Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi
Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Koncertna predstavitev plošče "Gozd not" v izvedbi skupine Nakána, ki jo vodi violinistka Ana Mezgec. 14-članska zasedba z gostom, Tomažem Hostnikom, izvaja avtorski program, ki diši po šansonu, jazzu, fusionu in še marsičem.
Koncertna predstavitev plošče "Gozd not" v izvedbi skupine Nakána, ki jo vodi violinistka Ana Mezgec. 14-članska zasedba z gostom, Tomažem Hostnikom, izvaja avtorski program, ki diši po šansonu, jazzu, fusionu in še marsičem.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.
Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.
Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero
Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero
Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje
Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje
Drugi koncert cikla Sozvočje svetov, naslovljen Stilne elegance, nas je popeljal v čarobni prehod med baročno razkošnostjo in klasicistično jasnostjo - v čas, ko je evropska glasba našla svojo pot k eleganci, uravnoteženosti in svobodi izraza. V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani sta se v edinstvenem sozvočju združila svet glasbe in umetnosti. Med sijajnimi umetniškimi deli, ki pričajo o bogati evropski dediščini, je glasba zaživela v novi dimenziji - kot dialog med zvočno in likovno lepoto. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil solist violončelist Bernardo Brizani.
Drugi koncert cikla Sozvočje svetov, naslovljen Stilne elegance, nas je popeljal v čarobni prehod med baročno razkošnostjo in klasicistično jasnostjo - v čas, ko je evropska glasba našla svojo pot k eleganci, uravnoteženosti in svobodi izraza. V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani sta se v edinstvenem sozvočju združila svet glasbe in umetnosti. Med sijajnimi umetniškimi deli, ki pričajo o bogati evropski dediščini, je glasba zaživela v novi dimenziji - kot dialog med zvočno in likovno lepoto. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil solist violončelist Bernardo Brizani.
Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice.
Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice.
Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca
Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca
V SiTi Teatru v Ljubljani so predstavili novo ploščo z naslovom 80, seveda ob visokem jubileju našega orkestra. Na cedejki so skladbe članov orkestra, koncert je vodil dirigent Tadej Tomšič. Program: 1. United We Stand (Lenart Krečič) 2. Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) 3. Years To Come (Klemen Repe/Lojze Kranjcan 4. Gratitude (Tomaž Gajst/Lojze Krajncan) 5. Step By Step (Darko Sedak Benčič*) 6. Bluzagen (Adam Klemm/Aleš Avbelj) 7. Just Forget About It (Antonio Gecek/Andreas Marinello) 8. White Bossa (Blaž Jurjevcic/Tadej Tomšič) 9. Diga Ding Dong (Blaž Trček/Aleš Avbelj)
V SiTi Teatru v Ljubljani so predstavili novo ploščo z naslovom 80, seveda ob visokem jubileju našega orkestra. Na cedejki so skladbe članov orkestra, koncert je vodil dirigent Tadej Tomšič. Program: 1. United We Stand (Lenart Krečič) 2. Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) 3. Years To Come (Klemen Repe/Lojze Kranjcan 4. Gratitude (Tomaž Gajst/Lojze Krajncan) 5. Step By Step (Darko Sedak Benčič*) 6. Bluzagen (Adam Klemm/Aleš Avbelj) 7. Just Forget About It (Antonio Gecek/Andreas Marinello) 8. White Bossa (Blaž Jurjevcic/Tadej Tomšič) 9. Diga Ding Dong (Blaž Trček/Aleš Avbelj)
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Pred Orkester Slovenske filharmonije se na drugem koncertu iz abonmaja Same mogočne skladbe vrača britanski dirigent Joel Sandelson, odličnen mlad umetnik, ki smo ga s tem orkestrom lahko spoznali že leta 2024. Koncertni večer bo odprla slovenska glasbena ustvarjalnost – slišali bomo Simfonijo št. 1 v A-duru Lucijana Marije Škerjanca, v nadaljevanju pa se bosta orkestru pridružila še Ženski zbor Slovenske filharmonije in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, skupaj bodo izvedli Tri nokturne Clauda Debussyja in suito Planeti Gustava Holsta.
Pred Orkester Slovenske filharmonije se na drugem koncertu iz abonmaja Same mogočne skladbe vrača britanski dirigent Joel Sandelson, odličnen mlad umetnik, ki smo ga s tem orkestrom lahko spoznali že leta 2024. Koncertni večer bo odprla slovenska glasbena ustvarjalnost – slišali bomo Simfonijo št. 1 v A-duru Lucijana Marije Škerjanca, v nadaljevanju pa se bosta orkestru pridružila še Ženski zbor Slovenske filharmonije in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, skupaj bodo izvedli Tri nokturne Clauda Debussyja in suito Planeti Gustava Holsta.
