Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Z oznako »po krivici zapostavljena opera« smo včasih zelo neprevidni oziroma pretirano radodarni; vse prevečkrat jo namreč pritikamo toliko nepomembnim in šepavim delom, da se je pomen oznake ogulil, izrabil, izčrpal in izpraznil do tolikšne mere, da se je zrelativiziral oziroma izničil tudi njen namen. Pri sicer radodarnem trosenju te oznake pa se prav zlahka zgodi, da kakšno opero, ki si jo v resnici zasluži, spregledamo. In med te sodi tudi Donizettijev Belisario.
Z oznako »po krivici zapostavljena opera« smo včasih zelo neprevidni oziroma pretirano radodarni; vse prevečkrat jo namreč pritikamo toliko nepomembnim in šepavim delom, da se je pomen oznake ogulil, izrabil, izčrpal in izpraznil do tolikšne mere, da se je zrelativiziral oziroma izničil tudi njen namen. Pri sicer radodarnem trosenju te oznake pa se prav zlahka zgodi, da kakšno opero, ki si jo v resnici zasluži, spregledamo. In med te sodi tudi Donizettijev Belisario.
Askoldov grob (1835) Alekseja Nikolajeviča Verstovskega je največkrat izvedena ruska opera 19. stoletja. V njej se je skladatelj trudil vključiti v ruski milje nekatere preizkušene obrazce nemške romantične opere, seveda pa je v njej na gosto posejan tudi pristen ruski glas. Poleg tega gre za prvo rusko opero, uprizorjeno v Združenih državah Amerike.
Askoldov grob (1835) Alekseja Nikolajeviča Verstovskega je največkrat izvedena ruska opera 19. stoletja. V njej se je skladatelj trudil vključiti v ruski milje nekatere preizkušene obrazce nemške romantične opere, seveda pa je v njej na gosto posejan tudi pristen ruski glas. Poleg tega gre za prvo rusko opero, uprizorjeno v Združenih državah Amerike.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski ima (poleg Jevstigneja Ipatjeviča Fomina) največ zaslug za razvoj ruske opere ob koncu 18. stoletja; po naravi je bil predvsem lirik, zato so mu najbolj "ležala" mehka, elegična razpoloženja, seveda pa ima pri njem pomembno vlogo tudi zbor. Stepan Ivanovič Davidov pa je pomembno prispeval k razvoju vseh oblik glasbenega gledališča, torej k operi, tako imenovani "tragediji z glasbo" ter baletu in divertissementu, toda njegovo ime je v prvi vrsti in predvsem povezano z uspehom pravljične opere Lesta, katere snov je v prvih dveh desetletjih 19. stoletja zelo pritegovala rusko občinstvo.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski ima (poleg Jevstigneja Ipatjeviča Fomina) največ zaslug za razvoj ruske opere ob koncu 18. stoletja; po naravi je bil predvsem lirik, zato so mu najbolj "ležala" mehka, elegična razpoloženja, seveda pa ima pri njem pomembno vlogo tudi zbor. Stepan Ivanovič Davidov pa je pomembno prispeval k razvoju vseh oblik glasbenega gledališča, torej k operi, tako imenovani "tragediji z glasbo" ter baletu in divertissementu, toda njegovo ime je v prvi vrsti in predvsem povezano z uspehom pravljične opere Lesta, katere snov je v prvih dveh desetletjih 19. stoletja zelo pritegovala rusko občinstvo.
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".