Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Osrednje delo tega dela Glasbene jutranjice je Nordijska simfonija ameriškega skladatelja Howarda Hansona, s čimer zaznamujemo obletnico krstne izvedbe te skladbe, čaka pa nas tudi glasba Hansonovih kolegov, mentorjev in naslednikov. HORATIO PARKER: CONCERTO V ES-MOLU ZA ORGLE IN ORKESTER, OP. 55 Filharmoniki iz Ingolstadta, orgle: FRANZ HAUK, dirigent: ALFREDO IBARRA EDWARD ALEXANDER MACDOWELL: SONATA ŠT.4 V E-MOLU,THE KELTIC, OP. 59 Klavir: GARAH LANDES HOWARD HANSON: SIMFONIJA ŠT. 1 V E-MOLU (NORDIJSKA) SEATTLE SYMPHONY, dirigent: GERARD SCHWARZ NORMAN DELLO JOIO: VARIANTS ON A MEDIEVAL TUNE DALLAS WIND SYMPHONY, dirigent: FREDERICK FENNELL DOMINICK ARGENTO: ŠEST ELIZABETINSKIH PESMI Sopran: MARTA MOČNIK PIRC, klavir: ANDREJA KOSMAČ RON NELSON: ASPEN JUBILEE ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE, dirigent: MILIVOJ ŠURBEK
Osrednje delo tega dela Glasbene jutranjice je Nordijska simfonija ameriškega skladatelja Howarda Hansona, s čimer zaznamujemo obletnico krstne izvedbe te skladbe, čaka pa nas tudi glasba Hansonovih kolegov, mentorjev in naslednikov. HORATIO PARKER: CONCERTO V ES-MOLU ZA ORGLE IN ORKESTER, OP. 55 Filharmoniki iz Ingolstadta, orgle: FRANZ HAUK, dirigent: ALFREDO IBARRA EDWARD ALEXANDER MACDOWELL: SONATA ŠT.4 V E-MOLU,THE KELTIC, OP. 59 Klavir: GARAH LANDES HOWARD HANSON: SIMFONIJA ŠT. 1 V E-MOLU (NORDIJSKA) SEATTLE SYMPHONY, dirigent: GERARD SCHWARZ NORMAN DELLO JOIO: VARIANTS ON A MEDIEVAL TUNE DALLAS WIND SYMPHONY, dirigent: FREDERICK FENNELL DOMINICK ARGENTO: ŠEST ELIZABETINSKIH PESMI Sopran: MARTA MOČNIK PIRC, klavir: ANDREJA KOSMAČ RON NELSON: ASPEN JUBILEE ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE, dirigent: MILIVOJ ŠURBEK
Tudi ta teden petkovo Glasbeno jutranjico začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo petih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PRELUDIJ IN FUGA V C-DURU in C-MOLU iz zbirke TEMPERIRANI KLAVIR Čembalo: GUSTAV LEONHARDT FRITZ KREISLER: VARIACIJE NA CORELLIJEVO TEMO Violina: PÉTER CSABA, klavir: ZOLTÁN KOCSIS PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: ITALIJANSKI CAPRICCIO, OP. 45 DUNAJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: EDOUARD VAN REMOORTEL WILLIAM HURLSTONE: ŠTIRI KARAKTERISTIČNE SKLADBE Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ IGOR STRAVINSKI: TRIJE STAVKI IZ PETRUŠKE Klavir: ALEXANDER TORADZE
Tudi ta teden petkovo Glasbeno jutranjico začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo petih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PRELUDIJ IN FUGA V C-DURU in C-MOLU iz zbirke TEMPERIRANI KLAVIR Čembalo: GUSTAV LEONHARDT FRITZ KREISLER: VARIACIJE NA CORELLIJEVO TEMO Violina: PÉTER CSABA, klavir: ZOLTÁN KOCSIS PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: ITALIJANSKI CAPRICCIO, OP. 45 DUNAJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: EDOUARD VAN REMOORTEL WILLIAM HURLSTONE: ŠTIRI KARAKTERISTIČNE SKLADBE Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ IGOR STRAVINSKI: TRIJE STAVKI IZ PETRUŠKE Klavir: ALEXANDER TORADZE
