Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo najboljše mlade glasbenice in glasbenike, ki so se posebej izkazali na različnih tekmovanjih, vsi v oddajah tudi zaigrajo.
Avtor: Vesna Volk
Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.
Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.
Marija Terezija Kolman je 30. januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Izvedla je Recitativ in Scherzo, op. 6 Fritza Kreislerja kot solistka ter Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa ob klavirski spremljavi Sae Lee. Svoje glasbeno izobraževanje je violinistka začela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu Lucije Kovačič in ga nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu Barbare Komadina. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo, kjer pa je njen mentor Vasilij Meljnikov.
Marija Terezija Kolman je 30. januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Izvedla je Recitativ in Scherzo, op. 6 Fritza Kreislerja kot solistka ter Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa ob klavirski spremljavi Sae Lee. Svoje glasbeno izobraževanje je violinistka začela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu Lucije Kovačič in ga nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu Barbare Komadina. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo, kjer pa je njen mentor Vasilij Meljnikov.
Klarinetistka Kika Szomi Kralj je s pianistom Stanislavom Krutilovom 30. januarja v Rdeči dvorani Ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske izvedla Sonatino za klarinet in klavir Uroša Kreka, Sonatino za klarinet in klavir, op. 100 Dariusa Milhauda in Reverie et scherzo za klarinet in klavir Julesa Semler-Colleryja. Klarinetistka je pzaela svojo glasbeno pot pri petih letih v Glasbeni šoli Domžale. Z devetimi leti je začela obiskovati pouk klarineta pri profesorju Karlu Leskovcu, nato pa izobraževanje nadaljevala pri Dimitriju Ledererju. Je prejemnica več prvih nagrad na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, v letih 2018, 2019 in 2020 pa se je predstavila kot solistka s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot udeleženka izobraževanja Emars Master. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je v času koncerta obiskovala 3. letnik v razredu profesorja Jožeta Kotarja.
Klarinetistka Kika Szomi Kralj je s pianistom Stanislavom Krutilovom 30. januarja v Rdeči dvorani Ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske izvedla Sonatino za klarinet in klavir Uroša Kreka, Sonatino za klarinet in klavir, op. 100 Dariusa Milhauda in Reverie et scherzo za klarinet in klavir Julesa Semler-Colleryja. Klarinetistka je pzaela svojo glasbeno pot pri petih letih v Glasbeni šoli Domžale. Z devetimi leti je začela obiskovati pouk klarineta pri profesorju Karlu Leskovcu, nato pa izobraževanje nadaljevala pri Dimitriju Ledererju. Je prejemnica več prvih nagrad na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, v letih 2018, 2019 in 2020 pa se je predstavila kot solistka s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot udeleženka izobraževanja Emars Master. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je v času koncerta obiskovala 3. letnik v razredu profesorja Jožeta Kotarja.
Nika Oder je konec januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske. S pianistko Klaro Lužnik je izvedla Sonato za flavto v G-duru - Hamburško Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonatino za flavto in klavir Pierra Sancana, sama pa je poustvarila še Zvočni pejsaž za flavto solo Alojza Ajdiča. Flavto je Nika Oder začela igrati pri svojih devetih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu Luka Železnika, nadaljevala pa pri Špeli Zamrnik. Na umetniški gimnaziji v Velenju je maturirala leta 2021 v razredu Alenke Goršič Ernst, nato pa se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Erwina Klambauerja.
Nika Oder je konec januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske. S pianistko Klaro Lužnik je izvedla Sonato za flavto v G-duru - Hamburško Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonatino za flavto in klavir Pierra Sancana, sama pa je poustvarila še Zvočni pejsaž za flavto solo Alojza Ajdiča. Flavto je Nika Oder začela igrati pri svojih devetih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu Luka Železnika, nadaljevala pa pri Špeli Zamrnik. Na umetniški gimnaziji v Velenju je maturirala leta 2021 v razredu Alenke Goršič Ernst, nato pa se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Erwina Klambauerja.
V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69
V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69
Sebastijan Buda je nižjo glasbeno šolo končal v Sežani v razredu Simona Perčiča, na ljubljanskem Konservatoriju je študiral pri Jožetu Rošerju, na akademiji pa pri Boštjanu Lipovšku. Potem se je odpravil v tujino - v Nemčijo. Poleg tega je zmagovalec več tekmovanj, prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, bil je slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, nastopal je že kot solist z več orkestri pa tudi s komornimi zasedbami. V Ljubljani se je mudil poleti, ko je iz Nemčije prišel na počitnice in se ustavil tudi v našem studiu. Kje v Nemčiji živi, s katerim orkestrom igra in kakšen program bomo slišali ob skladbah, ki jih je posnel ob koncu študija v Münchnu. Reinhold Glière: Concerto za rog v B-duru, op. 91 - 2. Andante Eugene Bozza: En Foret, op. 40 za rog in klavir Sebastijan Buda - rog, Elena Ten - klavir
Sebastijan Buda je nižjo glasbeno šolo končal v Sežani v razredu Simona Perčiča, na ljubljanskem Konservatoriju je študiral pri Jožetu Rošerju, na akademiji pa pri Boštjanu Lipovšku. Potem se je odpravil v tujino - v Nemčijo. Poleg tega je zmagovalec več tekmovanj, prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, bil je slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, nastopal je že kot solist z več orkestri pa tudi s komornimi zasedbami. V Ljubljani se je mudil poleti, ko je iz Nemčije prišel na počitnice in se ustavil tudi v našem studiu. Kje v Nemčiji živi, s katerim orkestrom igra in kakšen program bomo slišali ob skladbah, ki jih je posnel ob koncu študija v Münchnu. Reinhold Glière: Concerto za rog v B-duru, op. 91 - 2. Andante Eugene Bozza: En Foret, op. 40 za rog in klavir Sebastijan Buda - rog, Elena Ten - klavir
Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO
Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Ema Bajc je bila po uspešno opravljeni avdiciji januarja 2024 sprejeta med akademike Nemške komorne filharmonije Bremen, sicer pa je za njo kljub mladosti že bogata kariera. Kako jo je oblikovala in kakšno glasbo rada izvaja? Pravi, da vidi v sodobni glasbi večji manevrski prostor za interpretacije, sama rada nastopa v manjših zasedbah, redno pa se udeležuje tudi koncertov ali opernih predstav. Svojo glasbeno pot je začela v Ljubljani, občinstvu pa se je prvič predstavila pri trinajstih kot solistka s Slovenskim komornim filharmoničnim orkestrom. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Nataše Paklar je svoje izobraževanje nadaljevala na dodiplomskem študiju v Nemčiji pod mentorstvom prof. Dejana Gavrića in podiplomskem študiju na Conservatorium van Amsterdam pod mentorstvom prof. Kersten McCalla. Nastopala je v širokem spektru mladinskih in profesionalnih orkestrov, je stalna substitutka v Kraljevem orkestru Concertgebouw, Kraljevem komornem orkestru Concertgebouw ter orkestru severne Nizozemske (Noord Nederlands Orkest), bila je tudi članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja in Evropskega mladinskega orkestra. Bila je članica Bremenske filharmonije in tam igrala pod vodstvom dirgenta Marka Letonje, zdaj pa torej sodeluje s komornim orkestrom iz Bremna. Luciano Berio: Sekvenca za solo flavto Franz Schubert: Introdukcija, tema in variacije na temo Suhe rože D 802 (klavir Masahiro Masumi) Rama Kumaran: Scherzo for 4Flutes – Glimmering, Canal City Flute kvartet (Rama Kumaran, Ema Bajc, Mirna Ackers in Alex Tkaboca)
Ema Bajc je bila po uspešno opravljeni avdiciji januarja 2024 sprejeta med akademike Nemške komorne filharmonije Bremen, sicer pa je za njo kljub mladosti že bogata kariera. Kako jo je oblikovala in kakšno glasbo rada izvaja? Pravi, da vidi v sodobni glasbi večji manevrski prostor za interpretacije, sama rada nastopa v manjših zasedbah, redno pa se udeležuje tudi koncertov ali opernih predstav. Svojo glasbeno pot je začela v Ljubljani, občinstvu pa se je prvič predstavila pri trinajstih kot solistka s Slovenskim komornim filharmoničnim orkestrom. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Nataše Paklar je svoje izobraževanje nadaljevala na dodiplomskem študiju v Nemčiji pod mentorstvom prof. Dejana Gavrića in podiplomskem študiju na Conservatorium van Amsterdam pod mentorstvom prof. Kersten McCalla. Nastopala je v širokem spektru mladinskih in profesionalnih orkestrov, je stalna substitutka v Kraljevem orkestru Concertgebouw, Kraljevem komornem orkestru Concertgebouw ter orkestru severne Nizozemske (Noord Nederlands Orkest), bila je tudi članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja in Evropskega mladinskega orkestra. Bila je članica Bremenske filharmonije in tam igrala pod vodstvom dirgenta Marka Letonje, zdaj pa torej sodeluje s komornim orkestrom iz Bremna. Luciano Berio: Sekvenca za solo flavto Franz Schubert: Introdukcija, tema in variacije na temo Suhe rože D 802 (klavir Masahiro Masumi) Rama Kumaran: Scherzo for 4Flutes – Glimmering, Canal City Flute kvartet (Rama Kumaran, Ema Bajc, Mirna Ackers in Alex Tkaboca)
V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter. Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina. Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.
V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter. Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina. Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.
Klarinetistka Ana Krapež je 18. oktobra 2023 zaigrala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri Aleksandru Miklavcu, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Andreja Zupana, in sicer je v času koncerta obiskovala četrti letnik ter pod njegovim vodstvom tudi maturirala. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejela Škerjančevo nagrado konservatorija. Ob spremljavi Stanislava Krutilova je Ana Krapež izvedla dela Spomin na pomlad Blaža Pirnata, Fantazijo za klarinet in klavir v F-duru Philippa Gauberta in Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca.
Klarinetistka Ana Krapež je 18. oktobra 2023 zaigrala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri Aleksandru Miklavcu, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Andreja Zupana, in sicer je v času koncerta obiskovala četrti letnik ter pod njegovim vodstvom tudi maturirala. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejela Škerjančevo nagrado konservatorija. Ob spremljavi Stanislava Krutilova je Ana Krapež izvedla dela Spomin na pomlad Blaža Pirnata, Fantazijo za klarinet in klavir v F-duru Philippa Gauberta in Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca.
Štefica Grasselli je leta 2014 (še kot Štefica Stipančević) prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in hkrati z odliko diplomirala v razredu Pije Brodnik, ki je bila potem njena mentorica še na magistrskem študiju. Sicer pa je na svojo glasbeno pot stopila kot pianistka in tudi končala umetniško gimnazijo v Kopru. Kje ustvarja zdaj in katere operne vloge je že ustvarila, bomo povedali ob glasbi Monteverdija, Vivaldija, Škerjanca, Lajovca in Pergolesija.
Štefica Grasselli je leta 2014 (še kot Štefica Stipančević) prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in hkrati z odliko diplomirala v razredu Pije Brodnik, ki je bila potem njena mentorica še na magistrskem študiju. Sicer pa je na svojo glasbeno pot stopila kot pianistka in tudi končala umetniško gimnazijo v Kopru. Kje ustvarja zdaj in katere operne vloge je že ustvarila, bomo povedali ob glasbi Monteverdija, Vivaldija, Škerjanca, Lajovca in Pergolesija.
Tokrat se posvečamo kontrabasistu Todorju Markoviču. Kot je značilno za poletje, nas čaka približno 10 let star koncertni posnetek njegovega igranja. Decembra 2013 je bil Todor Marković študent prvega letnika na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svojega očeta Zorana Markoviča, po študiju v Ljubljani pa ga je pot vodila v Nürnberg. Tam je nadaljeval glasbeno izobraževanje pri Dorinu Marcu na univerzi za glasbo. Od leta 2021 je solokontrabasist Severnonemškega radijskega filharmoničnega orkestra. Na ljubljanskem magistratu je v okviru cikla Dobimo se na magistratu Glasbene mladine ljubljanske izvedel Bass trip za kontrabas solo Peterisa Vasksa in Sonato v a-molu, arpeggione Franza Schuberta (pri klavirju je bila Maja Klinar).
