Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."