Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša pregled sredstev, s katerimi so operni skladatelji iz obdobja od 18. do 20. stoletja dosegali komični učinek.
Oddaja prinaša pregled sredstev, s katerimi so operni skladatelji iz obdobja od 18. do 20. stoletja dosegali komični učinek.
Partitura Čarodejke (štiridejanke Petra Iljiča Čajkovskega) je precej bolj zapletena od Onjeginove, v njej pa je skladatelj v izvrstnih melodičnih linijah izrisal tako poetično kot povsem običajno govorico.
Partitura Čarodejke (štiridejanke Petra Iljiča Čajkovskega) je precej bolj zapletena od Onjeginove, v njej pa je skladatelj v izvrstnih melodičnih linijah izrisal tako poetično kot povsem običajno govorico.
Ker je Verdi, kar zadeva ustvarjalne začetke, tako rekoč za generacijo mlajši od Gaetana Donizettija, ju je seveda nehvaležno primerjati, brez dvoma pa je med njima precej stičnih točk. Gre za elemente, ki jih je v glasbo prinesel ravno Donizetti in v katerih se svetlikajo obrisi poti, po kateri je pozneje stopal Verdi.
Ker je Verdi, kar zadeva ustvarjalne začetke, tako rekoč za generacijo mlajši od Gaetana Donizettija, ju je seveda nehvaležno primerjati, brez dvoma pa je med njima precej stičnih točk. Gre za elemente, ki jih je v glasbo prinesel ravno Donizetti in v katerih se svetlikajo obrisi poti, po kateri je pozneje stopal Verdi.
Straussovo uživaštvo pri komponiranju Capriccia je očitno v nasprotujočih si mnenjih protagonistov; njihovi pogledi in nazori so v isti sapi takšni ali drugačni, vendar pa lahko tako imenovana »neprimerna« snov osvobaja sámo sebe in si zagotavlja obstoj na odru. Strauss zelo rad piše v maniri drugih skladateljev, prav tako kot uživa pri tem, da te citate sprevrača nazaj v straussovstvo. Njegove glasbene izposoje lahko živijo v različnih oblikah (maškarada, potegavščina, izkrivljenje, preobrazba), vse skupaj pa tvori igro, pri kateri se najbolj zabava skladatelj sam.
Straussovo uživaštvo pri komponiranju Capriccia je očitno v nasprotujočih si mnenjih protagonistov; njihovi pogledi in nazori so v isti sapi takšni ali drugačni, vendar pa lahko tako imenovana »neprimerna« snov osvobaja sámo sebe in si zagotavlja obstoj na odru. Strauss zelo rad piše v maniri drugih skladateljev, prav tako kot uživa pri tem, da te citate sprevrača nazaj v straussovstvo. Njegove glasbene izposoje lahko živijo v različnih oblikah (maškarada, potegavščina, izkrivljenje, preobrazba), vse skupaj pa tvori igro, pri kateri se najbolj zabava skladatelj sam.