V letošnji Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025 poteka tudi bienalna izdaja medresorskega projekta Kulturni bazar v regiji. Karavana Bazarja je tokrat odpotovala na zahod, da bi tam ponudila izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila komparativistka, anglistka in pesnica Miljana Cunta. Predavanje z naslovom Branje leposlovja: radost in napor med drugim spodbuja, kot pravi predavateljica, tudi k temu, da ob vseh dragocenih pobudah, ki uspešno spodbujajo branje na vseh ravneh izobraževanja, vendarle velja razmisliti tudi o tem, kakšno mesto imajo leposlovna dela v življenju vseh, ki na poti v odraslost spremljajo mlade – kot starši, vzgojitelji, mentorji. Ali je torej v njih prepoznana tista vrednost, zaradi katere se ji namenja prostor in čas – v šolskem kurikulumu in v prostem času? Branje namreč danes tekmuje z veliko bolj všečnimi in lahkotnimi aktivnostmi, kjer bitko, posebej ob slabi podpori ustanov, lahko tudi izgubi, saj terja napor, ki se pregovorno premaguje prav z branjem samim. Predavateljica – Miljana Cunta Urednik in redaktor prenosa: Klemen Markovčič Tehnična ekipa: Mitja Maršič, Davorin Lovrečič Produkcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, oktober 2025.
V letošnji Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025 poteka tudi bienalna izdaja medresorskega projekta Kulturni bazar v regiji. Karavana Bazarja je tokrat odpotovala na zahod, da bi tam ponudila izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila komparativistka, anglistka in pesnica Miljana Cunta. Predavanje z naslovom Branje leposlovja: radost in napor med drugim spodbuja, kot pravi predavateljica, tudi k temu, da ob vseh dragocenih pobudah, ki uspešno spodbujajo branje na vseh ravneh izobraževanja, vendarle velja razmisliti tudi o tem, kakšno mesto imajo leposlovna dela v življenju vseh, ki na poti v odraslost spremljajo mlade – kot starši, vzgojitelji, mentorji. Ali je torej v njih prepoznana tista vrednost, zaradi katere se ji namenja prostor in čas – v šolskem kurikulumu in v prostem času? Branje namreč danes tekmuje z veliko bolj všečnimi in lahkotnimi aktivnostmi, kjer bitko, posebej ob slabi podpori ustanov, lahko tudi izgubi, saj terja napor, ki se pregovorno premaguje prav z branjem samim. Predavateljica – Miljana Cunta Urednik in redaktor prenosa: Klemen Markovčič Tehnična ekipa: Mitja Maršič, Davorin Lovrečič Produkcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, oktober 2025.
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).
Pred nami je sklepni koncert najboljših ansamblov letošnjega mednarodnega zborovskega merjenja. Pevci so se pomerili v obveznem in prostem programu ter predstavili svojo domovino na uvodnem večeru tekmovanja. Zdaj pa se najboljši potegujejo za 2.500 evrov “težko” zadoščenje, predvsem pa za ugled in “vstopnico” na veliko evropsko zborovsko tekmovanje prihodnje leto – kje drugje kot v Mariboru?!
Pred nami je sklepni koncert najboljših ansamblov letošnjega mednarodnega zborovskega merjenja. Pevci so se pomerili v obveznem in prostem programu ter predstavili svojo domovino na uvodnem večeru tekmovanja. Zdaj pa se najboljši potegujejo za 2.500 evrov “težko” zadoščenje, predvsem pa za ugled in “vstopnico” na veliko evropsko zborovsko tekmovanje prihodnje leto – kje drugje kot v Mariboru?!
Simfonični orkester RTV Slovenija Oskar Laznik – saksofon Simon Klavžar – tolkala Maruša Turjak Bogataj – violončelo dirigent: Simon Krečič Nina Šenk: Sence tišine Matej Bonin: Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in simfonični orkester Leon Firšt: The Story of Ifugao za simfonični orkester Petra Strahovnik 1945- Anže Rozman Dan ognja za violončelo in orkester Vito Žuraj Api-danza macabra za simfonični orkester
Simfonični orkester RTV Slovenija Oskar Laznik – saksofon Simon Klavžar – tolkala Maruša Turjak Bogataj – violončelo dirigent: Simon Krečič Nina Šenk: Sence tišine Matej Bonin: Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in simfonični orkester Leon Firšt: The Story of Ifugao za simfonični orkester Petra Strahovnik 1945- Anže Rozman Dan ognja za violončelo in orkester Vito Žuraj Api-danza macabra za simfonični orkester
