Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Poslušali bomo Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 Josepha Haydna, zadnji stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 14 v c-molu, op. 131 ter Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela.
Poslušali bomo Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 Josepha Haydna, zadnji stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 14 v c-molu, op. 131 ter Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu glasba Johanna Georga Albrechtsbergerja, Georga Philippa Telemanna, Domenica Cimarose, Johanna Sebastiana Bacha in Johanna Ludwiga Krebsa.
Na sporedu glasba Johanna Georga Albrechtsbergerja, Georga Philippa Telemanna, Domenica Cimarose, Johanna Sebastiana Bacha in Johanna Ludwiga Krebsa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24/2 Muzia Clementija in Haydnov Godalni kvartet v F-duru, op. 2/4.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24/2 Muzia Clementija in Haydnov Godalni kvartet v F-duru, op. 2/4.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Telemanna, Händla, Beethovna, Brittna, Mendelssohna, Paganinija, Prokofjeva, Leoncavalla, Saint-Saënsa in Richarda Straussa.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Telemanna, Händla, Beethovna, Brittna, Mendelssohna, Paganinija, Prokofjeva, Leoncavalla, Saint-Saënsa in Richarda Straussa.
V pogovoru sodelujejo uredniki programa Ars: Maja Žvokelj (Uredništvo za kulturo), Gregor Pirš (Uredništvo za resno glasbo), Alen Jelen (Uredništvo igranega programa), Tomaž Gerden (Uredništvo za religije in verstva) ter Maja Kojc (v. d. vodje Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija).
V pogovoru sodelujejo uredniki programa Ars: Maja Žvokelj (Uredništvo za kulturo), Gregor Pirš (Uredništvo za resno glasbo), Alen Jelen (Uredništvo igranega programa), Tomaž Gerden (Uredništvo za religije in verstva) ter Maja Kojc (v. d. vodje Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija).
Dan, kot tudi številne druge petke, začenjamo z obletnicami. FRANZ XAVER SCHNITZER: SONATA VI IN G Orgle: MARTIN ROST MYKOLA LEONTOVYCH: LA CANCION DEL QUERUBIN KOMORNI ZBOR VIDRODGENNIA, dirigent: MSTYSLAV YURCHENKO OTTO KETTING: PESEM BREZ BESED ŠT. 2 Flavta: ELEONORE PAMEIJER JOSIP IPAVEC / HEINRICH HEINE: 3 samospevi DAS KÖNIGSKIND – Kraljična WENN ICH IN DEINE AUGEN SEH' – Ko v tvoje mile zrem oči DIE WALLFAHRT NACH KEVLAAR – Romanje v Kevlaar Basbariton: MARCOS FINK, Klavir: NATAŠA VALANT HECTOR BERLIOZ: FANTASTIČNA SIMFONIJA, OP. 14, 1. REVERIES – PASSIONS ORKESTER BAMBERŠKIH SIMFONIKOV, dirigent: JONEL PERLEA ALVIN CURRAN: INNER CITIES 11 AGLIO, OGLIO, PEPERONCINO BLUES (FOR FREDERIC RZEWSKI) Klavir: DAAN VANDEWALLE
Dan, kot tudi številne druge petke, začenjamo z obletnicami. FRANZ XAVER SCHNITZER: SONATA VI IN G Orgle: MARTIN ROST MYKOLA LEONTOVYCH: LA CANCION DEL QUERUBIN KOMORNI ZBOR VIDRODGENNIA, dirigent: MSTYSLAV YURCHENKO OTTO KETTING: PESEM BREZ BESED ŠT. 2 Flavta: ELEONORE PAMEIJER JOSIP IPAVEC / HEINRICH HEINE: 3 samospevi DAS KÖNIGSKIND – Kraljična WENN ICH IN DEINE AUGEN SEH' – Ko v tvoje mile zrem oči DIE WALLFAHRT NACH KEVLAAR – Romanje v Kevlaar Basbariton: MARCOS FINK, Klavir: NATAŠA VALANT HECTOR BERLIOZ: FANTASTIČNA SIMFONIJA, OP. 14, 1. REVERIES – PASSIONS ORKESTER BAMBERŠKIH SIMFONIKOV, dirigent: JONEL PERLEA ALVIN CURRAN: INNER CITIES 11 AGLIO, OGLIO, PEPERONCINO BLUES (FOR FREDERIC RZEWSKI) Klavir: DAAN VANDEWALLE
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je v romanu Veliki Gatsby prikazal blišč in bedo najbogatejših krogov v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja, v desetletju izjemne ekonomske rasti in masovnega potrošništva, pa tudi prohibicije in kriminala. Na te družbene spremembe in izzive so se odzivali tudi skladatelji v Evropi in Ameriki.
Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald je v romanu Veliki Gatsby prikazal blišč in bedo najbogatejših krogov v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja, v desetletju izjemne ekonomske rasti in masovnega potrošništva, pa tudi prohibicije in kriminala. Na te družbene spremembe in izzive so se odzivali tudi skladatelji v Evropi in Ameriki.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predvajamo Klavirsko sonato št. 31 v As-duru, op. 110 Ludwiga van Beethovna, Ragtime za 11 instrumentov Igorja Stravinskega, Fantazijo za klavir v fis-molu, op. 28, imenovano tudi 'Škotska sonata', Felixa Mendelssohna, koncertno uverturo Odmevi Ossiana Nielsa Wilhelma Gadeja, Variacije na Haydnovo temo za dva klavirja, op. 56b Johannesa Brahmsa in simfonično pesnitev Tamara Milija Balakireva.
Predvajamo Klavirsko sonato št. 31 v As-duru, op. 110 Ludwiga van Beethovna, Ragtime za 11 instrumentov Igorja Stravinskega, Fantazijo za klavir v fis-molu, op. 28, imenovano tudi 'Škotska sonata', Felixa Mendelssohna, koncertno uverturo Odmevi Ossiana Nielsa Wilhelma Gadeja, Variacije na Haydnovo temo za dva klavirja, op. 56b Johannesa Brahmsa in simfonično pesnitev Tamara Milija Balakireva.
Predvajamo končno, razširjeno baletno različico skladbe Moja mati gos Mauricea Ravela. Izvaja jo Simfonični orkester iz Pittsburgha, dirigira André Previn.
Predvajamo končno, razširjeno baletno različico skladbe Moja mati gos Mauricea Ravela. Izvaja jo Simfonični orkester iz Pittsburgha, dirigira André Previn.
Na sporedu Ciaccona za violino in basso continuo v C-duru Antonia Bertalija, Suita št. 2 v g-molu Georga Philippa Telemanna, Passacaglia in fuga v c-molu, BWV 582 Johanna Sebastiana Bacha, Baletti a cinque št. 15 Pavla Josefa Vejvanovskega in Koncert za harfo, dve violini in violončelo Georga Christopha Wagenseila.
Na sporedu Ciaccona za violino in basso continuo v C-duru Antonia Bertalija, Suita št. 2 v g-molu Georga Philippa Telemanna, Passacaglia in fuga v c-molu, BWV 582 Johanna Sebastiana Bacha, Baletti a cinque št. 15 Pavla Josefa Vejvanovskega in Koncert za harfo, dve violini in violončelo Georga Christopha Wagenseila.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poslušamo Variacije in fugo na temo Georga Friedricha Handla v B-duru, op. 24 Johannesa Brahmsa, Godalni kvartet v d-molu, op. 56 Jeana Sibeliusa, Koncert za violino in orkester, op. 33 Carla Nielsena ter Duet – Concertino za klarinet, fagot, godalni orkester in harfo Richarda Straussa.
Poslušamo Variacije in fugo na temo Georga Friedricha Handla v B-duru, op. 24 Johannesa Brahmsa, Godalni kvartet v d-molu, op. 56 Jeana Sibeliusa, Koncert za violino in orkester, op. 33 Carla Nielsena ter Duet – Concertino za klarinet, fagot, godalni orkester in harfo Richarda Straussa.
Poslušamo Balado za violino in klavir v Des-duru Rista Savina ter Sonato za flavto in klavir Igorja Krivokapiča.
Poslušamo Balado za violino in klavir v Des-duru Rista Savina ter Sonato za flavto in klavir Igorja Krivokapiča.
