Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.
Nedavno je minilo 150 let od rojstva pesnika Dragotina Ketteja. »Vtis, ki ga budi delo v duši, je merilo, po katerem mu prisojamo stopnjo vrednosti, so leta 1903 ob eni njegovih, do takrat še neobjavljenih pesmi zapisali v reviji Ljubljanski zvon. S svojimi lirično zasnovanimi pesmimi je Kette skozi čas in že kmalu po nastanku navdihnil tudi nekatere skladatelje samospevov in zborovske glasbe.