Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V 92. letu starosti se je nedavno poslovil skladatelj Igor Štuhec. V njegovem opusu najdemo tudi samospevna dela in komorna inštrumentalno-vokalna dela. Kot je za program Ars nekoč povedal sam, se je z njimi skušal približati pesniški sporočilni vsebini in jo z ekspresivnimi tonskimi materiali posredovati javnosti.
V 92. letu starosti se je nedavno poslovil skladatelj Igor Štuhec. V njegovem opusu najdemo tudi samospevna dela in komorna inštrumentalno-vokalna dela. Kot je za program Ars nekoč povedal sam, se je z njimi skušal približati pesniški sporočilni vsebini in jo z ekspresivnimi tonskimi materiali posredovati javnosti.
Letos mineva 220 let od skladateljevega rojstva.Za časa življenja se je najbolj proslavil z operama Življenje za carja ter Ruslan in Ljudmila, cenjene pa so tudi njegove vokalne skladbe, med njimi sakralne in samospevi oz. romance, ki so vse po vrsti prežete s patosom in strastjo.
Letos mineva 220 let od skladateljevega rojstva.Za časa življenja se je najbolj proslavil z operama Življenje za carja ter Ruslan in Ljudmila, cenjene pa so tudi njegove vokalne skladbe, med njimi sakralne in samospevi oz. romance, ki so vse po vrsti prežete s patosom in strastjo.
»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.
»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.
Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.
Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.
Knjiga visečih vrtov je delo, ki ga je Schönberg ustvaril v letih 1908 in 1909, torej takrat, ko se je začel ukvarjati z atonalnostjo oz. dodekafonijo. Poetičen naslov, bi lahko dodali, in taka je v resnici tudi glasba, ki jo je navdihnila pesem Stefana Georga.
Knjiga visečih vrtov je delo, ki ga je Schönberg ustvaril v letih 1908 in 1909, torej takrat, ko se je začel ukvarjati z atonalnostjo oz. dodekafonijo. Poetičen naslov, bi lahko dodali, in taka je v resnici tudi glasba, ki jo je navdihnila pesem Stefana Georga.