Tokrat se posvečamo kontrabasistu Todorju Markoviču. Kot je značilno za poletje, nas čaka približno 10 let star koncertni posnetek njegovega igranja. Decembra 2013 je bil Todor Marković študent prvega letnika na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svojega očeta Zorana Markoviča, po študiju v Ljubljani pa ga je pot vodila v Nürnberg. Tam je nadaljeval glasbeno izobraževanje pri Dorinu Marcu na univerzi za glasbo. Od leta 2021 je solokontrabasist Severnonemškega radijskega filharmoničnega orkestra. Na ljubljanskem magistratu je v okviru cikla Dobimo se na magistratu Glasbene mladine ljubljanske izvedel Bass trip za kontrabas solo Peterisa Vasksa in Sonato v a-molu, arpeggione Franza Schuberta (pri klavirju je bila Maja Klinar).
Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ
Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ
Leta 2014 je bil predstavnik Radia Slovenija na takratnem evroradijskem tekmovanju Concertino Praga fagotist Luka Mitev. V svoji disciplini je zmagal in sledila sta koncertna turneja po gradovih južne Češke ter nastop s simfoničnim orkestrom češkega radia v koncertni dvorani Rudolfinum v Pragi. Tam je z velikim uspehom izvedel Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, še prej pa je v sklopu tekmovalnega programa v studiu 13 posnel obvezno skladbo Tve roztančene ja Jana Kučere. Slišali jo bomo ob klavirski spremljavi Helene Kosem Kotar, koncert pa je Luka Mitev tisto leto izvedel tudi na koncertu ljubljanskega konservatorija, in sicer s Simfoničnim orkestrom KGBL z dirigentom Slavenom Kulenovićem.
Leta 2014 je bil predstavnik Radia Slovenija na takratnem evroradijskem tekmovanju Concertino Praga fagotist Luka Mitev. V svoji disciplini je zmagal in sledila sta koncertna turneja po gradovih južne Češke ter nastop s simfoničnim orkestrom češkega radia v koncertni dvorani Rudolfinum v Pragi. Tam je z velikim uspehom izvedel Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, še prej pa je v sklopu tekmovalnega programa v studiu 13 posnel obvezno skladbo Tve roztančene ja Jana Kučere. Slišali jo bomo ob klavirski spremljavi Helene Kosem Kotar, koncert pa je Luka Mitev tisto leto izvedel tudi na koncertu ljubljanskega konservatorija, in sicer s Simfoničnim orkestrom KGBL z dirigentom Slavenom Kulenovićem.
Aprila 2015 smo eno izmed oddaj Mladi virtuozi posvetili skladatelju Ernestu Mikliču, ki je takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. V sklopu poletnih oddaj Mladi virtuozi, v katerih poslušamo stare posnetke takrat mladih glasbenikov, bomo danes slišali Mikličevo glasbo, ki je zvenela tudi v tedanji oddaji, dodali pa ji bomo še eno novejše delo, ki ga je Orkester Slovenske filharmonije izvedel leta 2022. ERNEST MIKLIČ: OLD WINDS ZA BASKLARINET IN MARIMBO Klarinet: BORUT TURK, marimba: PETRA BARTOL ERNEST MIKLIČ: SVETILNIK NA SAMOTNEM OTOKU SIMFONIČNI ORKESTER SNG OPERE IN BALETA SNG MB, dirigent: MARKO HRIBERNIK ERNEST MIKLIČ: MORDA NEKJE IN NEKOČ ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO HRIBERNIK
Aprila 2015 smo eno izmed oddaj Mladi virtuozi posvetili skladatelju Ernestu Mikliču, ki je takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. V sklopu poletnih oddaj Mladi virtuozi, v katerih poslušamo stare posnetke takrat mladih glasbenikov, bomo danes slišali Mikličevo glasbo, ki je zvenela tudi v tedanji oddaji, dodali pa ji bomo še eno novejše delo, ki ga je Orkester Slovenske filharmonije izvedel leta 2022. ERNEST MIKLIČ: OLD WINDS ZA BASKLARINET IN MARIMBO Klarinet: BORUT TURK, marimba: PETRA BARTOL ERNEST MIKLIČ: SVETILNIK NA SAMOTNEM OTOKU SIMFONIČNI ORKESTER SNG OPERE IN BALETA SNG MB, dirigent: MARKO HRIBERNIK ERNEST MIKLIČ: MORDA NEKJE IN NEKOČ ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO HRIBERNIK
Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ
Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ
V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri. ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29 ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER
V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri. ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29 ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER
Ta teden vstopamo v cikel poletnih oddaj Mladi virtuozi, ki jih ne bomo posvetili mladim glasbenikom, študentom, ampak se bomo spomnili nekaterih glasbenikov, ki smo jih v oddaji Mladi virtuozi predstavljali že v preteklosti, nekje pred desetimi leti. Začeli ga bomo s pianistom in dirigentom Davorinom Morijem, ki je takrat v oddaji nastopil le kot pianist. Ta je decembra 2013 nastopil na koncertu Festivala Ljubljana kot del cikla Mladi virtuozi, vabilo za nastop pa je prejel kot prejemnik prve nagrade na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije leta 2012. Glasbenik je bil takrat študent klavirja in dirigiranja v razredu Alekseja Kornienka na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, od jeseni 2013 pa tudi na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Claudiusa Tanskega. Danes je eden najvidnejših predstavnikov slovenskih dirigentov mlajše generacije. Živi na Dunaju in poučuje klavir na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, bil je asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski državni operi ter gostujoči zborovski dirigent opere v Malmöju. Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije, poleg tega pa je vodil tudi že dunajski radijski simfonični orkester, Kijevski simfonični orkester, Armenski državni orkester ter Camerato Sinfonico Avstrija, v kateri je umetniški vodja. PAUL HINDEMITH: SUITA 1922 ZA KLAVIR, OP. 26 Klavir: DAVORIN MORI ANA ZLOBKO: SECRETS III ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: DAVORIN MORI
Ta teden vstopamo v cikel poletnih oddaj Mladi virtuozi, ki jih ne bomo posvetili mladim glasbenikom, študentom, ampak se bomo spomnili nekaterih glasbenikov, ki smo jih v oddaji Mladi virtuozi predstavljali že v preteklosti, nekje pred desetimi leti. Začeli ga bomo s pianistom in dirigentom Davorinom Morijem, ki je takrat v oddaji nastopil le kot pianist. Ta je decembra 2013 nastopil na koncertu Festivala Ljubljana kot del cikla Mladi virtuozi, vabilo za nastop pa je prejel kot prejemnik prve nagrade na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije leta 2012. Glasbenik je bil takrat študent klavirja in dirigiranja v razredu Alekseja Kornienka na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, od jeseni 2013 pa tudi na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Claudiusa Tanskega. Danes je eden najvidnejših predstavnikov slovenskih dirigentov mlajše generacije. Živi na Dunaju in poučuje klavir na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, bil je asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski državni operi ter gostujoči zborovski dirigent opere v Malmöju. Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije, poleg tega pa je vodil tudi že dunajski radijski simfonični orkester, Kijevski simfonični orkester, Armenski državni orkester ter Camerato Sinfonico Avstrija, v kateri je umetniški vodja. PAUL HINDEMITH: SUITA 1922 ZA KLAVIR, OP. 26 Klavir: DAVORIN MORI ANA ZLOBKO: SECRETS III ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: DAVORIN MORI
Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta. Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta. Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Brin Bernatović izvira iz glasbene družine. Na svojo glasbeno pot je stopil zgodaj pod vodstvom očeta, tudi harfista, Daliborja Bernatovića, pozneje pa se je izobraževal še pri Emanueli Degli Esposti v Parmi, Mojci Zlobko Vajgl v Ljubljani in Diani Grubišić Čiković v Zagrebu. Zdaj deluje kot profesor harfe, hkrati pa se nekoliko oddaljuje od svoje glasbene poti. Kam ga nese, bo povedal sam, ob svojih posnetkih, ki jih je sam tudi posnel, saj je poleg študija harfe v Zagrebu vpisal tudi modul za tonskega mojstra. Slišali bomo odlomke iz skladb Ljubezenski sen št. 3 v As-duru Franza Liszta v priredbi Henriette Renie, Rapsodija Marcela Grandjanya, Granada Isaaca Albeniza (v duu z Veroniko Čiković) in Sonate za harfo Paula Hindemitha.
