Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Arabeska za klavir v C-duru, op. 18 Roberta Schumanna, Simfonija št. 5 v B-duru, D. 485 Franza Schuberta, Sonata za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa, Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna, Scherzo za klavir št. 3 v cis-molu, op. 39 Frédérica Chopina in glasbena slika za orkester V stepah srednje Azije Aleksandra Borodina.
Na sporedu Arabeska za klavir v C-duru, op. 18 Roberta Schumanna, Simfonija št. 5 v B-duru, D. 485 Franza Schuberta, Sonata za violino in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa, Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna, Scherzo za klavir št. 3 v cis-molu, op. 39 Frédérica Chopina in glasbena slika za orkester V stepah srednje Azije Aleksandra Borodina.
Predvajamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, Pesem brez besed, op. 8, št. 1, 'Allegro moderato' Fanny Mendelssohn Hensel in Slovansko rapsodijo za orkester št. 3 v As-duru, op. 45 Antonina Dvoržaka.
Predvajamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, Pesem brez besed, op. 8, št. 1, 'Allegro moderato' Fanny Mendelssohn Hensel in Slovansko rapsodijo za orkester št. 3 v As-duru, op. 45 Antonina Dvoržaka.
Na sporedu: Sinfonia di concerto grosso št. 5 v d-molu za dve flavti, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, sopranska arija But oh! What art can teach? iz Ode za praznik svete Cecilije Georga Friedricha Händla, Preludij in fuga v C-duru, BWV 553 Johanna Sebastiana Bacha, Telemannova Simfonija za flavto, piccolo, oboo, šalmaj, godala in continuo, ''Il grillo – Čriček', Introdukcija in fandango Luigija Boccherinija ter Koncert za orgle, godala in basso continuo v G-duru, Wq. 34 Carla Philippa Emanuela Bacha.
Na sporedu: Sinfonia di concerto grosso št. 5 v d-molu za dve flavti, godala in basso continuo Alessandra Scarlattija, sopranska arija But oh! What art can teach? iz Ode za praznik svete Cecilije Georga Friedricha Händla, Preludij in fuga v C-duru, BWV 553 Johanna Sebastiana Bacha, Telemannova Simfonija za flavto, piccolo, oboo, šalmaj, godala in continuo, ''Il grillo – Čriček', Introdukcija in fandango Luigija Boccherinija ter Koncert za orgle, godala in basso continuo v G-duru, Wq. 34 Carla Philippa Emanuela Bacha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Pollinija, Purcella, Sebastiana Bacha, Boccherinija, Debussyja, Mozarta, Reiche,Saint-Saënsa, Chaussona, Rolle in Richarda Straussa.
V nov dan z glasbo Pollinija, Purcella, Sebastiana Bacha, Boccherinija, Debussyja, Mozarta, Reiche,Saint-Saënsa, Chaussona, Rolle in Richarda Straussa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Pollinija, Purcella, Sebastiana Bacha, Boccherinija, Debussyja, Mozarta, Reiche,Saint-Saënsa, Chaussona, Rolle in Richarda Straussa.
V nov dan z glasbo Pollinija, Purcella, Sebastiana Bacha, Boccherinija, Debussyja, Mozarta, Reiche,Saint-Saënsa, Chaussona, Rolle in Richarda Straussa.