"Priložnost za slavje, a tudi za premislek o prihodnosti slovenske zborovske glasbe – ob 80. obletnici ustanovitve Društva slovenskih skladateljev je tu prenos koncerta najnovejših in najodmevnejših presežkov slovenske vokalne ustvarjalnosti." Zbor Slovenske filharmonije bo pel pod vodstvi skladateljev Ambroža Čopija, Andreja Makorja, Andreja Missona, Damijana Močnika in Tadeje Vulc. Pridružila se jim bo dirigentka Alenka Podpečan. Andrej Misson: Muzika, ljubezen naša* Črt Sojar Voglar: Salve Regina | Pozdravljena, Kraljica Anej Černe: Initium sancti Evangelii secundum Joannem »In principio erat verbum« | Predgovor Svetega Evangelija po Janezu »V začetku je bila Beseda«* Andrej Makor: Kyrie | Gospod, usmili se** Nana Forte: Silent Steps | Tihi koraki** Tadeja Vulc: In je krog Damijan Močnik: Ignis caritatis | Ogenj ljubezni Ambrož Čopi: Two love songs of Solomon | Dve ljubezenski pesmi kralja Salomona* Katarina Pustinek Rakar: Slow me down, Lord | Umiri me, Gospod* * Novo delo ** Prva izvedba v Sloveniji
"Priložnost za slavje, a tudi za premislek o prihodnosti slovenske zborovske glasbe – ob 80. obletnici ustanovitve Društva slovenskih skladateljev je tu prenos koncerta najnovejših in najodmevnejših presežkov slovenske vokalne ustvarjalnosti." Zbor Slovenske filharmonije bo pel pod vodstvi skladateljev Ambroža Čopija, Andreja Makorja, Andreja Missona, Damijana Močnika in Tadeje Vulc. Pridružila se jim bo dirigentka Alenka Podpečan. Andrej Misson: Muzika, ljubezen naša* Črt Sojar Voglar: Salve Regina | Pozdravljena, Kraljica Anej Černe: Initium sancti Evangelii secundum Joannem »In principio erat verbum« | Predgovor Svetega Evangelija po Janezu »V začetku je bila Beseda«* Andrej Makor: Kyrie | Gospod, usmili se** Nana Forte: Silent Steps | Tihi koraki** Tadeja Vulc: In je krog Damijan Močnik: Ignis caritatis | Ogenj ljubezni Ambrož Čopi: Two love songs of Solomon | Dve ljubezenski pesmi kralja Salomona* Katarina Pustinek Rakar: Slow me down, Lord | Umiri me, Gospod* * Novo delo ** Prva izvedba v Sloveniji
Prvi koncert iz cikla Filharmoničnih klasičnih koncertov bo pod naslovom Simfonija simfonij. Na sporedu bo ena večnih simfoničnih mojstrovin, nastalih izpod peresa Ludwiga van Beethovna – njegova 5. simfonija v c-molu. To bo bodo izvedli v drugem delu večera, v prvem pa delu pa bo na sporedu še eno Beethovnovo delo – Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, ki ga bo izvedel gostujoči umetnik – pianist Alexandre Tharaud. Koncertni večer pa bo odprla uvertura k operi L’isola disabitata/ Neobljudeni otok Josepha Haydna. Vse bomo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko francoske dirigentke Lucie Leguay.
Prvi koncert iz cikla Filharmoničnih klasičnih koncertov bo pod naslovom Simfonija simfonij. Na sporedu bo ena večnih simfoničnih mojstrovin, nastalih izpod peresa Ludwiga van Beethovna – njegova 5. simfonija v c-molu. To bo bodo izvedli v drugem delu večera, v prvem pa delu pa bo na sporedu še eno Beethovnovo delo – Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, ki ga bo izvedel gostujoči umetnik – pianist Alexandre Tharaud. Koncertni večer pa bo odprla uvertura k operi L’isola disabitata/ Neobljudeni otok Josepha Haydna. Vse bomo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko francoske dirigentke Lucie Leguay.
Vabljeni na neponovljivo potovanje po bogati angleški zgodovini, ki je močno povezana z njihovo kraljevo družino … In brez skrbi, ne bomo se vozili po levem voznem pasu! Spored: Holst, Walton, Williams, Elgar Orkester Slovenske filharmonije Samuel Burstin dirigent Franci Krevh povezovalec
Vabljeni na neponovljivo potovanje po bogati angleški zgodovini, ki je močno povezana z njihovo kraljevo družino … In brez skrbi, ne bomo se vozili po levem voznem pasu! Spored: Holst, Walton, Williams, Elgar Orkester Slovenske filharmonije Samuel Burstin dirigent Franci Krevh povezovalec
Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.
Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.
Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.
Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.
