Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladatelj tedna
Tokratni cikel posvečamo skladatelju klasične in filmske glasbe, ki je mladost preživel na Dunaju ter s svojo glasbeno nadarjenostjo osupnil vso Evropo, pri sedemintridesetih pa je odpotoval v Hollywood in postal eden najbolj pomembnih skladateljev v zgodovini filmske glasbe. Na današnji dan praznujemo 126. obletnico Korngoldovega rojstva.
Tokratni cikel posvečamo skladatelju klasične in filmske glasbe, ki je mladost preživel na Dunaju ter s svojo glasbeno nadarjenostjo osupnil vso Evropo, pri sedemintridesetih pa je odpotoval v Hollywood in postal eden najbolj pomembnih skladateljev v zgodovini filmske glasbe. Na današnji dan praznujemo 126. obletnico Korngoldovega rojstva.
Skladatelj tedna
Vilko Ukmar je glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov. V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Vilko Ukmar je glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov. V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Skladatelj tedna
Srečko Koporc spada med tiste slovenske ustvarjalce, ki so bili dolgo časa odrinjeni na rob glasbenega dogajanja. A ne čisto pozabljeni; Koporčeva glasba ni nikoli povsem utihnila, nekatere njegove skladbe so doživele izvedbe doma in v tujini.
Srečko Koporc spada med tiste slovenske ustvarjalce, ki so bili dolgo časa odrinjeni na rob glasbenega dogajanja. A ne čisto pozabljeni; Koporčeva glasba ni nikoli povsem utihnila, nekatere njegove skladbe so doživele izvedbe doma in v tujini.
Skladatelj tedna
Uroš Krek je vsestranski slovenski glasbeni ustvarjalec, ki ga prištevamo v tako imenovano prvo povojno generacijo skladateljev. »Izklesan kompozicijski stavek« označuje njegove umetnine, klesal in pilil pa ga je v času, ki je bil poseben. Mladost se mu je razcvetela ob koncu druge svetovne vojne, poleg miru je ta čas prinesel tudi novosti, ki so jih ljudje z ustvarjalnim duhom v sebi občutili vsak po svoje.
Uroš Krek je vsestranski slovenski glasbeni ustvarjalec, ki ga prištevamo v tako imenovano prvo povojno generacijo skladateljev. »Izklesan kompozicijski stavek« označuje njegove umetnine, klesal in pilil pa ga je v času, ki je bil poseben. Mladost se mu je razcvetela ob koncu druge svetovne vojne, poleg miru je ta čas prinesel tudi novosti, ki so jih ljudje z ustvarjalnim duhom v sebi občutili vsak po svoje.
Skladatelj tedna
"Vedno sem poslušal tuje avtorje z bojaznijo, da bi podlegel tujemu vplivu. Zato sem samemu sebi dopovedoval, tako ne smeš pisati; če hočeš kaj povedati, povej po svoje. Razumljivo je, da sem se strastno izogibal vsaki imitaciji in če sem morda ugotovil, da ta ali ona skladba spominja na kakšnega znanega avtorja, sem jo pri priči zavrgel," je Ubald Vrabec leta 1959 povedal za revijo Naši zbori. V njegovem skladateljskem opusu prevladujejo zborovska dela, čeprav v njem najdemo tudi skladbe za orkester, različne komorne zasedbe ali solistične instrumente.
"Vedno sem poslušal tuje avtorje z bojaznijo, da bi podlegel tujemu vplivu. Zato sem samemu sebi dopovedoval, tako ne smeš pisati; če hočeš kaj povedati, povej po svoje. Razumljivo je, da sem se strastno izogibal vsaki imitaciji in če sem morda ugotovil, da ta ali ona skladba spominja na kakšnega znanega avtorja, sem jo pri priči zavrgel," je Ubald Vrabec leta 1959 povedal za revijo Naši zbori. V njegovem skladateljskem opusu prevladujejo zborovska dela, čeprav v njem najdemo tudi skladbe za orkester, različne komorne zasedbe ali solistične instrumente.
Skladatelj tedna
Realist novoromantičnega tipa, z nekaterimi prvinami novejših kompozicijskih tehnik in izrazito programsko glasbo, ki iz realizma ponekod že prehaja v naturalizem. Tako so Marjana Kozino kot skladatelja opisali glasbeni strokovnjaki. Ta opredelitev drži, gotovo pa tudi tista, povsem drugačna, ki se nanaša na vsebino njegove glasbe oz. na njeno bistvo, to je, da je njegova glasba največkrat zapela o prelepi rojstni pokrajini. Muzikolog in dirigent Ciril Cvetko je o skladatelju celo zapisal, da je bil "kot rapsod, ki opisuje svojo zemljo in ljudi na njej in ki se je najpristneje izživljal v svobodni neoklepajoči obliki".
