Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Polona Gantar
Mojstri samospeva
Maj je mesec ljubezni, na njegov zadnji dan se zato tokrat pomudimo ob šopku slovenskih samospevov na temo ljubezni. Izvedla jih jih bosta tenorist Edvard Strah in pianist Klemen Golner.
Maj je mesec ljubezni, na njegov zadnji dan se zato tokrat pomudimo ob šopku slovenskih samospevov na temo ljubezni. Izvedla jih jih bosta tenorist Edvard Strah in pianist Klemen Golner.
Mojstri samospeva
Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva skladatelja Gyorgya Ligetija (rodil se je 28. maja leta 1923) bo tokrat v ospredju glasba, ki jo je ta madžarski skladatelj namenil za glas in klavir. Predstavlja nekakšno biografijo skladatelja in sega od njegovih zgodnjih priredb ljudskih pesmi do uglasbitev klasičnega pesnika Janosa Aranya in Friedricha Hölderina; med njimi pa pesmi na poezijo Sándorja Weöresa - preprosto oblikovane, a z razgibano klavirsko spremljavo.
Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva skladatelja Gyorgya Ligetija (rodil se je 28. maja leta 1923) bo tokrat v ospredju glasba, ki jo je ta madžarski skladatelj namenil za glas in klavir. Predstavlja nekakšno biografijo skladatelja in sega od njegovih zgodnjih priredb ljudskih pesmi do uglasbitev klasičnega pesnika Janosa Aranya in Friedricha Hölderina; med njimi pa pesmi na poezijo Sándorja Weöresa - preprosto oblikovane, a z razgibano klavirsko spremljavo.
Mojstri samospeva
V ospredju oddaje bo tokrat glasba dveh ruskih avtorjev – Sergeja Prokofjeva, od čigar smrti letos mineva 50 let in Mihaila Glinke, njegovega predhodnika, čigar samospeve zaznamujeta patos in strast, kot tudi vse njegove druge skladbe. Oba skladatelja sta ustvarjala na besedila Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki je bil sicer tudi Glinkov prijatelj.
V ospredju oddaje bo tokrat glasba dveh ruskih avtorjev – Sergeja Prokofjeva, od čigar smrti letos mineva 50 let in Mihaila Glinke, njegovega predhodnika, čigar samospeve zaznamujeta patos in strast, kot tudi vse njegove druge skladbe. Oba skladatelja sta ustvarjala na besedila Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki je bil sicer tudi Glinkov prijatelj.
Mojstri samospeva
Brahmsova pozna dela za glas in klavir so še posebej poglobljena in čustvena. »Brahmsov samospev ni samo nabrekel tok not, ki ne bi imel globlje vrednosti od pomena pesnitve, temveč je skrbno urejena in izražena zgradba z lastno logiko,« je zapisal škotski glasbeni kritik in skladatelj Cecil Gray. Kot »šopek pesmi« oz. kot rože, »iztrgane« iz različnih virov in nato združene v celoto, bi lahko opisali cikel Petih pesmi, op. 103, ki jih je Brahms ustvaril v letih od 1885 do 1888, ciklus Štirih resnih pesmi, op. 121, pa je napisal na biblijsko besedilo in je njegovo predzadnje delo, objavljeno leto pred njegovo smrtjo. Glasba, ki deluje silno čustveno in je prežeta s tragičnostjo grških razsežnosti, je v resnici razglabljajoč govor človeka, ki se zaveda, da je na pragu smrti.
Brahmsova pozna dela za glas in klavir so še posebej poglobljena in čustvena. »Brahmsov samospev ni samo nabrekel tok not, ki ne bi imel globlje vrednosti od pomena pesnitve, temveč je skrbno urejena in izražena zgradba z lastno logiko,« je zapisal škotski glasbeni kritik in skladatelj Cecil Gray. Kot »šopek pesmi« oz. kot rože, »iztrgane« iz različnih virov in nato združene v celoto, bi lahko opisali cikel Petih pesmi, op. 103, ki jih je Brahms ustvaril v letih od 1885 do 1888, ciklus Štirih resnih pesmi, op. 121, pa je napisal na biblijsko besedilo in je njegovo predzadnje delo, objavljeno leto pred njegovo smrtjo. Glasba, ki deluje silno čustveno in je prežeta s tragičnostjo grških razsežnosti, je v resnici razglabljajoč govor človeka, ki se zaveda, da je na pragu smrti.