Prenos koncerta z znamenito Mašo papeža Marcela je posvečen velikemu renesančnemu skladatelju Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob 500. obletnici njegovega rojstva. Brez starega ni novega, saj lahko današnjo umetnost razumemo le ob pogledu na mojstrovine preteklosti. Palestrinova glasba nas tako povezuje z našimi koreninami ter hkrati navdihuje nova umetniška dela. Zbor Slovenske filharmonije vodi njegov glavni dirigent Stephen Layton. Program: Giovanni Pierluigi da Palestrina: Missa Papae Marcelli (Maša papeža Marcela) Tilen Slakan: Ubi caritas et amor (Kjer je resnična ljubezen) Andrej Makor: Ave Maria (Zdrava, Marija) Ambrož Čopi: Pie Jesu (Ljubi Jezus)
Prenos koncerta z znamenito Mašo papeža Marcela je posvečen velikemu renesančnemu skladatelju Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob 500. obletnici njegovega rojstva. Brez starega ni novega, saj lahko današnjo umetnost razumemo le ob pogledu na mojstrovine preteklosti. Palestrinova glasba nas tako povezuje z našimi koreninami ter hkrati navdihuje nova umetniška dela. Zbor Slovenske filharmonije vodi njegov glavni dirigent Stephen Layton. Program: Giovanni Pierluigi da Palestrina: Missa Papae Marcelli (Maša papeža Marcela) Tilen Slakan: Ubi caritas et amor (Kjer je resnična ljubezen) Andrej Makor: Ave Maria (Zdrava, Marija) Ambrož Čopi: Pie Jesu (Ljubi Jezus)
Prvi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Stefan Milenković (violina) dirigent: Lio Kuokman Lucijan Marija Škerjanc: Slavnostna uvertura Max Bruch: Koncert za violino št. 1 v g-molu op. 26 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sonata za violino št. 2 v a-molu, BWV 1003 (Andante) Antonín Dvořák: Simfonija št. 4 v d-molu op. 13 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil med slovenskimi skladatelji eden prvih avtorjev celovitega simfoničnega opusa ter eden prvih, ki so se izobraževali v pomembnih glasbenih središčih v tujini. Med letoma 1920 in 1927 je študiral kompozicijo v Pragi, nato še pri Josephu Marxu na Dunaju, kjer je študiral tudi klavir, skladateljsko izpopolnjevanje pa je nadaljeval še pri Vincentu d'Indyju v Parizu. Izpopolnjeval se je tudi v dirigiranju, pri čemer je bil pomemben poletni mojstrski tečaj v Baslu pri Felixu Weingartnu, po katerem so Škerjancu ponudili tudi mesto v razredu dirigiranja na Dunaju, a tega študija ni mogel uresničiti, saj je bil že tesno vpet v tukajšnje glasbeno življenje. Leta 1925 je postal dirigent Orkestralnega društva in orkester uspešno vodil vse do konca druge svetovne vojne. Od leta 1931 je poučeval kompozicijo na Konservatoriju Glasbene matice, od leta 1940 naprej pa na novoustanovljeni Akademiji za glasbo. V tridesetih letih je Škerjanc s svojo glasbo doživljal priznanja doma in v tujini. V tem času so začela nastajati njegova zrela simfonična dela, saj je leta 1931 napisal Prvo simfonijo, ki so ji v dvanajstih letih sledile še štiri. Med letoma 1928 in 1941 je ustvaril tudi neuradno »trilogijo karakterističnih uvertur rahlo programske vsebine« z naslovi Lirična, Slavnostna in Dramatična, pozneje pa je zložil še Svečano uverturo (1961). Slavnostna uvertura iz leta 1932 je značilno Škerjančevo orkestrsko delo, saj druži barvitost velikega orkestra, impresionistično navdahnjene harmonije in lirično melodiko. To Škerjanc napove že v podnaslovu uverture: na motive koroške narodne pesmi »Čej so tiste stezice«. Zaslišimo jo že takoj na začetku, v Maestosu, ki skrivnostno obarva začetek napeva, brez prekinitve sledita odseka Allegro agitato, ki v ospredje postavi ritmičen motiv, melodijo pa mimobežno vplete v dinamično ritmično izmenjavo, ter Largo, v katerem se melodija vrne v celoti, v toplih barvah orkestra. V času svojega življenja je bil Max Bruch (1838–1920) priljubljen skladatelj zborovske glasbe, uspeh je požel s tremi operami in tremi simfonijami, vendar pa se je na sporedih simfoničnih orkestrov zasidral predvsem z nekaj koncertantnimi deli: Kol Nidrei za violončelo in orkester, Škotsko fantazijo za violino in orkester ter Koncertom za violino št. 1 (1866/67). Bruch se je pri skladanju pogosto opiral na ljudske teme in nasploh dajal velik pomen melodiji, v kateri je videl »dušo glasbe«. O tem govori tudi Koncert za violino št. 1, ki ga uvede stavek z naslovom Predigra. Stavek po uvodu, v katerem se veličastni orkestrski akordi izmenjujejo s kratkimi virtuoznimi vložki solista, predstavi prvo temo, navdahnjeno z ljudsko melodiko, in kontrastno drugo temo, a gradiva ne vpelje v dramatično izpeljevanje, kakršno bi pričakovali v romantičnem koncertu. Razmeroma kratek stavek – zaradi česar je Bruch omahoval, ali naj delo sploh imenuje koncert – se brez prekinitev nadaljuje v čudovit