Realist novoromantičnega tipa, z nekaterimi prvinami novejših kompozicijskih tehnik in izrazito programsko glasbo, ki iz realizma ponekod že prehaja v naturalizem. Tako so Marjana Kozino kot skladatelja opisali glasbeni strokovnjaki. Ta opredelitev drži, gotovo pa tudi tista, povsem drugačna, ki se nanaša na vsebino njegove glasbe oz. na njeno bistvo, to je, da je njegova glasba največkrat zapela o prelepi rojstni pokrajini. Muzikolog in dirigent Ciril Cvetko je o skladatelju celo zapisal, da je bil "kot rapsod, ki opisuje svojo zemljo in ljudi na njej in ki se je najpristneje izživljal v svobodni neoklepajoči obliki".
Skladatelj tedna
Stanko Premrl je glasbeni ustvarjalec, ki je uglasbil tudi Prešernovo Zdravljico, pesem, ki je pozneje postala slovenska državna himna. Tako kot Prešeren se je tudi on, čeprav v veliko manjšem obsegu, ukvarjal s pesništvom. France Prešeren je že zdavnaj priznan kot naš največji pesnik, Stanko Premrl pa je s svojo glasbo, življenjem in delom še vedno precej v ozadju.
Stanko Premrl je glasbeni ustvarjalec, ki je uglasbil tudi Prešernovo Zdravljico, pesem, ki je pozneje postala slovenska državna himna. Tako kot Prešeren se je tudi on, čeprav v veliko manjšem obsegu, ukvarjal s pesništvom. France Prešeren je že zdavnaj priznan kot naš največji pesnik, Stanko Premrl pa je s svojo glasbo, življenjem in delom še vedno precej v ozadju.
Skladatelj tedna
Program Ars vseskozi posveča veliko pozornosti slovenski glasbeni ustvarjalnosti, posebno seveda v letošnjem letu, ko praznujemo 60 let obstoja. V tednu, ki se je prevesil v drugo polovico, vam zato vsak dan v spoznavanje in poslušanje ponujamo glasbo drugega slovenskega skladatelja; tokrat je na vrsti Anton Foerster. Po rodu je bil Čeh, a je pomembno vplival na razvoj slovenske glasbe. Velik del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je s srcem in dušo deloval na različnih glasbenih področjih, najbolj pa se je proslavil z opero Gorenjski slavček.
Program Ars vseskozi posveča veliko pozornosti slovenski glasbeni ustvarjalnosti, posebno seveda v letošnjem letu, ko praznujemo 60 let obstoja. V tednu, ki se je prevesil v drugo polovico, vam zato vsak dan v spoznavanje in poslušanje ponujamo glasbo drugega slovenskega skladatelja; tokrat je na vrsti Anton Foerster. Po rodu je bil Čeh, a je pomembno vplival na razvoj slovenske glasbe. Velik del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je s srcem in dušo deloval na različnih glasbenih področjih, najbolj pa se je proslavil z opero Gorenjski slavček.
Skladatelj tedna
Na Programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost vseskozi posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60- letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. In seveda o njihovi glasbi. Tokrat vas vabimo k spoznavanju življenja in dela slovenskega skladatelja Emila Adamiča, učenca Frana Gerbiča, ki je bil v ospredju včerajšnje oddaje.
Na Programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost vseskozi posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60- letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. In seveda o njihovi glasbi. Tokrat vas vabimo k spoznavanju življenja in dela slovenskega skladatelja Emila Adamiča, učenca Frana Gerbiča, ki je bil v ospredju včerajšnje oddaje.
Skladatelj tedna
Na Programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost ves čas posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60-letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. In seveda o njihovi glasbi. Skladatelja Frana Gerbiča kot Antona Lajovca povezujemo s slovenskimi čitalnicami. Té so se v drugi polovici 19. stoletja razvile iz bralnih društev, namen pa je bil pri enih in drugih zelo podoben – oblikovati, razvijati slovensko besedo in petje ter prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je v njih imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga imamo Slovenci v krvi.
Na Programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost ves čas posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60-letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. In seveda o njihovi glasbi. Skladatelja Frana Gerbiča kot Antona Lajovca povezujemo s slovenskimi čitalnicami. Té so se v drugi polovici 19. stoletja razvile iz bralnih društev, namen pa je bil pri enih in drugih zelo podoben – oblikovati, razvijati slovensko besedo in petje ter prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je v njih imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga imamo Slovenci v krvi.
Skladatelj tedna
Na programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost vseskozi posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60-letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. Anton Lajovic je živel in deloval v obdobju, ko sta imeli slovenska beseda in glasba, hkrati s prebujanjem narodne zavesti, posebno pomembno mesto; cikel jubiljenih oddaj zato začenjamo z njim in njegovo glasbo.
Na programu Ars ima slovenska glasbena ustvarjalnost vseskozi posebno, pogosto tudi osrednje mesto; v letošnjem jubilejnem letu, ob 60-letnici našega obstoja, smo zato za vas pripravili cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih. Anton Lajovic je živel in deloval v obdobju, ko sta imeli slovenska beseda in glasba, hkrati s prebujanjem narodne zavesti, posebno pomembno mesto; cikel jubiljenih oddaj zato začenjamo z njim in njegovo glasbo.
