Skladatelj tedna

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Skladatelj tedna

Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.

Zadnje

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 5. del

14. 3. 2025

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V peti oddaji predstavljamo dela Williama Granta Stilla, prvega afroameriškega skladatelja, ki je ustvaril simfonijo, in Dukea Ellingtona, ki se je v svoji glasbi prav tako lotil križanja afroameriških glasbenih vplivov in simfonije.

48 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V peti oddaji predstavljamo dela Williama Granta Stilla, prvega afroameriškega skladatelja, ki je ustvaril simfonijo, in Dukea Ellingtona, ki se je v svoji glasbi prav tako lotil križanja afroameriških glasbenih vplivov in simfonije.

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 4. del

13. 3. 2025

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V četrti oddaji predstavljamo simfonična dela Virgila Thomsona, ki v svoji skoraj stoletje dolgi življenjski zgodbi na svojevrsten način predstavlja usodo ameriške klasične glasbe. Ob someščanu Robertu Russllu Bennettu je bržkone prvi izraziti predstavnik, ki je prišel z ameriškega celinskega zahoda.

47 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V četrti oddaji predstavljamo simfonična dela Virgila Thomsona, ki v svoji skoraj stoletje dolgi življenjski zgodbi na svojevrsten način predstavlja usodo ameriške klasične glasbe. Ob someščanu Robertu Russllu Bennettu je bržkone prvi izraziti predstavnik, ki je prišel z ameriškega celinskega zahoda.

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 3. del

12. 3. 2025

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, vendar je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V tretji oddaji predstavljamo simfonična dela Johna Aldna Carpenterja. Ker je bil vse življenje dobro preskrbljen, je komponiranje razumel bolj ali manj kot zabavo, ki mu je plemenitila duha. Tako se ni kaj dosti ukvarjal s prevladujočimi tokovi v tamkajšnji glasbi. Bil je glasbeni aristokrat s prefinjenim, konservativnim okusom, toda izjemno nadarjen za prijetno zvočno skladnjo ter s prav vizionarskim darom za melodično linijo.

53 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, vendar je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V tretji oddaji predstavljamo simfonična dela Johna Aldna Carpenterja. Ker je bil vse življenje dobro preskrbljen, je komponiranje razumel bolj ali manj kot zabavo, ki mu je plemenitila duha. Tako se ni kaj dosti ukvarjal s prevladujočimi tokovi v tamkajšnji glasbi. Bil je glasbeni aristokrat s prefinjenim, konservativnim okusom, toda izjemno nadarjen za prijetno zvočno skladnjo ter s prav vizionarskim darom za melodično linijo.

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 2. del

11. 3. 2025

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V drugi oddaji predstavljamo simfonična dela Roberta Russlla Bennetta. Že na začetku glasbene kariere je postal najbolj cenjeni orkestrator na Broadwayu. Pravo skladateljsko izobrazbo je pridobil, ko je šel na izpopolnjevanje k Nadii Boulanger v Pariz.

50 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. V drugi oddaji predstavljamo simfonična dela Roberta Russlla Bennetta. Že na začetku glasbene kariere je postal najbolj cenjeni orkestrator na Broadwayu. Pravo skladateljsko izobrazbo je pridobil, ko je šel na izpopolnjevanje k Nadii Boulanger v Pariz.

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 1. del

10. 3. 2025

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji predstavljamo simfonična dela Randalla Thompsona.

53 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe je to, da ni sad lahko sledljivega posnemovanja nekega izvirnika, temveč je zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavljivih virov, a je kot taka v svoji končni podobi zatem povsem izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najvitalnejši del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji predstavljamo simfonična dela Randalla Thompsona.

Skladatelj tedna

Johannes Brahms, 5. del

7. 3. 2025

Brahmsove Variacije na temo Josepha Haydna so bolj znane kot skladba za orkester z opusom 56a, vendar so bile prvotno napisane za dva klavirja. Skladatelj jih je končal leta 1873 in nato predstavil na zasebnem družabnem srečanju v Bonnu. Z Brahmsom je takrat zaigrala pianistka Clara Schumann. Variacije so povsem avtonomna kompozicija, kljub občasnim vrivkom, ki dajo slutiti simfonično barvo, uresničeno pozneje v orkestrski skladbi. V številnih virih so Variacije opisane kot eden najbolj mojstrskih primerov, kar jih je bilo kdaj napisanih kot oblika variacij.

