Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Zadnja oddaja iz niza se osredinja na velika sovjetska pianista Heinricha Neuhausa in Emila Gilelsa.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Zadnja oddaja iz niza se osredinja na velika sovjetska pianista Heinricha Neuhausa in Emila Gilelsa.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Druga oddaja tega niza se osredinja na pianistev učitelje, ki so delovali na območju nekdanje Sovjetske zveze, vse od Johna Fielda, Adolfa von Henselta, bratov Antona in Nikolaja Rubinsteina do mlajše generacije pianistov, kot so bili Konstantin Igumnov, Alexander Goldenweiser in Heinrich Neuhaus.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Druga oddaja tega niza se osredinja na pianistev učitelje, ki so delovali na območju nekdanje Sovjetske zveze, vse od Johna Fielda, Adolfa von Henselta, bratov Antona in Nikolaja Rubinsteina do mlajše generacije pianistov, kot so bili Konstantin Igumnov, Alexander Goldenweiser in Heinrich Neuhaus.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti.
V prazničnem tednu ob vseh svetih se z glasbo spominjamo nekaterih pianistov, ki so bili že za življenja deležni manjše pozornosti, po smrti pa ostali v zavesti le redkih ljubiteljev. Prižgali bomo svečko spominu na Hansa Richter-Haaserja, Rudolfa Firkušnega, Paula Jacobsa in Sergia Fiorentina.
V prazničnem tednu ob vseh svetih se z glasbo spominjamo nekaterih pianistov, ki so bili že za življenja deležni manjše pozornosti, po smrti pa ostali v zavesti le redkih ljubiteljev. Prižgali bomo svečko spominu na Hansa Richter-Haaserja, Rudolfa Firkušnega, Paula Jacobsa in Sergia Fiorentina.
11. novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Maurica Ravela. Skladatelj, fasciniran nad ritmi jazzovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na podiju orkestra Lamoureux.
11. novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Maurica Ravela. Skladatelj, fasciniran nad ritmi jazzovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na podiju orkestra Lamoureux.