Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Še nedavno glasbeni raziskovalci tako imenovanih melodij in pesmi Erika Satija niso uvrščali med najpomembnejše glasbene stvaritve tega legendarnega francoskega glasbenega samotarja, čeprav popolnoma neupravičeno. Pesemski razpon skladatelja, ki je bil prisiljen vse življenje živeti v grenki revščini in od čigar smrti bo letos minilo 100 let, pa sega od del, polnih najnežnejše resnobnosti, do tistih, ki predstavljajo najsurovejšo komedijo. Ta brezčasna dela izražajo tudi svojevrsten humor, značilen za številne njegove klavirske skladbe.
Še nedavno glasbeni raziskovalci tako imenovanih melodij in pesmi Erika Satija niso uvrščali med najpomembnejše glasbene stvaritve tega legendarnega francoskega glasbenega samotarja, čeprav popolnoma neupravičeno. Pesemski razpon skladatelja, ki je bil prisiljen vse življenje živeti v grenki revščini in od čigar smrti bo letos minilo 100 let, pa sega od del, polnih najnežnejše resnobnosti, do tistih, ki predstavljajo najsurovejšo komedijo. Ta brezčasna dela izražajo tudi svojevrsten humor, značilen za številne njegove klavirske skladbe.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino svojih samospevov je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.
Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino svojih samospevov je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.
Letos mineva 130 let od skladateljevega rojstva. Samospeve je začel pisati že zgodaj, še preden je odšel na študij v Prago. Najstarejši ohranjeni so trije samospevi na verze Otona Župančiča in pomenijo njegove prve objavljene skladbe. To so bila med drugim dela, izvedena na koncertu, ki ga je leta 1925 organizirala Glasbena matica v Celju. Dogodek je imel velik odmev v javnosti in Ostercu je bil s tem končno omogočen študij v Pragi.
Letos mineva 130 let od skladateljevega rojstva. Samospeve je začel pisati že zgodaj, še preden je odšel na študij v Prago. Najstarejši ohranjeni so trije samospevi na verze Otona Župančiča in pomenijo njegove prve objavljene skladbe. To so bila med drugim dela, izvedena na koncertu, ki ga je leta 1925 organizirala Glasbena matica v Celju. Dogodek je imel velik odmev v javnosti in Ostercu je bil s tem končno omogočen študij v Pragi.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovila pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka Neža Maurer. S svojim delom, zlasti s poezijo, je v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat. »Pisanje me je osrečevalo, ker mi je dalo moč. Srečen si, če lahko izraziš to, kar čutiš. In vedno sem pisala to, kar čutim… Če ne bi imela pesmi, bi morda obupala nad ljubeznijo. Pisanje me je rešilo, saj sem skozi poezijo živela ljubezen,« je povedala nekoč. Njena poezija je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje vokalne glasbe, tudi samospevov.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovila pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka Neža Maurer. S svojim delom, zlasti s poezijo, je v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat. »Pisanje me je osrečevalo, ker mi je dalo moč. Srečen si, če lahko izraziš to, kar čutiš. In vedno sem pisala to, kar čutim… Če ne bi imela pesmi, bi morda obupala nad ljubeznijo. Pisanje me je rešilo, saj sem skozi poezijo živela ljubezen,« je povedala nekoč. Njena poezija je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje vokalne glasbe, tudi samospevov.