnica leta 2015 objavila, da so našli fantazije, ki so do takrat veljalje za izgubljene. Leto dni zatem so jih izdali in takrat so tudi zazvenele prvič v sodobnem času.
Na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je 21. januarja v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo zaigrala Nika Gorše. Pianistka je študentka 3. letnika dodiplomskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, predstavlja pa se s Fantazijo v f-molu, op. 49 Frederica Chopina in Makedonskimi plesi Alojza Srebotnjaka.
Na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je 21. januarja v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo zaigrala Nika Gorše. Pianistka je študentka 3. letnika dodiplomskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, predstavlja pa se s Fantazijo v f-molu, op. 49 Frederica Chopina in Makedonskimi plesi Alojza Srebotnjaka.
V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
V glasbeni zgodovini sovjetske Rusije bomo težko našli pianistko, ki bi vzbudila toliko zanimanja, domnev, zgodb in občudovanja kot Marija Judina. Lahko rečemo, da je sodila med posvečene ljudi, saj se je odpravila na pot pianistke, umetnice, neustrašne znanilke božje besede in svetnice. S svojo navzočnostjo je odstirala najgloblje resnice, tako v umetnosti kot v življenju samem, ter pustila globoko sled v zavesti ruske umetnosti in njenih ljudi.
V glasbeni zgodovini sovjetske Rusije bomo težko našli pianistko, ki bi vzbudila toliko zanimanja, domnev, zgodb in občudovanja kot Marija Judina. Lahko rečemo, da je sodila med posvečene ljudi, saj se je odpravila na pot pianistke, umetnice, neustrašne znanilke božje besede in svetnice. S svojo navzočnostjo je odstirala najgloblje resnice, tako v umetnosti kot v življenju samem, ter pustila globoko sled v zavesti ruske umetnosti in njenih ljudi.
Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.
Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Na sporedu: Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-molu, op.63 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Na sporedu: Milij Aleksejevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.2 v g-molu, op.63 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.
V sodobni arhitekturi je vse bolj prisotna nova tehnika gradnje z zbito zemljo, ki ni nova, saj gre za eno najbolj arhaičnih, kar jih človeštvo pozna. Zadnjih pet let se z raziskovanjem gradnje z zemljo ukvarja skupina arhitektov revije Outsider, ki je bila letos ponovno povabljena v Benetke za glavne izvajalce razstavnih del z zbito zemljo za dva svetovna paviljona v času Beneškega bienala arhitekture - za Združene arabske emirate in za Kosovo.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Jurian. V oddaji predstavljamo skladbo De Volharding Louisa Andriessena ter Koncert za flavto in orkester Juriana Andriessena.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Jurian. V oddaji predstavljamo skladbo De Volharding Louisa Andriessena ter Koncert za flavto in orkester Juriana Andriessena.
Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Pesnik Li Bai, tudi Li Taipo, je bil eden najpomembnejših predstavnikov zlate dobe kitajske književnosti. Duhovno je njegovo pesništvo blizu daoizmu, mistično-verskemu nauku, ki se je zavzemal za preprosto nedejavno življenje v skladu z naravo in naj višjim vesoljskim načelom dao. Najpomembnejše teme njegove poezije so doživljanje narave, razmišljanje o minljivosti življenja, omama v vinu in slovo od prijateljev. Taka je tudi pesem z naslovom Vprašanje. Prevajalec Alojz Gradnik, interpretka Nikla Petruška Panizon.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Nocoj bomo med drugim govorili o umetniški vrednosti Sikstinske kapele v Vatikanu, ki je v teh dneh zaradi konklava še bolj izpostavljena. Predstavili vam bomo mračen, a tudi humoren film Mrtvaški prt o telesnosti žalovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge in je od danes na ogled v Kinodvoru.
Nocoj bomo med drugim govorili o umetniški vrednosti Sikstinske kapele v Vatikanu, ki je v teh dneh zaradi konklava še bolj izpostavljena. Predstavili vam bomo mračen, a tudi humoren film Mrtvaški prt o telesnosti žalovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge in je od danes na ogled v Kinodvoru.