in strasten Adagio, Finale pa prinese plesne poudarke, značilne za veliko koncertantnih del 19. stoletja. Prvi je koncert leta 1866 izvedel violinist Otto von Königslow, nato pa ga je Bruch predstavil takrat najslavnejšemu violinistu Josephu Joachimu. Ta je predlagal spremembe v prvem in tretjem stavku, koncert pa sam izvedel dve leti po prvi izvedbi. Bruchov Prvi violinski koncert je postal skladateljeva najslavnejša skladba, čeprav je nato ustvaril še dva violinska koncerta. Pogosto se je pritoževal, zakaj vsi violinisti igrajo le prvi koncert, čeprav sta njegova preostala dva vsaj tako dobra, če ne še boljša. Razlog za Bruchovo nejevoljo bi lahko bil tudi v tem, da je že zgodaj prodal pravice za partituro založniku in mu številne izvedbe niso prinesle finančne koristi. Vendar pa je koncert očaral glasbenike in poslušalce, ki so v resnici zaslužni za uspeh določene skladbe. Tokratni interpret o Bruchovem Koncertu za violino št. 1 razmišlja: »Gre za enega tistih koncertov, ki se jih violinisti naučimo že v mladosti, čeprav v nobenem pogledu ni ne lahek ne enostaven. V resnici si z zgodnjim učenjem tega dela postavimo temelje, na katerih s skladbo skozi vse življenje zorimo kot umetniki. Dolgoživost in izrazita prisotnost Bruchovega koncerta v repertoarju vsakega violinista – pa tudi številne in stalne izvedbe koncerta po vsem svetu – že same po sebi pričajo o njegovi trajni vrednosti. Vedno, kadar sam igram to sijajno delo, občutim močno vez tako s preteklostjo kot s prihodnostjo.« Dvořákova zgodnja simfonična glasba izhaja iz Beethovnovega in Schubertovega zgleda, v ta ustvarjalni model pa je prinašal idejo oblikovanja češke nacionalne dediščine, ki jo je poosebljal Smetana. Prvi stavek Simfonije št. 4 kaže predvsem klasično zasnovo skladbe. Po zelo kratkem uvodu, ki postopno napove čvrsto, ritmično odrezavo prvo temo, sledi jasen kontrast s spevnostjo druge teme. Temi sta dovolj kratki in razpoznavni, da ju skladatelj v izpeljavi hitro izmenjuje in jima dodaja različne značaje – enkrat poudarja koračniški značaj prve teme, izkoristi plesni značaj tričetrtinskega takta ali pa skrivnostnost molovske tonalitete. Nadaljevanje simfonije pa vendarle razkriva drugačne vplive, ki so občasno prav tako zaznamovali Dvořákovo najzgodnejše ustvarjalno obdobje. Leta 1863 je Dvořák kot član orkestra igral na treh koncertih, ki jih je dirigiral Richard Wagner, na sporedih pa so bili tudi uverture in odlomki Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Dvořák se je spominjal, da ga je slavni skladatelj popolnoma obnorel: »Sledil sem mu po ulicah mesta, da bi vsaj občasno videl obraz tega velikega, čeprav nizkega človeka.« Wagnerjeva in tudi Lisztova glasba sta zaznamovali dela iz naslednjih let, spomin na občudovanega skladatelja pa se vrne v drugem stavku Dvořákove Četrte simfonije, počasnem stavku v obliki teme in petih variacij na koralni napev, ki nenavadno močno spominja na Zbor romarjev iz Wagnerjevega Tannhäuserja. Manj očitno sklicevanje na Wagnerja srečamo v tretjem stavku, v sredinskem delu Scherza, ki nekoliko spomni na uverturo Mojstrov pevcev nürnberških. Del stavka je skladatelj pozneje uporabil v eni od skladb iz zbirke klavirskih duetov Iz čeških gozdov. Ob koncu simfonije, posebej v Finalu, se v Dvořákovih simfonijah pojavijo prvi namigi na češko ljudsko glasbo, ki so postali očitnejši od Šeste simfonije. Tretji stavek simfonije je maja leta 1974 dirigiral Bedřich Smetana, vendar pa je Dvořák partituro pozneje temeljito popravljal in sam vodil izvedbo končne različice šele leta 1892 na enem od »poslovilnih« koncertov pred odhodom v Združene države. Dvořákova Simfonija št. 4 v d-molu op. 13 pa je zazvenela tudi na prvem koncertu našega orkestra pred 70 leti, 28. oktobra leta 1955 v Domu kulture v Kamniku.
Prvi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Stefan Milenković (violina) dirigent: Lio Kuokman Lucijan Marija Škerjanc: Slavnostna uvertura Max Bruch: Koncert za violino št. 1 v g-molu op. 26 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sonata za violino št. 2 v a-molu, BWV 1003 (Andante) Antonín Dvořák: Simfonija št. 4 v d-molu op. 13 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil med slovenskimi skladatelji eden prvih avtorjev celovitega simfoničnega opusa ter eden prvih, ki so se izobraževali v pomembnih glasbenih središčih v tujini. Med letoma 1920 in 1927 je študiral kompozicijo v Pragi, nato še pri Josephu Marxu na Dunaju, kjer je študiral tudi klavir, skladateljsko izpopolnjevanje pa je nadaljeval še pri Vincentu d'Indyju v Parizu. Izpopolnjeval se je tudi v dirigiranju, pri čemer je bil pomemben poletni mojstrski tečaj v Baslu pri Felixu Weingartnu, po katerem so