Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
V zadnjem delu Glasbene jutranjice se bomo danes posvetili madžarskim skladateljem, vendar bomo izpustili umetnost nekaterih najbolj znanih, kot so Liszt, Kodaly in Bartok, ter prostor namenili preostalim, katerih glasba morda zveni nekoliko redkeje. KORNÉL ÁBRÁNYI/FRANZ LISZT: PESEM CVETJA (VIRÁG DAL), S383A Klavir: LESLIE HOWARD FERENC ERKEL: Uvertura k operi LÁSZLÓ HUNYADI BUDIMPEŠTANSKA FILHARMONIJA, dirigent: HÉJA DOMONKOS ENDRE SZERVÁNSZKY: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA BÁLINT BAKFARK: 5 fantazij za lutnjo Lutnja: DÁNIEL BENKÕ FRIGYES HIDAS: FANTAZIJA ZA TROBENTO Trobenta: TIBOR KEREKEŠ, klavir: BOJANA KARUZA KÁROLY GOLDMARK: RUSTIC WEDDING SYMPHONY OP.26 (1. DEL) PITTSBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANDRÉ PREVIN MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI JENÕ HUBAY / EVELYN GLENNIE: GLEJ JO, KATI! (HEJRE KATI) Tolkala: EVELYN GLENNIE, NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: BARRY WORDSWORTH
V zadnjem delu Glasbene jutranjice se bomo danes posvetili madžarskim skladateljem, vendar bomo izpustili umetnost nekaterih najbolj znanih, kot so Liszt, Kodaly in Bartok, ter prostor namenili preostalim, katerih glasba morda zveni nekoliko redkeje. KORNÉL ÁBRÁNYI/FRANZ LISZT: PESEM CVETJA (VIRÁG DAL), S383A Klavir: LESLIE HOWARD FERENC ERKEL: Uvertura k operi LÁSZLÓ HUNYADI BUDIMPEŠTANSKA FILHARMONIJA, dirigent: HÉJA DOMONKOS ENDRE SZERVÁNSZKY: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA BÁLINT BAKFARK: 5 fantazij za lutnjo Lutnja: DÁNIEL BENKÕ FRIGYES HIDAS: FANTAZIJA ZA TROBENTO Trobenta: TIBOR KEREKEŠ, klavir: BOJANA KARUZA KÁROLY GOLDMARK: RUSTIC WEDDING SYMPHONY OP.26 (1. DEL) PITTSBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANDRÉ PREVIN MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI JENÕ HUBAY / EVELYN GLENNIE: GLEJ JO, KATI! (HEJRE KATI) Tolkala: EVELYN GLENNIE, NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: BARRY WORDSWORTH
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
S simfonično pesnitvijo Rimski prazniki je Ottorino Respighi zaokrožil Rimsko trilogijo, ki jo sestavljajo še Rimski vodnjaki in Rimske pinije. Rimski prazniki so posvečeni rimskim ljudskim praznovanjem in v štirih stavkih slikajo rajajoče rimsko ljudstvo. Respighi je k rimskim praznikom pripravil še programsko besedilo, ki slikovito ponazarja vsebinsko zasnovo posameznih stavkov. Prvi stavek prikazuje gladiatorske igre: Grozljivo nebo nad cirkusom, toda ljudstvo slavi: »Pozdravljen, Neron!« Železna vrata se odpro in ozračje se napolni s cerkveno pesmijo in rjovenjem divjih živali. Drhal valovi in se objestno šali: pesem mučenikov se razširi, prevlada in končno utone v hrupu. V drugem stavku z naslovom Jubilej se utrujeni romarji v bolečini premikajo po dolgih cestah in molijo. Končno se z vrha hriba Monte Mario vidi celoten Rim. Tretji stavek opisuje oktobrska slavja ob pobiranju letine in ob lovu, pridružujejo pa se jim tudi ljubezenske pesmi. Pesnitev sklene Epifanija, v kateri slišimo podeželske pesmi, sladkobne melodije plesa saltarello, zvok mehaničnih orgel v stojnicah, klice lastnika cirkusa, hripave ter pijane krike in refrene.