Oddaja o glasbi in njenih ustvarjalcih. Na Divjem zahodu glasbe se najbolje znajde pištoljero glasbenega uredništva Armando Šturman.
Oddaja o glasbi in njenih ustvarjalcih. Na Divjem zahodu glasbe se najbolje znajde pištoljero glasbenega uredništva Armando Šturman.
V letu 2023 je Prvi program našega nacionalnega radia po daljšem premoru znova obudil Festival slovenskega šansona.....in zopet bodo zaživele pesmi, katerih besedila puščajo globok vtis. Z vprašanjem Je najlepši šanson že napisan? so uredniki vabili glasbenike k prijavi na razpis. In festival je uspel. Dve leti sta naokoli, tudi drugi razpis že za nami. Kako, kdaj, s kom in kje bodo tudi letos potekali trije koncertni večeri, pa izvemo več v pogovoru z glasbenima urednikoma s Prvega – Tejo Klobčar in Andrejem Prezljem.
V letu 2023 je Prvi program našega nacionalnega radia po daljšem premoru znova obudil Festival slovenskega šansona.....in zopet bodo zaživele pesmi, katerih besedila puščajo globok vtis. Z vprašanjem Je najlepši šanson že napisan? so uredniki vabili glasbenike k prijavi na razpis. In festival je uspel. Dve leti sta naokoli, tudi drugi razpis že za nami. Kako, kdaj, s kom in kje bodo tudi letos potekali trije koncertni večeri, pa izvemo več v pogovoru z glasbenima urednikoma s Prvega – Tejo Klobčar in Andrejem Prezljem.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V Kopru in Izoli poteka tridnevni mini festival ob 50-letnici legendarnega italijanskega filma Fantozzi. Tragikomičnega junaka je ustvaril Paolo Villaggio, pri nevarnih prizorih pa ga je zamenjal kaskader slovenskih korenin Clemente Ukmar, ki je bil gost na odprtju festivala. Dogajanje se danes in jutri seli v Izolo s projekcijama dokumentarca La voce di Fantozzi in restavrirane različice prvega filma iz leta 1975. Na GO!25 smo si ogledali literarno-plesno predstavo Maje Haderlap in Leonie Humitch, zasnovano na romanu Maje Haderlap Ženske v temi ter pesmi Strahovi Ingeborg Bachmann. V Trstu poteka festival Scienza e virgola, ki povezuje znanost in književnost – letošnja tema so tehnopolitike in nova planetarna ravnovesja. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil Thelmi Houston, ki je za Don’t Leave Me This Way prejela grammya.
V Kopru in Izoli poteka tridnevni mini festival ob 50-letnici legendarnega italijanskega filma Fantozzi. Tragikomičnega junaka je ustvaril Paolo Villaggio, pri nevarnih prizorih pa ga je zamenjal kaskader slovenskih korenin Clemente Ukmar, ki je bil gost na odprtju festivala. Dogajanje se danes in jutri seli v Izolo s projekcijama dokumentarca La voce di Fantozzi in restavrirane različice prvega filma iz leta 1975. Na GO!25 smo si ogledali literarno-plesno predstavo Maje Haderlap in Leonie Humitch, zasnovano na romanu Maje Haderlap Ženske v temi ter pesmi Strahovi Ingeborg Bachmann. V Trstu poteka festival Scienza e virgola, ki povezuje znanost in književnost – letošnja tema so tehnopolitike in nova planetarna ravnovesja. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil Thelmi Houston, ki je za Don’t Leave Me This Way prejela grammya.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Poslušamo izbrane odlomke izpod peres Boccherinija, Tartinija, Vivaldija in Bottesinija.
Poslušamo izbrane odlomke izpod peres Boccherinija, Tartinija, Vivaldija in Bottesinija.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino svojih samospevov je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino svojih samospevov je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.
V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.
V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.
Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 8. maja ob 17.05.
Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 8. maja ob 17.05.