Švedski glasbi se posvečamo, to seveda pomeni, da nas čakajo dela švedskih skladateljev. DAG WIRÉN: SINFONIETTA OP.7 Orkester SAMI SINFONIETTA, Dirigent: STEFAN SOLYOM AUGUST SÖDERMAN: izbor iz cikla DUHOVNE PESMI Orgle: TILEN BAJEC, Zbor: KOMORNI ZBOR AVE, Zborovodja: JERICA GREGORC BUKOVEC LARS ERIK LARSSON: CONCERTINO ZA ROG, OP. 45, ŠT. 5 Rog: DAVID TRETJAK, Klavir: MAJA KLINAR BERTONCELJ HUGO ALFVÉN: ŠVEDSKE RAPSODIJE ŠT.1 - MIDSOMMARVAKA, OP.19 ŠT.2 - UPPSALA RAPSODIJA OP.24 ŠT.3 - DALARAPSODI, OP.47 KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ STOCKHOLMA, Dirigent: NEEME JÄRVI GUNNAR DE FRUMERIE: PESMI SRCA, OP. 27 Mezzosopran: ANNE SOFIE VON OTTER, Klavir: BENGT FORSBERG EMIL SJÖGREN: SONATA V A-DURU, OP. 58 Violončelo: RENÉ FOREST, Klavir: FRED DOŠEK
Švedski glasbi se posvečamo, to seveda pomeni, da nas čakajo dela švedskih skladateljev. DAG WIRÉN: SINFONIETTA OP.7 Orkester SAMI SINFONIETTA, Dirigent: STEFAN SOLYOM AUGUST SÖDERMAN: izbor iz cikla DUHOVNE PESMI Orgle: TILEN BAJEC, Zbor: KOMORNI ZBOR AVE, Zborovodja: JERICA GREGORC BUKOVEC LARS ERIK LARSSON: CONCERTINO ZA ROG, OP. 45, ŠT. 5 Rog: DAVID TRETJAK, Klavir: MAJA KLINAR BERTONCELJ HUGO ALFVÉN: ŠVEDSKE RAPSODIJE ŠT.1 - MIDSOMMARVAKA, OP.19 ŠT.2 - UPPSALA RAPSODIJA OP.24 ŠT.3 - DALARAPSODI, OP.47 KRALJEVI FILHARMONIČNI ORKESTER IZ STOCKHOLMA, Dirigent: NEEME JÄRVI GUNNAR DE FRUMERIE: PESMI SRCA, OP. 27 Mezzosopran: ANNE SOFIE VON OTTER, Klavir: BENGT FORSBERG EMIL SJÖGREN: SONATA V A-DURU, OP. 58 Violončelo: RENÉ FOREST, Klavir: FRED DOŠEK
KATARINA PUSTINEK RAKAR: VENEC TREH DOLIN Ansambel: DUO CLARIPIANO JOSEPH HAYDN: SIMFONIJA ŠT. 85 V B-DURU (KRALJICA), HOB. I: 85 Orkester BAMBERŠKI SIMFONIKI, Dirigent: JOSEPH KEILBERTH MODEST PETROVIČ MUSORGSKI: izbor iz cikla SLIKE Z RAZSTAVE (ZA SOLO KLAVIR) Klavir: LILYA ZILBERSTEIN
KATARINA PUSTINEK RAKAR: VENEC TREH DOLIN Ansambel: DUO CLARIPIANO JOSEPH HAYDN: SIMFONIJA ŠT. 85 V B-DURU (KRALJICA), HOB. I: 85 Orkester BAMBERŠKI SIMFONIKI, Dirigent: JOSEPH KEILBERTH MODEST PETROVIČ MUSORGSKI: izbor iz cikla SLIKE Z RAZSTAVE (ZA SOLO KLAVIR) Klavir: LILYA ZILBERSTEIN
Petek je dan, ki ga pogosto začenjamo z obletnicami, v prvi uri današnje Glasbene jutranjice se bomo spomnili petih glasbenikov. PIETER HELLENDAAL: SONATA V C-MOLU ZA VIOLINO IN BASSO CONTINUO Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, Čembalo: LUCA FERRINI ALEXANDRE BOËLY: FANTAZIJA IN FUGA V B-DURU, OP. 18, ŠT. 6 Orgle: BALÁZS SZABÓ JAMES NARES: KONCERT / SONATA V G-DURU Baročni orkester THE PARLEY OF INSTRUMENTS, Dirigent: PAUL NICHOLSON DOMENICO SCARLATTI: SONATA V E-DURU, K206 Klavir: MURRAY PERAHIA MARCELLE GERMAINE TAILLEFERRE: CONCERTINO ZA HARFO IN ORKESTER Harfa: GILLIAN BENET, Orkester THE WOMEN'S PHILHARMONIC, Dirigent: JO ANN FALLETTA
