Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.
Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.
Ne glede na to, iz katere smeri pristopamo k zgodbi o klavirski poustvarjalnosti Sovjetske zveze, ne moremo mimo legendarne Marije Grinberg. Kljub večjemu številu oddaj, v katerih se bomo posvetili njeni snemalni zapuščini in posnetkom s koncertov, bomo predstavili le del njene umetnosti, ki je nastajala in cvetela v težavnih življenjskih razmerah velike pianistke.
Ne glede na to, iz katere smeri pristopamo k zgodbi o klavirski poustvarjalnosti Sovjetske zveze, ne moremo mimo legendarne Marije Grinberg. Kljub večjemu številu oddaj, v katerih se bomo posvetili njeni snemalni zapuščini in posnetkom s koncertov, bomo predstavili le del njene umetnosti, ki je nastajala in cvetela v težavnih življenjskih razmerah velike pianistke.
Tokrat se podajamo v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz ciklusa Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Tokrat se podajamo v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz ciklusa Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja. Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.
Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja. Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.
»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se nisem naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res…Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini je bilo učenje… V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«. Anton Batagov
»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se nisem naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res…Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini je bilo učenje… V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«. Anton Batagov