Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Člane skladateljske skupine Francoska Šesterica je bolj povezovalo tesno prijateljstvo kot pa skupni estetski nazori. To je bil čas, ko je glasbeni svet že preživel glasbeni škandal zaradi premiere Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega, in tako je skupina komponirala bolj umirjeno, tudi bolj enostavno, vendar z izrazitim francoskim duhom, črpajoč iz pariškega mestnega življenja, pouličnega muziciranja, glasbenih zabavišč in cirkuških godb.
Člane skladateljske skupine Francoska Šesterica je bolj povezovalo tesno prijateljstvo kot pa skupni estetski nazori. To je bil čas, ko je glasbeni svet že preživel glasbeni škandal zaradi premiere Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega, in tako je skupina komponirala bolj umirjeno, tudi bolj enostavno, vendar z izrazitim francoskim duhom, črpajoč iz pariškega mestnega življenja, pouličnega muziciranja, glasbenih zabavišč in cirkuških godb.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Skladateljska skupina Francoska šesterica je ime dobila leta 1920 po naslovu članka glasbenega kritika Henrija Colleta z naslovom Pet Rusov, šest Francozov in gospod Satie. Ta skupina si je za cilj postavila vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti,.sSstavljali so jo Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Čeprav so skladatelji te skupine bili estetsko povsem različni, pa jih je vseeno družila ena glasbena ideja. Vsi so namreč čutili odpor do tako imenovanega glasbenega impresionizma, ki sta ga poosebljala Claude Debussy in Maurice Ravel.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu so Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna, Tarantella, op. 12 Césarja Cuija v transkripciji Franza Liszta, Bor in palma – simfonična slika po Heinejevi pesmi ‘Na severu bor samoten’ Vasilija Kalinikova, Štiri bežne skladbe za klavir, op. 15 Clare Schumann, Serenada za pihala v d-molu, op. 44 Antonína Dvořáka, Podobe – 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina in Sonatina za klarinet in klavir, op. 29 Malcolma Arnolda.
Na sporedu so Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna, Tarantella, op. 12 Césarja Cuija v transkripciji Franza Liszta, Bor in palma – simfonična slika po Heinejevi pesmi ‘Na severu bor samoten’ Vasilija Kalinikova, Štiri bežne skladbe za klavir, op. 15 Clare Schumann, Serenada za pihala v d-molu, op. 44 Antonína Dvořáka, Podobe – 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina in Sonatina za klarinet in klavir, op. 29 Malcolma Arnolda.
Na sporedu sta Koncert za violino in orkester v C-duru, Hob. VIIA:1 Josepha Haydna z violinistom Gordanom Nikolićem v solisitčni vlogi in Fantazija za klavir na irsko pesem Poslednja poletna vrtnica, op. 15 Felixa Mendelssohna.
Na sporedu sta Koncert za violino in orkester v C-duru, Hob. VIIA:1 Josepha Haydna z violinistom Gordanom Nikolićem v solisitčni vlogi in Fantazija za klavir na irsko pesem Poslednja poletna vrtnica, op. 15 Felixa Mendelssohna.
Na sporedu so Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) neznanega avtorja, Suita v g-molu za dve violi da gamba in orgle Williama Lawesa, Simfonija št. 3 v D-duru Luigija Boccherinija in Sonata za violo da gamba in čembalo št. 2 v D-duru, BWV 1028 Johanna Sebastiana Bacha.
Na sporedu so Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) neznanega avtorja, Suita v g-molu za dve violi da gamba in orgle Williama Lawesa, Simfonija št. 3 v D-duru Luigija Boccherinija in Sonata za violo da gamba in čembalo št. 2 v D-duru, BWV 1028 Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušamo Simfonijo št. 101 v D-duru Josepha Haydna, poimenovano »Ura«, Jutro na Rožniku – prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča, Baletno suito za orkester v D-duru, op. 130 Maxa Regerja, Koncert za flavto in godala, op. 45 Sira Malcolma Arnolda ter Serenado v B-duru Antonia Salierija.
Poslušamo Simfonijo št. 101 v D-duru Josepha Haydna, poimenovano »Ura«, Jutro na Rožniku – prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča, Baletno suito za orkester v D-duru, op. 130 Maxa Regerja, Koncert za flavto in godala, op. 45 Sira Malcolma Arnolda ter Serenado v B-duru Antonia Salierija.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan gremo z glasbo Bacha in Ville Lobosa v prvem, Mozarta v drugem ter Savina, Brahmsa, Prokofjeva, de Lisla in Mahlerja v tretjem delu.