Naše glasbeno druženje bomo začeli s poslušanjem Kvinteta v C-duru, op. 16 nemškega skladatelja Hermanna Goetza, ki je ustvarjal v drugi polovici 19. stoletja pod vplivi Mozartove in Mendelssohnove glasbe, zanimali pa so ga tudi sodobni načini komponiranja izpod peresa Liszta, Wagnerja in Brahmsa. Goetz, ki se je rodil na današnji dan leta 1840, je najbolj znan po svoji operi v štirih dejanjih Ukročena trmoglavka po Shakespearjevi istoimenski komediji.
Naše glasbeno druženje bomo začeli s poslušanjem Kvinteta v C-duru, op. 16 nemškega skladatelja Hermanna Goetza, ki je ustvarjal v drugi polovici 19. stoletja pod vplivi Mozartove in Mendelssohnove glasbe, zanimali pa so ga tudi sodobni načini komponiranja izpod peresa Liszta, Wagnerja in Brahmsa. Goetz, ki se je rodil na današnji dan leta 1840, je najbolj znan po svoji operi v štirih dejanjih Ukročena trmoglavka po Shakespearjevi istoimenski komediji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Leta 1842 se je Robert Schumann po letu, namenjenem skladanju Četrte simfonije, izvedena je bila na današnji dan v leipziškem Gewandhausu, strastno posvečal komorni glasbi. 6. decembra je v zasebni družbi predstavil novi Klavirski kvartet v Es-duru, ki ga je napisal za svojo soprogo, sijajno pianistko in skladateljico Claro.
Leta 1842 se je Robert Schumann po letu, namenjenem skladanju Četrte simfonije, izvedena je bila na današnji dan v leipziškem Gewandhausu, strastno posvečal komorni glasbi. 6. decembra je v zasebni družbi predstavil novi Klavirski kvartet v Es-duru, ki ga je napisal za svojo soprogo, sijajno pianistko in skladateljico Claro.
Poslušamo glasbo Carla Philippa Emanuela Bacha, Primoža Ramovša in Mozartovo Simfonijo št. 38 v D-duru, K. 504, znano tudi kot »Praška« simfonija. Mozart jo je dokončal na današnji dan leta 1786 na Dunaju in jo odnesel na svoj obisk Prage, v kateri je v tistem obdobju postal pravi zvezdnik.
Poslušamo glasbo Carla Philippa Emanuela Bacha, Primoža Ramovša in Mozartovo Simfonijo št. 38 v D-duru, K. 504, znano tudi kot »Praška« simfonija. Mozart jo je dokončal na današnji dan leta 1786 na Dunaju in jo odnesel na svoj obisk Prage, v kateri je v tistem obdobju postal pravi zvezdnik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu glasba Maxa Regerja, Blaža Arniča, Mojmirja Sepeta, Jamesa Moodyja, Jaka Puciharja in Scotta Joplina.
Na sporedu glasba Maxa Regerja, Blaža Arniča, Mojmirja Sepeta, Jamesa Moodyja, Jaka Puciharja in Scotta Joplina.
Mendelssohnov Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 velja za enega najlepših violinskih koncertov v svetovni glasbeni zgodovini. Skladatelj ga je pisal v letih od 1838 do 1844 in ga namenil prijatelju violinistu Ferdinandu Davidu. Ta je delo prvič izvedel 13. marca 1845 v Leipzigu. Kmalu je postal nepogrešljiv sestavni del repertoarja vseh violinistov. Danes bomo slišali interpretacijo izraelsko-ameriškega violinista in dirigenta Pinchasa Zukermana, ki je delo izvedel s Komornim orkestrom Saint Paul.
Mendelssohnov Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 velja za enega najlepših violinskih koncertov v svetovni glasbeni zgodovini. Skladatelj ga je pisal v letih od 1838 do 1844 in ga namenil prijatelju violinistu Ferdinandu Davidu. Ta je delo prvič izvedel 13. marca 1845 v Leipzigu. Kmalu je postal nepogrešljiv sestavni del repertoarja vseh violinistov. Danes bomo slišali interpretacijo izraelsko-ameriškega violinista in dirigenta Pinchasa Zukermana, ki je delo izvedel s Komornim orkestrom Saint Paul.
