Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.
Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.
Kaj se beli tam v zeleni gori? Ali sneg je ali so labodi? Če bi sneg bil, bi se že otajal in labodi bi že poleteli. (Prevod: Andrej Arko) Ljudska balada Hasanaginica je bila (in je še) predmet številnih interpretacij, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala tudi žrtev krvavega razpada Jugoslavije: takrat se je namreč bolj kot kadar koli prej razplamtela žolčna polemika o tem, kateremu narodu pripada njeno avtorstvo, Hrvatom, Srbom ali Bošnjakom, polemika in predvsem dokazovanje, ki je »živo« tudi dandanes. Kar pa zadeva njeno operno upodobitev, so Hasanaginico naslikali Krešimir Baranović, Miroslav Miletić, Rastislav Kambasković in Asim Horozić.
Kaj se beli tam v zeleni gori? Ali sneg je ali so labodi? Če bi sneg bil, bi se že otajal in labodi bi že poleteli. (Prevod: Andrej Arko) Ljudska balada Hasanaginica je bila (in je še) predmet številnih interpretacij, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala tudi žrtev krvavega razpada Jugoslavije: takrat se je namreč bolj kot kadar koli prej razplamtela žolčna polemika o tem, kateremu narodu pripada njeno avtorstvo, Hrvatom, Srbom ali Bošnjakom, polemika in predvsem dokazovanje, ki je »živo« tudi dandanes. Kar pa zadeva njeno operno upodobitev, so Hasanaginico naslikali Krešimir Baranović, Miroslav Miletić, Rastislav Kambasković in Asim Horozić.
Glede na to, da so skoraj vsa Haydnova operna dela doživela krst v zgradbi Esterházyjevega gledališča, je morda ravno ta odmaknjenost od vpliva velikega cesarskega gledališča na Dunaju, ki je v tistem času prisegalo predvsem na italijansko operno umetnost, prispevala k temu oziroma zagotovila pogoje za to, da je Haydn razvil slog, ki se v mnogočem razlikuje tudi od Mozartove odrske ustvarjalnosti.
Glede na to, da so skoraj vsa Haydnova operna dela doživela krst v zgradbi Esterházyjevega gledališča, je morda ravno ta odmaknjenost od vpliva velikega cesarskega gledališča na Dunaju, ki je v tistem času prisegalo predvsem na italijansko operno umetnost, prispevala k temu oziroma zagotovila pogoje za to, da je Haydn razvil slog, ki se v mnogočem razlikuje tudi od Mozartove odrske ustvarjalnosti.
Violinist, basbaritonist, dirigent in skladatelj Michael William Balfe velja za enega najuspešnejših opernih ustvarjalcev viktorijanske dobe, imenovali so ga tudi "angleški Rossini". Kar tvornost zadeva, si je ta naziv vsekakor zaslužil, res pa je tudi, da njegova odrska dela niso prestala preizkusa časa in okusa – poznejšim rodovom so se zdele njegove opere plitke, njihove zgodbe precej nesmiselne, melodije pa dolgočasne. A njegov ugled je na eni točki vendarle ostal nedotaknjen: gre za balade, ki jih je komponiral tudi kot koncertne točke, balade, katerih genialnost je moral priznati celo skladateljev najbolj neusmiljeni kritik George Bernard Shaw.
Violinist, basbaritonist, dirigent in skladatelj Michael William Balfe velja za enega najuspešnejših opernih ustvarjalcev viktorijanske dobe, imenovali so ga tudi "angleški Rossini". Kar tvornost zadeva, si je ta naziv vsekakor zaslužil, res pa je tudi, da njegova odrska dela niso prestala preizkusa časa in okusa – poznejšim rodovom so se zdele njegove opere plitke, njihove zgodbe precej nesmiselne, melodije pa dolgočasne. A njegov ugled je na eni točki vendarle ostal nedotaknjen: gre za balade, ki jih je komponiral tudi kot koncertne točke, balade, katerih genialnost je moral priznati celo skladateljev najbolj neusmiljeni kritik George Bernard Shaw.