Osrednje delo tega dela Glasbene jutranjice je Nordijska simfonija ameriškega skladatelja Howarda Hansona, s čimer zaznamujemo obletnico krstne izvedbe te skladbe, čaka pa nas tudi glasba Hansonovih kolegov, mentorjev in naslednikov. HORATIO PARKER: CONCERTO V ES-MOLU ZA ORGLE IN ORKESTER, OP. 55 Filharmoniki iz Ingolstadta, orgle: FRANZ HAUK, dirigent: ALFREDO IBARRA EDWARD ALEXANDER MACDOWELL: SONATA ŠT.4 V E-MOLU,THE KELTIC, OP. 59 Klavir: GARAH LANDES HOWARD HANSON: SIMFONIJA ŠT. 1 V E-MOLU (NORDIJSKA) SEATTLE SYMPHONY, dirigent: GERARD SCHWARZ NORMAN DELLO JOIO: VARIANTS ON A MEDIEVAL TUNE DALLAS WIND SYMPHONY, dirigent: FREDERICK FENNELL DOMINICK ARGENTO: ŠEST ELIZABETINSKIH PESMI Sopran: MARTA MOČNIK PIRC, klavir: ANDREJA KOSMAČ RON NELSON: ASPEN JUBILEE ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE, dirigent: MILIVOJ ŠURBEK
Osrednje delo tega dela Glasbene jutranjice je Nordijska simfonija ameriškega skladatelja Howarda Hansona, s čimer zaznamujemo obletnico krstne izvedbe te skladbe, čaka pa nas tudi glasba Hansonovih kolegov, mentorjev in naslednikov. HORATIO PARKER: CONCERTO V ES-MOLU ZA ORGLE IN ORKESTER, OP. 55 Filharmoniki iz Ingolstadta, orgle: FRANZ HAUK, dirigent: ALFREDO IBARRA EDWARD ALEXANDER MACDOWELL: SONATA ŠT.4 V E-MOLU,THE KELTIC, OP. 59 Klavir: GARAH LANDES HOWARD HANSON: SIMFONIJA ŠT. 1 V E-MOLU (NORDIJSKA) SEATTLE SYMPHONY, dirigent: GERARD SCHWARZ NORMAN DELLO JOIO: VARIANTS ON A MEDIEVAL TUNE DALLAS WIND SYMPHONY, dirigent: FREDERICK FENNELL DOMINICK ARGENTO: ŠEST ELIZABETINSKIH PESMI Sopran: MARTA MOČNIK PIRC, klavir: ANDREJA KOSMAČ RON NELSON: ASPEN JUBILEE ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE, dirigent: MILIVOJ ŠURBEK
Tudi ta teden petkovo Glasbeno jutranjico začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo petih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PRELUDIJ IN FUGA V C-DURU in C-MOLU iz zbirke TEMPERIRANI KLAVIR Čembalo: GUSTAV LEONHARDT FRITZ KREISLER: VARIACIJE NA CORELLIJEVO TEMO Violina: PÉTER CSABA, klavir: ZOLTÁN KOCSIS PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: ITALIJANSKI CAPRICCIO, OP. 45 DUNAJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: EDOUARD VAN REMOORTEL WILLIAM HURLSTONE: ŠTIRI KARAKTERISTIČNE SKLADBE Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ IGOR STRAVINSKI: TRIJE STAVKI IZ PETRUŠKE Klavir: ALEXANDER TORADZE
Tudi ta teden petkovo Glasbeno jutranjico začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo petih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PRELUDIJ IN FUGA V C-DURU in C-MOLU iz zbirke TEMPERIRANI KLAVIR Čembalo: GUSTAV LEONHARDT FRITZ KREISLER: VARIACIJE NA CORELLIJEVO TEMO Violina: PÉTER CSABA, klavir: ZOLTÁN KOCSIS PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: ITALIJANSKI CAPRICCIO, OP. 45 DUNAJSKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: EDOUARD VAN REMOORTEL WILLIAM HURLSTONE: ŠTIRI KARAKTERISTIČNE SKLADBE Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ IGOR STRAVINSKI: TRIJE