Skladatelj tedna
Skladbe Nebojše Jovana Živkoviča so nepogrešljiv del repertoarja za tolkala, vendar ne piše samo za te instrumente. Leta 2000 je angleška tolkalka Evelyn Glennie ob spremljavi orkestra Northern Sinfonie v Angliji krstno izvedla njegov Koncert za tolkala in orkester št. 1. Sledila je turneja. Na njej ga je solo hornist tega orkestra Peter Francomb, ki je bil navdušen nad koncertom, vprašal, ali bi zanj napisal Koncert za rog.
Skladbe Nebojše Jovana Živkoviča so nepogrešljiv del repertoarja za tolkala, vendar ne piše samo za te instrumente. Leta 2000 je angleška tolkalka Evelyn Glennie ob spremljavi orkestra Northern Sinfonie v Angliji krstno izvedla njegov Koncert za tolkala in orkester št. 1. Sledila je turneja. Na njej ga je solo hornist tega orkestra Peter Francomb, ki je bil navdušen nad koncertom, vprašal, ali bi zanj napisal Koncert za rog.
Skladatelj tedna
Nebojša Jovan Živković je pridobil sloves enega najboljših solistov na marimbi in drugih tolkalih. Živković svoje mojstrovine izvaja na koncertih po vsem svetu. Navdih za skladanje dobiva v različnih deželah in glasbenih koreninah ter kulturah.
Nebojša Jovan Živković je pridobil sloves enega najboljših solistov na marimbi in drugih tolkalih. Živković svoje mojstrovine izvaja na koncertih po vsem svetu. Navdih za skladanje dobiva v različnih deželah in glasbenih koreninah ter kulturah.
Skladatelj tedna
"Točno tam, kjer se stikajo vzhod in zahod, zemlja in nebesa, je tudi globoka izraznost Živkovićeve glasbe. Povezava ritma in melodije, razumnosti in fantazije, balkanske ljudskosti in natančnosti evropske šole. Je samozavesten in karizmatičen skladatelj in ima pravo mero talenta, sugestivnosti in inteligentnosti," je o skladatelju in tolkalistu Nebojši Jovanu Živkoviću napisal muzikolog in direktor Izraelskega centra za glasbo Dušan Mihalek.
"Točno tam, kjer se stikajo vzhod in zahod, zemlja in nebesa, je tudi globoka izraznost Živkovićeve glasbe. Povezava ritma in melodije, razumnosti in fantazije, balkanske ljudskosti in natančnosti evropske šole. Je samozavesten in karizmatičen skladatelj in ima pravo mero talenta, sugestivnosti in inteligentnosti," je o skladatelju in tolkalistu Nebojši Jovanu Živkoviću napisal muzikolog in direktor Izraelskega centra za glasbo Dušan Mihalek.
Skladatelj tedna
V Nemčiji živeči skladatelj in poustvarjalec Nebojša Jovan Živković je izredno vpliven v svetu tolkal, njegove skladbe so med najbolj izvajanimi, vsako leto jih izvedejo kakih tristo. S svojimi skladbami za marimbo in preostala tolkala je postavil nova merila za igranje na te instrumente, njegove privlačne in temperamentne interpretacije pa so vplivale na generacije izvajalcev na to glasbilo.
V Nemčiji živeči skladatelj in poustvarjalec Nebojša Jovan Živković je izredno vpliven v svetu tolkal, njegove skladbe so med najbolj izvajanimi, vsako leto jih izvedejo kakih tristo. S svojimi skladbami za marimbo in preostala tolkala je postavil nova merila za igranje na te instrumente, njegove privlačne in temperamentne interpretacije pa so vplivale na generacije izvajalcev na to glasbilo.
Skladatelj tedna
Nebojša Jovan Živković sodi med vrhunske soliste na marimbi in združuje komponiranje in virtuozno izvajanje na tolkalih. Na koncertih izvaja vedno le svoja dela, tako kot so jih v 19. stoletju na primer Paganini, Chopin in Liszt. Rojen je bil v Srbiji leta 1962, pri 18-ih je odšel v Nemčijo študirat tolkala, glasbeno teorijo in kompozicijo, najprej v Mannheim, potem pa v Stuttgart, kjer je dokončal tudi podiplomski študij.
Nebojša Jovan Živković sodi med vrhunske soliste na marimbi in združuje komponiranje in virtuozno izvajanje na tolkalih. Na koncertih izvaja vedno le svoja dela, tako kot so jih v 19. stoletju na primer Paganini, Chopin in Liszt. Rojen je bil v Srbiji leta 1962, pri 18-ih je odšel v Nemčijo študirat tolkala, glasbeno teorijo in kompozicijo, najprej v Mannheim, potem pa v Stuttgart, kjer je dokončal tudi podiplomski študij.
Skladatelj tedna
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let dvajsetega stoletja.
Skladatelj tedna
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Skladatelj tedna
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so njeni člani postali vodilna zasedba komornega džeza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne džezovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so postajali zelo opazni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so njeni člani postali vodilna zasedba komornega džeza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne džezovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so postajali zelo opazni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Skladatelj tedna
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi, Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi, Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Skladatelj tedna
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v Novi Mehiki. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v Novi Mehiki. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.
