Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Kot krono Serkinove zapuščine lahko danes pozdravimo posnetka dveh Beethovnovih sonat, ki ju je založba Deutsche Gramophon izdala pod naslovom The Lost Tapes. Gre za zadnja posnetka, ki ju je Rudolf Serkin naredil v New Yorku in v Guilfordu v Vermontu.
Kot krono Serkinove zapuščine lahko danes pozdravimo posnetka dveh Beethovnovih sonat, ki ju je založba Deutsche Gramophon izdala pod naslovom The Lost Tapes. Gre za zadnja posnetka, ki ju je Rudolf Serkin naredil v New Yorku in v Guilfordu v Vermontu.
Blede slike padajo ena za drugo; neulovljivi zdaj hlastaje išče svojo vrednost v razblinjenih meglicah misli, ki se ne zmorejo oprijeti niti enega trenutka, niti ene resničnosti, niti najmanjšega koščka preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Zvok klavirja brez spremstva za vedno izginja v padajoči valj in za njim tišina - kot veliki, idealni čistilec…
Blede slike padajo ena za drugo; neulovljivi zdaj hlastaje išče svojo vrednost v razblinjenih meglicah misli, ki se ne zmorejo oprijeti niti enega trenutka, niti ene resničnosti, niti najmanjšega koščka preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Zvok klavirja brez spremstva za vedno izginja v padajoči valj in za njim tišina - kot veliki, idealni čistilec…
Poleg Moriza Rosenthala in Leopolda Godowskega je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju. Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti, kot je bil Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal h germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto je sledil svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, rušil vse ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.
Poleg Moriza Rosenthala in Leopolda Godowskega je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju. Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti, kot je bil Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal h germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto je sledil svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, rušil vse ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.
Vsak ljubitelj klavirske glasbe razvije intimen odnos do Chopina. Kaže se v izbiri skladb in seveda interpretov. Skozi izvajalce, ki jim dajemo prednost, se kaže naše dojemanje skladatelja kar predstavlja podlago za neskončne razprave o njegovi glasbi, nje pomenu, bistvu in o vsem, kar nas glede umetnosti osrečuje in plemeniti.
Vsak ljubitelj klavirske glasbe razvije intimen odnos do Chopina. Kaže se v izbiri skladb in seveda interpretov. Skozi izvajalce, ki jim dajemo prednost, se kaže naše dojemanje skladatelja kar predstavlja podlago za neskončne razprave o njegovi glasbi, nje pomenu, bistvu in o vsem, kar nas glede umetnosti osrečuje in plemeniti.