Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, simfonična pesnitev Šarka iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane, Tarantela, op. 19 Hansa von Bülowa, Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71 Charlesa Villiersa Stanforda, Trobilni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 6 Viktorja Evalda, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka in samospev Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd iz Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, simfonična pesnitev Šarka iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane, Tarantela, op. 19 Hansa von Bülowa, Koncertne variacije za klavir in orkester na temo stare angleške pivske pesmi 'Down among the dead man', op. 71 Charlesa Villiersa Stanforda, Trobilni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 6 Viktorja Evalda, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka in samospev Z veseljem sem šel skozi zeleni gozd iz Mahlerjevega cikla Dečkov čudežni rog.
Na sporedu Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Poloneza št. 3 v A-duru, op. 40/1, 'Vojaška' Frédérica Chopina in Koncert v G-duru za flavto, kitaro in orkester Ferdinanda Carullija.
Na sporedu Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Poloneza št. 3 v A-duru, op. 40/1, 'Vojaška' Frédérica Chopina in Koncert v G-duru za flavto, kitaro in orkester Ferdinanda Carullija.
Na sporedu Pastorala v C-duru Leopolda Ignaza Ebnerja, Simfonija v F-duru Josefa Myslivečka, Variacije v C-duru za inštrument s tipkami Michaela Haydna, Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Kvintet za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448 , 'Fandango kvintet' Luigija Boccherinija.
Na sporedu Pastorala v C-duru Leopolda Ignaza Ebnerja, Simfonija v F-duru Josefa Myslivečka, Variacije v C-duru za inštrument s tipkami Michaela Haydna, Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru Josepha Haydna in Kvintet za kitaro in godalni kvartet v D-duru, G. 448 , 'Fandango kvintet' Luigija Boccherinija.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Na sporedu Ernest Chausson: Kvartet v c-molu, op. 35, izvajalec Godalni kvartet Tartini.
Na sporedu Ernest Chausson: Kvartet v c-molu, op. 35, izvajalec Godalni kvartet Tartini.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu uvertura k operi Ženitna menica Gioacchina Rossinija, Fantazija na teme iz Donizettijeve opere Lucrezia Borgia, op. 50 Sigismonda Thalberga, koncertna uvertura Na jugu – Alassio Edwarda Elgarja, Trobilni kvintet št. 1, op. 73 Malcolma Arnolda, Sonata za violino in klavir, imenovana 'Za svetlobo', Anthonyja Girarda, Rákóczijeva koračnica za orkester Franza Liszta, Tango suita za dve kitari Astorja Piazzolle in siimfonična pesnitev Kurent Matije Bravničarja.
Na sporedu uvertura k operi Ženitna menica Gioacchina Rossinija, Fantazija na teme iz Donizettijeve opere Lucrezia Borgia, op. 50 Sigismonda Thalberga, koncertna uvertura Na jugu – Alassio Edwarda Elgarja, Trobilni kvintet št. 1, op. 73 Malcolma Arnolda, Sonata za violino in klavir, imenovana 'Za svetlobo', Anthonyja Girarda, Rákóczijeva koračnica za orkester Franza Liszta, Tango suita za dve kitari Astorja Piazzolle in siimfonična pesnitev Kurent Matije Bravničarja.
Predvajamo Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba s flavtistko Mileno Lipovšek v solistični vlogi ter Tarantelo za flavto, klarinet in klavir, op. 6 Camilla Saint-Saënsa.
Predvajamo Koncert za flavto in godala Gordona Jacoba s flavtistko Mileno Lipovšek v solistični vlogi ter Tarantelo za flavto, klarinet in klavir, op. 6 Camilla Saint-Saënsa.
Na sporedu Baletne medigre h Cavallijevi operi Xerxes Jeana Baptista Lullyja, Sonata za flavto in harfo Jeana Michela Damasa, Koncert za orgle in orkester št. 6 v B-duru, op. 4 Georga Friedricha Händla in Impromptu za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja.
Na sporedu Baletne medigre h Cavallijevi operi Xerxes Jeana Baptista Lullyja, Sonata za flavto in harfo Jeana Michela Damasa, Koncert za orgle in orkester št. 6 v B-duru, op. 4 Georga Friedricha Händla in Impromptu za harfo, op. 86 Gabriela Fauréja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.