Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.
Po letu 1953 se je Marijan Lipovšek postopno vrnil k ustvarjalnim izhodiščem iz časa med obema vojnama. Spet je posegel po zahtevnejših besedilih, delno tudi z eksistencialno tematiko. Leta 1955 je na primer ustvaril ciklus samospevov Sončece sij, pri katerem gre za poskus stvaritve privlačne otroške glasbe. Po daljšem ustvarjalnem premoru, v katerem se ni posvečal skladanju samospevov, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril vrsto skladb za glas in klavir, znova se je posvetil tudi obdelovanju ljudskega gradiva.
Letos mineva 125 let, hkrati 30 let od skladateljeve smrti. Samospeve je ustvarjal že v študentskih letih, v obetavni razvoj mladega ustvarjalca pa je močno zarezala druga svetovna vojna, ki je tudi sicer spremenila slovensko kulturno krajino. Spremenjeno kulturno okolje in nove estetske zapovedi povojnega časa so pustili sled tudi v Lipovškem pesemskem ustvarjanju.
Letos mineva 125 let, hkrati 30 let od skladateljeve smrti. Samospeve je ustvarjal že v študentskih letih, v obetavni razvoj mladega ustvarjalca pa je močno zarezala druga svetovna vojna, ki je tudi sicer spremenila slovensko kulturno krajino. Spremenjeno kulturno okolje in nove estetske zapovedi povojnega časa so pustili sled tudi v Lipovškem pesemskem ustvarjanju.
Letos mineva 125 let od skladateljevega rojstva in 30 let od njegove smrti. Na svoji dolgi ustvarjalni poti je ustvaril več kot 100 skladb za glas in klavir, njegovi samospevi pa so tudi zaradi prizadevanj njegove hčerke, mednarodno priznane in uveljavljene mezzosopranistke Marijane Lipovšek, zazvenele tako na domačih kot tujih koncertnih odrih.
Letos mineva 125 let od skladateljevega rojstva in 30 let od njegove smrti. Na svoji dolgi ustvarjalni poti je ustvaril več kot 100 skladb za glas in klavir, njegovi samospevi pa so tudi zaradi prizadevanj njegove hčerke, mednarodno priznane in uveljavljene mezzosopranistke Marijane Lipovšek, zazvenele tako na domačih kot tujih koncertnih odrih.
"Če so moje melodije našle mesto v srcih ljudi, potem vem, da sem izpolnil svojo nalogo in nisem živel zaman," je zapisal Robert Stolz, skladatelj pretežno filmske in operetne glasbe, od čigar smrti letos mineva 50 let. Njegovim Cvetličnim pesmim (Blummenlieder) op. 500 pa težko pripišemo določeno glasbeno zvrst – so operetno lahkotne, pa vendar si ob vsej svoji lahkotnosti zaslužijo, da jih jemljemo resno – kot umetniško dovršene pesmi, osvobojene operetnega sentimenta.
"Če so moje melodije našle mesto v srcih ljudi, potem vem, da sem izpolnil svojo nalogo in nisem živel zaman," je zapisal Robert Stolz, skladatelj pretežno filmske in operetne glasbe, od čigar smrti letos mineva 50 let. Njegovim Cvetličnim pesmim (Blummenlieder) op. 500 pa težko pripišemo določeno glasbeno zvrst – so operetno lahkotne, pa vendar si ob vsej svoji lahkotnosti zaslužijo, da jih jemljemo resno – kot umetniško dovršene pesmi, osvobojene operetnega sentimenta.