Petek je dan, ki ga pogosto začenjamo z obletnicami, v prvi uri današnje Glasbene jutranjice se bomo spomnili petih glasbenikov. PIETER HELLENDAAL: SONATA V C-MOLU ZA VIOLINO IN BASSO CONTINUO Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, Čembalo: LUCA FERRINI ALEXANDRE BOËLY: FANTAZIJA IN FUGA V B-DURU, OP. 18, ŠT. 6 Orgle: BALÁZS SZABÓ JAMES NARES: KONCERT / SONATA V G-DURU Baročni orkester THE PARLEY OF INSTRUMENTS, Dirigent: PAUL NICHOLSON DOMENICO SCARLATTI: SONATA V E-DURU, K206 Klavir: MURRAY PERAHIA MARCELLE GERMAINE TAILLEFERRE: CONCERTINO ZA HARFO IN ORKESTER Harfa: GILLIAN BENET, Orkester THE WOMEN'S PHILHARMONIC, Dirigent: JO ANN FALLETTA
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob začetku Slovenskih glasbenih dnevov sta gosta v studiu skladatelj Uroš Rojko, ki je napisal novo delo Odtekanje časa VII - Koncert za dva klavirja in orkester, ter pianistka Lovorka Nemeš Dular, ena od solistk tega koncerta. Napovedujeta krstno izvedbo novitete na otvoritvenem koncertu festivala SGD ter predlagata skladbi za poslušanje v Glasbeni jutranjici.
Ob začetku Slovenskih glasbenih dnevov sta gosta v studiu skladatelj Uroš Rojko, ki je napisal novo delo Odtekanje časa VII - Koncert za dva klavirja in orkester, ter pianistka Lovorka Nemeš Dular, ena od solistk tega koncerta. Napovedujeta krstno izvedbo novitete na otvoritvenem koncertu festivala SGD ter predlagata skladbi za poslušanje v Glasbeni jutranjici.
Na sporedu glasba Carla Marie von Webra in Heitorja Ville Lobosa.
Na sporedu glasba Carla Marie von Webra in Heitorja Ville Lobosa.
Na sporedu: glasba Gasparja Sanza, Antonia Solera, Silviusa Leopolda Weissa, Franza Danzija in Domenica Scarlattija.
Na sporedu: glasba Gasparja Sanza, Antonia Solera, Silviusa Leopolda Weissa, Franza Danzija in Domenica Scarlattija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Salut d'amour za violino in orkester Edwarda Elgarja, Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa, Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia Franza Liszta, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonina Dvoržaka, Seviljski menuet – capriccio za klavir, op. 30 Louisa Moreauja Gottschalka, Siegfriedova vožnja po Renu iz opere Somrak bogov Richarda Wagnerja in suita iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage, op. 175b Dariusa Milhauda.
Na sporedu Salut d'amour za violino in orkester Edwarda Elgarja, Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa, Po prebiranju Danteja, sonata quasi una fantasia Franza Liszta, Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonina Dvoržaka, Seviljski menuet – capriccio za klavir, op. 30 Louisa Moreauja Gottschalka, Siegfriedova vožnja po Renu iz opere Somrak bogov Richarda Wagnerja in suita iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage, op. 175b Dariusa Milhauda.
Na sporedu Romanca za violončelo in orkester v F-duru Richarda Straussa in Klavirski trio v C-duru Ignaza Pleyela.
Na sporedu Romanca za violončelo in orkester v F-duru Richarda Straussa in Klavirski trio v C-duru Ignaza Pleyela.
Predvajali bomo Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Felixa Mendelssohna, suito plesnih stavkov iz Händlove opere Almira, Partito za inštrument s tipkami št. 1 v B-duru, BWV 825 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, Ryom 532 Antonia Vivaldija in Mazurko v E-duru, op. 6/3 Frédérica Chopina.
