Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Otvoritvena predstava sezone 2024/2025 je posvečena tudi dvajseti obletnici smrti Renate Tebaldi.
Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«
Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.
Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.
SOS oziroma Sodobne orkestrske skladbe je cikel, ki ga je Slovenska filharmonija uvedla ob prenovi svoje abonmajske sheme in z letošnjo sezono vstopa v svojo peto izvedbo. V prvi vrsti je namenjen poustvarjanju del kanoniziranih skladateljev 20. stoletja, ki so svoje poetike zavezali glasbenemu modernizmu, sporede pa praviloma dopolnjujejo skladbe, ki so nastale v našem času. Nocojšnji koncert je posvečen dvema osebnostima, ki ju uvrščamo med največja imena slovenske glasbe in sta pred kratkim dopolnila devetdeset let; to sta Vinko Globokar in Lojze Lebič. Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Recitator: Boris Ostan Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Program: Nana Forte, Barve tvojega srca Lojze Lebič, Novembrske pesmi Matej Bonin, Vdih/Izdih Vinko Globokar, Voie (Pot)
SOS oziroma Sodobne orkestrske skladbe je cikel, ki ga je Slovenska filharmonija uvedla ob prenovi svoje abonmajske sheme in z letošnjo sezono vstopa v svojo peto izvedbo. V prvi vrsti je namenjen poustvarjanju del kanoniziranih skladateljev 20. stoletja, ki so svoje poetike zavezali glasbenemu modernizmu, sporede pa praviloma dopolnjujejo skladbe, ki so nastale v našem času. Nocojšnji koncert je posvečen dvema osebnostima, ki ju uvrščamo med največja imena slovenske glasbe in sta pred kratkim dopolnila devetdeset let; to sta Vinko Globokar in Lojze Lebič. Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Recitator: Boris Ostan Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Program: Nana Forte, Barve tvojega srca Lojze Lebič, Novembrske pesmi Matej Bonin, Vdih/Izdih Vinko Globokar, Voie (Pot)
V petek, 15. novembra sta v okviru letošnjega cikla Obiski kraljice v živo, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano koncertirala organista Barbara in Ulrich Theissen Pibernik. Svoj koncert sta poimenovala Dvojna fantazija – Orgle solo in štiriročno; predstavila pa sta se z orgelsko glasbo skladateljev 19. in 20. stoletja, ki sta jo pred začetkom koncerta tudi podrobneje predstavila v pogovoru z glasbeno urednico Polono Gantar.
V petek, 15. novembra sta v okviru letošnjega cikla Obiski kraljice v živo, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano koncertirala organista Barbara in Ulrich Theissen Pibernik. Svoj koncert sta poimenovala Dvojna fantazija – Orgle solo in štiriročno; predstavila pa sta se z orgelsko glasbo skladateljev 19. in 20. stoletja, ki sta jo pred začetkom koncerta tudi podrobneje predstavila v pogovoru z glasbeno urednico Polono Gantar.
Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.
Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.
Neposredni prenos 2. koncerta PVC Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije prvič v vlogi glavnega dirigenta vodi Stephen Layton. Program je oblikoval iz moteta Sancta Trinitas Nane Forte ter prepleta stavkov Maše "Ich stund an einem Morgen" Iacobusa Handla Gallusa in Antifon sodobenga poljskega skladatelja Pawla Lukaszewskega.
Neposredni prenos 2. koncerta PVC Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije prvič v vlogi glavnega dirigenta vodi Stephen Layton. Program je oblikoval iz moteta Sancta Trinitas Nane Forte ter prepleta stavkov Maše "Ich stund an einem Morgen" Iacobusa Handla Gallusa in Antifon sodobenga poljskega skladatelja Pawla Lukaszewskega.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu so bila tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.
Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu so bila tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.
Kot gostja otvoritvenega koncerta cikla Carpe artem: Pot prijateljstva nastopa izvrstna violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Londonu, leta 2021 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Kot gostja otvoritvenega koncerta cikla Carpe artem: Pot prijateljstva nastopa izvrstna violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Londonu, leta 2021 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Eros, tema ljubezni, združuje – četudi geografsko in časovno daleč narazen – obe veliki deli sporeda tokratnega koncerta: prvo se odvija na ruskem podeželju, drugo pa v antičnem svetu. To sta baletna kantata Les noces/Svatba Igorja Stravinskega in kantata Catulli carmina/Katulove pesmi Carla Orffa. Združuje ju še nekaj: zasedba. Obe sta namreč skomponirani za pevske soliste – oziroma solista, štiri klavirje in tolkala. Zbor in Tolkalni orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Kahi Solomnišvili. Nastopili bodo pianisti Urban Stanič, Tim Jančar, Nejc in Adam Kamplet, sopranistka Ernestina Jošt, altistka Ana Potočnik, tenorist Gregor Ravnik in basist Miha Bole. Zbor sta pripravila Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik.