V novi dan gremo z glasbo Bacha in Ville Lobosa v prvem, Mozarta v drugem ter Savina, Brahmsa, Prokofjeva, de Lisla in Mahlerja v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Antonin Dvořák: Klavirski trio št. 4 v e-molu, op. 90, Dumky trio in Leoš Janáček: Sinfonietta.
Na sporedu: Karl Friedrich Abel: Koncert za flavto št. 3 v D – duru, op. 6; Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v B – duru, K. 458 (Lovski kvartet) in Joseph Martin Kraus: Simfonija v C – duru VB 139.
Na sporedu: Karl Friedrich Abel: Koncert za flavto št. 3 v D – duru, op. 6; Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v B – duru, K. 458 (Lovski kvartet) in Joseph Martin Kraus: Simfonija v C – duru VB 139.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Na sporedu Intimna sarabanda za violončelo in godalni kvintet Nejca Kuharja, simfonična lirska pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca, Klavirska sonata št. 11 v A-duru, 'Alla turca', K. 331 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-molu, op. 73 Carla Marie von Webra, Sonata za kitaro in violončelo Radamésa Gnattalija, Concertino za flavto in orkester Henrija Tomasija, Briljantna fantazija za flavto in klavir na teme iz Bizeteve opere Carmen Francoisa Borneja in Otožni valček, op. 44 Jeana Sibeliusa.
Na sporedu Intimna sarabanda za violončelo in godalni kvintet Nejca Kuharja, simfonična lirska pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca, Klavirska sonata št. 11 v A-duru, 'Alla turca', K. 331 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za klarinet in orkester št. 1 v f-molu, op. 73 Carla Marie von Webra, Sonata za kitaro in violončelo Radamésa Gnattalija, Concertino za flavto in orkester Henrija Tomasija, Briljantna fantazija za flavto in klavir na teme iz Bizeteve opere Carmen Francoisa Borneja in Otožni valček, op. 44 Jeana Sibeliusa.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Na sporedu Španska folía – 32 variacij na temo starega iberskega plesa Marina Maraisa, Koncert v G-duru za oboo d'amore, godala in continuo Georga Philippa Telemanna in Sonatina za violino in klavir v a-molu, D. 385 (op. 137/2) Franza Schuberta.
Poslušamo Balado Amy Beach, Sonato za klavir in violončelo, op. 35 Dore Pejačević, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Wieck Schumann ter prve tri stavke Seksteta za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel.
Poslušamo Balado Amy Beach, Sonato za klavir in violončelo, op. 35 Dore Pejačević, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Wieck Schumann ter prve tri stavke Seksteta za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel.
Poslušamo Tri bagatele za harfo in komorni orkester Janija Goloba, Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna, Bagatele, op. 47 Antonína Leopolda Dvořáka in Pet bagatel za kitaro Vilka Ukmarja.
Poslušamo Tri bagatele za harfo in komorni orkester Janija Goloba, Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna, Bagatele, op. 47 Antonína Leopolda Dvořáka in Pet bagatel za kitaro Vilka Ukmarja.
Poslušamo Tri bagatele za harfo in komorni orkester Janija Goloba, Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna, Bagatele, op. 47 Antonína Leopolda Dvořáka in Pet bagatel za kitaro Vilka Ukmarja.
Poslušamo Tri bagatele za harfo in komorni orkester Janija Goloba, Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna, Bagatele, op. 47 Antonína Leopolda Dvořáka in Pet bagatel za kitaro Vilka Ukmarja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
V Varšavi te dni poteka 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje, ki ga izvedejo vsakih pet let. Letos se ga je udeležilo 84 pianistov iz 20 držav. Največ udeležencev prihaja s Kitajske - kar 28, s Poljske in Japonske pa po 13. Tekmovanje obsega tri stopnje ter finale in bo potekalo do 20. oktobra, ko bo znan tudi glavni zmagovalec tekmovanja. Razglasitvi bodo sledili koncerti nagrajencev tekmovanja, ki se bodo zvrstili med 21. in 23. oktobrom. Tekmovanje je zelo priljubljeno, v Varšavo pa se je odpravila tudi naša pianistka Lovorka Nemeš Dular, ki je svoje vtise strnila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. MICHAŁ KLEOFAS OGIŃSKI: POLONEZA V A-MOLU SIMFONIČNI ORKESTER BRATISLAVSKEGA RADIA, Dirigent: ONDREJ LENÁRD JANEZ MATIČIČ: FANTAZIJA, OP. 2 ŠT. 1, SLOVESNA Klavir: LOVORKA NEMEŠ DULAR FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA FANTAZIJA V AS-DURU, OP. 61 Klavir: ALEKSANDER GADŽIJEV WOLFGANG AMADEUS MOZART: SINFONIA ŠT. 29 V A DURU, K. 201 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 5 (ŠT. 2) Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: GOTTLIEB WALLISCH JOHN FIELD: NOKTURNO V ES-DURU, ŠT.11 Klavir: RICHARD BURNETT
