Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Čehi upravičeno veljajo za glasbeni narod; bogastvo njihove ljudske glasbe in več kot 1000-letna zgodovina glasbene umetnosti potrjujejo ta sloves. Češki glasbeniki - in posledično njihova glasba - so bili povezani tudi z začetki poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji. Foerster, Nedved, Mašek in drugi, ki smo jih tako rekoč vzeli za svoje, so izhajali bogatih tradicij čeških glasbenih družin, njihovo delo pa je tudi usmerilo vode v mline slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki se je prebujala v 19. stoletju
Čehi upravičeno veljajo za glasbeni narod; bogastvo njihove ljudske glasbe in več kot 1000-letna zgodovina glasbene umetnosti potrjujejo ta sloves. Češki glasbeniki - in posledično njihova glasba - so bili povezani tudi z začetki poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji. Foerster, Nedved, Mašek in drugi, ki smo jih tako rekoč vzeli za svoje, so izhajali bogatih tradicij čeških glasbenih družin, njihovo delo pa je tudi usmerilo vode v mline slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki se je prebujala v 19. stoletju
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
Poleg Smetane in Dvořáka je v času nacionalnih prebujanj v Evropi 19. stoletja delovalo mnogo čeških skladateljev, ki jih ne slišimo prav pogosto. Ime Josef Suk ni povsem neznano, a je morda še največkrat povezano z violinsko priredbo njegove Ljubezenske pesmi, op. 7.
Poleg Smetane in Dvořáka je v času nacionalnih prebujanj v Evropi 19. stoletja delovalo mnogo čeških skladateljev, ki jih ne slišimo prav pogosto. Ime Josef Suk ni povsem neznano, a je morda še največkrat povezano z violinsko priredbo njegove Ljubezenske pesmi, op. 7.
Mesto Sankt Peterburg, znano tudi kot Petrograd, Peterburg in Leningrad, ustanovljeno leta 1703, ima eno osrednjih vlog v ruski glasbeni kulturi. Zaživelo je pod Petrom Velikim; takrat se je umetnost okrepila in postala nacionalnega pomena. Ko je prestol zasedla Katarina, ni želela ostati v ozadju. Za aristokracijo je uvedla obvezno obiskovanje glasbenih in gledaliških zabav, dvorni glasbeniki pa so morali skladati opere, oratorije ali koncerte za državne priložnosti. Filharmonična družba Sankt Peterburga je bila ustanovljena leta 1802, njeni sodelavci so bili Franz Liszt, Clara in Robert Schumann, Hector Berlioz, Richard Wagner in Pauline Viardot. Premožni meceni umetnosti so ustanavljali lastne instrumentalne zasedbe in salonska kultura je cvetela.
Mesto Sankt Peterburg, znano tudi kot Petrograd, Peterburg in Leningrad, ustanovljeno leta 1703, ima eno osrednjih vlog v ruski glasbeni kulturi. Zaživelo je pod Petrom Velikim; takrat se je umetnost okrepila in postala nacionalnega pomena. Ko je prestol zasedla Katarina, ni želela ostati v ozadju. Za aristokracijo je uvedla obvezno obiskovanje glasbenih in gledaliških zabav, dvorni glasbeniki pa so morali skladati opere, oratorije ali koncerte za državne priložnosti. Filharmonična družba Sankt Peterburga je bila ustanovljena leta 1802, njeni sodelavci so bili Franz Liszt, Clara in Robert Schumann, Hector Berlioz, Richard Wagner in Pauline Viardot. Premožni meceni umetnosti so ustanavljali lastne instrumentalne zasedbe in salonska kultura je cvetela.
Koncertne pianistke so bile sprejete veliko prej, preden je svet sprejel skladateljice. Clara Schumann in Fanny Mendelssohn sta primera umetnic, ki sta dosegli uspeh z nastopanjem, ne toliko s pisanjem glasbe. Američanka Amy Cheney Beach je nasprotovala tradicionalnim predstavam. Postala je legendarna in vplivna umetnica, klavirska solistka in prva, ki se je izkazala na več področjih, kjer so prevladovali moški; bila je skladateljica simfonij, zborovskih del, opere, komorne glasbe in cerkvene glasbe. V Parizu pa se je sedem let pred Amy Beach rodila Mélanie Bonis - Mel, francoska skladateljica, ki je napisala več kot tristo skladb, vključno z deli za klavir solo in štiriročno, komorno in zborovsko glasbo, samospevi in skladbami za orkester.
Koncertne pianistke so bile sprejete veliko prej, preden je svet sprejel skladateljice. Clara Schumann in Fanny Mendelssohn sta primera umetnic, ki sta dosegli uspeh z nastopanjem, ne toliko s pisanjem glasbe. Američanka Amy Cheney Beach je nasprotovala tradicionalnim predstavam. Postala je legendarna in vplivna umetnica, klavirska solistka in prva, ki se je izkazala na več področjih, kjer so prevladovali moški; bila je skladateljica simfonij, zborovskih del, opere, komorne glasbe in cerkvene glasbe. V Parizu pa se je sedem let pred Amy Beach rodila Mélanie Bonis - Mel, francoska skladateljica, ki je napisala več kot tristo skladb, vključno z deli za klavir solo in štiriročno, komorno in zborovsko glasbo, samospevi in skladbami za orkester.