Predvajali bomo Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Felixa Mendelssohna, suito plesnih stavkov iz Händlove opere Almira, Partito za inštrument s tipkami št. 1 v B-duru, BWV 825 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, Ryom 532 Antonia Vivaldija in Mazurko v E-duru, op. 6/3 Frédérica Chopina.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poslušamo The Beatz« koncert za kitaro in godalni orkester Leona Firšta, skladbo Ob sotočju Klare Mlakar, Poem Mateja Kastelica, Misso de Angelis za mešani zbor in orgle Tineta Beca, Trobilni kvintet št. 1 Tilna Slakana, Sonato za klarinet in klavir v B-duru Franza Danzija in Suito za godalni orkester Leoša Janačka.
Poslušamo The Beatz« koncert za kitaro in godalni orkester Leona Firšta, skladbo Ob sotočju Klare Mlakar, Poem Mateja Kastelica, Misso de Angelis za mešani zbor in orgle Tineta Beca, Trobilni kvintet št. 1 Tilna Slakana, Sonato za klarinet in klavir v B-duru Franza Danzija in Suito za godalni orkester Leoša Janačka.
Piazzola je skladatelj, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem zaradi svojega kontroverznega načina skladanja tanga. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revolucioniral tradicionalni argentinski tango in mu dodal nove harmonske in melodične strukture. V klasični sestav ansambla je vključil električno kitaro in saksofon. Ustvaril je nov slog, v katerem prepleta s tangom prvine džeza in klasične glasbe, in ga imenoval tango nuevo. Slišali bomo dve zgodnejši deli iz tega slogovnega obdobja.
Piazzola je skladatelj, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem zaradi svojega kontroverznega načina skladanja tanga. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je revolucioniral tradicionalni argentinski tango in mu dodal nove harmonske in melodične strukture. V klasični sestav ansambla je vključil električno kitaro in saksofon. Ustvaril je nov slog, v katerem prepleta s tangom prvine džeza in klasične glasbe, in ga imenoval tango nuevo. Slišali bomo dve zgodnejši deli iz tega slogovnega obdobja.
Bennett je bil Mendelssohnov dober prijatelj, spoznala sta se v Londonu, pozneje pa sta se družila tudi v Nemčiji, med Bennettovimi dolgimi koncertnimi turnejami, ki so pripomogle k temu, da si je pridobil sloves enega najboljših pianistov v Evropi. Skladatelj je svoj Sekstet v fis-molu dokončal leta 1838, po enem izmed dolgih obiskov Nemčije. Tam je večino časa preživel z Mendelssohnom, zato je v Sekstetu težko preslišati njegov vpliv. Zlasti Finale ima izrazito »Mendelssohnovo temo«. A kljub temu je Bennettova glasbena struktura, predvsem pa zamisel za samo delo, izvirna in sveža. Poslušali bomo občuteno interpretacijo Seksteta v izvedbi članov kvarteta Villiers, pianista Jeremyja Younga in kontrabasista Leona Boscha.
Bennett je bil Mendelssohnov dober prijatelj, spoznala sta se v Londonu, pozneje pa sta se družila tudi v Nemčiji, med Bennettovimi dolgimi koncertnimi turnejami, ki so pripomogle k temu, da si je pridobil sloves enega najboljših pianistov v Evropi. Skladatelj je svoj Sekstet v fis-molu dokončal leta 1838, po enem izmed dolgih obiskov Nemčije. Tam je večino časa preživel z Mendelssohnom, zato je v Sekstetu težko preslišati njegov vpliv. Zlasti Finale ima izrazito »Mendelssohnovo temo«. A kljub temu je Bennettova glasbena struktura, predvsem pa zamisel za samo delo, izvirna in sveža. Poslušali bomo občuteno interpretacijo Seksteta v izvedbi članov kvarteta Villiers, pianista Jeremyja Younga in kontrabasista Leona Boscha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavila zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavila zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu bila razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot eden najpomembnejših prikazov novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje poimenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu bila razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot eden najpomembnejših prikazov novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje poimenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
