Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Nedavno je minilo 30 let od skladateljeve smrti. Obsežni samospevni opus s kar 126 skladbami je ustvarjal od prvencev v letu 1928 do zadnjih skladb leta 1994. Samospevi so bili torej vseskozi nepogrešljiv del njegovega ustvarjanja, njihova glasbena podoba pa odraža skladateljevo vpetost v burno spreminjanje političnega, kulturnega in glasbenega sveta v 20. stoletju.
Nedavno je minilo 30 let od skladateljeve smrti. Obsežni samospevni opus s kar 126 skladbami je ustvarjal od prvencev v letu 1928 do zadnjih skladb leta 1994. Samospevi so bili torej vseskozi nepogrešljiv del njegovega ustvarjanja, njihova glasbena podoba pa odraža skladateljevo vpetost v burno spreminjanje političnega, kulturnega in glasbenega sveta v 20. stoletju.
Letos mineva 190 let od skladateljevega rojstva. V svojem dolgem življenju (dočakal je šestinosemdeset let) je napisal presenetljivo veliko število samospevov, od katerih pa je le malo dobro znanih in izvajanih. Besedila je črpal iz najrazličnejših virov, starejših in novejših, vključno z največjimi francoskimi literati takratnega časa – zlasti z Victorjem Hugojem.
Letos mineva 190 let od skladateljevega rojstva. V svojem dolgem življenju (dočakal je šestinosemdeset let) je napisal presenetljivo veliko število samospevov, od katerih pa je le malo dobro znanih in izvajanih. Besedila je črpal iz najrazličnejših virov, starejših in novejših, vključno z največjimi francoskimi literati takratnega časa – zlasti z Victorjem Hugojem.
Letos mineva 190 let od rojstva Simona Jenka, pesnika in pisatelja, ki je, kot poudarja France Bernik, velik poznavalec njegovega dela, skupaj s Simonom Gregorčičem ustvaril prehod od velikega Prešerna do literarnih genijev moderne, slovensko liriko pa vrnil k pravim virom umetniškega navdiha. Znal je izraziti najbolj osebna čustva, s katerimi razkriva tudi razpoloženje tedanjih družbenih razmer, številne njegove pesmi so zato postale navdih skladateljem. Na njegovo poezijo je tako nastalo lepo število samospevov.
Letos mineva 190 let od rojstva Simona Jenka, pesnika in pisatelja, ki je, kot poudarja France Bernik, velik poznavalec njegovega dela, skupaj s Simonom Gregorčičem ustvaril prehod od velikega Prešerna do literarnih genijev moderne, slovensko liriko pa vrnil k pravim virom umetniškega navdiha. Znal je izraziti najbolj osebna čustva, s katerimi razkriva tudi razpoloženje tedanjih družbenih razmer, številne njegove pesmi so zato postale navdih skladateljem. Na njegovo poezijo je tako nastalo lepo število samospevov.
Pred kratkim je minilo 150 let od smrti Eduarda Mörikeja, nemškega pesnika, pisatelja in prevajalca, čigar pesmi so navdihnile tudi nekatere skladatelje, med drugim našega Huga Wolfa, ki je na njegova besedila ustvaril zajetno število samospevnih del. S prefinjenim občutkom za poezijo je poglobljene interpretacije izbranih pesmi vnašal v svoje kompozicijske odločitve, ki so se zrcalile v harmonskih zvezah, melodični zasnovi, vokalni deklamaciji, klavirski teksturi ter v odnosu med glasom in klavirjem. V iskanju umetnosti se je podal pod površje poezije, da bi jo ponovno ustvaril v glasbi izjemne silovitosti, napisane, kot je nekoč dejal, » za epikurejce in ne za ljubitelje«. Mörikejeve pesmi pa so pritegnile tudi Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.
Pred kratkim je minilo 150 let od smrti Eduarda Mörikeja, nemškega pesnika, pisatelja in prevajalca, čigar pesmi so navdihnile tudi nekatere skladatelje, med drugim našega Huga Wolfa, ki je na njegova besedila ustvaril zajetno število samospevnih del. S prefinjenim občutkom za poezijo je poglobljene interpretacije izbranih pesmi vnašal v svoje kompozicijske odločitve, ki so se zrcalile v harmonskih zvezah, melodični zasnovi, vokalni deklamaciji, klavirski teksturi ter v odnosu med glasom in klavirjem. V iskanju umetnosti se je podal pod površje poezije, da bi jo ponovno ustvaril v glasbi izjemne silovitosti, napisane, kot je nekoč dejal, » za epikurejce in ne za ljubitelje«. Mörikejeve pesmi pa so pritegnile tudi Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.