Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Vincenzo Bellini povzroča preglavice vsakemu biografu. Umrl je mlad, na vrhuncu tako slave kot romantičnega gibanja. Poleg tega je bil tudi čeden, svetlolas in modrook oziroma – in to je ključno – čeden, svetlolas in modrook SICILIJANEC, zato ni prav nič čudno, da je zelo hitro postal mit. Tega so začele graditi že okoliščine njegove smrti.
Vincenzo Bellini povzroča preglavice vsakemu biografu. Umrl je mlad, na vrhuncu tako slave kot romantičnega gibanja. Poleg tega je bil tudi čeden, svetlolas in modrook oziroma – in to je ključno – čeden, svetlolas in modrook SICILIJANEC, zato ni prav nič čudno, da je zelo hitro postal mit. Tega so začele graditi že okoliščine njegove smrti.
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).