Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.