Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski ima (poleg Jevstigneja Ipatjeviča Fomina) največ zaslug za razvoj ruske opere ob koncu 18. stoletja; po naravi je bil predvsem lirik, zato so mu najbolj "ležala" mehka, elegična razpoloženja, seveda pa ima pri njem pomembno vlogo tudi zbor. Stepan Ivanovič Davidov pa je pomembno prispeval k razvoju vseh oblik glasbenega gledališča, torej k operi, tako imenovani "tragediji z glasbo" ter baletu in divertissementu, toda njegovo ime je v prvi vrsti in predvsem povezano z uspehom pravljične opere Lesta, katere snov je v prvih dveh desetletjih 19. stoletja zelo pritegovala rusko občinstvo.
Dmitri Stepanovič Bortnjanski ima (poleg Jevstigneja Ipatjeviča Fomina) največ zaslug za razvoj ruske opere ob koncu 18. stoletja; po naravi je bil predvsem lirik, zato so mu najbolj "ležala" mehka, elegična razpoloženja, seveda pa ima pri njem pomembno vlogo tudi zbor. Stepan Ivanovič Davidov pa je pomembno prispeval k razvoju vseh oblik glasbenega gledališča, torej k operi, tako imenovani "tragediji z glasbo" ter baletu in divertissementu, toda njegovo ime je v prvi vrsti in predvsem povezano z uspehom pravljične opere Lesta, katere snov je v prvih dveh desetletjih 19. stoletja zelo pritegovala rusko občinstvo.
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".
Za hrvaško mezzosopranistko Nado Puttar-Gold je bilo, kot je sama dejala, petje življenjska potreba; in to tolikšna, da so jo njeni najožji sorodniki in prijatelji v šali imenovali "pevska obsedenka".
Glinka je brez dvoma utemeljitelj prvega in umetniško prečiščenega nacionalnega sloga v ruski glasbi in tako seveda stoji tudi na mejniku, ki ga dandanes označuje têrmin ruska opera. A pot do nje je tlakovalo precejšnje število umetnikov, ki so že od druge polovice 18. stoletja dalje skušali najti posebno rusko topiko in nacionalni ruski slog glasbenega gledališča. Med ruskimi skladatelji 18. stoletja, skladatelji, ki so uveljavljali značilnosti domače umetnosti, pa je vsekakor najpomembnejši Jevstignej Ipatjevič Fomin.
Glinka je brez dvoma utemeljitelj prvega in umetniško prečiščenega nacionalnega sloga v ruski glasbi in tako seveda stoji tudi na mejniku, ki ga dandanes označuje têrmin ruska opera. A pot do nje je tlakovalo precejšnje število umetnikov, ki so že od druge polovice 18. stoletja dalje skušali najti posebno rusko topiko in nacionalni ruski slog glasbenega gledališča. Med ruskimi skladatelji 18. stoletja, skladatelji, ki so uveljavljali značilnosti domače umetnosti, pa je vsekakor najpomembnejši Jevstignej Ipatjevič Fomin.
Uradno priznano najkrajšo opero na svetu (Sipine časa) je leta 1993 napisal valižanski skladatelj Peter Reynolds. Za začetnika izrazito kratkih, tako imenovanih "minutnih oper" velja Darius Milhaud s tremi, manj kot deset minut trajajočimi miniaturami Ugrabljena Evropa, Zapuščena Ariadna in Osvobojeni Tezej, nastalimi leta 1927, med slovenskimi skladatelji pa se je te forme lotil Slavko Osterc.
Uradno priznano najkrajšo opero na svetu (Sipine časa) je leta 1993 napisal valižanski skladatelj Peter Reynolds. Za začetnika izrazito kratkih, tako imenovanih "minutnih oper" velja Darius Milhaud s tremi, manj kot deset minut trajajočimi miniaturami Ugrabljena Evropa, Zapuščena Ariadna in Osvobojeni Tezej, nastalimi leta 1927, med slovenskimi skladatelji pa se je te forme lotil Slavko Osterc.
Do leta 1878, ko je neodvisnost Srbije dobila mednarodno priznanje, je bil Wagner že dolgo nesporni skladateljski zvezdnik, zato so mladi Srbi, ki so v zadnji četrtini 19. stoletja glasbo študirali na nemških in avstro-ogrskih konservatorijih kazali izjemno zanimanje za Wagnerjeve glasbene drame, ki so jih imeli priložnost videti na opernih odrih teh držav.
Do leta 1878, ko je neodvisnost Srbije dobila mednarodno priznanje, je bil Wagner že dolgo nesporni skladateljski zvezdnik, zato so mladi Srbi, ki so v zadnji četrtini 19. stoletja glasbo študirali na nemških in avstro-ogrskih konservatorijih kazali izjemno zanimanje za Wagnerjeve glasbene drame, ki so jih imeli priložnost videti na opernih odrih teh držav.