Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.
Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.
Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.
Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.
Na sporedu Ples satirov Williama Brada, Baletti v G-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia' Giovannija Henrica Albicastra, Preludij (fantazija) v a-molu, BWV922 Johanna Sebastiana Bacha in Simfonija št. 15 v D-duru Josepha Haydna.
Na sporedu Ples satirov Williama Brada, Baletti v G-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia' Giovannija Henrica Albicastra, Preludij (fantazija) v a-molu, BWV922 Johanna Sebastiana Bacha in Simfonija št. 15 v D-duru Josepha Haydna.
Poslušamo Štiri klavirske skladbe op. 119 Johannesa Brahmsa in petstavčno zborovsko delo V prirodi Antonina Dvořáka.
Poslušamo Štiri klavirske skladbe op. 119 Johannesa Brahmsa in petstavčno zborovsko delo V prirodi Antonina Dvořáka.
Poslušamo Sekstet za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel, skladbo O tu suavissima virga Hildegarde iz Bingna ter drugi in četrti stavek Simfonije v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach.
Poslušamo Sekstet za klavir in godala v D-duru, op. 110 Fanny Mendelssohn Hensel, skladbo O tu suavissima virga Hildegarde iz Bingna ter drugi in četrti stavek Simfonije v e-molu, op. 32 Amy Marcy Beach.
V novi dan z glasbo Boccherinija, Rameauja, Bacha, Corellija, Capponija, Wolfganga in Leopolda Mozarta, Haydna, Mendelssohna, Respighija, Smetane, Hačaturjana, Saint-Saënsa, Regerja in Nováka.
V novi dan z glasbo Boccherinija, Rameauja, Bacha, Corellija, Capponija, Wolfganga in Leopolda Mozarta, Haydna, Mendelssohna, Respighija, Smetane, Hačaturjana, Saint-Saënsa, Regerja in Nováka.
Radamés Gnattali: Sonata za kitaro in violončelo/Aljaž Cvirn, Isabel Gehweiler Ante Grgin: Concertino za klarinet in orkester št. 1/Mate Bekavac, Simfoniki RTV Slovenija, Anton Nanut Leonard Bernstein: Somewhere (aranžma: Vijay Iyer)/Vijay Iyer Trio
Radamés Gnattali: Sonata za kitaro in violončelo/Aljaž Cvirn, Isabel Gehweiler Ante Grgin: Concertino za klarinet in orkester št. 1/Mate Bekavac, Simfoniki RTV Slovenija, Anton Nanut Leonard Bernstein: Somewhere (aranžma: Vijay Iyer)/Vijay Iyer Trio
Johann Sebastian Bach: Partita št. 6 v e-molu, BWV 830 / Jean Louis Steuerman Ottorino Respighi: Chaconne za violino, orgle in orkester po delu Tomasa Vitalija / Ingolf Turban, Angleški komorni orkester, Marcello Viotti Luigi Boccherini: Koncert za violončelo in komorni orkester v G-duru / Julius Berger, Jugozahodnonemški komorni orkester iz Pforzheima, Vladislav Czarnecki
Johann Sebastian Bach: Partita št. 6 v e-molu, BWV 830 / Jean Louis Steuerman Ottorino Respighi: Chaconne za violino, orgle in orkester po delu Tomasa Vitalija / Ingolf Turban, Angleški komorni orkester, Marcello Viotti Luigi Boccherini: Koncert za violončelo in komorni orkester v G-duru / Julius Berger, Jugozahodnonemški komorni orkester iz Pforzheima, Vladislav Czarnecki
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Na sporedu dela Bálinta Bakfarka, Marka Rozsavölgyija, Ferenca Farkasa in Béle Bartóka.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Telemannov Koncert za oboo, godala in basso continuo v D-duru, Trio za harfo, violino in violončelo v f-molu Louisa Spohra, Simfonija v E-duru Carla Dittersa von Dittersdorfa in Allegro za klavir v h-molu, op. 8 Roberta Schumanna.
Na sporedu Telemannov Koncert za oboo, godala in basso continuo v D-duru, Trio za harfo, violino in violončelo v f-molu Louisa Spohra, Simfonija v E-duru Carla Dittersa von Dittersdorfa in Allegro za klavir v h-molu, op. 8 Roberta Schumanna.