Škerjancu ponudili tudi mesto v razredu dirigiranja na Dunaju, a tega študija ni mogel uresničiti, saj je bil že tesno vpet v tukajšnje glasbeno življenje. Leta 1925 je postal dirigent Orkestralnega društva in orkester uspešno vodil vse do konca druge svetovne vojne. Od leta 1931 je poučeval kompozicijo na Konservatoriju Glasbene matice, od leta 1940 naprej pa na novoustanovljeni Akademiji za glasbo. V tridesetih letih je Škerjanc s svojo glasbo doživljal priznanja doma in v tujini. V tem času so začela nastajati njegova zrela simfonična dela, saj je leta 1931 napisal Prvo simfonijo, ki so ji v dvanajstih letih sledile še štiri. Med letoma 1928 in 1941 je ustvaril tudi neuradno »trilogijo karakterističnih uvertur rahlo programske vsebine« z naslovi Lirična, Slavnostna in Dramatična, pozneje pa je zložil še Svečano uverturo (1961). Slavnostna uvertura iz leta 1932 je značilno Škerjančevo orkestrsko delo, saj druži barvitost velikega orkestra, impresionistično navdahnjene harmonije in lirično melodiko. To Škerjanc napove že v podnaslovu uverture: na motive koroške narodne pesmi »Čej so tiste stezice«. Zaslišimo jo že takoj na začetku, v Maestosu, ki skrivnostno obarva začetek napeva, brez prekinitve sledita odseka Allegro agitato, ki v ospredje postavi ritmičen motiv, melodijo pa mimobežno vplete v dinamično ritmično izmenjavo, ter Largo, v katerem se melodija vrne v celoti, v toplih barvah orkestra. V času svojega življenja je bil Max Bruch (1838–1920) priljubljen skladatelj zborovske glasbe, uspeh je požel s tremi operami in tremi simfonijami, vendar pa se je na sporedih simfoničnih orkestrov zasidral predvsem z nekaj koncertantnimi deli: Kol Nidrei za violončelo in orkester, Škotsko fantazijo za violino in orkester ter Koncertom za violino št. 1 (1866/67). Bruch se je pri skladanju pogosto opiral na ljudske teme in nasploh dajal velik pomen melodiji, v kateri je videl »dušo glasbe«. O tem govori tudi Koncert za violino št. 1, ki ga uvede stavek z naslovom Predigra. Stavek po uvodu, v katerem se veličastni orkestrski akordi izmenjujejo s kratkimi virtuoznimi vložki solista, predstavi prvo temo, navdahnjeno z ljudsko melodiko, in kontrastno drugo temo, a gradiva ne vpelje v dramatično izpeljevanje, kakršno bi pričakovali v romantičnem koncertu. Razmeroma kratek stavek – zaradi česar je Bruch omahoval, ali naj delo sploh imenuje koncert – se brez prekinitev nadaljuje v čudovit in strasten Adagio, Finale pa prinese plesne poudarke, značilne za veliko koncertantnih del 19. stoletja. Prvi je koncert leta 1866 izvedel violinist Otto von Königslow, nato pa ga je Bruch predstavil takrat najslavnejšemu violinistu Josephu Joachimu. Ta je predlagal spremembe v prvem in tretjem stavku, koncert pa sam izvedel dve leti po prvi izvedbi. Bruchov Prvi violinski koncert je postal skladateljeva najslavnejša skladba, čeprav je nato ustvaril še dva violinska koncerta. Pogosto se je pritoževal, zakaj vsi violinisti igrajo le prvi koncert, čeprav sta njegova preostala dva vsaj tako dobra, če ne še boljša. Razlog za Bruchovo nejevoljo bi lahko bil tudi v tem, da je že zgodaj prodal pravice za partituro založniku in mu številne izvedbe niso prinesle finančne koristi. Vendar pa je koncert očaral glasbenike in poslušalce, ki so v resnici zaslužni za uspeh določene skladbe. Tokratni interpret o Bruchovem Koncertu za violino št. 1 razmišlja: »Gre za enega tistih koncertov, ki se jih violinisti naučimo že v mladosti, čeprav v nobenem pogledu ni ne lahek ne enostaven. V resnici si z zgodnjim učenjem tega dela postavimo temelje, na katerih s skladbo skozi vse življenje zorimo kot umetniki. Dolgoživost in izrazita prisotnost Bruchovega koncerta v repertoarju vsakega violinista – pa tudi številne in stalne izvedbe koncerta po vsem svetu – že same po sebi pričajo o njegovi trajni vrednosti. Vedno, kadar sam igram to sijajno delo, občutim močno vez tako s preteklostjo kot s prihodnostjo.« Dvořákova zgodnja simfonična glasba izhaja iz Beethovnovega in Schubertovega zgleda, v ta ustvarjalni model pa je prinašal idejo oblikovanja češke nacionalne dediščine, ki jo je poosebljal Smetana. Prvi stavek Simfonije št. 4 kaže predvsem klasično zasnovo skladbe. Po zelo kratkem uvodu, ki postopno napove čvrsto, ritmično odrezavo prvo temo, sledi jasen kontrast s spevnostjo druge teme. Temi sta dovolj kratki in razpoznavni, da ju skladatelj v izpeljavi hitro izmenjuje in jima dodaja različne značaje – enkrat poudarja koračniški značaj prve teme, izkoristi plesni značaj tričetrtinskega takta ali pa skrivnostnost molovske tonalitete. Nadaljevanje simfonije pa vendarle razkriva drugačne vplive, ki so občasno prav tako zaznamovali Dvořákovo najzgodnejše ustvarjalno obdobje. Leta 1863 je Dvořák kot član orkestra igral na treh koncertih, ki jih je dirigiral Richard Wagner, na sporedih pa so bili tudi uverture in odlomki Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Dvořák se je spominjal, da ga je slavni skladatelj popolnoma obnorel: »Sledil sem mu po ulicah mesta, da bi vsaj občasno videl obraz tega velikega, čeprav nizkega človeka.