Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Od njegovega rojstva letos mineva 170 let. »Kjer je samosvoj,« je o njegovi glasbi zapisal francoski glasbeni kritik Georges Jean-Aubry, »je njegovo čustvo čisto in plemenito in z ničimer nam ne vzbuja občutka, da se skuša vzdigniti nad nas. Nasprotno: to čustvo je nevsiljivo ob naši strani, prijazno razmišljajoče čaka, da bomo pozornost posvetili preprostim besedam trajne vrednosti, ki nam jih pripoveduje.« Pisal ni veliko, kar pa je ustvaril, je izpiljeno v vseh pogledih in taka so tudi njegova samospevna dela.
Od njegovega rojstva letos mineva 170 let. »Kjer je samosvoj,« je o njegovi glasbi zapisal francoski glasbeni kritik Georges Jean-Aubry, »je njegovo čustvo čisto in plemenito in z ničimer nam ne vzbuja občutka, da se skuša vzdigniti nad nas. Nasprotno: to čustvo je nevsiljivo ob naši strani, prijazno razmišljajoče čaka, da bomo pozornost posvetili preprostim besedam trajne vrednosti, ki nam jih pripoveduje.« Pisal ni veliko, kar pa je ustvaril, je izpiljeno v vseh pogledih in taka so tudi njegova samospevna dela.
20. januarja bo minilo 170 let od rojstva francoskega skladatelja Ernesta Chaussona. V njegovih skladbah se kažejo vplivi Richarda Wagnerja, Julesa Masseneta, Johannesa Brahmsa in Cesarja Francka, ki je bil tudi njegov učitelj. Stroka ga je dolgo obravnavala kot neizpetega, hkrati pa kot največji up francoske glasbe na prelomu z 19. v 20. stoletje. Nadaljnji razvoj in uveljavitev mu je onemogočila prezgodnja smrt, kljub temu so njegove skladbe danes vse bolj cenjene, med njimi samospevi in dela za glas in orkester.
20. januarja bo minilo 170 let od rojstva francoskega skladatelja Ernesta Chaussona. V njegovih skladbah se kažejo vplivi Richarda Wagnerja, Julesa Masseneta, Johannesa Brahmsa in Cesarja Francka, ki je bil tudi njegov učitelj. Stroka ga je dolgo obravnavala kot neizpetega, hkrati pa kot največji up francoske glasbe na prelomu z 19. v 20. stoletje. Nadaljnji razvoj in uveljavitev mu je onemogočila prezgodnja smrt, kljub temu so njegove skladbe danes vse bolj cenjene, med njimi samospevi in dela za glas in orkester.
Na novega leta dan nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, za katero v resnici ne vemo, če sploh obstaja. Ali pa se jo zavemo šele takrat, ko se nam že izmuzne in odhiti naprej, neznano kam. Kot sreča, beži tudi čas, a vendar vse le kroži, v večnem krogu, ki se vsako leto sklene in znova začne. Večno obnavljanje in prenavljanje torej, ki so ju v svoja dela vtkali tudi samospevni skladatelji.
Na novega leta dan nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, za katero v resnici ne vemo, če sploh obstaja. Ali pa se jo zavemo šele takrat, ko se nam že izmuzne in odhiti naprej, neznano kam. Kot sreča, beži tudi čas, a vendar vse le kroži, v večnem krogu, ki se vsako leto sklene in znova začne. Večno obnavljanje in prenavljanje torej, ki so ju v svoja dela vtkali tudi samospevni skladatelji.
Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je v različnih slogovnih obdobjih navdihnila božična zgodba oz.Jezusovo rojstvo. Pa ne le skladateljev, ki so ustvarili raznovrstne samospeve na božično tematiko, čar božiča odsevajo tudi ljudske pesmi, ki so v stoletjih doživele priredbe za glas in klavir.
Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je v različnih slogovnih obdobjih navdihnila božična zgodba oz.Jezusovo rojstvo. Pa ne le skladateljev, ki so ustvarili raznovrstne samospeve na božično tematiko, čar božiča odsevajo tudi ljudske pesmi, ki so v stoletjih doživele priredbe za glas in klavir.