Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.
Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.
Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.
Violinist Gidon Kremer je s krstno izvedbo Koncerta za violino in orkester, poimenovanega Offertorium Sofije Gubajduline, na Dunaju leta 1981 poskrbel, da jo je spoznala širša evropska javnost. Poslušalci so bili prevzeti nad pozornost vzbujajočo lepoto njene glasbe. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja je Gubajdulina deležna mednarodne prepoznavnosti.
Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.
Študijska pot Sofije Gubajduline je bila polna kritik in negotovosti. K temu, naj sledi svoji glasbeni govorici, jo je spodbujal Dmitrij Šostakovič, ki je bil v času njenega študija predsednik državnega izpitnega odbora. Sofija Gubajdulina je leta 1954 končala šolanje na konservatoriju v Kazanu, nato pa nadaljevala študij na prestižnem moskovskem konservatoriju, kjer je leta 1961 magistrirala. Po študiju se je preživljala s pisanjem filmske glasbe za sovjetske filme, ki pa ji je, kot pravi sama, prineslo vsaj nekaj eksperimentalne svobode.
Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.
Duhovni nazori Sofije Gubajduline so skladateljici že v študijskih letih povzročali nemalo težav. Uradno ateistična Sovjetska zveza je bila v tistem času povsem nastrojena do vsakogar, ki pri komponiranju ni upošteval rigidnih politično motiviranih estetskih smernic, ki so poveličevale socialistični realizem. Sofija Gubujdulina v več intervjujih pripoveduje, kako so v študentskih domovih, kjer so redno izvajali racije, na skrivaj pregledovali partiture Cagea, Ivesa in Stravinskega, ki so bile strogo prepovedane.
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Skladateljica sama večkrat navaja, da je bila za njen kompozicijski razvoj odločilna versko-kulturna raznovrstnost, ki jo je spremljala že od otroštva. Njen oče je bil Tatar, mama Rusinja. Rodila se je v Čistopolju, Tatarski avtonomni republiki Sovjetske zveze. Bila je vnukinja muslimanskega mule. V tridesetih letih 20. stoletja je bila verska toleranca v uradno ateistični Sovjetski zvezi tako nizka, da je očetu Gubajduline grozila zaporna kazen samo zato, ker je bil sin muslimanskega duhovnika. Sofija je imela judovskega učitelja, zelo hitro pa se je seznanila tudi z nemško glasbeno kulturo.
Johann Michael Haydn je zadnjo postajo življenja preživel v Salzburgu, kjer je delal celih 43 let, potem ko je leta 1763 v dvornem orkestru salzburškega nadškofa dobil mesto organista in koncertnega mojstra. V tem času je veliko sodeloval tudi z gledališčem salzburške benediktinske univerze. Tako ne preseneča, da je napisal tudi nekaj del za gledališče in oper. Potem ko je Wolfgang Amadeus Mozart leta 1781 prekinil s salzburškim dvorom, je Michael zasedel njegovo mesto dvornega organista in koncertnega mojstra.
Johann Michael Haydn je zadnjo postajo življenja preživel v Salzburgu, kjer je delal celih 43 let, potem ko je leta 1763 v dvornem orkestru salzburškega nadškofa dobil mesto organista in koncertnega mojstra. V tem času je veliko sodeloval tudi z gledališčem salzburške benediktinske univerze. Tako ne preseneča, da je napisal tudi nekaj del za gledališče in oper. Potem ko je Wolfgang Amadeus Mozart leta 1781 prekinil s salzburškim dvorom, je Michael zasedel njegovo mesto dvornega organista in koncertnega mojstra.
Dela Johanna Michaela Haydna in njihov resnični pomen spoznavamo šele zdaj. Morda tudi zato, ker je njegov slog večplasten. Velikokrat so mu očitali predvsem način skladanja, ki ga je pogosto uporabljal v svojih sakralnih delih. To je bil strogi cerkveni stavek, ki ni dovoljeval posebnih čustev. Zato ni nič presenetljivega, da se je Johann Michael s svojim načinom pisanja glasbe lepo vključil tudi v gibanje, znano kot ceciljanstvo. To je bil namreč čas, ko so izpod cerkvenih obokov zveneli tudi lahkotni valčki in polke, včasih celo operne arije. Prvine posvetnega so vedno bolj vdirale v cerkveno glasbo. V odziv na to modo se je pojavilo ceciljanstvo, poimenovano po sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
Dela Johanna Michaela Haydna in njihov resnični pomen spoznavamo šele zdaj. Morda tudi zato, ker je njegov slog večplasten. Velikokrat so mu očitali predvsem način skladanja, ki ga je pogosto uporabljal v svojih sakralnih delih. To je bil strogi cerkveni stavek, ki ni dovoljeval posebnih čustev. Zato ni nič presenetljivega, da se je Johann Michael s svojim načinom pisanja glasbe lepo vključil tudi v gibanje, znano kot ceciljanstvo. To je bil namreč čas, ko so izpod cerkvenih obokov zveneli tudi lahkotni valčki in polke, včasih celo operne arije. Prvine posvetnega so vedno bolj vdirale v cerkveno glasbo. V odziv na to modo se je pojavilo ceciljanstvo, poimenovano po sv. Ceciliji, zavetnici cerkvene glasbe.