STAVKI IZ PETRUŠKE Klavir: ALEXANDER TORADZE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga sodi med ene najpomembnejših del z začetka prejšnjega stoletja. Delo je nastalo leta 1899 za godalni sekstet, skladatelj pa jo je leta 1907 priredil za godalni orkester. Ozarjena noč je nastala v samo treh tednih in sodi med najpomembnejše zgodnje Schönbergove kompozicije. Schönberg se je pri pisanju skladbe oprl na istoimensko pesem nemškega pesnika Richarda Dehmla. Schönbergov zgodnji glasbeni jezik je temeljil na poznoromantični estetiki in je združeval strukturalno prečiščenost del Johannesa Brahmsa in kromaticizem Richarda Wagnerja.
Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga sodi med ene najpomembnejših del z začetka prejšnjega stoletja. Delo je nastalo leta 1899 za godalni sekstet, skladatelj pa jo je leta 1907 priredil za godalni orkester. Ozarjena noč je nastala v samo treh tednih in sodi med najpomembnejše zgodnje Schönbergove kompozicije. Schönberg se je pri pisanju skladbe oprl na istoimensko pesem nemškega pesnika Richarda Dehmla. Schönbergov zgodnji glasbeni jezik je temeljil na poznoromantični estetiki in je združeval strukturalno prečiščenost del Johannesa Brahmsa in kromaticizem Richarda Wagnerja.
Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga sodi med ene najpomembnejših del z začetka prejšnjega stoletja. Delo je nastalo leta 1899 za godalni sekstet, skladatelj pa jo je leta 1907 priredil za godalni orkester. Ozarjena noč je nastala v samo treh tednih in sodi med najpomembnejše zgodnje Schönbergove kompozicije. Schönberg se je pri pisanju skladbe oprl na istoimensko pesem nemškega pesnika Richarda Dehmla. Schönbergov zgodnji glasbeni jezik je temeljil na poznoromantični estetiki in je združeval strukturalno prečiščenost del Johannesa Brahmsa in kromaticizem Richarda Wagnerja.
Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga sodi med ene najpomembnejših del z začetka prejšnjega stoletja. Delo je nastalo leta 1899 za godalni sekstet, skladatelj pa jo je leta 1907 priredil za godalni orkester. Ozarjena noč je nastala v samo treh tednih in sodi med najpomembnejše zgodnje Schönbergove kompozicije. Schönberg se je pri pisanju skladbe oprl na istoimensko pesem nemškega pesnika Richarda Dehmla. Schönbergov zgodnji glasbeni jezik je temeljil na poznoromantični estetiki in je združeval strukturalno prečiščenost del Johannesa Brahmsa in kromaticizem Richarda Wagnerja.
Med Claro Schumann in Arnoldom Schönbergom je bilo 55 let razlike, oba pa sta tudi ustvarjala v povsem različnem slogu. Vseeno pa ju na poseben način povezuje glasba Johannesa Brahmsa. Leta 1853 sta Clara in Robert Schumann spoznala mladega Brahmsa in bila takoj navdušena nad njegovo umetnostjo, Brahms pa je kmalu postal njun tesen prijatelj. Brahmsovo glasbo je močno cenil tudi Arnold Schönberg. V eseju iz leta 1933 je Schönberg trdil, da je bil Brahms dejansko eden najbolj progresivnih skladateljev svojega časa. S spojem tradicije in radikalnih kompozicijskih postopov je tudi vplival na Schönbergovo estetsko držo.