S simfonično pesnitvijo Rimski prazniki je Ottorino Respighi zaokrožil Rimsko trilogijo, ki jo sestavljajo še Rimski vodnjaki in Rimske pinije. Rimski prazniki so posvečeni rimskim ljudskim praznovanjem in v štirih stavkih slikajo rajajoče rimsko ljudstvo. Respighi je k rimskim praznikom pripravil še programsko besedilo, ki slikovito ponazarja vsebinsko zasnovo posameznih stavkov. Prvi stavek prikazuje gladiatorske igre: Grozljivo nebo nad cirkusom, toda ljudstvo slavi: »Pozdravljen, Neron!« Železna vrata se odpro in ozračje se napolni s cerkveno pesmijo in rjovenjem divjih živali. Drhal valovi in se objestno šali: pesem mučenikov se razširi, prevlada in končno utone v hrupu. V drugem stavku z naslovom Jubilej se utrujeni romarji v bolečini premikajo po dolgih cestah in molijo. Končno se z vrha hriba Monte Mario vidi celoten Rim. Tretji stavek opisuje oktobrska slavja ob pobiranju letine in ob lovu, pridružujejo pa se jim tudi ljubezenske pesmi. Pesnitev sklene Epifanija, v kateri slišimo podeželske pesmi, sladkobne melodije plesa saltarello, zvok mehaničnih orgel v stojnicah, klice lastnika cirkusa, hripave ter pijane krike in refrene.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Humoreska za orkester, op. 101/7 Antonína Dvořáka, In jablane so cvetele – niz štirih klavirskih impresij, op. 52 Josefa Bohuslava Foersterja, simfonična pesnitev Zorenje Josefa Suka, Spomin na Moskvo – fantazija za violino in klavir na dve ruski pesmi, op. 6 Henryka Wieniawskega, Koncert za klarinet in orkester Henrija Tomasija, Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca in simfonična pesnitev Proti morju Marjana Kozine.
Na sporedu Humoreska za orkester, op. 101/7 Antonína Dvořáka, In jablane so cvetele – niz štirih klavirskih impresij, op. 52 Josefa Bohuslava Foersterja, simfonična pesnitev Zorenje Josefa Suka, Spomin na Moskvo – fantazija za violino in klavir na dve ruski pesmi, op. 6 Henryka Wieniawskega, Koncert za klarinet in orkester Henrija Tomasija, Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca in simfonična pesnitev Proti morju Marjana Kozine.
Na sporedu Humoreska za orkester, op. 101/7 Antonína Dvořáka, In jablane so cvetele – niz štirih klavirskih impresij, op. 52 Josefa Bohuslava Foersterja, simfonična pesnitev Zorenje Josefa Suka, Spomin na Moskvo – fantazija za violino in klavir na dve ruski pesmi, op. 6 Henryka Wieniawskega, Koncert za klarinet in orkester Henrija Tomasija, Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca in simfonična pesnitev Proti morju Marjana Kozine.
Na sporedu Humoreska za orkester, op. 101/7 Antonína Dvořáka, In jablane so cvetele – niz štirih klavirskih impresij, op. 52 Josefa Bohuslava Foersterja, simfonična pesnitev Zorenje Josefa Suka, Spomin na Moskvo – fantazija za violino in klavir na dve ruski pesmi, op. 6 Henryka Wieniawskega, Koncert za klarinet in orkester Henrija Tomasija, Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca in simfonična pesnitev Proti morju Marjana Kozine.
Na sporedu Concerto grosso v F-duru, Seibel 233 Johanna Davida Heinichena, Haydnov Klavirski trio št. 39 v G-duru, Hob. XV: 25, Simfonija v C-duru Josepha Martina Krausa in Fantazija za klavir v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna.
Na sporedu Concerto grosso v F-duru, Seibel 233 Johanna Davida Heinichena, Haydnov Klavirski trio št. 39 v G-duru, Hob. XV: 25, Simfonija v C-duru Josepha Martina Krausa in Fantazija za klavir v C-duru, op. 17 Roberta Schumanna.
Poslušamo Divertimento za godalni orkester Bele Bartoka, Serenado za godala v g-molu, op. 35 Oscarja Nathana Strausa, prvi stavek iz Divertimenta št.1 Heinricha Sutermeisterja ter Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6 Josepha Suka.
Poslušamo Divertimento za godalni orkester Bele Bartoka, Serenado za godala v g-molu, op. 35 Oscarja Nathana Strausa, prvi stavek iz Divertimenta št.1 Heinricha Sutermeisterja ter Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6 Josepha Suka.
Piston je bil pomemben nosilec ameriške simfonične tradicije dvajsetega stoletja. Ustvarjal je v neoklasicističnemu in pozno romantičnemu slogu, prežetemu z iznajdljivimi kompozicijskimi domislicami, ki so presegale okvirje tradicionalne harmonije. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je sam napisal več temeljnih del o glasbenem nauku ter bil priznan pedagog. Šesto simfonijo je napisal za 75. obletnico Bostonskega simfoničnega orkestra, posvetil pa jo je njegovemu dolgoletnemu dirigentu Sergeju Kusevickemu ter njegovi ženi. Skladba ima štiri stavke z oznakami: Fluendo espressivo, Scherzo: Leggerissimo vivace, Adagio sereno in Allegro energico. Zlasti drugi stavek je poln neobičajnih harmoničnih prijemov, izstopajoča je tudi tolkalska sekcija, dodatno ritmično plast pa tvorijo še pridušeni pizzicati v godalih.
Piston je bil pomemben nosilec ameriške simfonične tradicije dvajsetega stoletja. Ustvarjal je v neoklasicističnemu in pozno romantičnemu slogu, prežetemu z iznajdljivimi kompozicijskimi domislicami, ki so presegale okvirje tradicionalne harmonije. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je sam napisal več temeljnih del o glasbenem nauku ter bil priznan pedagog. Šesto simfonijo je napisal za 75. obletnico Bostonskega simfoničnega orkestra, posvetil pa jo je njegovemu dolgoletnemu dirigentu Sergeju Kusevickemu ter njegovi ženi. Skladba ima štiri stavke z oznakami: Fluendo espressivo, Scherzo: Leggerissimo vivace, Adagio sereno in Allegro energico. Zlasti drugi stavek je poln neobičajnih harmoničnih prijemov, izstopajoča je tudi tolkalska sekcija, dodatno ritmično plast pa tvorijo še pridušeni pizzicati v godalih.
Poslušamo prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in Baletne prizore, op. 52 Aleksandra Glazunova.
Poslušamo prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in Baletne prizore, op. 52 Aleksandra Glazunova.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Lizsta in Telemanna v prvem, Ajdiča in Babnika v drugem ter Ridouta, Schuberta, Paganinija, Bennetta, Liszta in Saint-Saënsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Lizsta in Telemanna v prvem, Ajdiča in Babnika v drugem ter Ridouta, Schuberta, Paganinija, Bennetta, Liszta in Saint-Saënsa v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Umetnika Vladimir Hrovat, ustna harmonika in Lara Pelikan, harfa skupaj muzicirata v Harp 'n' Harp duu, pred dvema tednoma sta se vrnila s krajše turneje po Estoniji. Ob tej priložnosti smo v rubriko Sredin glasbeni gost povabili Vladimirja Hrovata. Na sporedu glasba Gaetana Donizettija, Frédérica Chopina, Maurica Ravela, Žige Staniča, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Umetnika Vladimir Hrovat, ustna harmonika in Lara Pelikan, harfa skupaj muzicirata v Harp 'n' Harp duu, pred dvema tednoma sta se vrnila s krajše turneje po Estoniji. Ob tej priložnosti smo v rubriko Sredin glasbeni gost povabili Vladimirja Hrovata. Na sporedu glasba Gaetana Donizettija, Frédérica Chopina, Maurica Ravela, Žige Staniča, Blaža Puciharja in Timoteja Kosovinca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu preludij k operi Ples v maska Giuseppa Verdija, Adagio v Des-duru za klarinet in godalni kvintet Heinricha Baermanna, Koncert za flavto in orkester v e-molu Saveria Mercadanteja, Valse caprice št. 1 v fis-molu, op. 30 Gabriela Fauréja, Puškiniana – suita za orkester, op. 70 Sergeja Prokofjeva, Valencijska suita za kitaro Vicenteja Asencia, simfonična pesnitev Fandin vrt Arnolda Baxa in Sekstet za klavir in pihalni kvintet, op. 100 Francisa Poulenca.
