Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.