Brin Bernatović izvira iz glasbene družine. Na svojo glasbeno pot je stopil zgodaj pod vodstvom očeta, tudi harfista, Daliborja Bernatovića, pozneje pa se je izobraževal še pri Emanueli Degli Esposti v Parmi, Mojci Zlobko Vajgl v Ljubljani in Diani Grubišić Čiković v Zagrebu. Zdaj deluje kot profesor harfe, hkrati pa se nekoliko oddaljuje od svoje glasbene poti. Kam ga nese, bo povedal sam, ob svojih posnetkih, ki jih je sam tudi posnel, saj je poleg študija harfe v Zagrebu vpisal tudi modul za tonskega mojstra. Slišali bomo odlomke iz skladb Ljubezenski sen št. 3 v As-duru Franza Liszta v priredbi Henriette Renie, Rapsodija Marcela Grandjanya, Granada Isaaca Albeniza (v duu z Veroniko Čiković) in Sonate za harfo Paula Hindemitha.
Samanta Škorja je klarinet začela študirati pri Karlu Glavini na Glasbeni šoli Koper in nato z odliko maturirala na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca. Dodiplomski in magistrski študij je končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Kotarja, magistrirala pa je na Haute école de musique Genève v razredu Romaina Guyota. Leta 2022 se je uspešno udeležila Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije in se v svoji kategoriji zavihtela na prvo mesto. Ob tem uspehu smo jo povabili v naš studio, kjer je arhivno posnela pol ure programa po svojem izboru, in sicer Fantazijo Carmen Georgesa Bizeta (prir. Nicolas Baldeyrou), Koncertno fantazijo na motive iz Verdijeve opere Rigoletto Luigija Bassija ter skladbo Langará Alexandra Delgada. Zakaj je izbrala takšen program, koliko klarinetov je že zamenjala na svoji glasbeni poti in kakšna je bila izkušnja snemanja v studiu, bo povedala sama ob odlomkih skladb, ki od letos bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Samanta Škorja je klarinet začela študirati pri Karlu Glavini na Glasbeni šoli Koper in nato z odliko maturirala na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca. Dodiplomski in magistrski študij je končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Kotarja, magistrirala pa je na Haute école de musique Genève v razredu Romaina Guyota. Leta 2022 se je uspešno udeležila Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije in se v svoji kategoriji zavihtela na prvo mesto. Ob tem uspehu smo jo povabili v naš studio, kjer je arhivno posnela pol ure programa po svojem izboru, in sicer Fantazijo Carmen Georgesa Bizeta (prir. Nicolas Baldeyrou), Koncertno fantazijo na motive iz Verdijeve opere Rigoletto Luigija Bassija ter skladbo Langará Alexandra Delgada. Zakaj je izbrala takšen program, koliko klarinetov je že zamenjala na svoji glasbeni poti in kakšna je bila izkušnja snemanja v studiu, bo povedala sama ob odlomkih skladb, ki od letos bogatijo arhiv Radia Slovenija.
V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata je bil novembra 2023 koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Anika Goldner. Glasbenica je bila v letošnjem šolskem letu študentka 2. letnika magistrskega študija v razredu Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Vesne Stankovic-Moffatt na Akademiji za glasbo v Gradcu. Ob spremljavi Beate Ilone Barcza je na koncertu izvedla Sonato za violino in klavir v G-duru, op. 78 – Deževno sonato Johannesa Brahmsa.
V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata je bil novembra 2023 koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Anika Goldner. Glasbenica je bila v letošnjem šolskem letu študentka 2. letnika magistrskega študija v razredu Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Vesne Stankovic-Moffatt na Akademiji za glasbo v Gradcu. Ob spremljavi Beate Ilone Barcza je na koncertu izvedla Sonato za violino in klavir v G-duru, op. 78 – Deževno sonato Johannesa Brahmsa.
