Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Mauricea Ravela, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 150 let. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo okrog 40 pesmi in tudi njegova zadnja dokončana skladba je po zvrsti samospev; to je cikel Don Kihot in Dulcineja, zasnovan na zgodbi o Don Kihotu. Zaslug za nastanek glasbe pa nima le Ravel, ampak tudi prevarantski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst, ki je Ravela prosil, naj napiše glasbo za načrtovani film o Don Kihotu. Hkrati je režiser nagovoril nekatere druge skladatelje, z namenom, da bi lahko izbiral med skladbami. A kakorkoli - ta cikel je danes med najbolj izvajanimi Ravelovimi samospevnimi skladbami.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Mauricea Ravela, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 150 let. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo okrog 40 pesmi in tudi njegova zadnja dokončana skladba je po zvrsti samospev; to je cikel Don Kihot in Dulcineja, zasnovan na zgodbi o Don Kihotu. Zaslug za nastanek glasbe pa nima le Ravel, ampak tudi prevarantski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst, ki je Ravela prosil, naj napiše glasbo za načrtovani film o Don Kihotu. Hkrati je režiser nagovoril nekatere druge skladatelje, z namenom, da bi lahko izbiral med skladbami. A kakorkoli - ta cikel je danes med najbolj izvajanimi Ravelovimi samospevnimi skladbami.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pomemben del Ravelovega opusa namreč predstavljajo prav samospevi, v katerih razkriva svojo močno navezanost na literaturo in poezijo fin-de-siècla. To se kaže v izbiri besedil in literarnih preferencah, večplastne uglasbitve pa razodevajo tudi skladateljevo navdušenje nad igranjem z različnimi slogi ter njegovo prizadevanje, da bi s slogovnim prepletom, različnimi kompozicijskimi pristopi in glasbenimi aluzijami vzbudil edinstvene glasbene občutke.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pomemben del Ravelovega opusa namreč predstavljajo prav samospevi, v katerih razkriva svojo močno navezanost na literaturo in poezijo fin-de-siècla. To se kaže v izbiri besedil in literarnih preferencah, večplastne uglasbitve pa razodevajo tudi skladateljevo navdušenje nad igranjem z različnimi slogi ter njegovo prizadevanje, da bi s slogovnim prepletom, različnimi kompozicijskimi pristopi in glasbenimi aluzijami vzbudil edinstvene glasbene občutke.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pesmi so v njegovem skladateljskem opusu nekoliko podcenjena glasbena zvrst, a vendar razodevajo neskončno pestrost in širok razpon Ravelovega glasbenega ustvarjanja in razmišljanja. Glasbeni raziskovalci jih v splošnem delijo na dela, za katera je navdih črpal v ljudskih pesmih, ter na tako imenovane umetne oz. umetniške pesmi. O tipičnih Ravelovih samospevih sicer težko govorimo, saj je tudi pri njihovem ustvarjanju izhajal iz načela »zavrnitve ponavljanja«. S tem v zvezi se je izogibal poimenovanju lastnega prepoznavnega kompozicijskega sloga. In če v njegovi skladateljski zapuščini ne najdemo niti ene simfonije ali sakralnega dela, pa je v njej kar osem ciklov samospevov.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Pesmi so v njegovem skladateljskem opusu nekoliko podcenjena glasbena zvrst, a vendar razodevajo neskončno pestrost in širok razpon Ravelovega glasbenega ustvarjanja in razmišljanja. Glasbeni raziskovalci jih v splošnem delijo na dela, za katera je navdih črpal v ljudskih pesmih, ter na tako imenovane umetne oz. umetniške pesmi. O tipičnih Ravelovih samospevih sicer težko govorimo, saj je tudi pri njihovem ustvarjanju izhajal iz načela »zavrnitve ponavljanja«. S tem v zvezi se je izogibal poimenovanju lastnega prepoznavnega kompozicijskega sloga. In če v njegovi skladateljski zapuščini ne najdemo niti ene simfonije ali sakralnega dela, pa je v njej kar osem ciklov samospevov.
Letos mineva 100 let od smrti Erika Satieja, ekscentričnega pariškega skladatelja, ki je med drugim avtor tudi nekaterih samospevnih del - tako imenovanih pesmi oz. chansonov ter melodij ter obsežnejših skladb, ki jih je namenil glasu in klavirju. Leta 1919 je objavil kompozicijo Sokrat, v kateri je uporabil Platonove dialoge v prevodu Victorja Cousina. Istočasno je ustvaril dve različici – za glas in orkester ter za glas in klavir.
Letos mineva 100 let od smrti Erika Satieja, ekscentričnega pariškega skladatelja, ki je med drugim avtor tudi nekaterih samospevnih del - tako imenovanih pesmi oz. chansonov ter melodij ter obsežnejših skladb, ki jih je namenil glasu in klavirju. Leta 1919 je objavil kompozicijo Sokrat, v kateri je uporabil Platonove dialoge v prevodu Victorja Cousina. Istočasno je ustvaril dve različici – za glas in orkester ter za glas in klavir.