Na sporedu Telemannov Koncert za oboo, godala in basso continuo v D-duru, Trio za harfo, violino in violončelo v f-molu Louisa Spohra, Simfonija v E-duru Carla Dittersa von Dittersdorfa in Allegro za klavir v h-molu, op. 8 Roberta Schumanna.
Na sporedu Telemannov Koncert za oboo, godala in basso continuo v D-duru, Trio za harfo, violino in violončelo v f-molu Louisa Spohra, Simfonija v E-duru Carla Dittersa von Dittersdorfa in Allegro za klavir v h-molu, op. 8 Roberta Schumanna.
Poslušamo Gazele – sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca in Valček Benjamina Ipavca.
Poslušamo Gazele – sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca in Valček Benjamina Ipavca.
Poslušamo Mozartovo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa, prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja ter Chopinov Nokturno št. 5 v Fis-duru, op. 12, št. 2.
Poslušamo Mozartovo Sonato za klavir št. 18 v D-duru, K 576, Koncert za harfo in orkester Augusta Carla Dittersa von Dittersdorfa, prvi stavek Godalnega kvarteta v d-molu, op. 74 Maxa Regerja ter Chopinov Nokturno št. 5 v Fis-duru, op. 12, št. 2.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Telemanna, Händla, Winterja, Danzija, Mozarta, Michaela Haydna, Mendelssohna, Pistona, Szymanowskega in Fauréja.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Telemanna, Händla, Winterja, Danzija, Mozarta, Michaela Haydna, Mendelssohna, Pistona, Szymanowskega in Fauréja.
Violončelist Mischa Maisky danes slavi 77 let. FRANZ SCHUBERT: SONATA ZA ARPEGGIONE IN KLAVIR V A-MOLU, D. 821 Violončelo: MISCHA MAISKY, klavir: MARTHA ARGERICH TADEUSZ SZELIGOWSKI: SONATINA Klavir: EWA OSINSKA
Violončelist Mischa Maisky danes slavi 77 let. FRANZ SCHUBERT: SONATA ZA ARPEGGIONE IN KLAVIR V A-MOLU, D. 821 Violončelo: MISCHA MAISKY, klavir: MARTHA ARGERICH TADEUSZ SZELIGOWSKI: SONATINA Klavir: EWA OSINSKA
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo spomnili štirih skladateljev. BENJAMIN LOUIS PAUL GODARD: SUITA ZA FLAVTO IN HARFO, OP. 116 Flavta: MARTIN MICHAEL KOFLER, harfa: REGINE KOFLER GIACOMO MEYERBEER / CONSTANT LAMBERT: DRSALCI ORKESTER IZRAELSKE FILHARMONIJE, dirigent: JEAN MARTINON ALBERT MOESCHINGER: PIHALNI KVINTET NA ŠVICARSKE NARODNE PESMI, OP. 53 KOMORNI ORKESTER LA STRIMPELLATA BERN ESTER MÄGI: MELANCOLICO in RUSTICO Kitara: HEIKI MÄTLIK
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo spomnili štirih skladateljev. BENJAMIN LOUIS PAUL GODARD: SUITA ZA FLAVTO IN HARFO, OP. 116 Flavta: MARTIN MICHAEL KOFLER, harfa: REGINE KOFLER GIACOMO MEYERBEER / CONSTANT LAMBERT: DRSALCI ORKESTER IZRAELSKE FILHARMONIJE, dirigent: JEAN MARTINON ALBERT MOESCHINGER: PIHALNI KVINTET NA ŠVICARSKE NARODNE PESMI, OP. 53 KOMORNI ORKESTER LA STRIMPELLATA BERN ESTER MÄGI: MELANCOLICO in RUSTICO Kitara: HEIKI MÄTLIK
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V prvi uri Glasbene jutranjice bomo predvajali izbor simfonične glasbe Johanna Christiana Bacha, Josepha Haydna in Muzia Clementija.
V prvi uri Glasbene jutranjice bomo predvajali izbor simfonične glasbe Johanna Christiana Bacha, Josepha Haydna in Muzia Clementija.