V Varšavi te dni poteka 19. Chopinovo klavirsko tekmovanje, ki ga izvedejo vsakih pet let. Letos se ga je udeležilo 84 pianistov iz 20 držav. Največ udeležencev prihaja s Kitajske - kar 28, s Poljske in Japonske pa po 13. Tekmovanje obsega tri stopnje ter finale in bo potekalo do 20. oktobra, ko bo znan tudi glavni zmagovalec tekmovanja. Razglasitvi bodo sledili koncerti nagrajencev tekmovanja, ki se bodo zvrstili med 21. in 23. oktobrom. Tekmovanje je zelo priljubljeno, v Varšavo pa se je odpravila tudi naša pianistka Lovorka Nemeš Dular, ki je svoje vtise strnila v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. MICHAŁ KLEOFAS OGIŃSKI: POLONEZA V A-MOLU SIMFONIČNI ORKESTER BRATISLAVSKEGA RADIA, Dirigent: ONDREJ LENÁRD JANEZ MATIČIČ: FANTAZIJA, OP. 2 ŠT. 1, SLOVESNA Klavir: LOVORKA NEMEŠ DULAR FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA FANTAZIJA V AS-DURU, OP. 61 Klavir: ALEKSANDER GADŽIJEV WOLFGANG AMADEUS MOZART: SINFONIA ŠT. 29 V A DURU, K. 201 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR IN VIOLONČELO ŠT. 2 V G-MOLU, OP. 5 (ŠT. 2) Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: GOTTLIEB WALLISCH JOHN FIELD: NOKTURNO V ES-DURU, ŠT.11 Klavir: RICHARD BURNETT
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER Oboa: STOJAN DOKUZOV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: ANTON KOLAR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SONATA V C-MOLU,OP.65/2 Orgle: FRANZ HASELBÖCK CARL CZERNY / KNUDAGE RIISAGER: ÉTUDES, izbor
DOMENICO ZIPOLI: SEDEM VERZOV Orgle: MILKO BIZJAK JEAN BINET: KAVAL ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: FEDJA RUPEL, Klavir: ACI BERTONCELJ HERBERT HOWELLS: TRIJE PLESI ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 7 Violina: MALCOLM STEWART, KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LIVERPOOLA, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY TADEUSZ PACIORKIEWICZ: ŠTIRI KAPRICE ZA KLARINET IN KLAVIR (QUASI UNA SONATA) Klarinet: IGOR KARLIN, Klavir: ACI BERTONCELJ JOSEPH HAYDN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 49 V CIS-MOLU, HOB. XVI: 36 Klavir: JEAN EFFLAM BAVOUZET
DOMENICO ZIPOLI: SEDEM VERZOV Orgle: MILKO BIZJAK JEAN BINET: KAVAL ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: FEDJA RUPEL, Klavir: ACI BERTONCELJ HERBERT HOWELLS: TRIJE PLESI ZA VIOLINO IN ORKESTER, OP. 7 Violina: MALCOLM STEWART, KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LIVERPOOLA, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY TADEUSZ PACIORKIEWICZ: ŠTIRI KAPRICE ZA KLARINET IN KLAVIR (QUASI UNA SONATA) Klarinet: IGOR KARLIN, Klavir: ACI BERTONCELJ JOSEPH HAYDN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 49 V CIS-MOLU, HOB. XVI: 36 Klavir: JEAN EFFLAM BAVOUZET
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Valček je vsem znana zvrst glasbe, ob kateri najprej pomislimo na ples dunajske estrade, ali pa na znameniti Straussov valček, ki opeva lepote modre Donave. Naše glasbeno popotovanje se pričenja na začetku devetnajstega stoletja. Poslušamo: Povabilo na ples, op. 65 Carla Marie von Webra Valčka iz opusa št. 34: št. 1 v As-duru in št. 2 v a-molu Frederica Chopina Valček iz Suite iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega Valse Triste – žalostni valček Jeana Sibeliusa
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha
Glasbeni minimalizem je z vrnitvijo k tonalni konsonanci in z vseobsegajočo repetitivnostjo sprožil pravo revolucijo, predvsem pa je odprl možnost za nove glasbene prakse. Minimalizem pa ni ostal samo domena ameriških skladateljev, od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je počasi, vendar neustavljivo prodiral tudi v evropsko glasbeno okolje. Poslušamo: Polvolk nor pleše v mesečini Terryja Rileyja Fratres Arva Pärta Zanke skakačev Johna Adamsa Nagoya Marimbas Steva Reicha