Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in mnogih drugih posameznih delih je uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Samospeve je pisal vse življenje, velik del samospevne glasbe pa je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju Petru Pearsu, tenoristu, ki je skladatelja najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati tudi z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.
Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in mnogih drugih posameznih delih je uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Samospeve je pisal vse življenje, velik del samospevne glasbe pa je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju Petru Pearsu, tenoristu, ki je skladatelja najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati tudi z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.