Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.