Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.
Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.
Pavel Šivic je bil, kot zapiše tudi sam, v prvi vrsti inštrumentalno usmerjen skladatelj, a življenjske razmere in praktične umetnostne potrebe so ga pripeljale tudi k zborovodstvu. Iz tega je sledil razcvet njegovega ustvarjanja zborovskih skladb. Teh je na koncu napisal približno 150, od tega največ za mešani in moški zbor.
Pavel Šivic je bil, kot zapiše tudi sam, v prvi vrsti inštrumentalno usmerjen skladatelj, a življenjske razmere in praktične umetnostne potrebe so ga pripeljale tudi k zborovodstvu. Iz tega je sledil razcvet njegovega ustvarjanja zborovskih skladb. Teh je na koncu napisal približno 150, od tega največ za mešani in moški zbor.
Pavel Šivic je bil slovenski skladatelj, pianist, kritik, pedagog, esejist in prevajalec. V enajstem zvezku Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je bil v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivicpredvsem človek akcije, ki se je z lahkoto in brez omahovanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno.
Pavel Šivic je bil slovenski skladatelj, pianist, kritik, pedagog, esejist in prevajalec. V enajstem zvezku Glasbenopedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, ki mu je bil v celoti posvečen, ga Pavel Mihelčič opiše kot neugnanega in ustvarjalnega, Simona Moličnik zapiše, da je bilo njegovo življenje bogata in samolastna premica, vezana na prešernost, čutnost, hudomušnost, bolečino, marljivost in živost, njegova hči Kaja Šivic pa pravi, da je bil Pavel Šivicpredvsem človek akcije, ki se je z lahkoto in brez omahovanja lotil vsega, kar se mu je zdelo potrebno.
Med letoma 1800 in 1812 je Beethoven napisal osem simfonij. 12 let dolgemu, izrazito ustvarjalnemu obdobju je sledilo 12 let zatišja, in to ne le pri ustvarjanju simfonične glasbe, temveč v celotni skladateljevi ustvarjalnosti. To je bil ne le čas ustvarjalnega oddiha in premisleka, temveč tudi vedno večje priljubljenosti italijanske opere z Rossinijevo na čelu, ki jo je Beethoven naravnost preziral. To je bil tudi čas novih glasbenih tokov, ki so nastali iz vedno močnejše romantične miselnosti. Romantični duhovi so z estetiko svoje izpovednosti vznemirili številne skladatelje, katerih dela so slonela na neposredni klasicistični tradiciji. Tudi Beethovna. Vse to je vplivalo na to, da so skladateljevi privrženci in ljubitelji njegove glasbe dolgo čakali na nastanek 9. simfonije. 7. maja 1824 je vendarle krstno zazvenela na Dunaju.
Med letoma 1800 in 1812 je Beethoven napisal osem simfonij. 12 let dolgemu, izrazito ustvarjalnemu obdobju je sledilo 12 let zatišja, in to ne le pri ustvarjanju simfonične glasbe, temveč v celotni skladateljevi ustvarjalnosti. To je bil ne le čas ustvarjalnega oddiha in premisleka, temveč tudi vedno večje priljubljenosti italijanske opere z Rossinijevo na čelu, ki jo je Beethoven naravnost preziral. To je bil tudi čas novih glasbenih tokov, ki so nastali iz vedno močnejše romantične miselnosti. Romantični duhovi so z estetiko svoje izpovednosti vznemirili številne skladatelje, katerih dela so slonela na neposredni klasicistični tradiciji. Tudi Beethovna. Vse to je vplivalo na to, da so skladateljevi privrženci in ljubitelji njegove glasbe dolgo čakali na nastanek 9. simfonije. 7. maja 1824 je vendarle krstno zazvenela na Dunaju.
Beethoven je sprva deloval kot glasbeni izvajalec oziroma pianist. To je zahtevalo več ur vaj, da je lahko postal klavirski virtuoz. Pozneje, ko se je lotil komponiranja, je potrpežljivo prepisoval številne mojstrovine svojih predhodnikov, kar je bila praksa pri učenju kompozicije. Kmalu je spoznal pomen poznavanja traktatov o glasbi, ki so mu odprli nova vedenja in razumevanja glasbene umetnosti, zIasti iz preteklih časov.
Beethoven je sprva deloval kot glasbeni izvajalec oziroma pianist. To je zahtevalo več ur vaj, da je lahko postal klavirski virtuoz. Pozneje, ko se je lotil komponiranja, je potrpežljivo prepisoval številne mojstrovine svojih predhodnikov, kar je bila praksa pri učenju kompozicije. Kmalu je spoznal pomen poznavanja traktatov o glasbi, ki so mu odprli nova vedenja in razumevanja glasbene umetnosti, zIasti iz preteklih časov.
