Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Avtor: Polona Gantar
31. marca je minilo 165 let od rojstva Vide Jeraj, ene osrednjih pesnic slovenske moderne. V svojih delih na prelomu 19. in 20. stoletja je tematizirala naravo, ljubezen, smrt, materinstvo, osamljenost in tujost in z njo so med drugimi sodelovali Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Marica Nadišek Bartol, Ivan Cankar in Josip Murn. S svojo poezijo pa je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje, med drugim Emila Adamiča, Antona Lajovca, Mirka Poliča in seveda svojega moža – Karla Jeraja.
31. marca je minilo 165 let od rojstva Vide Jeraj, ene osrednjih pesnic slovenske moderne. V svojih delih na prelomu 19. in 20. stoletja je tematizirala naravo, ljubezen, smrt, materinstvo, osamljenost in tujost in z njo so med drugimi sodelovali Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Marica Nadišek Bartol, Ivan Cankar in Josip Murn. S svojo poezijo pa je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje, med drugim Emila Adamiča, Antona Lajovca, Mirka Poliča in seveda svojega moža – Karla Jeraja.
Nedavno je minilo 30 let od smrti basista Ladka Korošca. Čeprav se je doma in v tujini uveljavil predvsem kot operni pevec, najdemo v radijskem arhivu tudi nekaj samospevov v njegovi izvedbi, ki prav tako, le malce drugače, razodevajo njegovo umetniško veličino. Kot je sam zapisal, je »umetnost tisti najvišji človeški dosežek, ki nas pritegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže.«
Nedavno je minilo 30 let od smrti basista Ladka Korošca. Čeprav se je doma in v tujini uveljavil predvsem kot operni pevec, najdemo v radijskem arhivu tudi nekaj samospevov v njegovi izvedbi, ki prav tako, le malce drugače, razodevajo njegovo umetniško veličino. Kot je sam zapisal, je »umetnost tisti najvišji človeški dosežek, ki nas pritegne in prevzame, je lepota in iskanje resnice. Zato resnična umetnost ne laže.«
Mezzosopranistka Monika Bohinec je nedavno prejela nagrado Sama Smerkolja za leto 2024. Čeprav deluje kot stalna članica ansambla Dunajske državne opere, pa je uveljavljena tudi kot koncertna pevka in interpretka samospevov. Tudi v radijskem arhivu hranimo lepo število samospevov v njeni izvedbi.
Mezzosopranistka Monika Bohinec je nedavno prejela nagrado Sama Smerkolja za leto 2024. Čeprav deluje kot stalna članica ansambla Dunajske državne opere, pa je uveljavljena tudi kot koncertna pevka in interpretka samospevov. Tudi v radijskem arhivu hranimo lepo število samospevov v njeni izvedbi.
Samospevi so se v Ukmarjevo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka ... Pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko po večini podrejal vsebini, mu je poezija morda služila tudi kot dodaten vzgib za ustvarjanje. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike. »Če pa hočemo priti do čistega bistva glasbe, moramo prisluhniti samemu zvenenju, kakršno obstaja okrog nas in v nas samih."
Samospevi so se v Ukmarjevo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka ... Pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko po večini podrejal vsebini, mu je poezija morda služila tudi kot dodaten vzgib za ustvarjanje. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike. »Če pa hočemo priti do čistega bistva glasbe, moramo prisluhniti samemu zvenenju, kakršno obstaja okrog nas in v nas samih."
Letos je minilo 120 let od rojstva Vilka Ukmarja. Nagnjenost k intimnejšemu glasbenemu izpovedovanju je skladatelja vodila tudi k ustvarjanju samospevov in pod njegovim peresom jih je nastalo 24. Poleg posameznih pesmi na besedila različnih slovenskih pesnikov je napisal še dva cikla, imenovana Astralna erotika na poezijo Srečka Kosovela in Šest pesmi na poezijo Edvarda Kocbeka – z njim je bil povezan tudi idejno.
Letos je minilo 120 let od rojstva Vilka Ukmarja. Nagnjenost k intimnejšemu glasbenemu izpovedovanju je skladatelja vodila tudi k ustvarjanju samospevov in pod njegovim peresom jih je nastalo 24. Poleg posameznih pesmi na besedila različnih slovenskih pesnikov je napisal še dva cikla, imenovana Astralna erotika na poezijo Srečka Kosovela in Šest pesmi na poezijo Edvarda Kocbeka – z njim je bil povezan tudi idejno.