Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
V tridesetih letih kompozicijske kariere je Charles Ives ustvarjal orkestralna, klavirska, zborovska in komorna dela, vseskozi pa je ustvarjal tudi samospeve – v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo okrog 150, po slogu pa se navezujejo na široko paleto glasbenih tradicij – od nemške »lied« tradicije do ameriških salonskih pesmi, hvalnic in ljudskih melodij. Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva.
V tridesetih letih kompozicijske kariere je Charles Ives ustvarjal orkestralna, klavirska, zborovska in komorna dela, vseskozi pa je ustvarjal tudi samospeve – v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo okrog 150, po slogu pa se navezujejo na široko paleto glasbenih tradicij – od nemške »lied« tradicije do ameriških salonskih pesmi, hvalnic in ljudskih melodij. Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva.
Letos mineva 50 let od njegove smrti. Le redkokateri skladatelj takratnega časa je tako slavil človeški glas kot on; v vokalne umetnine je brez dvoma vtkal svoje najboljše glasbene zamisli. Pisal je z lahkoto, s svojimi deli, tudi s samospevi, naj bi predstavljal tako imenovani novi pariški vzor antiromantične, antinemške in poudarjeno sredozemske glasbe svetlobe.
Letos mineva 50 let od njegove smrti. Le redkokateri skladatelj takratnega časa je tako slavil človeški glas kot on; v vokalne umetnine je brez dvoma vtkal svoje najboljše glasbene zamisli. Pisal je z lahkoto, s svojimi deli, tudi s samospevi, naj bi predstavljal tako imenovani novi pariški vzor antiromantične, antinemške in poudarjeno sredozemske glasbe svetlobe.
Letos mineva 50 let od skladateljeve smrti. S svojim ustvarjanjem je Milhaud pomembno prispeval k obogatitvi repertoarja francoskega samospeva – v njegovem opusu najdemo več kot 250 samospevnih del. To ne preseneča, saj je bil umetnik, ki je užival v srečanjih s pisatelji in pesniki. Pravi razlog za ustvarjanje samospevov pa se skriva v značaju njegovih glasbenih umetnin oziroma v njegovem kompozicijskem slogu – kot je zapisal belgijski muzikolog, dirigent in pianist flamskega rodu Paul Collaer, je namreč »za celoten pomen njegove glasbe najpoglavitnejša nepogrešljiva prisotnost melodične linije«.
Letos mineva 50 let od skladateljeve smrti. S svojim ustvarjanjem je Milhaud pomembno prispeval k obogatitvi repertoarja francoskega samospeva – v njegovem opusu najdemo več kot 250 samospevnih del. To ne preseneča, saj je bil umetnik, ki je užival v srečanjih s pisatelji in pesniki. Pravi razlog za ustvarjanje samospevov pa se skriva v značaju njegovih glasbenih umetnin oziroma v njegovem kompozicijskem slogu – kot je zapisal belgijski muzikolog, dirigent in pianist flamskega rodu Paul Collaer, je namreč »za celoten pomen njegove glasbe najpoglavitnejša nepogrešljiva prisotnost melodične linije«.
Skladatelj Samo Vremšak je avtor lepega števila samospevov, petju pa je bil zelo predan tudi kot pevec baritonist. Kot solista ga je pritegnilo predvsem koncertno petje in poustvaril je skoraj celoten standardni baritonski repertoar. Poleg tega je bil član več pevskih zborov in Slovenskega okteta.
Skladatelj Samo Vremšak je avtor lepega števila samospevov, petju pa je bil zelo predan tudi kot pevec baritonist. Kot solista ga je pritegnilo predvsem koncertno petje in poustvaril je skoraj celoten standardni baritonski repertoar. Poleg tega je bil član več pevskih zborov in Slovenskega okteta.
Letos mineva 20 let od smrti skladatelja in pevca – baritonista Sama Vremšaka; to oddajo zato posvečamo njemu in njegovim samospevom.
Letos mineva 20 let od smrti skladatelja in pevca – baritonista Sama Vremšaka; to oddajo zato posvečamo njemu in njegovim samospevom.