Beethoven je šele v svojih tridesetih letih ponudil dunajski javnosti svojo prvo simfonijo. To ni naključje. Haydnova in Mozartova glasbena zapuščina nista bili le njegov vir učenja skladateljske obrti in umetnosti, temveč tudi ovira za njegovo simfonično ustvarjalnost. Ta ovira se je zrcalila v neskončno spoštljivem odnosu do vrhunskih stvaritev predhodnikov, ki mu ni dovoljeval snovanja slabših, še manj pa povprečnih simfonij. Beethoven se je čutil poklicanega nadaljevati tradicijo, ki sta jo na Dunaju začela Haydn in Mozart, zato so njegove simfonije zahtevale popolno angažiranost skladatelja, tako da bi vsaj dosegel, če že ne presegel takratno simfonično ustvarjalnost.
Beethoven je šele v svojih tridesetih letih ponudil dunajski javnosti svojo prvo simfonijo. To ni naključje. Haydnova in Mozartova glasbena zapuščina nista bili le njegov vir učenja skladateljske obrti in umetnosti, temveč tudi ovira za njegovo simfonično ustvarjalnost. Ta ovira se je zrcalila v neskončno spoštljivem odnosu do vrhunskih stvaritev predhodnikov, ki mu ni dovoljeval snovanja slabših, še manj pa povprečnih simfonij. Beethoven se je čutil poklicanega nadaljevati tradicijo, ki sta jo na Dunaju začela Haydn in Mozart, zato so njegove simfonije zahtevale popolno angažiranost skladatelja, tako da bi vsaj dosegel, če že ne presegel takratno simfonično ustvarjalnost.
Heiligenstadtsko oporoko je Beethoven napisal leta 1802, torej takrat, ko je preživel poletje v Heiligenstadtu, vasici blizu Dunaja, v katero ga je napotil zdravnik v upanju, da bo vaški mir dobro vplival na njegov sluh. Beethoven je oporoko naslovil na svoja brata Karla in Johanna, prebrala pa naj bi jo šele po njegovi smrti. Heiligenstadska oporoka je nastala kot posledica hude življenjske krize, v kateri je skladatelj spoznal, da je njegova naglušnost neozdravljiva. Njegov zadnji up se izjalovil.
Heiligenstadtsko oporoko je Beethoven napisal leta 1802, torej takrat, ko je preživel poletje v Heiligenstadtu, vasici blizu Dunaja, v katero ga je napotil zdravnik v upanju, da bo vaški mir dobro vplival na njegov sluh. Beethoven je oporoko naslovil na svoja brata Karla in Johanna, prebrala pa naj bi jo šele po njegovi smrti. Heiligenstadska oporoka je nastala kot posledica hude življenjske krize, v kateri je skladatelj spoznal, da je njegova naglušnost neozdravljiva. Njegov zadnji up se izjalovil.
Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.
Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si strani Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.
V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si strani Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.
Ravel je bil fasciniran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Enega izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdihnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Ravel je bil fasciniran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Enega izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdihnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na osnovi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na osnovi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed bolj izvirnih glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed bolj izvirnih glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
V tednu, ko praznujemo dan reformacije, se posvečamo protestantskim napevom, ki so jih za slovensko rabo priredili ali prepesnili Primož Trubar in njegovi sodobniki. Trubar naj bi ustvaril 18 samostojnih pesnitev in 6 prevodov, največje število pesmi med njegovimi sodelavci pa je ustvaril Jurij Dalmatin; prepesnil jih je kar 28. Sledijo mu Sebastijan Krelj s petimi lastnimi pesmimi in šestimi prevedenimi, Schweiger z dvema svojima in Bohorič z eno.
V tednu, ko praznujemo dan reformacije, se posvečamo protestantskim napevom, ki so jih za slovensko rabo priredili ali prepesnili Primož Trubar in njegovi sodobniki. Trubar naj bi ustvaril 18 samostojnih pesnitev in 6 prevodov, največje število pesmi med njegovimi sodelavci pa je ustvaril Jurij Dalmatin; prepesnil jih je kar 28. Sledijo mu Sebastijan Krelj s petimi lastnimi pesmimi in šestimi prevedenimi, Schweiger z dvema svojima in Bohorič z eno.
Približno polovico vseh knjig v času slovenske reformacije je ustvaril Primož Trubar – poleg Katekizma in Abecednika sta pomembna tudi prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča. A kaj bi brez petja, saj glasba še kako vpliva na človeška čustva, tudi religiozna. Martin Luther je menil, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Sestavni del liturgije pa je tudi glasba.
Približno polovico vseh knjig v času slovenske reformacije je ustvaril Primož Trubar – poleg Katekizma in Abecednika sta pomembna tudi prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča. A kaj bi brez petja, saj glasba še kako vpliva na človeška čustva, tudi religiozna. Martin Luther je menil, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Sestavni del liturgije pa je tudi glasba.
