Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Medvojno obdobje hrvaške glasbe je bilo eno najbolj dinamičnih, in to ne le kar zadeva ustvarjalnost, pač pa tudi zaradi ostrih polemik na ideološki ravni. Jakov Gotovac je pripadal nacionalni šoli; navdih je, tako kot številni drugi jugoslovanski skladatelji tistega časa, iskal v folklori, vendar na modernističen način. Kljub temu pa njegov glasbeni jezik ni niti malo zapleten: melodika je jasna in simetrična, harmonija pa trdno zakoreninjena v tonalnosti.
Medvojno obdobje hrvaške glasbe je bilo eno najbolj dinamičnih, in to ne le kar zadeva ustvarjalnost, pač pa tudi zaradi ostrih polemik na ideološki ravni. Jakov Gotovac je pripadal nacionalni šoli; navdih je, tako kot številni drugi jugoslovanski skladatelji tistega časa, iskal v folklori, vendar na modernističen način. Kljub temu pa njegov glasbeni jezik ni niti malo zapleten: melodika je jasna in simetrična, harmonija pa trdno zakoreninjena v tonalnosti.
Elektronska ljubezen, enodejanka buffo Josepha Kosmaja (sam jo je imenoval »žepna opera«), je bila napisana in prvič izvedena leta 1960, enajst let pozneje pa smo slovenski prevod Smiljana Samca posneli tudi v naši produkciji, ko je Simfonični orkester RTV Ljubljana vodil maestro Samo Hubad, pevske vloge pa so poustvarili sopranistka Zlata Ognjanović, baritonist Stane Koritnik in basist Jože Stabej.
Elektronska ljubezen, enodejanka buffo Josepha Kosmaja (sam jo je imenoval »žepna opera«), je bila napisana in prvič izvedena leta 1960, enajst let pozneje pa smo slovenski prevod Smiljana Samca posneli tudi v naši produkciji, ko je Simfonični orkester RTV Ljubljana vodil maestro Samo Hubad, pevske vloge pa so poustvarili sopranistka Zlata Ognjanović, baritonist Stane Koritnik in basist Jože Stabej.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski (»ruski Mozart«) se je po študiju in ustvarjanju v Italiji leta 1779 vrnil v Sankt Peterburg, kjer se je kot glasbeni dramatik povzpel še posebej visoko, in sicer predvsem s komičnimi operami na francoske librete; ime Stepana Ivanoviča Davidova (»pravljičar«) pa je v prvi vrsti povezano z opero Lesta, dneprska rusalka.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski (»ruski Mozart«) se je po študiju in ustvarjanju v Italiji leta 1779 vrnil v Sankt Peterburg, kjer se je kot glasbeni dramatik povzpel še posebej visoko, in sicer predvsem s komičnimi operami na francoske librete; ime Stepana Ivanoviča Davidova (»pravljičar«) pa je v prvi vrsti povezano z opero Lesta, dneprska rusalka.
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.