V prvi uri Glasbene jutranjice bomo predvajali izbor simfonične glasbe Johanna Christiana Bacha, Josepha Haydna in Muzia Clementija.
V prvi uri Glasbene jutranjice bomo predvajali izbor simfonične glasbe Johanna Christiana Bacha, Josepha Haydna in Muzia Clementija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na sporedu romanca La bella malmaridada Gabriela Mene, Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Koncert št. 2 v g-molu, op. 10, 'Noč' Antonia Vivaldija, Klavirski trio v Es-duru, Hob. XV: 22 Josepha Haydna in Simfonija št. 21 v A-duru, K. 134 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu romanca La bella malmaridada Gabriela Mene, Sonata za inštrument s tipkami št. 84 v D-duru Antonia Solerja, Koncert št. 2 v g-molu, op. 10, 'Noč' Antonia Vivaldija, Klavirski trio v Es-duru, Hob. XV: 22 Josepha Haydna in Simfonija št. 21 v A-duru, K. 134 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Debussyja, Glazunova, Ponchiellija, Thomasa, Johanna in Josefa Straussa, Waldteufla, Gregorca, Herberta, Lehárja, Skrjabina, Adamiča, Locketta, Piazzolle, Guastavina, Ginastere, Čajkovskega, Verdija, Glinke, Gounoda, Chabrierja in Bernsteina.
V novi dan z glasbo Debussyja, Glazunova, Ponchiellija, Thomasa, Johanna in Josefa Straussa, Waldteufla, Gregorca, Herberta, Lehárja, Skrjabina, Adamiča, Locketta, Piazzolle, Guastavina, Ginastere, Čajkovskega, Verdija, Glinke, Gounoda, Chabrierja in Bernsteina.
Långdans från Sollerön - Dolgi ples iz Solleröna / Johan Hedin (nikelharfa), Gunnar Idenstam (orgle) Bakalina Velika: Zima Jean Sibelius: Tretji stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu, op. 56, »Voces intimae« / Testore Quartet
Långdans från Sollerön - Dolgi ples iz Solleröna / Johan Hedin (nikelharfa), Gunnar Idenstam (orgle) Bakalina Velika: Zima Jean Sibelius: Tretji stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu, op. 56, »Voces intimae« / Testore Quartet
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Johann Sebastian Bach: Partita št. 2 v c-molu, BWV 826 / klavir: Jean Louis Steuerman Joseph Haydn: Trio v C-duru HOB. XI: 109 / viola: Péter Lukács, violončelo: Tibor Párkányi, bariton (godalo): Balázs Kakuk Franz Schubert: Fantazija v C-duru za violino in klavir, D. 934, Sei mir gegrüsst – Pozdrav / violina: Viktoria Mullova, klavir: Katia Labeque
Johann Sebastian Bach: Partita št. 2 v c-molu, BWV 826 / klavir: Jean Louis Steuerman Joseph Haydn: Trio v C-duru HOB. XI: 109 / viola: Péter Lukács, violončelo: Tibor Párkányi, bariton (godalo): Balázs Kakuk Franz Schubert: Fantazija v C-duru za violino in klavir, D. 934, Sei mir gegrüsst – Pozdrav / violina: Viktoria Mullova, klavir: Katia Labeque
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Najstarejše znano ime za junij je bobov cvet, tega pojasnjujeta slovenska pregovora: Največja lakota je takrat, ko cveteta bob in grah in Bob v cvet, lakota v svet. Primož Trubar je junij poimenoval rožencvet, različne oblike imena, ki se navezujejo na rože in cvetje, pa so se skrajšale v rožnik. Julij ima izvirno slovensko ime mali srpan, po srpu, s katerim so nekdaj želi razne vrste žita. S tem v zvezi so ga včasih imenovali tudi žetnik. Staro slovensko ime za mesec avgust je veliki srpan, eden od zanimivih ljudskih pregovorov v zvezi s tem poletnim mesecem pa pravi: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
Najstarejše znano ime za junij je bobov cvet, tega pojasnjujeta slovenska pregovora: Največja lakota je takrat, ko cveteta bob in grah in Bob v cvet, lakota v svet. Primož Trubar je junij poimenoval rožencvet, različne oblike imena, ki se navezujejo na rože in cvetje, pa so se skrajšale v rožnik. Julij ima izvirno slovensko ime mali srpan, po srpu, s katerim so nekdaj želi razne vrste žita. S tem v zvezi so ga včasih imenovali tudi žetnik. Staro slovensko ime za mesec avgust je veliki srpan, eden od zanimivih ljudskih pregovorov v zvezi s tem poletnim mesecem pa pravi: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
V ljudski modrosti se je za vsak mesec leta ohranilo več pregovorov v zvezi z vremenom, saj je to v časih, ko je bil človek bolj povezan z naravo in njenimi letnimi časi, močno krojilo njegov vsakdan in njegove dejavnosti. Mesec januar so včasih imenovali prosinec, kar nekateri povezujejo z glagolom prositi, drugi pa prosinec razlagajo z daljšanjem dneva, ko svetloba sije in proseva skozi oblake. Staro slovensko ime za mesec februar je svečan, kar se lahko nanaša na krščanski praznik svečnica, lahko pa tudi na zimski mraz, ko s streh visijo ledene sveče. Za marec najdemo ime sušec pa tudi brezen. Etimologi brezen in breznik navezujejo na brezo, ki naj bi marca že dajala osvežilni sok. Po sušnem obdobju, ko se zemlja ogreje, začne odganjati trava, tako je mali traven ali travnik ime za mesec april, ko začne narava zeleneti. Maj ima poleg velikega travna veliko imen, ki se nanašajo na cvetje in rože: majnik, cvetnar, rožni cvet.
V ljudski modrosti se je za vsak mesec leta ohranilo več pregovorov v zvezi z vremenom, saj je to v časih, ko je bil človek bolj povezan z naravo in njenimi letnimi časi, močno krojilo njegov vsakdan in njegove dejavnosti. Mesec januar so včasih imenovali prosinec, kar nekateri povezujejo z glagolom prositi, drugi pa prosinec razlagajo z daljšanjem dneva, ko svetloba sije in proseva skozi oblake. Staro slovensko ime za mesec februar je svečan, kar se lahko nanaša na krščanski praznik svečnica, lahko pa tudi na zimski mraz, ko s streh visijo ledene sveče. Za marec najdemo ime sušec pa tudi brezen. Etimologi brezen in breznik navezujejo na brezo, ki naj bi marca že dajala osvežilni sok. Po sušnem obdobju, ko se zemlja ogreje, začne odganjati trava, tako je mali traven ali travnik ime za mesec april, ko začne narava zeleneti. Maj ima poleg velikega travna veliko imen, ki se nanašajo na cvetje in rože: majnik, cvetnar, rožni cvet.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu so Pastorala za orgle Domenica Zipolija, Uvertura št. 6 v g-molu Francesca Marie Veracinija, Pastoralna sonata Giuseppa Tartinija, Simfonija št. 44 v e-molu, 'Žalna' Josepha Haydna in Melodija iz opere Orfej in Evridika (priredba za violino in klavir) Christopha Willibalda Glucka.
Na sporedu so Pastorala za orgle Domenica Zipolija, Uvertura št. 6 v g-molu Francesca Marie Veracinija, Pastoralna sonata Giuseppa Tartinija, Simfonija št. 44 v e-molu, 'Žalna' Josepha Haydna in Melodija iz opere Orfej in Evridika (priredba za violino in klavir) Christopha Willibalda Glucka.
Na sporedu so Pastorala za orgle Domenica Zipolija, Uvertura št. 6 v g-molu Francesca Marie Veracinija, Pastoralna sonata Giuseppa Tartinija, Simfonija št. 44 v e-molu, 'Žalna' Josepha Haydna in Melodija iz opere Orfej in Evridika (priredba za violino in klavir) Christopha Willibalda Glucka.
Na sporedu so Pastorala za orgle Domenica Zipolija, Uvertura št. 6 v g-molu Francesca Marie Veracinija, Pastoralna sonata Giuseppa Tartinija, Simfonija št. 44 v e-molu, 'Žalna' Josepha Haydna in Melodija iz opere Orfej in Evridika (priredba za violino in klavir) Christopha Willibalda Glucka.