Wolfgang Amadeus Mozart je opero Don Giovanni ustvaril na libreto Lorenza da Ponteja in je bila prvič izvedena leta 1787 v Pragi, danes pa velja za eno njegovih največjih opernih mojstrovin. Libretist se je vsebinsko oprl na takrat dobro znano delo Seviljski zapeljivec in Kamniti gost španskega dramatika Trisa de Moline in na Molièrovega dramskega junaka Don Juana. Pod imenom Don Juan smo to Mozartovo opero pri nas tudi večinoma uprizarjali.
Wolfgang Amadeus Mozart je opero Don Giovanni ustvaril na libreto Lorenza da Ponteja in je bila prvič izvedena leta 1787 v Pragi, danes pa velja za eno njegovih največjih opernih mojstrovin. Libretist se je vsebinsko oprl na takrat dobro znano delo Seviljski zapeljivec in Kamniti gost španskega dramatika Trisa de Moline in na Molièrovega dramskega junaka Don Juana. Pod imenom Don Juan smo to Mozartovo opero pri nas tudi večinoma uprizarjali.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu samospev 'Izgubil sem se svetu' (Ich bin der Welt abhanden gekommen) iz cikla Rückertovih pesmi Gustava Mahlerja, Dva divertimenta za harfo Andréja Capleta, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa, Andaluza iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, Glasbeni utrinek št. 5 v Des-duru, op. 16 Sergeja Rahmaninova in Liberamente, za rog in orkester Lojzeta Krajnčana.
Na sporedu samospev 'Izgubil sem se svetu' (Ich bin der Welt abhanden gekommen) iz cikla Rückertovih pesmi Gustava Mahlerja, Dva divertimenta za harfo Andréja Capleta, Balada za flavto in orkester, op. 288 Carla Reineckeja, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa, Andaluza iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, Glasbeni utrinek št. 5 v Des-duru, op. 16 Sergeja Rahmaninova in Liberamente, za rog in orkester Lojzeta Krajnčana.
Predvajamo suito iz glasbe Christopherja Gunninga k epizodi Smrt na Nilu iz nadaljevanke o Herculu Poirotu in Štefbet trilogijo št. 1 za dva klavirja Milka Lazarja.
Predvajamo suito iz glasbe Christopherja Gunninga k epizodi Smrt na Nilu iz nadaljevanke o Herculu Poirotu in Štefbet trilogijo št. 1 za dva klavirja Milka Lazarja.
Na sporedu Battaglia (Bitka) iz 4. zvezka skladb za lutnjo Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja, Balletto primo di zingari v d-molu Johanna Heinricha Schmelzerja, Trio sonata št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo, TWV 181 Jana Dismasa Zelenke, Sonata za instrument s tipkami v E-duru, Kk 380 Domenica Scarlattija in Francoska suita Francisa Poulenca.
Na sporedu Battaglia (Bitka) iz 4. zvezka skladb za lutnjo Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja, Balletto primo di zingari v d-molu Johanna Heinricha Schmelzerja, Trio sonata št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo, TWV 181 Jana Dismasa Zelenke, Sonata za instrument s tipkami v E-duru, Kk 380 Domenica Scarlattija in Francoska suita Francisa Poulenca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Telemanna, Rameauja, Händla, Mozarta, Savina, Boccherinija, Albrechtsbergerja, Dvořáka, Haydna, Laloja, Čajkovskega in Bernsteina.
V novi dan z glasbo Telemanna, Rameauja, Händla, Mozarta, Savina, Boccherinija, Albrechtsbergerja, Dvořáka, Haydna, Laloja, Čajkovskega in Bernsteina.