Med Claro Schumann in Arnoldom Schönbergom je bilo 55 let razlike, oba pa sta tudi ustvarjala v povsem različnem slogu. Vseeno pa ju na poseben način povezuje glasba Johannesa Brahmsa. Leta 1853 sta Clara in Robert Schumann spoznala mladega Brahmsa in bila takoj navdušena nad njegovo umetnostjo, Brahms pa je kmalu postal njun tesen prijatelj. Brahmsovo glasbo je močno cenil tudi Arnold Schönberg. V eseju iz leta 1933 je Schönberg trdil, da je bil Brahms dejansko eden najbolj progresivnih skladateljev svojega časa. S spojem tradicije in radikalnih kompozicijskih postopov je tudi vplival na Schönbergovo estetsko držo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Madžarska rapsodija št. 4 v Es-duru Franza Liszta, koncertna uvertura Karneval Antonína Dvořáka, Klavirski trio v c-molu Nikolaja Rimskega - Korsakova, orkestrska suita Žlahtni meščan Richarda Straussa in Bachianas brasileiras št. 1 Heitorja Villa Lobosa.
Na sporedu Madžarska rapsodija št. 4 v Es-duru Franza Liszta, koncertna uvertura Karneval Antonína Dvořáka, Klavirski trio v c-molu Nikolaja Rimskega - Korsakova, orkestrska suita Žlahtni meščan Richarda Straussa in Bachianas brasileiras št. 1 Heitorja Villa Lobosa.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Na sporedu Za Elizo – bagatela v a-molu, WoO 59 Ludwiga van Beethovna, Sekstet za godala v F-duru, op. 23, št. 6, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija, Sonata v C-duru, Kk. 159 Domenica Scarlattija, suita za godalni orkester iz baleta Zmagoslavje ljubezni Jeana Baptista Lullyja in Simfonija št. 13 v C-duru, G. 515 Luigija Boccherinija.
Poslušamo Kvartet za oboo v D-duru, št. 1, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela, Etude op. 25 Frédérica Chopina, Sonato št. 3 v a-molu, op. 25 Georgea Enescuja in Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 Josefa Suka.
Poslušamo Kvartet za oboo v D-duru, št. 1, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela, Etude op. 25 Frédérica Chopina, Sonato št. 3 v a-molu, op. 25 Georgea Enescuja in Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 Josefa Suka.
Poslušamo Kvartet za oboo v D-duru, št. 1, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela, Etude op. 25 Frédérica Chopina, Sonato št. 3 v a-molu, op. 25 Georgea Enescuja in Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 Josefa Suka.
Poslušamo Kvartet za oboo v D-duru, št. 1, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela, Etude op. 25 Frédérica Chopina, Sonato št. 3 v a-molu, op. 25 Georgea Enescuja in Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 Josefa Suka.
Poslušamo Poročno koračnico iz Sna kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, Predigro k tretjemu dejanju in Poročno koračnico iz opere Lohengrin Richarda Wagnerja, Uverturo iz Wagnerjeve Tannhäuser ter simfonično pesnitev Zlati kolovrat, op. 109 Antonína Dvořáka.
Poslušamo Poročno koračnico iz Sna kresne noči, op. 61 Felixa Mendelssohna, Predigro k tretjemu dejanju in Poročno koračnico iz opere Lohengrin Richarda Wagnerja, Uverturo iz Wagnerjeve Tannhäuser ter simfonično pesnitev Zlati kolovrat, op. 109 Antonína Dvořáka.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Bottesinija, Paisiella, Boccherinija in Scarlattija v prvem delu, Haydna v drugem in Brahmsa, Hummla, Beethovna, Mendelssohna, Schuberta in Rote v tretjem.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Bottesinija, Paisiella, Boccherinija in Scarlattija v prvem delu, Haydna v drugem in Brahmsa, Hummla, Beethovna, Mendelssohna, Schuberta in Rote v tretjem.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Bottesinija, Paisiella, Boccherinija in Scarlattija v prvem delu, Haydna v drugem in Brahmsa, Hummla, Beethovna, Mendelssohna, Schuberta in Rote v tretjem.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Bottesinija, Paisiella, Boccherinija in Scarlattija v prvem delu, Haydna v drugem in Brahmsa, Hummla, Beethovna, Mendelssohna, Schuberta in Rote v tretjem.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu glasba Roberta Helpsa, Aarona Coplanda, Leonarda Bernsteina, Charlesa Ivesa in Williama Bolcoma. Pogovor z mezzosopranistko Sabino Gruden o večeru kabareta, ki ga bomo v nedeljo, 25. maja, neposredno prenašali. Koncert lahko obiščete tudi v živo ob predhodni prijavi na spletni strani programa Ars.
