Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Tokrat nadaljujemo prejšnji četrtek začeti pregled Dvořákove operne ustvarjalnosti. Zadnjič smo si ogledali ALFREDA ter KRALJA IN OGLARJA, tokrat pa nas bosta zanimali skladateljevi naslednji dve odrski deli: komična enodejanka TRMOGLAVA ZALJUBLJENCA ter tragedija v petih dejanjih z naslovom VANDA.
Tokrat nadaljujemo prejšnji četrtek začeti pregled Dvořákove operne ustvarjalnosti. Zadnjič smo si ogledali ALFREDA ter KRALJA IN OGLARJA, tokrat pa nas bosta zanimali skladateljevi naslednji dve odrski deli: komična enodejanka TRMOGLAVA ZALJUBLJENCA ter tragedija v petih dejanjih z naslovom VANDA.
Antonín Dvořák je že za življenja užival izjemno pozornost in nedeljeno priznanje, od njegovih enajstih oper pa je zares uspela le ena, Rusalka, druge pa uprizarjajo le v čeških gledališčih. Zato bomo pet četrtkov namenili orisu njegove ustvarjalnosti za operni oder.
Antonín Dvořák je že za življenja užival izjemno pozornost in nedeljeno priznanje, od njegovih enajstih oper pa je zares uspela le ena, Rusalka, druge pa uprizarjajo le v čeških gledališčih. Zato bomo pet četrtkov namenili orisu njegove ustvarjalnosti za operni oder.
V skladateljskem svetu najbolj razvpita sovražnost (tako resnična kot domnevna) je zagotovo tista na relaciji Salieri–Mozart, seveda pa nikakor ni edina.
V skladateljskem svetu najbolj razvpita sovražnost (tako resnična kot domnevna) je zagotovo tista na relaciji Salieri–Mozart, seveda pa nikakor ni edina.
Medvojno obdobje hrvaške glasbe je bilo eno najbolj dinamičnih, in to ne le kar zadeva ustvarjalnost, pač pa tudi zaradi ostrih polemik na ideološki ravni. Jakov Gotovac je pripadal nacionalni šoli; navdih je, tako kot številni drugi jugoslovanski skladatelji tistega časa, iskal v folklori, vendar na modernističen način. Kljub temu pa njegov glasbeni jezik ni niti malo zapleten: melodika je jasna in simetrična, harmonija pa trdno zakoreninjena v tonalnosti.
Medvojno obdobje hrvaške glasbe je bilo eno najbolj dinamičnih, in to ne le kar zadeva ustvarjalnost, pač pa tudi zaradi ostrih polemik na ideološki ravni. Jakov Gotovac je pripadal nacionalni šoli; navdih je, tako kot številni drugi jugoslovanski skladatelji tistega časa, iskal v folklori, vendar na modernističen način. Kljub temu pa njegov glasbeni jezik ni niti malo zapleten: melodika je jasna in simetrična, harmonija pa trdno zakoreninjena v tonalnosti.