Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Kopica misli, spominov in zaključkov se rojeva, ko življenjsko pot sklene umetnik, ki je živel bogato, dolgo in izpolnjeno življenje. 17. junija je odšel Alfred Brendel, pianist, ki je globoko zaznamoval obdobje, v katerem je živel, in čigar umetniška zapuščina bo brez dvoma navdihovala tudi v prihodnosti.
Kopica misli, spominov in zaključkov se rojeva, ko življenjsko pot sklene umetnik, ki je živel bogato, dolgo in izpolnjeno življenje. 17. junija je odšel Alfred Brendel, pianist, ki je globoko zaznamoval obdobje, v katerem je živel, in čigar umetniška zapuščina bo brez dvoma navdihovala tudi v prihodnosti.
Skladbe za klavir in orkester. Pianisti lahko izbirajo v velikem bazenu del različnih obdobij in oblik. Najpopularnejši in najpomembnejši je klavirski koncert. Samo v tako imenovanem železnem repertoarju jih z lahkoto naštejemo od 50 do 60, ki so središče svetovnega odrskega dogajanja, kar zadeva to glasbeno obliko. Okolico tega središča bomo poimenovali kar predmestje, tisto predmestje, kjer marsikje uvidimo precenjenost centra in se zavemo prednosti in vrednosti okolice. Na sporedu glasba Cesarja Francka in Hansa Bronsarta von Schellendorffa.
Skladbe za klavir in orkester. Pianisti lahko izbirajo v velikem bazenu del različnih obdobij in oblik. Najpopularnejši in najpomembnejši je klavirski koncert. Samo v tako imenovanem železnem repertoarju jih z lahkoto naštejemo od 50 do 60, ki so središče svetovnega odrskega dogajanja, kar zadeva to glasbeno obliko. Okolico tega središča bomo poimenovali kar predmestje, tisto predmestje, kjer marsikje uvidimo precenjenost centra in se zavemo prednosti in vrednosti okolice. Na sporedu glasba Cesarja Francka in Hansa Bronsarta von Schellendorffa.
V zadnjih letih življenja se je Judina posvečala sodobnim, pa tudi klasičnim skladateljem. Koncertirala je z največjimi domačimi in gostujočimi dirigenti tistega časa, kot so na primer Genadij Roždestvenski, Dmitrij Mitropulos, Kurt Sanderling, Hermann Scherchen, Otto Klemperer in številni drugi. Umrla je 19. novembra 1970 v Moskvi. Obvestilo o njeni smrti, datum in kraj pogreba so bili ročno napisani na majhnem listu, ki je bil pripet na vratih komorne dvorane moskovskega konservatorija. Dovoljenje za žalno slovesnost na konservatoriju so odobrili le na prošnjo Šostakoviča; priredili so jo v preddverju velike dvorane Moskovskega konservatorija. Ob krsti sta med drugim igrala Svjatoslav Rihter in Marija Grinberg.
V zadnjih letih življenja se je Judina posvečala sodobnim, pa tudi klasičnim skladateljem. Koncertirala je z največjimi domačimi in gostujočimi dirigenti tistega časa, kot so na primer Genadij Roždestvenski, Dmitrij Mitropulos, Kurt Sanderling, Hermann Scherchen, Otto Klemperer in številni drugi. Umrla je 19. novembra 1970 v Moskvi. Obvestilo o njeni smrti, datum in kraj pogreba so bili ročno napisani na majhnem listu, ki je bil pripet na vratih komorne dvorane moskovskega konservatorija. Dovoljenje za žalno slovesnost na konservatoriju so odobrili le na prošnjo Šostakoviča; priredili so jo v preddverju velike dvorane Moskovskega konservatorija. Ob krsti sta med drugim igrala Svjatoslav Rihter in Marija Grinberg.
V skladu z izrekom Dostojevskega, da bo "lepota rešila svet", je bila za Marijo Judino glasba boj proti zlu in pot do odrešitve. Pogosto je poudarjala "pomembnost izraza". To je mogoče slišati v njenih neizmernih razmerjih zvoka, pulza in "življenja glasbene oblike".
V skladu z izrekom Dostojevskega, da bo "lepota rešila svet", je bila za Marijo Judino glasba boj proti zlu in pot do odrešitve. Pogosto je poudarjala "pomembnost izraza". To je mogoče slišati v njenih neizmernih razmerjih zvoka, pulza in "življenja glasbene oblike".