Na koncertu cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 15. novembra nastopil saksofnist Žan Gazvoda in ob klavirski spremljavi Neže Bregar izvedel dela Schumanna, Borneja in Katarine Pustinek Rakar. Glasbeno šolo v Kranju je začel obiskovati pri petih letih. Najprej je igral kljunasto flavto in klarinet, nato pa pod vodstvom Eve Krajnčan končal šest razredov saksofona ter hkrati končal tudi šest razredov klavirja. Leta 2021 je opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je dijak Leva Pupisa, poleg tega pa obiskuje tudi ure solopetja. Robert Schumann: Tri romance, op. 94 Katarina Pustinek Rakar: E.mon@si François Borne: Brilijantna fantazijo na Carmen
Na koncertu cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 15. novembra nastopil saksofnist Žan Gazvoda in ob klavirski spremljavi Neže Bregar izvedel dela Schumanna, Borneja in Katarine Pustinek Rakar. Glasbeno šolo v Kranju je začel obiskovati pri petih letih. Najprej je igral kljunasto flavto in klarinet, nato pa pod vodstvom Eve Krajnčan končal šest razredov saksofona ter hkrati končal tudi šest razredov klavirja. Leta 2021 je opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je dijak Leva Pupisa, poleg tega pa obiskuje tudi ure solopetja. Robert Schumann: Tri romance, op. 94 Katarina Pustinek Rakar: E.mon@si François Borne: Brilijantna fantazijo na Carmen
Lani novembra je kot del cikla Mladi mladim v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Ana Rupar in ob spremljavi Beate Ilone Barcza izvedla Suonato in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja ter Poeme, op. 25 (prir. za violino in klavir) Ernesta Chaussona.
Lani novembra je kot del cikla Mladi mladim v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Ana Rupar in ob spremljavi Beate Ilone Barcza izvedla Suonato in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja ter Poeme, op. 25 (prir. za violino in klavir) Ernesta Chaussona.
Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Aprila 2023 je na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske nastopila pianistka Sara Köveš in izvedla Sonato quasi una fantasia Jerneja Bedekoviča ter drugo Sonato za klavir v b-molu, op. 35 (v oddaji samo tretji in četrti stavek) Frederica Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Lendava, jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in se že takrat nekaj časa vzporedno izobraževala tudi na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Iz klavirja je maturirala z odliko ter prejela diplomo dr. Romana Klasinca. 26. junija 2023 je izvedla magistrski koncert na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu Aleksandra Serdarja.
Aprila 2023 je na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske nastopila pianistka Sara Köveš in izvedla Sonato quasi una fantasia Jerneja Bedekoviča ter drugo Sonato za klavir v b-molu, op. 35 (v oddaji samo tretji in četrti stavek) Frederica Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Lendava, jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in se že takrat nekaj časa vzporedno izobraževala tudi na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Iz klavirja je maturirala z odliko ter prejela diplomo dr. Romana Klasinca. 26. junija 2023 je izvedla magistrski koncert na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu Aleksandra Serdarja.
20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.
20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.
Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.
Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle. Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David. V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.
Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle. Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David. V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.
Zadnjo izmed oddaj, posvečenih letošnjim prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo, posvečamo godalnemu kvartetu Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok in violončelistka Sara Čano. Ob glasbi Schumanna in Debussyja nas bodo glasbeniki povabili na zaključni koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Ta bo 4. aprila 2024 v Viteški dvorani Križank. Povedali bodo, kakšne so njihove vaje in kdo poskrbi, da se na njih tudi nasmejejo.
Zadnjo izmed oddaj, posvečenih letošnjim prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo, posvečamo godalnemu kvartetu Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok in violončelistka Sara Čano. Ob glasbi Schumanna in Debussyja nas bodo glasbeniki povabili na zaključni koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Ta bo 4. aprila 2024 v Viteški dvorani Križank. Povedali bodo, kakšne so njihove vaje in kdo poskrbi, da se na njih tudi nasmejejo.
Simon Kravos je s študijem klavirja začel na tržaški Glasbeni matici, potem pa prek klaviature prešel na kompozicijo, kajti skladati je začel za klavir in preko improvizacije sproti odkrival harmonska pravila. Od leta 2019 študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Bavdka. Ob koncu leta 2023 je za svoj skladateljski opus v preteklem šolskem letu prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in s tem tudi vabilo v naš studio. Slišali bomo kako se loteva novih kompozicij, kako poišče naslove za svoje skladbe in ali rad ustvarja glasbo po naročilu, seveda pa nas čaka tudi njegova glasba. Za oddajo je izbral skladbe Zima (Simfonični orkester Alumni in Zoran Bičanin), Melody? (Glasba mladih in Lara Willewaldt) ter Evocatio (kvartet flavt Inuaria).
Simon Kravos je s študijem klavirja začel na tržaški Glasbeni matici, potem pa prek klaviature prešel na kompozicijo, kajti skladati je začel za klavir in preko improvizacije sproti odkrival harmonska pravila. Od leta 2019 študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Bavdka. Ob koncu leta 2023 je za svoj skladateljski opus v preteklem šolskem letu prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in s tem tudi vabilo v naš studio. Slišali bomo kako se loteva novih kompozicij, kako poišče naslove za svoje skladbe in ali rad ustvarja glasbo po naročilu, seveda pa nas čaka tudi njegova glasba. Za oddajo je izbral skladbe Zima (Simfonični orkester Alumni in Zoran Bičanin), Melody? (Glasba mladih in Lara Willewaldt) ter Evocatio (kvartet flavt Inuaria).
Peter Barbo je 12. maja 2023 nastopil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v sklopu cikla Tutti Akademije za glasbo. S simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom je takrat izvedel Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela in si s svojo interpretacijo priigral študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Študent Tatjane Ognjanovič bo v oddaji predstavil svojo glasbeno pot ter povedal, kdo je izbral koncert ter kaj sicer še rad izvaja.
Peter Barbo je 12. maja 2023 nastopil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v sklopu cikla Tutti Akademije za glasbo. S simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom je takrat izvedel Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela in si s svojo interpretacijo priigral študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Študent Tatjane Ognjanovič bo v oddaji predstavil svojo glasbeno pot ter povedal, kdo je izbral koncert ter kaj sicer še rad izvaja.
Prejemnikom Prešernovih nagrad Akademije za glasbo se posvečamo v oddajah Mladi virtuozi, danes violinistki Zali Evi Kocijančič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. Na svojo glasbeno pot je stopila v Ljubljani, kjer je v razredu Vasilija Meljnikova končala šolanje tako na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kot tudi na Akademiji za glasbo, študij pa se je odločila nadaljevati na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Ioani Cristini Goicea.
Prejemnikom Prešernovih nagrad Akademije za glasbo se posvečamo v oddajah Mladi virtuozi, danes violinistki Zali Evi Kocijančič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. Na svojo glasbeno pot je stopila v Ljubljani, kjer je v razredu Vasilija Meljnikova končala šolanje tako na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kot tudi na Akademiji za glasbo, študij pa se je odločila nadaljevati na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Ioani Cristini Goicea.