« Wagnerjeva in tudi Lisztova glasba sta zaznamovali dela iz naslednjih let, spomin na občudovanega skladatelja pa se vrne v drugem stavku Dvořákove Četrte simfonije, počasnem stavku v obliki teme in petih variacij na koralni napev, ki nenavadno močno spominja na Zbor romarjev iz Wagnerjevega Tannhäuserja. Manj očitno sklicevanje na Wagnerja srečamo v tretjem stavku, v sredinskem delu Scherza, ki nekoliko spomni na uverturo Mojstrov pevcev nürnberških. Del stavka je skladatelj pozneje uporabil v eni od skladb iz zbirke klavirskih duetov Iz čeških gozdov. Ob koncu simfonije, posebej v Finalu, se v Dvořákovih simfonijah pojavijo prvi namigi na češko ljudsko glasbo, ki so postali očitnejši od Šeste simfonije. Tretji stavek simfonije je maja leta 1974 dirigiral Bedřich Smetana, vendar pa je Dvořák partituro pozneje temeljito popravljal in sam vodil izvedbo končne različice šele leta 1892 na enem od »poslovilnih« koncertov pred odhodom v Združene države. Dvořákova Simfonija št. 4 v d-molu op. 13 pa je zazvenela tudi na prvem koncertu našega orkestra pred 70 leti, 28. oktobra leta 1955 v Domu kulture v Kamniku.
Prvi koncert ima naslov O ljubezni do življenja. Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija bo izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja – mogočno mojstrovino, ki kljub morebitni prežetosti z mislimi na prihajajočo smrt kipi od strastne ljubezni do življenja in narave ter skladateljeve sle po premagovanju obupa s svojo lastno neusahljivo ustvarjalno močjo.
Prvi koncert ima naslov O ljubezni do življenja. Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija bo izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja – mogočno mojstrovino, ki kljub morebitni prežetosti z mislimi na prihajajočo smrt kipi od strastne ljubezni do življenja in narave ter skladateljeve sle po premagovanju obupa s svojo lastno neusahljivo ustvarjalno močjo.
Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Podelitev nagrade lastovka bo razjasnila, kdo je avtor oziroma avtorica najboljše zgodbe z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, ki je prispela na 34. natečaj Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami, ki jih je tako kot vsako leto prebrala tričlanska žirija. Letos so bili v žiriji Petra Meterc, Urška P. Černe in Sašo Puljarević. Tiste zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, smo uvrstili na spored v dneh pred podelitvijo v oddaji Literarni nokturno, zmagovalna zgodba pa je v ospredju na podelitvi nagrade v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Režiserka dogodka in avtorica dramatizacije zgodbe: Saška Rakef, igralki: Nataša Keser in Ajda Pirtovšek, scenarist: Matej Juh, glasnenik: Klemen Golner, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič. Tehnična produkcija: Jaka Šuligoj. Urednica uredništva: Maja Žvokelj.
Podelitev nagrade lastovka bo razjasnila, kdo je avtor oziroma avtorica najboljše zgodbe z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, ki je prispela na 34. natečaj Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami, ki jih je tako kot vsako leto prebrala tričlanska žirija. Letos so bili v žiriji Petra Meterc, Urška P. Černe in Sašo Puljarević. Tiste zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, smo uvrstili na spored v dneh pred podelitvijo v oddaji Literarni nokturno, zmagovalna zgodba pa je v ospredju na podelitvi nagrade v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Režiserka dogodka in avtorica dramatizacije zgodbe: Saška Rakef, igralki: Nataša Keser in Ajda Pirtovšek, scenarist: Matej Juh, glasnenik: Klemen Golner, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič. Tehnična produkcija: Jaka Šuligoj. Urednica uredništva: Maja Žvokelj.
Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Legendarna pianistka Martha Argerich je letos na 73. Ljubljana festivala nastopila v družbi Filharmoničnega orkestra iz Monte Carla in dirigenta Charlesa Dutoita. S skrbno izbranim programom so glasbeniki počastili tudi 150 let rojstva skladatelja Mauricea Ravela.
Legendarna pianistka Martha Argerich je letos na 73. Ljubljana festivala nastopila v družbi Filharmoničnega orkestra iz Monte Carla in dirigenta Charlesa Dutoita. S skrbno izbranim programom so glasbeniki počastili tudi 150 let rojstva skladatelja Mauricea Ravela.
