Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Avtor: Klemen Golner
Režiser: Mihael Kozjek
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.