Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Pianist Peter Serkin, klarinetist Richard Stolzman, violinistka Ida Kavafian in violončelist Fred Sherry so leta 1973 ustanovili skupino Tashi na podlagi zasedbe Messiaenovega Kvarteta za konec časa. Nadaljnjih 5 let jih je družila predanost in nevsiljivo navdušenje za sodobno glasbo. Šlo je izjemne posameznike, ki so v svoje številne projekte vključevali različne skladatelje in instrumentaliste. Ansambel Tashi je posnel albume z glasbo Stravinskega, Takemitsuja, Weberna, Hindemitha, Liebersona, Lukasa Fossa pa tudi Mozarta in Beethovna ter mnogih drugih.
Pianist Peter Serkin, klarinetist Richard Stolzman, violinistka Ida Kavafian in violončelist Fred Sherry so leta 1973 ustanovili skupino Tashi na podlagi zasedbe Messiaenovega Kvarteta za konec časa. Nadaljnjih 5 let jih je družila predanost in nevsiljivo navdušenje za sodobno glasbo. Šlo je izjemne posameznike, ki so v svoje številne projekte vključevali različne skladatelje in instrumentaliste. Ansambel Tashi je posnel albume z glasbo Stravinskega, Takemitsuja, Weberna, Hindemitha, Liebersona, Lukasa Fossa pa tudi Mozarta in Beethovna ter mnogih drugih.
Peter Serkin je bil izjemno nadarjen, divji otrok, ki je odraščal na družinskem podeželskem posestvu v Vermontu. Kot je povedal njegov oče Rudolf, sina ni hotel siliti v igranje instrumenta, saj je bil sam deležen priganjanja svojega očeta, ki je bil pevec. Peter je bil obkrožen z glasbo in velika imena iz sveta umetnosti, največ seveda glasbeniki so bili vsakdanjost na ranču Serkinovih.
Peter Serkin je bil izjemno nadarjen, divji otrok, ki je odraščal na družinskem podeželskem posestvu v Vermontu. Kot je povedal njegov oče Rudolf, sina ni hotel siliti v igranje instrumenta, saj je bil sam deležen priganjanja svojega očeta, ki je bil pevec. Peter je bil obkrožen z glasbo in velika imena iz sveta umetnosti, največ seveda glasbeniki so bili vsakdanjost na ranču Serkinovih.
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.
Skladatelj in pianist Ferruccio Busoni je vse življenje gojil posebno vez z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Za klavir je priredil mnoga orgelska dela nemškega mojstra in uredil kritične izdaje njegovih del, iz česar je izhajalo Busonijevo globoko razumevanje Bachove polifone umetnosti. Krona tega glasbenega prehajanja je Fantasia contappuntistica, ki jo je Busoni komponiral leta 1910. O njej je Alfred Brendel zapisal: "Skladba je monumentalni spoj teze in antiteze, kontrapunkta in fantazije; Bacha in Busonija; nepričakovane rafiniranosti zvena klavirja in baročne neodvisnosti od zvoka. Mogoče v njej najdete novo sfero instrumentalne umetnosti, ki se razpira pred vami."
Skladatelj in pianist Ferruccio Busoni je vse življenje gojil posebno vez z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Za klavir je priredil mnoga orgelska dela nemškega mojstra in uredil kritične izdaje njegovih del, iz česar je izhajalo Busonijevo globoko razumevanje Bachove polifone umetnosti. Krona tega glasbenega prehajanja je Fantasia contappuntistica, ki jo je Busoni komponiral leta 1910. O njej je Alfred Brendel zapisal: "Skladba je monumentalni spoj teze in antiteze, kontrapunkta in fantazije; Bacha in Busonija; nepričakovane rafiniranosti zvena klavirja in baročne neodvisnosti od zvoka. Mogoče v njej najdete novo sfero instrumentalne umetnosti, ki se razpira pred vami."