Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.