Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za četrti in zadnji del cikla smo izbrali glasbo iz Italije, Francije, Nemčije in Anglije od druge polovice sedemnajstega do začetka devetnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za četrti in zadnji del cikla smo izbrali glasbo iz Italije, Francije, Nemčije in Anglije od druge polovice sedemnajstega do začetka devetnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda, Tomasa Luisa de Victorie in flamskega mojstra Cipriana de Roreja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za drugi del cikla z naslovom Božična glasba skozi stoletja smo izbrali božične motete in maše največjih skladateljev šestnajstega stoletja Giovannija Pierluigija da Palestrina, Williama Byrda, Tomasa Luisa de Victorie in flamskega mojstra Cipriana de Roreja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Prva oddaja je posvečena vokalni glasbi iz Anglije in Francije od dvanajstega do petnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Prva oddaja je posvečena vokalni glasbi iz Anglije in Francije od dvanajstega do petnajstega stoletja.
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Na prehodu v 20. stoletje, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V prvi oddaji predvajamo Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.
Na prehodu v 20. stoletje, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V prvi oddaji predvajamo Simfonijo v C-duru Paula Dukasa.
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
Po uspelem prvem gostovanju na Dunaju so se Chopin in njegove bližnji opogumili ter velikopotezno načrtovali še večjo turnejo. A Chopin je odlašal. Prevevale so ga zle slutnje zapuščanja svojih ljubljenih za vedno, podajanja v neznane kraje in zlovešče vizije umiranja v izgnanstvu. Ga je bilo strah sprememb?
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.