"Miren, previden in zadržan v izražanju, skromen po značaju." Tak naj bi bil Johann Michael Haydn, Josephov mlajši brat. Sicer sta se vse življenje dobro razumela, imel pa je, kot se pri glasbenikih pogosto dogaja, tudi sovražnike, seveda iz glasbenih vrst. Med njimi je bil najdejavnejši Leopold Mozart, oče Wolfganga Amadeusa. Johannu Michaelu je očital popivanje. Verjetno ne popolnoma neutemeljeno, vendar se zdi, da je bila v ozadju tista nelepa, a pogosta značilnost glasbenikov – zavist.
"Miren, previden in zadržan v izražanju, skromen po značaju." Tak naj bi bil Johann Michael Haydn, Josephov mlajši brat. Sicer sta se vse življenje dobro razumela, imel pa je, kot se pri glasbenikih pogosto dogaja, tudi sovražnike, seveda iz glasbenih vrst. Med njimi je bil najdejavnejši Leopold Mozart, oče Wolfganga Amadeusa. Johannu Michaelu je očital popivanje. Verjetno ne popolnoma neutemeljeno, vendar se zdi, da je bila v ozadju tista nelepa, a pogosta značilnost glasbenikov – zavist.
Johann Michael ni imel želje po sestavi tematskega kataloga svojih del. Prvi je to delo leta 1808 opravil Nikolaus Lang in ga poimenoval Biografska skica. Leta 1907 je Lothar Perger sestavil katalog njegovih orkestrskih del, tako imenovani Perger Verzeichnis, in ta velja za nekoliko zanesljivejšega od Langovega. Leta 1915 se je podobnega katalogiziranja sakralnih del lotil še Anton Maria Klafsky. Na podlagi teh raziskovanj in razvrščanj se je izkazalo, ne le da Michaelovih del ni malo, ampak tudi to, da so zelo raznovrstna.
Johann Michael ni imel želje po sestavi tematskega kataloga svojih del. Prvi je to delo leta 1808 opravil Nikolaus Lang in ga poimenoval Biografska skica. Leta 1907 je Lothar Perger sestavil katalog njegovih orkestrskih del, tako imenovani Perger Verzeichnis, in ta velja za nekoliko zanesljivejšega od Langovega. Leta 1915 se je podobnega katalogiziranja sakralnih del lotil še Anton Maria Klafsky. Na podlagi teh raziskovanj in razvrščanj se je izkazalo, ne le da Michaelovih del ni malo, ampak tudi to, da so zelo raznovrstna.
Johann Michael Haydn je bil mlajši brat Josepha Haydna. Toda to mu pri glasbeni karieri ni kaj dosti pomagalo, saj je bil starejši Joseph namreč prodornejši in uspešnejši. Kljub temu Michaelova dela nekako nočejo oditi v pozabo. To so jim sicer napovedovali številni kritiki, poznavalci in glasbeni strokovnjaki, vendar se zdi, da se sence, v katerih je živel, predvsem tiste starejšega brata, pa tudi Leopolda Mozarta, očeta genialnega Wolfganga, kljub temu počasi le krajšajo.
Johann Michael Haydn je bil mlajši brat Josepha Haydna. Toda to mu pri glasbeni karieri ni kaj dosti pomagalo, saj je bil starejši Joseph namreč prodornejši in uspešnejši. Kljub temu Michaelova dela nekako nočejo oditi v pozabo. To so jim sicer napovedovali številni kritiki, poznavalci in glasbeni strokovnjaki, vendar se zdi, da se sence, v katerih je živel, predvsem tiste starejšega brata, pa tudi Leopolda Mozarta, očeta genialnega Wolfganga, kljub temu počasi le krajšajo.