Franziska Anne Fundelić je bila na ljubljanski akademiji za glasbo študentka Mateja Zupana, zdaj pa študij flavte nadaljuje na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Decembra je prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za flavto in orkester Andréja Joliveta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. ANDRÉ JOLIVET: KONCERT ZA FLAVTO IN GODALNI ORKESTER Flavta: FRANZISKA ANNE FUNDELIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ
Franziska Anne Fundelić je bila na ljubljanski akademiji za glasbo študentka Mateja Zupana, zdaj pa študij flavte nadaljuje na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Decembra je prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za flavto in orkester Andréja Joliveta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. ANDRÉ JOLIVET: KONCERT ZA FLAVTO IN GODALNI ORKESTER Flavta: FRANZISKA ANNE FUNDELIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ
Čemu služi igranje flavte leže na tleh in kje je flavtistka Jana Rumpf dobila to idejo? Prisluhnite oddaji, v kateri bo prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo ob glasbi Mika Moverja in Jacquesa Iberta povedala še kaj o svoji glasbeni poti, študiju v Belgiji in načrtih za prihodnost.
Čemu služi igranje flavte leže na tleh in kje je flavtistka Jana Rumpf dobila to idejo? Prisluhnite oddaji, v kateri bo prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo ob glasbi Mika Moverja in Jacquesa Iberta povedala še kaj o svoji glasbeni poti, študiju v Belgiji in načrtih za prihodnost.
"Na nekem izpitu na zagrebški akademiji se je od nekod pojavila kobilica. Ne spomnim se čisto dobro, ali je bila najprej na moji nogi, potem mi je skočila na roko …" Tako se Sven Brajković spominja enega najbolj stresnih dogodkov v svoji glasbeni karieri. Kakšna je bila sicer, kje je še študiral in kako se spomni izmenjave na Kitajskem, bo povedal ob zvokih Koncerta za klavir v a-molu, op. 16 Edvarda Griega, ki ga je izvedel z dirigentom Quentinom Hindleyjem in Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo. Za to izvedbo je prejel študentsko Prešenovo nagrado akademije za glasbo.
"Na nekem izpitu na zagrebški akademiji se je od nekod pojavila kobilica. Ne spomnim se čisto dobro, ali je bila najprej na moji nogi, potem mi je skočila na roko …" Tako se Sven Brajković spominja enega najbolj stresnih dogodkov v svoji glasbeni karieri. Kakšna je bila sicer, kje je še študiral in kako se spomni izmenjave na Kitajskem, bo povedal ob zvokih Koncerta za klavir v a-molu, op. 16 Edvarda Griega, ki ga je izvedel z dirigentom Quentinom Hindleyjem in Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo. Za to izvedbo je prejel študentsko Prešenovo nagrado akademije za glasbo.
Letos so študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejele kar tri študentke istega profesorja: Jelena Pejić, Zala Eva Kocijančič in Vesna Gostič, ki študirajo pod vodstvom Vasilija Meljnikova. Tokrat se v oddaji posvečamo Vesni Gostič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Maxa Brucha, in sicer 12. maja 2023 na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom.
Letos so študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejele kar tri študentke istega profesorja: Jelena Pejić, Zala Eva Kocijančič in Vesna Gostič, ki študirajo pod vodstvom Vasilija Meljnikova. Tokrat se v oddaji posvečamo Vesni Gostič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Maxa Brucha, in sicer 12. maja 2023 na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Zoranom Bičaninom.
Arijan Mačak je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Kako je izbral koncerta, za izvedbo katerih je prejel nagrado, in po čem se je razlikovalo njegovo šolanje v Ljubljani in na Hrvaškem, bo povedal sam, poslušali pa bomo tudi odlomka obeh koncertov: LARS ERIK LARSSON: KONCERT ZA SAKSOFON IN GODALNI ORKESTER, OP. 14 - 2. ADAGIO JEAN DENIS MICHAT: SHAMS, 1. MORDANT Arijan Mačak je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Matije Petra Katančića v Valpovu in ga nadaljeval na Srednji glasbeni šoli Frana Kuhača v Osijeku pod mentorstvom Mirka Hrženjaka, zdaj pa je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mihe Rogine. Tekom šolanja je sodeloval na mnogih tekmovanjih, kjer je posegal po visokih rezultatih, kot solist se je predstavil na koncertih s Komornim godalnim orkestrom Glasbene šole Franje Kuhača, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v ciklu koncertov Sozvočje svetov in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot član komornih zasedb in orkestrov je nastopal po Sloveniji in tujini ter se predstavil na koncertih različnih organizatorjev.
Arijan Mačak je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Kako je izbral koncerta, za izvedbo katerih je prejel nagrado, in po čem se je razlikovalo njegovo šolanje v Ljubljani in na Hrvaškem, bo povedal sam, poslušali pa bomo tudi odlomka obeh koncertov: LARS ERIK LARSSON: KONCERT ZA SAKSOFON IN GODALNI ORKESTER, OP. 14 - 2. ADAGIO JEAN DENIS MICHAT: SHAMS, 1. MORDANT Arijan Mačak je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Matije Petra Katančića v Valpovu in ga nadaljeval na Srednji glasbeni šoli Frana Kuhača v Osijeku pod mentorstvom Mirka Hrženjaka, zdaj pa je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mihe Rogine. Tekom šolanja je sodeloval na mnogih tekmovanjih, kjer je posegal po visokih rezultatih, kot solist se je predstavil na koncertih s Komornim godalnim orkestrom Glasbene šole Franje Kuhača, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v ciklu koncertov Sozvočje svetov in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot član komornih zasedb in orkestrov je nastopal po Sloveniji in tujini ter se predstavil na koncertih različnih organizatorjev.
Ob začetku leta se posvečamo prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, med katerimi je tudi violinistka Jelena Pejić. Nagrado je prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, poleg odlomka tega nastopa pa boste v oddaji slišali še odlomek drugega stavka Sonate za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa. Poleg tega bo violinistka sama predstavila svojo glasbeno pot in povedala, kaj jo je pritegnilo k študiju v Ljubljani.
Ob začetku leta se posvečamo prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo, med katerimi je tudi violinistka Jelena Pejić. Nagrado je prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, poleg odlomka tega nastopa pa boste v oddaji slišali še odlomek drugega stavka Sonate za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa. Poleg tega bo violinistka sama predstavila svojo glasbeno pot in povedala, kaj jo je pritegnilo k študiju v Ljubljani.