Potem ko smo po Drugi jutranji kroniki poslušali glasbo Antonia Vivaldija, se bomo v zadnjem delu Glasbene jutranjice posvetili Vivaldijevim vplivom. ARCANGELO CORELLI: CONCERTO VIII. KOMORNI ORKESTER PRO ARTE, dirigent: NADA MATOŠEVIĆ JOHANN SEBASTIAN BACH: BRANDENBURŠKI KONCERT ŠT. 5 V D-DURU, BWV 1050 Flavta: IRENA GRAFENAUER, violina: TOMAŽ LORENZ, čembalo: ANDREJ JARC, KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA CARL PHILIPP EMANUEL BACH: SONATA V A-DURU, H. 186 Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: SONATA V F-DURU Trobenta: MAURICE ANDRÉ, orgle: MARIE CLAIRE ALAIN ANTONIO SALIERI: KONCERT ZA FLAVTO, OBOO IN ORKESTER V C-DURU Flavta: AURELE NICOLET, oboa: HEINZ HOLLIGER, BAMBERŠKI SIMFONIKI, dirigent: PETER MAAG ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina: WOLF DIETER STREICHER, violončelo: MICHAEL GROß, klavir: CHIA CHOU
Potem ko smo po Drugi jutranji kroniki poslušali glasbo Antonia Vivaldija, se bomo v zadnjem delu Glasbene jutranjice posvetili Vivaldijevim vplivom. ARCANGELO CORELLI: CONCERTO VIII. KOMORNI ORKESTER PRO ARTE, dirigent: NADA MATOŠEVIĆ JOHANN SEBASTIAN BACH: BRANDENBURŠKI KONCERT ŠT. 5 V D-DURU, BWV 1050 Flavta: IRENA GRAFENAUER, violina: TOMAŽ LORENZ, čembalo: ANDREJ JARC, KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA CARL PHILIPP EMANUEL BACH: SONATA V A-DURU, H. 186 Klavir: MARIJAN LIPOVŠEK GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: SONATA V F-DURU Trobenta: MAURICE ANDRÉ, orgle: MARIE CLAIRE ALAIN ANTONIO SALIERI: KONCERT ZA FLAVTO, OBOO IN ORKESTER V C-DURU Flavta: AURELE NICOLET, oboa: HEINZ HOLLIGER, BAMBERŠKI SIMFONIKI, dirigent: PETER MAAG ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina: WOLF DIETER STREICHER, violončelo: MICHAEL GROß, klavir: CHIA CHOU
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob petkih pogosto dneve začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako. VALENTINO BUCCHI: CONCERTO Klarinet: JOŽE KOTAR CLAUDIO MONTEVERDI: EROTIČNI MADRIGAL: KAKO SI DANES SLADKA, LURETA in ZLATE PENE Ansambel: THE CONSORT OF MUSICKE, Dirigent: ANTHONY ROOLEY GIACOMO PUCCINI: TRIJE MENUETI 1. MENUET ŠT.1 V A-DURU, MODERATO 2. MENUET ŠT.2 V A-DURU, ALLEGRETTO 3. MENUET ŠT.3 V A-DURU, ASSAI MOSSO GODALNI KVARTET MARTFELD: violina – GABRIELA IJAC, PAUL ROSNER, viola – CHRISTOF BUJANOVSKI, violončelo – ANDREAS WEBER ERICH WOLFGANG KORNGOLD: VIOLINSKI KONCERT Violina: BENJAMIN ZIERVOGEL, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: WALTER PROOST JACOB GADE / TOKE LUND CRISTIANSEN: TANGO FANTASIA Flavta: MATEJ GRAHEK, klavir: TOMAŽ PETRAČ
Ob petkih pogosto dneve začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako. VALENTINO BUCCHI: CONCERTO Klarinet: JOŽE KOTAR CLAUDIO MONTEVERDI: EROTIČNI MADRIGAL: KAKO SI DANES SLADKA, LURETA in ZLATE PENE Ansambel: THE CONSORT OF MUSICKE, Dirigent: ANTHONY ROOLEY GIACOMO PUCCINI: TRIJE MENUETI 1. MENUET ŠT.1 V A-DURU, MODERATO 2. MENUET ŠT.2 V A-DURU, ALLEGRETTO 3. MENUET ŠT.3 V A-DURU, ASSAI MOSSO GODALNI KVARTET MARTFELD: violina – GABRIELA IJAC, PAUL ROSNER, viola – CHRISTOF BUJANOVSKI, violončelo – ANDREAS WEBER ERICH WOLFGANG KORNGOLD: VIOLINSKI KONCERT Violina: BENJAMIN ZIERVOGEL, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: WALTER PROOST JACOB GADE / TOKE LUND CRISTIANSEN: TANGO FANTASIA Flavta: MATEJ GRAHEK, klavir: TOMAŽ PETRAČ