Kusevicki je v Boston prispel septembra leta 1924, pogodbo s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom pa je podpisal leto prej. Takrat je deloval v Parizu in drugih evropskih prestolnicah. Občasno je vodil Londonski ter Berlinski simfonični orkester, v Parizu, v katerem je tudi živel, pa je vsako leto priredil cikel koncertov z naslovom Simfonični koncerti Kusevickega. Te je izvajal še nekaj sezon po svojem odhodu v ZDA, leta 1928 pa je zaradi preobremenjenosti prenehal. Njegov prihod v Boston je nestrpno pričakoval ves umetniški svet. Že leto prej se je Kusevicki redno pojavljal v najbolj priznanih glasbenih revijah, pa tudi v Timesu in drugih uglednih ameriških dnevnih časopisih.
Kusevicki je v Boston prispel septembra leta 1924, pogodbo s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom pa je podpisal leto prej. Takrat je deloval v Parizu in drugih evropskih prestolnicah. Občasno je vodil Londonski ter Berlinski simfonični orkester, v Parizu, v katerem je tudi živel, pa je vsako leto priredil cikel koncertov z naslovom Simfonični koncerti Kusevickega. Te je izvajal še nekaj sezon po svojem odhodu v ZDA, leta 1928 pa je zaradi preobremenjenosti prenehal. Njegov prihod v Boston je nestrpno pričakoval ves umetniški svet. Že leto prej se je Kusevicki redno pojavljal v najbolj priznanih glasbenih revijah, pa tudi v Timesu in drugih uglednih ameriških dnevnih časopisih.
Sergej Kusevicki je leta 1920 za vedno zapustil rojstno Rusijo. Z ženo sta se ustalila v Parizu, tam pa je skladatelj zaradi številnih gostovanj in turnej preživel le malo svojih let. Med prvo sezono je po večini gostoval po Evropi in nekajkrat nastopil v Londonu, tam je tudi vodil neznan simfonični orkester. Vseeno pa je naredil dober vtis na Londončane, zlasti s svojo interpretacijo Skrjabinovih del. Ti koraki so mu pomagali k lažjemu začetku nove kariere, ki je bila osredotočena zlasti na Pariz in druge evropske prestolnice.
Sergej Kusevicki je leta 1920 za vedno zapustil rojstno Rusijo. Z ženo sta se ustalila v Parizu, tam pa je skladatelj zaradi številnih gostovanj in turnej preživel le malo svojih let. Med prvo sezono je po večini gostoval po Evropi in nekajkrat nastopil v Londonu, tam je tudi vodil neznan simfonični orkester. Vseeno pa je naredil dober vtis na Londončane, zlasti s svojo interpretacijo Skrjabinovih del. Ti koraki so mu pomagali k lažjemu začetku nove kariere, ki je bila osredotočena zlasti na Pariz in druge evropske prestolnice.
Sergej Kusevicki je pri osemnajstih letih postal virtuoz na kontrabasu. Komaj dvajsetleten si je zagotovil službo v gledališču Bolšoj, pozneje pa je nasledil svojega profesorja Josepha Rambouska na šoli moskovske filharmonične družbe. Leta 1905 se je poročil s hčerjo bogatega trgovca čajev Natalijo Konstantinovo. Ta zveza je zelo spremenila njegovo življenje. Zaradi finančne preskrbljenosti in pa žene, ki ga je v vsem podpirala ter mu stala ob strani, so njegove sanje počasi postajale resničnost.
Sergej Kusevicki je pri osemnajstih letih postal virtuoz na kontrabasu. Komaj dvajsetleten si je zagotovil službo v gledališču Bolšoj, pozneje pa je nasledil svojega profesorja Josepha Rambouska na šoli moskovske filharmonične družbe. Leta 1905 se je poročil s hčerjo bogatega trgovca čajev Natalijo Konstantinovo. Ta zveza je zelo spremenila njegovo življenje. Zaradi finančne preskrbljenosti in pa žene, ki ga je v vsem podpirala ter mu stala ob strani, so njegove sanje počasi postajale resničnost.
Sergej Kusevicki je vse svoje življenje posvetil glasbi v najširšem pomenu besede. Nastopal je kot priznan virtuoz na kontrabasu, tako doma v Rusiji kot po Evropi in Združenih državah Amerike. Bil je ambasador sodobne glasbe in je poskrbel za premierne izvedbe ter snemanje številnih mojstrovin, na primer Četrte simfonije Prokofjeva, Bartokovega Koncerta za orkester, Ravelove orkestracije Slik z razstave Modesta Musorgskega ter dela ameriških skladateljev Aarona Coplanda in Roya Harrisa.