56 min

Brahmsove Variacije na temo Josepha Haydna so bolj znane kot skladba za orkester z opusom 56a, vendar so bile prvotno napisane za dva klavirja. Skladatelj jih je končal leta 1873 in nato predstavil na zasebnem družabnem srečanju v Bonnu. Z Brahmsom je takrat zaigrala pianistka Clara Schumann. Variacije so povsem avtonomna kompozicija, kljub občasnim vrivkom, ki dajo slutiti simfonično barvo, uresničeno pozneje v orkestrski skladbi. V številnih virih so Variacije opisane kot eden najbolj mojstrskih primerov, kar jih je bilo kdaj napisanih kot oblika variacij.

Skladatelj tedna

Johannes Brahms, 4. del

6. 3. 2025

Brahms se ni posvečal le zvokom simfoničnega orkestra, pač pa tudi solističnim instrumentom, kot so klavir, violončelo in violina. Med njimi pa je bil tudi rog, glasbilo, ki ima v Brahmsovi orkestrski, pa tudi komorni glasbi veliko vlogo. Prvič ga je slišal v kapeli Narodne straže v Hamburgu, igral ga je njegov oče. Bogastvo izraznih možnosti roga v romantični glasbi pa je spoznal, ko je slišal igrati prvega hornista Detmoldške dvorne kapele, v kateri je bil sam zaposlen kot zborovodja. Trio za rog ali na kratko Horntrio, kakor ga s prevzetim nemškim izrazom imenujejo tudi glasbeniki pri nas, je napisal pri 32 letih.

53 min

Brahms se ni posvečal le zvokom simfoničnega orkestra, pač pa tudi solističnim instrumentom, kot so klavir, violončelo in violina. Med njimi pa je bil tudi rog, glasbilo, ki ima v Brahmsovi orkestrski, pa tudi komorni glasbi veliko vlogo. Prvič ga je slišal v kapeli Narodne straže v Hamburgu, igral ga je njegov oče. Bogastvo izraznih možnosti roga v romantični glasbi pa je spoznal, ko je slišal igrati prvega hornista Detmoldške dvorne kapele, v kateri je bil sam zaposlen kot zborovodja. Trio za rog ali na kratko Horntrio, kakor ga s prevzetim nemškim izrazom imenujejo tudi glasbeniki pri nas, je napisal pri 32 letih.

Skladatelj tedna

Johannes Brahms, 3. del

5. 3. 2025

Ena izmed stvari, po katerih se Johannes Brahms razlikuje od preostalih skladateljev 19. stoletja, je njegovo veliko zanimanje za strogi slog kontrapunkta, variiranja in harmoniziranja koralnih melodij mojstra Bacha in skladateljev pred Bachovim časom. Kot izvajalec, humanist, urednik in cenjen sodelavec najvplivnejših nemških muzikologov je Brahms vse življenje preučeval do tedaj še skoraj neznan in neizveden repertoar stare glasbe iz obdobij renesanse in baroka. Študij pa je močno vplival tudi na njegov odnos do lastnih želja pri skladanju: želja po jasnejši izraznosti in čistosti tehnike kontrapunkta.

32 min

Ena izmed stvari, po katerih se Johannes Brahms razlikuje od preostalih skladateljev 19. stoletja, je njegovo veliko zanimanje za strogi slog kontrapunkta, variiranja in harmoniziranja koralnih melodij mojstra Bacha in skladateljev pred Bachovim časom. Kot izvajalec, humanist, urednik in cenjen sodelavec najvplivnejših nemških muzikologov je Brahms vse življenje preučeval do tedaj še skoraj neznan in neizveden repertoar stare glasbe iz obdobij renesanse in baroka. Študij pa je močno vplival tudi na njegov odnos do lastnih želja pri skladanju: želja po jasnejši izraznosti in čistosti tehnike kontrapunkta.

