Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Georg Friedrich Händel je eden redkih ali morda celo edini baročni skladatelj, ki so ga po smrti častili nepretrgoma vse do današnjih dni. Že na koncu tridesetih let 18. stoletja so mu Angleži postavili spomenik v Vauxhallskih vrtovih, ob kipu največjega angleškega pesnika Johna Miltona. Vse do 20. stoletja je potem veljal za največjega skladatelja vseh časov. "Ne moremo vseskozi hvaliti Homerja!" je nekoč izjavil Franz Liszt, ko je slišal njegovo ime.
Georg Friedrich Händel je eden redkih ali morda celo edini baročni skladatelj, ki so ga po smrti častili nepretrgoma vse do današnjih dni. Že na koncu tridesetih let 18. stoletja so mu Angleži postavili spomenik v Vauxhallskih vrtovih, ob kipu največjega angleškega pesnika Johna Miltona. Vse do 20. stoletja je potem veljal za največjega skladatelja vseh časov. "Ne moremo vseskozi hvaliti Homerja!" je nekoč izjavil Franz Liszt, ko je slišal njegovo ime.
Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.
Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.
George Gershwin je svoje spretno skladateljsko pero za ustvarjanje izrabljal v zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Čeprav je melodije snoval hitro, k delu vseeno ni vedno rad sedel. To naj bi mu pomenilo napor. Ko pa se je enkrat lotil skladanja, je melodije in ritme dolgo pilil ter obdeloval z največjo skrbnostjo. Ustvarjal je lahko tudi v sobi, polni gostov. Nekoč je celo dejal, da je mrzlično, burno mesto New York najprimernejši prostor na svetu za delo.
George Gershwin je svoje spretno skladateljsko pero za ustvarjanje izrabljal v zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Čeprav je melodije snoval hitro, k delu vseeno ni vedno rad sedel. To naj bi mu pomenilo napor. Ko pa se je enkrat lotil skladanja, je melodije in ritme dolgo pilil ter obdeloval z največjo skrbnostjo. Ustvarjal je lahko tudi v sobi, polni gostov. Nekoč je celo dejal, da je mrzlično, burno mesto New York najprimernejši prostor na svetu za delo.
Gershwin je bil, kot smo omenili že v eni izmed prejšnjih oddaj, ne glede na slavo in denar, vedno isti. Skromen in nezahteven. Priljubljen je bil pri vseh opaznih umetnikih: od jazzovskih dirigentov, svetovno znanih teoretikov, skladateljev resne glasbe, glasbenikov s Tin Pan Alleyja do filmskih in gledaliških zvezdnikov.
Gershwin je bil, kot smo omenili že v eni izmed prejšnjih oddaj, ne glede na slavo in denar, vedno isti. Skromen in nezahteven. Priljubljen je bil pri vseh opaznih umetnikih: od jazzovskih dirigentov, svetovno znanih teoretikov, skladateljev resne glasbe, glasbenikov s Tin Pan Alleyja do filmskih in gledaliških zvezdnikov.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda in Tomasa Luisa de Victorie in tudi flamskega mojstra Cipriana de Roreja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda in Tomasa Luisa de Victorie in tudi flamskega mojstra Cipriana de Roreja.