Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini
Skladatelj tedna

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Skladatelj tedna

Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.

Zadnje

Skladatelj tedna

Nizozemska skladateljska družina Andriessen, 5. del

9. 5. 2025

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.

53 min

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.

Skladatelj tedna

Nizozemska skladateljska družina Andriessen, 4. del

8. 5. 2025

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Jurian. V oddaji predstavljamo skladbo De Volharding Louisa Andriessena ter Koncert za flavto in orkester Juriana Andriessena.

50 min

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Jurian. V oddaji predstavljamo skladbo De Volharding Louisa Andriessena ter Koncert za flavto in orkester Juriana Andriessena.

Skladatelj tedna

Nizozemska skladateljska družina Andriessen, 3. del

7. 5. 2025

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih pa tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

53 min

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih pa tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

Skladatelj tedna

Nizozemska skladateljska družina Andriessen, 2. del

6. 5. 2025

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih in tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

52 min

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih in tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.

Skladatelj tedna

Nizozemska skladateljska družina Andriessen, 1. del

5. 5. 2025

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.

54 min

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.

Skladatelj tedna

John Lewis, 5. del

2. 5. 2025

John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.

57 min

John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.

Skladatelj tedna

John Lewis, 4. del

1. 5. 2025

Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.

52 min

Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.

Skladatelj tedna

John Lewis, 3. del

30. 4. 2025

John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so njeni člani postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo uspešni tudi med ljubitelji klasične glasbe.

54 min

John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so njeni člani postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so bili zelo uspešni tudi med ljubitelji klasične glasbe.

Skladatelj tedna

John Lewis, 2. del

29. 4. 2025

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji - predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

56 min

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji - predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Skladatelj tedna

John Lewis, 1. del

28. 4. 2025

John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko in se tam spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta, Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespijev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.

55 min

John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko in se tam spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta, Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespijev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 5. del

25. 4. 2025

Pasijon po Luku Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.

53 min

Pasijon po Luku Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 4. del

24. 4. 2025

Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.

51 min

Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 3. del

23. 4. 2025

Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov "Poljski rekviem" izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.

56 min

Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov "Poljski rekviem" izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 2. del

22. 4. 2025

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

55 min

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 1. del

21. 4. 2025

Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in v tem letu je tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju. Vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.

52 min

Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in v tem letu je tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju. Vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.

Skladatelj tedna

Sofja Gubajdulina, 5. del

18. 4. 2025

Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.

47 min

Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.

Skladatelj tedna

Sofija Gubajdulina, 4. del

17. 4. 2025

Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.

53 min

Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.

Skladatelj tedna

Sofija Gubajdulina, 3. del

16. 4. 2025

Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.

52 min

Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.

Skladatelj tedna

Sofija Gubajdulina, 2. del

15. 4. 2025

Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.

52 min

Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.

Skladatelj tedna

Sofija Gubajdulina, 1. del

14. 4. 2025

Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.

54 min

Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.

Skladatelj tedna

Johann Michael Haydn, 5. del

11. 4. 2025

Johann Michael Haydn je zadnjo postajo življenja preživel v Salzburgu, kjer je delal celih 43 let, potem ko je leta 1763 v dvornem orkestru salzburškega nadškofa dobil mesto organista in koncertnega mojstra. V tem času je veliko sodeloval tudi z gledališčem salzburške benediktinske univerze. Tako ne preseneča, da je napisal tudi nekaj del za gledališče in oper. Potem ko je Wolfgang Amadeus Mozart leta 1781 prekinil s salzburškim dvorom, je Michael zasedel njegovo mesto dvornega organista in koncertnega mojstra.

52 min

Johann Michael Haydn je zadnjo postajo življenja preživel v Salzburgu, kjer je delal celih 43 let, potem ko je leta 1763 v dvornem orkestru salzburškega nadškofa dobil mesto organista in koncertnega mojstra. V tem času je veliko sodeloval tudi z gledališčem salzburške benediktinske univerze. Tako ne preseneča, da je napisal tudi nekaj del za gledališče in oper. Potem ko je Wolfgang Amadeus Mozart leta 1781 prekinil s salzburškim dvorom, je Michael zasedel njegovo mesto dvornega organista in koncertnega mojstra.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine