Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v C-duru Franza Schuberta in Romunske ljudske plese Béle Bartóka.
Poslušamo Južni koncert mehiškega skladatelja Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa ter Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.
Poslušamo Južni koncert mehiškega skladatelja Manuela Maríe Ponceja, tri skladbe iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa ter Norveške plese, op. 35 Edvarda Griega.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Händla, Emanuela Bacha in Haydna v prvem, Šostakoviča in Hummla v drugem ter Webra, Mozarta, Čajkovskega, Beethovna, Baxa, Thalberga in Francka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Emanuela Bacha in Haydna v prvem, Šostakoviča in Hummla v drugem ter Webra, Mozarta, Čajkovskega, Beethovna, Baxa, Thalberga in Francka v tretjem delu.
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, 'Pastir' iz niza šestih Liričnih skladb, op. 54 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Pomladna pesem, op. 16 Jeana Sibeliusa, Fantazija za harfo solo, op. 95 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, Suite floral za klavir solo Heitorja Ville - Lobosa, Kubanska uvertura Georgea Gershwina, skladba 4 pianos Milka Lazarja in Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba.
Na sporedu Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, 'Pastir' iz niza šestih Liričnih skladb, op. 54 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Pomladna pesem, op. 16 Jeana Sibeliusa, Fantazija za harfo solo, op. 95 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, Suite floral za klavir solo Heitorja Ville - Lobosa, Kubanska uvertura Georgea Gershwina, skladba 4 pianos Milka Lazarja in Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.