Eros, tema ljubezni, združuje – četudi geografsko in časovno daleč narazen – obe veliki deli sporeda tokratnega koncerta: prvo se odvija na ruskem podeželju, drugo pa v antičnem svetu. To sta baletna kantata Les noces/Svatba Igorja Stravinskega in kantata Catulli carmina/Katulove pesmi Carla Orffa. Združuje ju še nekaj: zasedba. Obe sta namreč skomponirani za pevske soliste – oziroma solista, štiri klavirje in tolkala. Zbor in Tolkalni orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Kahi Solomnišvili. Nastopili bodo pianisti Urban Stanič, Tim Jančar, Nejc in Adam Kamplet, sopranistka Ernestina Jošt, altistka Ana Potočnik, tenorist Gregor Ravnik in basist Miha Bole. Zbor sta pripravila Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik.
Prvi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Danjulo Ishizaka (violončelo) dirigent: Lio Kuokman Aldo Kumar: Čelo Alp Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 2 v G-duru op. 126 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 3 v C-duru BWV 1009 Johannes Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru op. 73
Prvi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Danjulo Ishizaka (violončelo) dirigent: Lio Kuokman Aldo Kumar: Čelo Alp Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 2 v G-duru op. 126 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 3 v C-duru BWV 1009 Johannes Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru op. 73
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Mogočnost in velikopoteznost tega glasbenega večera se bosta zrcalili iz dveh resnično velikih umetnin svetovne glasbene zapuščine. V prvem delu koncerta bomo priča beethovnovski pokončni drži, nesmrtnosti duha, ki kipi iz skladateljevega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. Drugi del abonmajskega dogodka pa bo prežela glasbena poetika Gustava Mahlerja. Napetost, temačne misli in na drugi strani energija ter intelektualna moč in izvirnost bodo zvenele iz skladateljeve Simfonije št. 5 v cis-molu. Orkester Slovenske filharmonije bo tokrat znova gostil francoskega dirigenta Pierra Bleusa, enega najbolj vznemirljivih, navdušujočih in iskanih dirigentov. Sicer je Bleuse jeseni 2023 postal glasbeni direktor ansambla Intercontemporain, do leta 2026 bo glavni dirigent Simfoničnega orkestra mesta Odense, od leta 2021 pa je tudi umetniški vodja priznanega glasbenega Festivala Pabla Casalsa v Pradesu v Franciji. V abonmajskem večeru se bo orkestru pridružila še ena umetniška gostja, to bo pianistka Marie-Ange Nguci, predana in svetovno znana mlada umetnica, ki s svojimi interpretacijami in izrednim pianizmom navdušuje občinstvo mednarodnih prizorišč.
Mogočnost in velikopoteznost tega glasbenega večera se bosta zrcalili iz dveh resnično velikih umetnin svetovne glasbene zapuščine. V prvem delu koncerta bomo priča beethovnovski pokončni drži, nesmrtnosti duha, ki kipi iz skladateljevega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru. Drugi del abonmajskega dogodka pa bo prežela glasbena poetika Gustava Mahlerja. Napetost, temačne misli in na drugi strani energija ter intelektualna moč in izvirnost bodo zvenele iz skladateljeve Simfonije št. 5 v cis-molu. Orkester Slovenske filharmonije bo tokrat znova gostil francoskega dirigenta Pierra Bleusa, enega najbolj vznemirljivih, navdušujočih in iskanih dirigentov. Sicer je Bleuse jeseni 2023 postal glasbeni direktor ansambla Intercontemporain, do leta 2026 bo glavni dirigent Simfoničnega orkestra mesta Odense, od leta 2021 pa je tudi umetniški vodja priznanega glasbenega Festivala Pabla Casalsa v Pradesu v Franciji. V abonmajskem večeru se bo orkestru pridružila še ena umetniška gostja, to bo pianistka Marie-Ange Nguci, predana in svetovno znana mlada umetnica, ki s svojimi interpretacijami in izrednim pianizmom navdušuje občinstvo mednarodnih prizorišč.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma. Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma. Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni. V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka. Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.
Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni. V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka. Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.
Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja. Orkester Slovenske filharmonije Zoran Bičanin, dirigent Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/
Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja. Orkester Slovenske filharmonije Zoran Bičanin, dirigent Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/
Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.
Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.
Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.
Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.
Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.
Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.
Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.
Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.
Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.
Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.
Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html
Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html
Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane. Ensemble Bastion Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo
Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane. Ensemble Bastion Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.
Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.
Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.
Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.
Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90
Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90
Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.
Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/
Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.
Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.
Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.