Na sporedu glasba Roberta Helpsa, Aarona Coplanda, Leonarda Bernsteina, Charlesa Ivesa in Williama Bolcoma. Pogovor z mezzosopranistko Sabino Gruden o večeru kabareta, ki ga bomo v nedeljo, 25. maja, neposredno prenašali. Koncert lahko obiščete tudi v živo ob predhodni prijavi na spletni strani programa Ars.
Na sporedu glasba Horatia Parkerja in Amy Beach.
Na sporedu glasba Horatia Parkerja in Amy Beach.
Na sporedu dela Williama Billingsa, Stephena Collinsa Fosterja, Louisa Moreauja Gottschalka, Georga Whitefielda Chadwicka in Edwarda Alexandra MacDowella.
Na sporedu dela Williama Billingsa, Stephena Collinsa Fosterja, Louisa Moreauja Gottschalka, Georga Whitefielda Chadwicka in Edwarda Alexandra MacDowella.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu šansona Lov Clementa Janequina, Gozdni mir iz Lovske fantazije za kvartet rogov ter Odhod na lov in hallali Antona Wundererja, Lov svetega Huberta za rog in orkester Henrija Büsserja, simfonična pesnitev Zakleti lovec Césarja Francka, Klavirska sonata št. 18 v Es-duru, op. 31/3 Ludwiga van Beethovna, Gozdna idila iz Lovske simfonije Frana Gerbiča, Trije miti za violino in klavir Karola Szymanowskega in simfonična pesnitev Fantastični lov Ernesta Guiranda.
Na sporedu šansona Lov Clementa Janequina, Gozdni mir iz Lovske fantazije za kvartet rogov ter Odhod na lov in hallali Antona Wundererja, Lov svetega Huberta za rog in orkester Henrija Büsserja, simfonična pesnitev Zakleti lovec Césarja Francka, Klavirska sonata št. 18 v Es-duru, op. 31/3 Ludwiga van Beethovna, Gozdna idila iz Lovske simfonije Frana Gerbiča, Trije miti za violino in klavir Karola Szymanowskega in simfonična pesnitev Fantastični lov Ernesta Guiranda.
Na sporedu Simfonija št. 100 v G-duru z vzdevkom 'Vojaška' Josepha Haydna in Chant Lontain - Oddaljeni spev za rog in klavir Eugèna Bozzaja v izvedbah slovenskih glasbenikov.
Na sporedu Simfonija št. 100 v G-duru z vzdevkom 'Vojaška' Josepha Haydna in Chant Lontain - Oddaljeni spev za rog in klavir Eugèna Bozzaja v izvedbah slovenskih glasbenikov.
Na sporedu Dva srednjeveška plesa Michaela Amorosija, Koncert v F-duru, op. 11, št. 7 Francesca Antonia Bonportija, Kvintet št. 3 v B-duru, G. 447 Luigija Boccherinija in Divertimento za klavir, violino in violončelo v B-duru, K 254 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Dva srednjeveška plesa Michaela Amorosija, Koncert v F-duru, op. 11, št. 7 Francesca Antonia Bonportija, Kvintet št. 3 v B-duru, G. 447 Luigija Boccherinija in Divertimento za klavir, violino in violončelo v B-duru, K 254 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Poslušamo Godalni kvartet št. 1 v A-duru Aleksandra Borodina, Simfonijo v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach in Anino četvorko Benjamina Ipavca.