Ob dnevu reformacije se spominjamo reformnih dogodkov daljnega, a hkrati ne tako oddaljenega 16. stoletja. Primož Trubar je takrat napisal in objavil prvo slovensko knjigo, znameniti Katekizem iz leta 1550, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku. Knjigo je namenil vsem mladim in preprostim ljudem naše dežele; skupaj z njo pa še droben, domiselno sestavljen napotek za branje – Abecedarium, ki je, kot se je sam izrazil, "od enega prijatelja vseh Slovencev". Sodobniki so mu sledili in v letih potem je nastalo še več prevodov biblijskih besedil in celotne biblije. Katekizem Primoža Trubarja pa je hkrati tudi prva slovenska pesmarica – vanjo je namreč vnesel šest pesniških besedil, ki razlagajo temeljne verske resnice. Prav pesem naj bi bila namreč po njegovem najboljši način za dojemanje verskih resnic.
Ob dnevu reformacije se spominjamo reformnih dogodkov daljnega, a hkrati ne tako oddaljenega 16. stoletja. Primož Trubar je takrat napisal in objavil prvo slovensko knjigo, znameniti Katekizem iz leta 1550, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku. Knjigo je namenil vsem mladim in preprostim ljudem naše dežele; skupaj z njo pa še droben, domiselno sestavljen napotek za branje – Abecedarium, ki je, kot se je sam izrazil, "od enega prijatelja vseh Slovencev". Sodobniki so mu sledili in v letih potem je nastalo še več prevodov biblijskih besedil in celotne biblije. Katekizem Primoža Trubarja pa je hkrati tudi prva slovenska pesmarica – vanjo je namreč vnesel šest pesniških besedil, ki razlagajo temeljne verske resnice. Prav pesem naj bi bila namreč po njegovem najboljši način za dojemanje verskih resnic.
Umetniki so po zlomu nacizma in razdelitvi Nemčije na zahodni in vzhodni pol neredko izbrali svojo domovino po političnem ključu, ki ni bil povezan z njihovim rojstnim krajem. Tako so na vzhodnem koncu končali številni levičarsko in marksistično usmerjeni umetniki, ki so nacizem preživeli v pregnanstvu, nekateri tudi kot hollywoodski filmski skladatelji, ali pa so bili celo rojeni v Združenih državah, pa so si v obdobju nacizma pridobili politični azil v Vzhodni Nemčiji, ko so jih preganjali kot žrtve zloglasnega lova na čarovnice, ki ga je uprizoril senator McCarthy. Izmed skladateljev, ki so končali svojo življenjsko in umetniško pot v vzhodnem Berlinu, je bil tudi Paul Dessau.
Umetniki so po zlomu nacizma in razdelitvi Nemčije na zahodni in vzhodni pol neredko izbrali svojo domovino po političnem ključu, ki ni bil povezan z njihovim rojstnim krajem. Tako so na vzhodnem koncu končali številni levičarsko in marksistično usmerjeni umetniki, ki so nacizem preživeli v pregnanstvu, nekateri tudi kot hollywoodski filmski skladatelji, ali pa so bili celo rojeni v Združenih državah, pa so si v obdobju nacizma pridobili politični azil v Vzhodni Nemčiji, ko so jih preganjali kot žrtve zloglasnega lova na čarovnice, ki ga je uprizoril senator McCarthy. Izmed skladateljev, ki so končali svojo življenjsko in umetniško pot v vzhodnem Berlinu, je bil tudi Paul Dessau.
Johann Cilenšek, iz njegovega priimka lahko sklepamo, da je bil slovenske krvi, se je na vrhuncu svoje slave prebil vse do položaja podpredsednika vzhodnonemške akademije znanosti in umetnosti, zaradi svojih slovenskih korenin pa je užival tudi čast gostujočega člana SAZU-ja. Bil je eden najpomembnejših skladateljev, tudi simfonikov Nemške demokratične republike.
Johann Cilenšek, iz njegovega priimka lahko sklepamo, da je bil slovenske krvi, se je na vrhuncu svoje slave prebil vse do položaja podpredsednika vzhodnonemške akademije znanosti in umetnosti, zaradi svojih slovenskih korenin pa je užival tudi čast gostujočega člana SAZU-ja. Bil je eden najpomembnejših skladateljev, tudi simfonikov Nemške demokratične republike.
Hans Werner Henze se je v povojni zahodni Nemčiji pojavil kot čudežni otrok. Ko se je kot najstniški mobiliziranec v Wermachtu kratkočasil, je sredi fronte iz glave zložil svojo Prvo simfonijo, v desetletju po vojni pa je najprej zaslovel kot skladatelj simfonij. Te imajo izjemno širok slogovni razpon med glasbeno objektivnostjo in subjektivnostjo, značilen za predvojni rod skladateljev. Hkrati je bil Henze neverjeten mojster, sloge je preskakoval kot kak razposajen otrok luže med dežjem.
Hans Werner Henze se je v povojni zahodni Nemčiji pojavil kot čudežni otrok. Ko se je kot najstniški mobiliziranec v Wermachtu kratkočasil, je sredi fronte iz glave zložil svojo Prvo simfonijo, v desetletju po vojni pa je najprej zaslovel kot skladatelj simfonij. Te imajo izjemno širok slogovni razpon med glasbeno objektivnostjo in subjektivnostjo, značilen za predvojni rod skladateljev. Hkrati je bil Henze neverjeten mojster, sloge je preskakoval kot kak razposajen otrok luže med dežjem.