V Knežjem dvoru v Celju nastopa švicarska zasedba Capella Helvetica in predstavlja spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi, ki obsega dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih pa tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica (CH) Katharina Haun, cink in kljunasta flavta, umetniški vodja zasedbe Adam Bregman, historična pozavna Maruša Brezavšček, dulcijan in kljunasta flavta https://www.seviqc.si/koncert-capella-helvetica-ch.html
V Knežjem dvoru v Celju nastopa švicarska zasedba Capella Helvetica in predstavlja spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi, ki obsega dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih pa tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica (CH) Katharina Haun, cink in kljunasta flavta, umetniški vodja zasedbe Adam Bregman, historična pozavna Maruša Brezavšček, dulcijan in kljunasta flavta https://www.seviqc.si/koncert-capella-helvetica-ch.html
Znamenita Cappella Pratensis bo pod vodstvom Tima Braithwaita uzvočila del dragocene glasbene dediščine, ohranjene samo v Hrenovih kornih knjigah: Mašo Nisi Dominus Johannesa Florija. Cappella je že 40 let v samem vrhu izvajalcev večglasne renesančne glasbe, zgleduje se po dognanjih historične izvajalske prakse: poje iz izvirnikov, v našem primeru iz enega izmed kodeksov Hrenovih kornih knjig, med petjem pa se pevci za večjo povezanost držijo za ramena. Florijevi glasbi bodo dodali še koralne speve za veliki šmaren in tudi moteta v Ljubljani rojenega Georga Prennerja.
Znamenita Cappella Pratensis bo pod vodstvom Tima Braithwaita uzvočila del dragocene glasbene dediščine, ohranjene samo v Hrenovih kornih knjigah: Mašo Nisi Dominus Johannesa Florija. Cappella je že 40 let v samem vrhu izvajalcev večglasne renesančne glasbe, zgleduje se po dognanjih historične izvajalske prakse: poje iz izvirnikov, v našem primeru iz enega izmed kodeksov Hrenovih kornih knjig, med petjem pa se pevci za večjo povezanost držijo za ramena. Florijevi glasbi bodo dodali še koralne speve za veliki šmaren in tudi moteta v Ljubljani rojenega Georga Prennerja.
V Stolnici sv. Danijela v Celju je 9. 8. 2025 potekal drugi koncert festivala Seviqc, na katerem je nastopila zasedba Schola Romana Ensemble in izvedla izbor stavkov iz dela Canticum Canticorum Giovannija Pierluigija da Palestrine. Gre za uglasbitev izbranih besedil iz Visoke pesmi, ki jih je Palestrina napisal leta 1584. Moteti (oz stavki): Osculetur me, Trahe me, Nigra sum, Si ignoras te, Pulchre sunt, Fasciculus Mhyrrae, Ecce tu pulcher es, Vulnerasti cor meum, Sicut lilium, Laeva ejus, Vox dilecti mei, Surge propera, Surge amica mea, Surgam et circuibo, Adjuro vos, Caput ejus, Quae est ista, Guttur tuum, Veni dilecte mi Schola Romana Ensemble: Paola Alonzi, sopran Franco Todde, tenor in renesančna kitara Lorenzo Sabene, lutnja Stefano Sabene, renesančna prečna flavta. https://www.seviqc.si/koncert-schola-romana-ensemble-it.html
V Stolnici sv. Danijela v Celju je 9. 8. 2025 potekal drugi koncert festivala Seviqc, na katerem je nastopila zasedba Schola Romana Ensemble in izvedla izbor stavkov iz dela Canticum Canticorum Giovannija Pierluigija da Palestrine. Gre za uglasbitev izbranih besedil iz Visoke pesmi, ki jih je Palestrina napisal leta 1584. Moteti (oz stavki): Osculetur me, Trahe me, Nigra sum, Si ignoras te, Pulchre sunt, Fasciculus Mhyrrae, Ecce tu pulcher es, Vulnerasti cor meum, Sicut lilium, Laeva ejus, Vox dilecti mei, Surge propera, Surge amica mea, Surgam et circuibo, Adjuro vos, Caput ejus, Quae est ista, Guttur tuum, Veni dilecte mi Schola Romana Ensemble: Paola Alonzi, sopran Franco Todde, tenor in renesančna kitara Lorenzo Sabene, lutnja Stefano Sabene, renesančna prečna flavta. https://www.seviqc.si/koncert-schola-romana-ensemble-it.html
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Alexander Gadjiev v dveh koncertnih večerih, združenih pod naslovom Točka srečanja, povezuje ikonični novogoriški Trg Evrope in vzvišeni mir bazilike Svetogorske Matere Božje. Klavirski virtuoz in glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica je pripravil edinstven poklon domačemu prostoru. Drugo koncertno srečanje z Gadjievom nam je razkrilo intimnejši zvočni svet mladega goriškega pianista; spored njegovega solističnega recitala so tvorile izbrane klavirske miniature Frédérica Chopina, Arabeska Roberta Schumanna in Klavirska sonata št. 2 Sergeja Rahmaninova.
Alexander Gadjiev v dveh koncertnih večerih, združenih pod naslovom Točka srečanja, povezuje ikonični novogoriški Trg Evrope in vzvišeni mir bazilike Svetogorske Matere Božje. Klavirski virtuoz in glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica je pripravil edinstven poklon domačemu prostoru. Drugo koncertno srečanje z Gadjievom nam je razkrilo intimnejši zvočni svet mladega goriškega pianista; spored njegovega solističnega recitala so tvorile izbrane klavirske miniature Frédérica Chopina, Arabeska Roberta Schumanna in Klavirska sonata št. 2 Sergeja Rahmaninova.
Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80
Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.