Poslušamo Godalni kvartet št. 1 v A-duru Aleksandra Borodina, Simfonijo v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach in Anino četvorko Benjamina Ipavca.
Poslušamo Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca in Valček Benjamina Ipavca.
Poslušamo Gazele - sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca in Valček Benjamina Ipavca.
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Vivaldija, Sebastiana in Christiana Bacha in Mozarta v 1. delu, Rahmaninova in Čajkovskega v drugem ter Smetane, Berwalda, Dvořáka, Čiurlionisa in Thomasa v tretjem.
V nov dan z glasbo Vivaldija, Sebastiana in Christiana Bacha in Mozarta v 1. delu, Rahmaninova in Čajkovskega v drugem ter Smetane, Berwalda, Dvořáka, Čiurlionisa in Thomasa v tretjem.
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
BENJAMIN IPAVEC: ANINA ČETVORKA ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR TRIO LORENZ: violina - TOMAŽ LORENZ, violončelo - MATIJA LORENZ, klavir - PRIMOŽ LORENZ ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SLOVANSKI PLESI, OP. 46 ORKESTER GEWANDHAUS IZ LEIPZIGA, dirigent: KURT MASUR RISTO SAVIN: PAVLIHA NA POTOVANJU - KLAVIRSKA SKLADBA V TREH SLIKAH, OP. 8 Klavir: PAVEL ŠIVIC
BENJAMIN IPAVEC: ANINA ČETVORKA ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR TRIO LORENZ: violina - TOMAŽ LORENZ, violončelo - MATIJA LORENZ, klavir - PRIMOŽ LORENZ ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SLOVANSKI PLESI, OP. 46 ORKESTER GEWANDHAUS IZ LEIPZIGA, dirigent: KURT MASUR RISTO SAVIN: PAVLIHA NA POTOVANJU - KLAVIRSKA SKLADBA V TREH SLIKAH, OP. 8 Klavir: PAVEL ŠIVIC
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
NEJC BEČAN: ZLATOUSTOVA PESEM ZA FLAVTO IN KLAVIR Klavir: KATALIN PÉTER KRIVOKAPIČ, flavta: IRENA ROVTAR TILEN SLAKAN: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO ALOJZ AJDIČ: PASTIRSKA PESEM ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 2 V A-DURU, OP. 2, ŠT. 2 Klavir: FRIEDRICH GULDA GABRIEL FAURÉ/JEAN RACINE: CANTIQUE DE JEAN RACINE, OP. 11 CÉSAR FRANCK/WOLFGANG HOCHSTEIN: PANIS ANGELICUS ZBOR KOLIDŽA SV. JANEZA V CAMBRIDGEU, tenor: PABLO STRONG, violončelo: GRAHAM WALKER, orgle: TIMOTHY RAVALDE, dirigent: ANDREW NETHSINGHA JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT V D-DURU JUGOZAHODNONEMŠKI KOMORNI ORKESTER, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: PAUL ANGERER LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ
LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 2 V A-DURU, OP. 2, ŠT. 2 Klavir: FRIEDRICH GULDA GABRIEL FAURÉ/JEAN RACINE: CANTIQUE DE JEAN RACINE, OP. 11 CÉSAR FRANCK/WOLFGANG HOCHSTEIN: PANIS ANGELICUS ZBOR KOLIDŽA SV. JANEZA V CAMBRIDGEU, tenor: PABLO STRONG, violončelo: GRAHAM WALKER, orgle: TIMOTHY RAVALDE, dirigent: ANDREW NETHSINGHA JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT V D-DURU JUGOZAHODNONEMŠKI KOMORNI ORKESTER, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: PAUL ANGERER LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