Skladatelj tedna

Johannes Brahms, 2. del

4. 3. 2025

K Brahmsovemu občutku, da je brezdomec, ta ga je spremljal vse življenje, je sodil tudi občutek osamljenosti in pogosto družbene izobčenosti. Kar najdemo o tem zapisanega v pismih, izsledimo tudi v njegovih pesmih in večjih vokalno-inštrumentalnih delih. Temu se zelo približa skladateljeva Rapsodija za alt op. 53 iz leta 1869. Pod vplivom močnih čustvenih pretresov in razočaranja, ko se je zaročila hčerka Clare Schumann Julia, do katere je skrivaj gojil čustva, se je Brahms poglobil v Goethejevo viharniško pesnitev Zimsko potovanje v Harz. Tri kitice, ki jih je oblikoval in uglasbil, govorijo o duševnih bolečinah mladeniča, ki ga svet zaničuje, zato tudi sam začne zaničevati ljudi.

48 min

K Brahmsovemu občutku, da je brezdomec, ta ga je spremljal vse življenje, je sodil tudi občutek osamljenosti in pogosto družbene izobčenosti. Kar najdemo o tem zapisanega v pismih, izsledimo tudi v njegovih pesmih in večjih vokalno-inštrumentalnih delih. Temu se zelo približa skladateljeva Rapsodija za alt op. 53 iz leta 1869. Pod vplivom močnih čustvenih pretresov in razočaranja, ko se je zaročila hčerka Clare Schumann Julia, do katere je skrivaj gojil čustva, se je Brahms poglobil v Goethejevo viharniško pesnitev Zimsko potovanje v Harz. Tri kitice, ki jih je oblikoval in uglasbil, govorijo o duševnih bolečinah mladeniča, ki ga svet zaničuje, zato tudi sam začne zaničevati ljudi.

Skladatelj tedna

Johannes Brahms, 1. del

3. 3. 2025

S člankom v muzikološki reviji Neue Zeitschrift fur Musik je Robert Schumann leta 1853 glasbenemu svetu navdušeno predstavil Johannesa Brahmsa. Schumann je željno pričakoval mladega glasbenika, ki bi po več letih čakanja naznanil novo moč glasbe, prežeto z duhom svojega časa. "In je prišel", piše v članku, "mlada kri, nad katere zibelko so bedeli generacije in heroji. Ime mu je Johannes Brahms in prihaja iz Hamburga." Mladi skladatelj je po objavi teh nekaj sicer iskrenih in dobronamernih vrstic čutil zadrego. Dotlej se o njem ni pogovarjal nihče, zdaj pa so ga starejši glasbeniki spremljali s pridržki, strahom in spoštovanjem.

53 min

S člankom v muzikološki reviji Neue Zeitschrift fur Musik je Robert Schumann leta 1853 glasbenemu svetu navdušeno predstavil Johannesa Brahmsa. Schumann je željno pričakoval mladega glasbenika, ki bi po več letih čakanja naznanil novo moč glasbe, prežeto z duhom svojega časa. "In je prišel", piše v članku, "mlada kri, nad katere zibelko so bedeli generacije in heroji. Ime mu je Johannes Brahms in prihaja iz Hamburga." Mladi skladatelj je po objavi teh nekaj sicer iskrenih in dobronamernih vrstic čutil zadrego. Dotlej se o njem ni pogovarjal nihče, zdaj pa so ga starejši glasbeniki spremljali s pridržki, strahom in spoštovanjem.

Skladatelj tedna

Astor Piazzolla, 5. del

28. 2. 2025

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri. Največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger svetovala nekaj, kar je dokončno spremenilo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav z glasbo tanga.

54 min

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri. Največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger svetovala nekaj, kar je dokončno spremenilo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav z glasbo tanga.

