Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.