Eden od letošnjih prejemnikov študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi Inti Pucihar, ki nam bo glasbi Sejourneja in Glinske predstavil svoj pogled na glasbeno umetnost.
Eden od letošnjih prejemnikov študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi Inti Pucihar, ki nam bo glasbi Sejourneja in Glinske predstavil svoj pogled na glasbeno umetnost.
Ob koncu leta 2023 je Akademija za glasbo svojim najbolj zaslužnim študentom podelila Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Skladatelj Miha Nahtigal jo je prejel za umetniške dosežke in skladateljski opus v študijskem letu 2022/23, in sicer dela, ki so bila izvedena v tem letu: mini opera Ognjena roža, opereta Špedicija Stradivarius, skladba Kres ter priredba ljudske skladbe Ne ouri ne sejaj. Svoje delo bo v oddaji predstavil sam, poslušali pa bomo še njegovo skladbo za godalni orkester z naslovom Tok ter odlomek iz mini opere Ognjena roža. Prejemnikov Študentskih Prešernovih nagrad je bilo sicer 12, od tega ena komorna zasedba - godalni kvartet Opifex, dva skladatelja: Miha Nahtigal in Simon Kravos, ter 9 solistov: pianista Peter Barbo in Sven Brajković, flavtistki Franziska Anne Fundelić in Jana Rumpf, violinistke Vesna Gostič, Zala Eva Kocijančič in Jelena Pejić, saksofonist Arijan Mačak in tolkalec Inti Pucihar. V tej in prihajajočih oddajah Mladi virtuozi se bomo posvetili vsakemu od njih.
Ob koncu leta 2023 je Akademija za glasbo svojim najbolj zaslužnim študentom podelila Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Skladatelj Miha Nahtigal jo je prejel za umetniške dosežke in skladateljski opus v študijskem letu 2022/23, in sicer dela, ki so bila izvedena v tem letu: mini opera Ognjena roža, opereta Špedicija Stradivarius, skladba Kres ter priredba ljudske skladbe Ne ouri ne sejaj. Svoje delo bo v oddaji predstavil sam, poslušali pa bomo še njegovo skladbo za godalni orkester z naslovom Tok ter odlomek iz mini opere Ognjena roža. Prejemnikov Študentskih Prešernovih nagrad je bilo sicer 12, od tega ena komorna zasedba - godalni kvartet Opifex, dva skladatelja: Miha Nahtigal in Simon Kravos, ter 9 solistov: pianista Peter Barbo in Sven Brajković, flavtistki Franziska Anne Fundelić in Jana Rumpf, violinistke Vesna Gostič, Zala Eva Kocijančič in Jelena Pejić, saksofonist Arijan Mačak in tolkalec Inti Pucihar. V tej in prihajajočih oddajah Mladi virtuozi se bomo posvetili vsakemu od njih.
6. marca 2023 je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske nastopila violinistka Ela Krstić. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Nocturne Janeza Matičiča in Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa.
6. marca 2023 je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske nastopila violinistka Ela Krstić. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Nocturne Janeza Matičiča in Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa.
Ema Krečič je decembra zmagala na tekmovanju za nagrado Sira Iana Stoutzkerja, ki ga za svoje študente organizira salzburška univerza Mozarteum. Skupaj se ga je udeležilo devetnajst študentov, šest se jih je uvrstilo v finale, zmagovalka pa je domov odnesla glavno nagrado v vrednosti 20.000 evrov. Kako je sestavila svoj tekmovalni spored in kako se zdaj spominja samega tekmovanja, bo povedala ob spremljavi nekaterih skladb, s katerimi je prepričala žirijo. Ema Krečič se je šolala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Igorja Mitrovića, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je junija 2021 diplomirala v razredu Karmen Pečar. Za dosežene študijske uspehe je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega je zimski semester 2020/21 preživela na študijski izmenjavi na univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Clemensa Hagna. Študij je potem nadaljevala na Mozarteumu v razredu Enrica Bronzija ter Clemensa Hagna, vzporedno pa je še naprej študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Karmen Pečar. Nastopa kot solistka z orkestrom in na solističnih recitalih po Sloveniji, februarja 2019 je bila tudi gostja našega studia 13.
Ema Krečič je decembra zmagala na tekmovanju za nagrado Sira Iana Stoutzkerja, ki ga za svoje študente organizira salzburška univerza Mozarteum. Skupaj se ga je udeležilo devetnajst študentov, šest se jih je uvrstilo v finale, zmagovalka pa je domov odnesla glavno nagrado v vrednosti 20.000 evrov. Kako je sestavila svoj tekmovalni spored in kako se zdaj spominja samega tekmovanja, bo povedala ob spremljavi nekaterih skladb, s katerimi je prepričala žirijo. Ema Krečič se je šolala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Igorja Mitrovića, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je junija 2021 diplomirala v razredu Karmen Pečar. Za dosežene študijske uspehe je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega je zimski semester 2020/21 preživela na študijski izmenjavi na univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Clemensa Hagna. Študij je potem nadaljevala na Mozarteumu v razredu Enrica Bronzija ter Clemensa Hagna, vzporedno pa je še naprej študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Karmen Pečar. Nastopa kot solistka z orkestrom in na solističnih recitalih po Sloveniji, februarja 2019 je bila tudi gostja našega studia 13.
Anže Rupnik se je začel učiti klavir pod vodstvom Kaje Stražar na glasbeni šoli na Vrhniki, nato pa je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji Poljane in hkrati na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Sijavuša Gadžijeva. Na akademiji za glasbo je bil v času koncerta študent magistrskega študija v razredu Tatjane Ognjanovič. Pod njenim vodstvom se je tudi že izpopolnjeval na mojstrskem tečaju, udeležil pa se je še dodatnih izobraževanj pri Sijavušu Gadžijevu, Konstantinu Boginu, Alexandru Mndojantsu, Valeryu Piasetskem ter Andreasu Groethuysnu. Poslušamo Valse Oubliée, Pozabljeni valček št. 1 Franza Liszta in Koncert za klavir št. 2 v F-duru, op. 102 Dmitrija Šostakoviča v njegovi interpretaciji.