Na sporedu preludij k operi Ples v maska Giuseppa Verdija, Adagio v Des-duru za klarinet in godalni kvintet Heinricha Baermanna, Koncert za flavto in orkester v e-molu Saveria Mercadanteja, Valse caprice št. 1 v fis-molu, op. 30 Gabriela Fauréja, Puškiniana – suita za orkester, op. 70 Sergeja Prokofjeva, Valencijska suita za kitaro Vicenteja Asencia, simfonična pesnitev Fandin vrt Arnolda Baxa in Sekstet za klavir in pihalni kvintet, op. 100 Francisa Poulenca.
Na sporedu Bachov koralni preludij Obračam se k tebi, gospod Jezus Kristus, BWV 639 v transkripciji za klavir Ferruccia Busonija, Koncert v D-duru za violino, godala in continuo, op. 8/11 (RV 210) Antonia Vivaldija, Menuet z variacijami po Locatelliju Bernharda Joachima Hagna, Idila za rog in orkester Aleksandra Glazunova in sonata za violino in klavir Za svetlobo Anthonyja Girarda.
Na sporedu Bachov koralni preludij Obračam se k tebi, gospod Jezus Kristus, BWV 639 v transkripciji za klavir Ferruccia Busonija, Koncert v D-duru za violino, godala in continuo, op. 8/11 (RV 210) Antonia Vivaldija, Menuet z variacijami po Locatelliju Bernharda Joachima Hagna, Idila za rog in orkester Aleksandra Glazunova in sonata za violino in klavir Za svetlobo Anthonyja Girarda.
Na sporedu Bachov koralni preludij Obračam se k tebi, gospod Jezus Kristus, BWV 639 v transkripciji za klavir Ferruccia Busonija, Koncert v D-duru za violino, godala in continuo, op. 8/11 (RV 210) Antonia Vivaldija, Menuet z variacijami po Locatelliju Bernharda Joachima Hagna, Idila za rog in orkester Aleksandra Glazunova in sonata za violino in klavir Za svetlobo Anthonyja Girarda.
Na sporedu Bachov koralni preludij Obračam se k tebi, gospod Jezus Kristus, BWV 639 v transkripciji za klavir Ferruccia Busonija, Koncert v D-duru za violino, godala in continuo, op. 8/11 (RV 210) Antonia Vivaldija, Menuet z variacijami po Locatelliju Bernharda Joachima Hagna, Idila za rog in orkester Aleksandra Glazunova in sonata za violino in klavir Za svetlobo Anthonyja Girarda.
Poslušamo Godalni kvartet v G-duru, op. 32, št. 2 Leopolda Antonina Koželuha, Brahmsov Koncert za klarinet in godala v h-molu, op. 115, Balado v g-molu, op. 24 Edvarda Griega ter Preludij št. 15 v Des-duru, op. 28, poimenovan »Dežna kaplja«, Frédérica Chopina.
Poslušamo Godalni kvartet v G-duru, op. 32, št. 2 Leopolda Antonina Koželuha, Brahmsov Koncert za klarinet in godala v h-molu, op. 115, Balado v g-molu, op. 24 Edvarda Griega ter Preludij št. 15 v Des-duru, op. 28, poimenovan »Dežna kaplja«, Frédérica Chopina.
Poslušamo Štiri romantične skladbe za violino in klavir, op. 75 Antonína Leopolda Dvořáka, Che si puo fare Barbare Strozzi ter Valček št. 8 v As-duru Frédérica Chopina.
Poslušamo Štiri romantične skladbe za violino in klavir, op. 75 Antonína Leopolda Dvořáka, Che si puo fare Barbare Strozzi ter Valček št. 8 v As-duru Frédérica Chopina.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta ter Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93 Ludwiga van Beethovna.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta ter Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93 Ludwiga van Beethovna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.