Sergej Kusevicki je vse svoje življenje posvetil glasbi v najširšem pomenu besede. Nastopal je kot priznan virtuoz na kontrabasu, tako doma v Rusiji kot po Evropi in Združenih državah Amerike. Bil je ambasador sodobne glasbe in je poskrbel za premierne izvedbe ter snemanje številnih mojstrovin, na primer Četrte simfonije Prokofjeva, Bartokovega Koncerta za orkester, Ravelove orkestracije Slik z razstave Modesta Musorgskega ter dela ameriških skladateljev Aarona Coplanda in Roya Harrisa.
Sergeja Kusevickega kontrabasisti cenijo kot skladatelja temeljne literature za svoje glasbilo in hkrati kot virtuoza, ki je precej spremenil mišljenje o tem velikem in "okornem" inštrumentu. Številni ruski in evropski skladatelji 20. stoletja, ki so bili deležni njegovega zavezništva in mecenstva, so se ob pomoči Kusevickega uveljavili ter pridobili ugled. V svetu glasbe pa ostaja Sergej Kusevicki najbolj znan kot dirigent. Predvsem kot dirigent Bostonskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil malo manj kot trideset sezon.
Sergeja Kusevickega kontrabasisti cenijo kot skladatelja temeljne literature za svoje glasbilo in hkrati kot virtuoza, ki je precej spremenil mišljenje o tem velikem in "okornem" inštrumentu. Številni ruski in evropski skladatelji 20. stoletja, ki so bili deležni njegovega zavezništva in mecenstva, so se ob pomoči Kusevickega uveljavili ter pridobili ugled. V svetu glasbe pa ostaja Sergej Kusevicki najbolj znan kot dirigent. Predvsem kot dirigent Bostonskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil malo manj kot trideset sezon.
Janáček je kot ploden skladatelj vokalno-inštrumetalne glasbe napisal veliko kantat, vendar je med njimi izrazitejša Glagolska maša, ki jo je dokončal leta 1926. Maša ima osem stavkov: Uvod , Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje, Orgle solo in lntrada.
Janáček je kot ploden skladatelj vokalno-inštrumetalne glasbe napisal veliko kantat, vendar je med njimi izrazitejša Glagolska maša, ki jo je dokončal leta 1926. Maša ima osem stavkov: Uvod , Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje, Orgle solo in lntrada.
Lepega sončnega dne leta 1925 je Leoš Janáček poslušal vojaško godbo, ki je igrala v parku mesteca Písek. Dobro uigrana instrumentalna skupina je med drugim igrala fanfare in te so v Janačku vzbudile živo zanimanje, ne samo zaradi glasbe, ampak tudi zato, ker so godbeniki pri izvajanju vstali. Leta 1926 so ga prosili, naj napiše kratko skladbo ob praznovanju sokolskih slavnosti. Ta pobuda je sprožila skladateljevo domišljijo in v treh tednih je nastala petstavčna skladba: Simfonietta s fanfarami.
Lepega sončnega dne leta 1925 je Leoš Janáček poslušal vojaško godbo, ki je igrala v parku mesteca Písek. Dobro uigrana instrumentalna skupina je med drugim igrala fanfare in te so v Janačku vzbudile živo zanimanje, ne samo zaradi glasbe, ampak tudi zato, ker so godbeniki pri izvajanju vstali. Leta 1926 so ga prosili, naj napiše kratko skladbo ob praznovanju sokolskih slavnosti. Ta pobuda je sprožila skladateljevo domišljijo in v treh tednih je nastala petstavčna skladba: Simfonietta s fanfarami.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnim obdobjem Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel v Brnu, Pragi, rojstni vasici Hukvaldy in v Luhačovicah. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko: rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnim obdobjem Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel v Brnu, Pragi, rojstni vasici Hukvaldy in v Luhačovicah. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko: rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
V komornem opusu Leoša Jánačka, ki ga kot druge odlikuje izrazita individualna skladateljska gesta, izstopata dva godalna kvarteta. Oba sta prava glasbena bisera. Prvi godalni kvartet je Janáček napisal po literarni predlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja Kreutzerjeva sonata.
V komornem opusu Leoša Jánačka, ki ga kot druge odlikuje izrazita individualna skladateljska gesta, izstopata dva godalna kvarteta. Oba sta prava glasbena bisera. Prvi godalni kvartet je Janáček napisal po literarni predlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja Kreutzerjeva sonata.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih. ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih. ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.