Anže Rupnik se je začel učiti klavir pod vodstvom Kaje Stražar na glasbeni šoli na Vrhniki, nato pa je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji Poljane in hkrati na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Sijavuša Gadžijeva. Na akademiji za glasbo je bil v času koncerta študent magistrskega študija v razredu Tatjane Ognjanovič. Pod njenim vodstvom se je tudi že izpopolnjeval na mojstrskem tečaju, udeležil pa se je še dodatnih izobraževanj pri Sijavušu Gadžijevu, Konstantinu Boginu, Alexandru Mndojantsu, Valeryu Piasetskem ter Andreasu Groethuysnu. Poslušamo Valse Oubliée, Pozabljeni valček št. 1 Franza Liszta in Koncert za klavir št. 2 v F-duru, op. 102 Dmitrija Šostakoviča v njegovi interpretaciji.
Oktobra 2022 je v studiu 13 Radia Slovenija kitarist Filip Aleksander Perošlja za arhiv posnel tri skladbe, ki jih bomo premierno slišali v tokratni oddaji Mladi virtuozi, izvedeli pa bomo tudi kaj več o kitaristu, ki jih izvaja, ter njegovi glasbeni poti. Mauro Giuliani: TEMA CON VARIAZIONES, op. 20 Johann Kaspar Merrtz: AN MALVINA, »Bardenklänge«, op.13, št.1 Johann Kaspar Mertz: Tarantelle, »Bardenklänge«, 6. zvezek
Oktobra 2022 je v studiu 13 Radia Slovenija kitarist Filip Aleksander Perošlja za arhiv posnel tri skladbe, ki jih bomo premierno slišali v tokratni oddaji Mladi virtuozi, izvedeli pa bomo tudi kaj več o kitaristu, ki jih izvaja, ter njegovi glasbeni poti. Mauro Giuliani: TEMA CON VARIAZIONES, op. 20 Johann Kaspar Merrtz: AN MALVINA, »Bardenklänge«, op.13, št.1 Johann Kaspar Mertz: Tarantelle, »Bardenklänge«, 6. zvezek
Na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je šestega marca v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s pianistko Sae Lee nastopila flavtistka Barbara Spital. Zvočni pejsaž za solo flavto Alojza Ajdiča je izvedla sama, moči pa sta glasbenici združili v Sonati za flavto in klavir v e-molu, op. 167, Undine, skladatelja Carla Reineckeja. Flavtistka je svoje glasbeno izobraževanje začela na Glasbeni šoli Frana Koruna - Koželjskega v Velenju in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Mileni Lipovšek. Leta 2022 je v razredu Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo diplomirala s summa cum laude. Od leta 2016 kot flavtistka in pikolistka redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. S harfistko Najo Mohorič sestavlja Duo Eunoia, sicer pa kot solistka ali komorna glasbenica nastopa na koncertih različnih organizatorjev in festivalov.
Na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je šestega marca v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s pianistko Sae Lee nastopila flavtistka Barbara Spital. Zvočni pejsaž za solo flavto Alojza Ajdiča je izvedla sama, moči pa sta glasbenici združili v Sonati za flavto in klavir v e-molu, op. 167, Undine, skladatelja Carla Reineckeja. Flavtistka je svoje glasbeno izobraževanje začela na Glasbeni šoli Frana Koruna - Koželjskega v Velenju in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Mileni Lipovšek. Leta 2022 je v razredu Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo diplomirala s summa cum laude. Od leta 2016 kot flavtistka in pikolistka redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. S harfistko Najo Mohorič sestavlja Duo Eunoia, sicer pa kot solistka ali komorna glasbenica nastopa na koncertih različnih organizatorjev in festivalov.
Enaindvajsetega marca je v Rdeči dvorani Magistrata potekal koncert cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Urška Gutnik. Violino je začela igrati pri osmih letih na Glasbeni šoli Vrhnika pri Nini Demšar in Nastji Cajhen Rode, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je bil njen profesor Žiga Brank, pri katerem je študij nadaljevala tudi na Akademiji za glasbo. Pod njegovim vodstvom je diplomirala, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Leonida Sorokova. Nastopila je s pianistko Beato Ilono Barcza in izvedla priljubljeno koncertno rapsodijo Tzigane Mauricea Ravela ter Sonato za violino in klavir, FP 119 Francisa Poulenca.
Enaindvajsetega marca je v Rdeči dvorani Magistrata potekal koncert cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Urška Gutnik. Violino je začela igrati pri osmih letih na Glasbeni šoli Vrhnika pri Nini Demšar in Nastji Cajhen Rode, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je bil njen profesor Žiga Brank, pri katerem je študij nadaljevala tudi na Akademiji za glasbo. Pod njegovim vodstvom je diplomirala, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Leonida Sorokova. Nastopila je s pianistko Beato Ilono Barcza in izvedla priljubljeno koncertno rapsodijo Tzigane Mauricea Ravela ter Sonato za violino in klavir, FP 119 Francisa Poulenca.
Gašper Golob Rupnik je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer kitaro vadi pod mentostvom Toneta Črnuglja. Julija 2022 smo ga povabili v Studio 13 Radia Slovenija, kje je posnel tri miniature, pred kratkim pa se je spet mudil na radiu in predstavil svojo glasbeno pot, hobije in kako kot kitarist skrbi za svoje nohte. SYLVIUS LEOPOLD WEISS: CAPRICIO V D-DURU FERNANDO SOR: VARIACIJE NA ŠPANSKO FOLIO Z MENUETOM, OP. 15A AUGUSTÍN BARRIOS MANGORÉ: BARCAROLA, JULIA FLORIDA MARIA LINNEMANN: ŠEPET ZA KITARO SOLO (Posnetek s koncerta del Marie Linnemann, ki je bil že leta 2015)
Gašper Golob Rupnik je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer kitaro vadi pod mentostvom Toneta Črnuglja. Julija 2022 smo ga povabili v Studio 13 Radia Slovenija, kje je posnel tri miniature, pred kratkim pa se je spet mudil na radiu in predstavil svojo glasbeno pot, hobije in kako kot kitarist skrbi za svoje nohte. SYLVIUS LEOPOLD WEISS: CAPRICIO V D-DURU FERNANDO SOR: VARIACIJE NA ŠPANSKO FOLIO Z MENUETOM, OP. 15A AUGUSTÍN BARRIOS MANGORÉ: BARCAROLA, JULIA FLORIDA MARIA LINNEMANN: ŠEPET ZA KITARO SOLO (Posnetek s koncerta del Marie Linnemann, ki je bil že leta 2015)