Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Frederica Chopina, ki je sicer najbolj poznan po svoji klavirski glasbi. A kot je zapisal eden izmed raziskovalcev njegove glasbe, se tudi v samospevih odlikuje po »izjemno osebni melodiki, neizčrpni ornamentiki, nenavadno bogatih harmonijah z alteracijami, drzni fantaziji, edinstveni poeziji, ritmiki in očarljivi strastnosti«. Vse našteto velja tudi za njegove samospeve, zbrane v ciklusu Poljske pesmi, op. 74. Nekatere izmed njih bodo tudi tokrat zvenele v izvedbi mezzosopranistke Anne Haase in pianista Luciusa Rühla.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Frederica Chopina, ki je sicer najbolj poznan po svoji klavirski glasbi. A kot je zapisal eden izmed raziskovalcev njegove glasbe, se tudi v samospevih odlikuje po »izjemno osebni melodiki, neizčrpni ornamentiki, nenavadno bogatih harmonijah z alteracijami, drzni fantaziji, edinstveni poeziji, ritmiki in očarljivi strastnosti«. Vse našteto velja tudi za njegove samospeve, zbrane v ciklusu Poljske pesmi, op. 74. Nekatere izmed njih bodo tudi tokrat zvenele v izvedbi mezzosopranistke Anne Haase in pianista Luciusa Rühla.
Letos je minilo 175 let od smrti skladatelja Frederica Chopina – umrl je leta 1849 v Parizu. Svoj skladateljski opus je po večini namenil klavirski glasbi, v njem pa najdemo tudi nekaj samospevov. Zbirko, imenovano Poljske pesmi, je ustvarjal v različnih časih – domnevno je nekaj samospevov napisal že leta 1827, pri 17-ih, nekatere pa šele leta 1847, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo. V njegovi glasbi in življenju so odsevale usode več tisoč drugih Poljakov, ki so bili, tako kot on, prisiljeni emigrirati, domov pa se kot politični begunci niso mogli vrniti, saj je bila Poljska takrat del ruskega cesarstva. Chopinove skladbe zato vse po vrsti izražajo domotožje, hrepenenje po domu in seveda – po ljubezni.
Letos je minilo 175 let od smrti skladatelja Frederica Chopina – umrl je leta 1849 v Parizu. Svoj skladateljski opus je po večini namenil klavirski glasbi, v njem pa najdemo tudi nekaj samospevov. Zbirko, imenovano Poljske pesmi, je ustvarjal v različnih časih – domnevno je nekaj samospevov napisal že leta 1827, pri 17-ih, nekatere pa šele leta 1847, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo. V njegovi glasbi in življenju so odsevale usode več tisoč drugih Poljakov, ki so bili, tako kot on, prisiljeni emigrirati, domov pa se kot politični begunci niso mogli vrniti, saj je bila Poljska takrat del ruskega cesarstva. Chopinove skladbe zato vse po vrsti izražajo domotožje, hrepenenje po domu in seveda – po ljubezni.
V tem letu se spominjamo tudi skoraj pozabljenega slovenskega skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni - oče, ki je izhajal iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo - na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, nato odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, kar je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.
V tem letu se spominjamo tudi skoraj pozabljenega slovenskega skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni - oče, ki je izhajal iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo - na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, nato odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, kar je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.
Čeprav se je Nietzsche proslavil predvsem kot filozof in klasični filolog, je bila njegova zvesta sopotnica v življenju tudi glasba. Že kot otrok je igral klavir in se potopil v svet Beethovna in Schumanna, glasbi pa se je posvetil popolnoma predano. V najstniških letih je skladal fuge, sonate in fantazije, pa tudi ambicioznejša dela, kot so maša, Miserere in celo božični oratorij; vzvišena ironija, bi lahko pripomnili, saj gre vendar za človeka, ki je izjavil, da je Bog mrtev. A naj bo kakor koli že, ko se je po nekaj letih vrnil k skladateljevanju, je ustvaril tudi lepo število samospevov.
Čeprav se je Nietzsche proslavil predvsem kot filozof in klasični filolog, je bila njegova zvesta sopotnica v življenju tudi glasba. Že kot otrok je igral klavir in se potopil v svet Beethovna in Schumanna, glasbi pa se je posvetil popolnoma predano. V najstniških letih je skladal fuge, sonate in fantazije, pa tudi ambicioznejša dela, kot so maša, Miserere in celo božični oratorij; vzvišena ironija, bi lahko pripomnili, saj gre vendar za človeka, ki je izjavil, da je Bog mrtev. A naj bo kakor koli že, ko se je po nekaj letih vrnil k skladateljevanju, je ustvaril tudi lepo število samospevov.