Skladatelj tedna

Astor Piazzolla, 4. del

27. 2. 2025

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

53 min

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

Skladatelj tedna

Astor Piazzolla, 3. del

26. 2. 2025

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel s študijem glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri. Največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger svetovala nekaj, kar je dokončno spremenilo njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav z glasbo tanga.

53 min

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel s študijem glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri. Največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger svetovala nekaj, kar je dokončno spremenilo njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav z glasbo tanga.

Skladatelj tedna

Astor Piazzolla, 2. del

25. 2. 2025

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

54 min

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah. Tam se je tudi seznanil z džezom in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študij glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju pa je bil obisk pri francoski skladateljici Nadii Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival, da je glasbenik, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk pri Nadii Boulanger pa mu je razkril, da se sam najiskreneje izraža prav z glasbo tanga.

Skladatelj tedna

Astor Piazzolla, 1. del

24. 2. 2025

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav ziglasbo tanga.

52 min

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in začel študirati glasbo pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav ziglasbo tanga.

Skladatelj tedna

Christoph Schaffrath, 5. del

21. 2. 2025

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

51 min

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Skladatelj tedna

Christoph Schaffrath, 4. del

20. 2. 2025

Dvor pruskega kralja Friderika Velikega je bil od štiridesetih let osemnajstega stoletja naprej pomembno središče, v katerem so se srečevali umetniki, pisatelji, filozofi in učenjaki, saj se je vladar močno zanimal za umetnost. V tem živahnem kulturnem okolju je imela pomembno vlogo tudi glasba. Christoph Schaffrath je preživel velik del življenja v spodbudnem okolju Friderikovega dvora. Pri njem se je zaposlil pri petindvajsetih, ko je bil Friderik še pruski prestolonaslednik, in po desetih letih postal komorni glasbenik kraljeve sestre princese Ane Amalije, ki je živela v Berlinu. Danes jo poznamo tudi po pomembni glasbeni knjižnici; za to zbirko je verjetno skrbel tudi Schaffrath.

52 min

Dvor pruskega kralja Friderika Velikega je bil od štiridesetih let osemnajstega stoletja naprej pomembno središče, v katerem so se srečevali umetniki, pisatelji, filozofi in učenjaki, saj se je vladar močno zanimal za umetnost. V tem živahnem kulturnem okolju je imela pomembno vlogo tudi glasba. Christoph Schaffrath je preživel velik del življenja v spodbudnem okolju Friderikovega dvora. Pri njem se je zaposlil pri petindvajsetih, ko je bil Friderik še pruski prestolonaslednik, in po desetih letih postal komorni glasbenik kraljeve sestre princese Ane Amalije, ki je živela v Berlinu. Danes jo poznamo tudi po pomembni glasbeni knjižnici; za to zbirko je verjetno skrbel tudi Schaffrath.

Skladatelj tedna

Christoph Schaffrath, 3. del

19. 2. 2025

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

53 min

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika pred kratkim preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago kompozicije. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe da je bil resda najpomembnejši, vendar je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Skladatelj tedna

Christoph Schaffrath, 2. del

18. 2. 2025

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika nedavno preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago skladbe. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe je bil resda najpomembnejši, a je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

48 min

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika nedavno preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago skladbe. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe je bil resda najpomembnejši, a je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Skladatelj tedna

Christoph Schaffrath, 1. del

17. 2. 2025

Christoph Schaffrath sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovane prve berlinske šole. Njegova dela združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti, cenili pa so jih predvsem v salonih berlinskih glasbenih poznavalcev.

50 min

Christoph Schaffrath sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovane prve berlinske šole. Njegova dela združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti, cenili pa so jih predvsem v salonih berlinskih glasbenih poznavalcev.

Skladatelj tedna

Ljubezenska pisma nemških skladateljev, 5. del

14. 2. 2025

Ljubezenska pisma nemških skladateljev so tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V peti oddaji predvajamo glasbo Franza Liszta.

53 min

Ljubezenska pisma nemških skladateljev so tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V peti oddaji predvajamo glasbo Franza Liszta.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine