Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Ob stoti obletnici smrti Ivana Tavčarja se program Ars skupaj s Cankarjevim domom enega največjih pripovednikov spominja z bralno uprizoritvijo povesti V Zali v dvorani Alme Karlin. Kot je zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma: "Ljubezen, ki nam je vsem v pogubo, je rdeča nit, povezovalna tema, povesti V Zali (1894). V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi. V radijski priredbi Ljubezen nam je vsem v pogubo se prepletajo tri ljubezenske izpovedi, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Vse tri zgodbe zaobjemajo glavni motiv o silni in uničujoči ljubezni." Literarni večer V Zali je nastal v koprodukciji s Cankarjevim domom in je del cikla Ars teatralis. Priredba: Tatjana Doma Režija: Alen Jelen Pripovedovalec: Aleš Valič Žalostni Miha: Dario Varga Šepasti Tinče: Gregor Čušin Jernač izpod Skale: Janez Škof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Tehnični asistent: Martin Florjančič Fonetičarka: Mateja Juričan
Ob stoti obletnici smrti Ivana Tavčarja se program Ars skupaj s Cankarjevim domom enega največjih pripovednikov spominja z bralno uprizoritvijo povesti V Zali v dvorani Alme Karlin. Kot je zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma: "Ljubezen, ki nam je vsem v pogubo, je rdeča nit, povezovalna tema, povesti V Zali (1894). V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi. V radijski priredbi Ljubezen nam je vsem v pogubo se prepletajo tri ljubezenske izpovedi, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Vse tri zgodbe zaobjemajo glavni motiv o silni in uničujoči ljubezni." Literarni večer V Zali je nastal v koprodukciji s Cankarjevim domom in je del cikla Ars teatralis. Priredba: Tatjana Doma Režija: Alen Jelen Pripovedovalec: Aleš Valič Žalostni Miha: Dario Varga Šepasti Tinče: Gregor Čušin Jernač izpod Skale: Janez Škof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Tehnični asistent: Martin Florjančič Fonetičarka: Mateja Juričan
Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.
Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.
Gala operni koncert z deli Bizeta, Masseneta, Mascagnija, Giordana in Verdija.
Gala operni koncert z deli Bizeta, Masseneta, Mascagnija, Giordana in Verdija.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.
Deveti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Dawid Runtz Program: Richard Strauss: Don Juan Bedřich Smetana: Vltava Antonin Dvořak: Simfonija št. 9
Deveti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Dawid Runtz Program: Richard Strauss: Don Juan Bedřich Smetana: Vltava Antonin Dvořak: Simfonija št. 9
"Kaj je pri Trubarju še danes tako aktualno? Tako, kot je želel on v svojih knjigah širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred podobnim izzivom, kako ohranjati bralno kulturo, ki se bori s poplavo hitrih informacij, polnih zvočnih in vizualnih učinkov," opozori jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič. Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas opominja na pomen našega jezika. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se med drugim danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim literarnim dogodkom Dom v jeziku. In ker se jezik razvija, živi, bodo tudi današnji večer na Rašici povezali nagrajeni sodobni slovenski literati: Uroš Zupan, Roman Rozina, Mojca Kumerdej, Franci Novak, Nataša Velikonja in Maša Ogrizek. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars, ki letos obeležuje tudi svojo 60. obletnico in neposredno prenaša prireditev. Scenarist dr. Kozma Ahačič pove, da so znana besedila iz Katekizma in Abecednika tokrat postavili v luč sodobnih izzivov. Scenarist: Kozma Ahačič Režiserka: Špela Kravogel Asistentka režije: Tina Ogrin Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Voditelja: Maja Moll in Igor Velše Tonski mojstri: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gašper Vodlan in Liam Samsa Foto: Ingrid Kovač Brus
"Kaj je pri Trubarju še danes tako aktualno? Tako, kot je želel on v svojih knjigah širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred podobnim izzivom, kako ohranjati bralno kulturo, ki se bori s poplavo hitrih informacij, polnih zvočnih in vizualnih učinkov," opozori jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič. Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas opominja na pomen našega jezika. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se med drugim danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim literarnim dogodkom Dom v jeziku. In ker se jezik razvija, živi, bodo tudi današnji večer na Rašici povezali nagrajeni sodobni slovenski literati: Uroš Zupan, Roman Rozina, Mojca Kumerdej, Franci Novak, Nataša Velikonja in Maša Ogrizek. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars, ki letos obeležuje tudi svojo 60. obletnico in neposredno prenaša prireditev. Scenarist dr. Kozma Ahačič pove, da so znana besedila iz Katekizma in Abecednika tokrat postavili v luč sodobnih izzivov. Scenarist: Kozma Ahačič Režiserka: Špela Kravogel Asistentka režije: Tina Ogrin Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Voditelja: Maja Moll in Igor Velše Tonski mojstri: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gašper Vodlan in Liam Samsa Foto: Ingrid Kovač Brus
Tokrat pred Zbor Slovenske filharmonije stopa eden izmed najbolj zaželenih dirigentov v zborovskem svetu – Peter Dijkstra. Za svoje prve srečanje s slovenskim poklicnim koncertnim zborom je oblikoval program iz del železnega repertoarja 20. stoletja: Pesmi za Ateno Johna Tavenerja, Cantos sagrados Jamesa MacMillana, Snežni večer Francisa Poulenca in znamenito Mašo za dvojni zbor Franka Martina. Pevcem se bo pridružil organist Tomaž Sevšek.
Tokrat pred Zbor Slovenske filharmonije stopa eden izmed najbolj zaželenih dirigentov v zborovskem svetu – Peter Dijkstra. Za svoje prve srečanje s slovenskim poklicnim koncertnim zborom je oblikoval program iz del železnega repertoarja 20. stoletja: Pesmi za Ateno Johna Tavenerja, Cantos sagrados Jamesa MacMillana, Snežni večer Francisa Poulenca in znamenito Mašo za dvojni zbor Franka Martina. Pevcem se bo pridružil organist Tomaž Sevšek.
Maurice Ravel: Pavana za umrlo princeso, M. 19 Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Igor Stravinski: Petruška Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Claire Huangci, klavir Pavana za umrlo princeso je Ravelov poskus ustvarjanja počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi plesala mlada princesa na španskem dvoru«, in pomeni enega izmed vrhuncev njegovega opusa. Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »džezovski koncert«, pa se napaja v džezu, ki je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Solistični part bo izvedla mlada ameriška pianistka Claire Huangci, zmagovalka tekmovanja Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Filharmonija na Labi. Večer bo sklenil eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski z baletom Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagileva.
Maurice Ravel: Pavana za umrlo princeso, M. 19 Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Igor Stravinski: Petruška Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Claire Huangci, klavir Pavana za umrlo princeso je Ravelov poskus ustvarjanja počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi plesala mlada princesa na španskem dvoru«, in pomeni enega izmed vrhuncev njegovega opusa. Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »džezovski koncert«, pa se napaja v džezu, ki je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Solistični part bo izvedla mlada ameriška pianistka Claire Huangci, zmagovalka tekmovanja Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Filharmonija na Labi. Večer bo sklenil eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski z baletom Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagileva.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Mozart je bil nadvse hudomušen glasbeni genij. Bil je pianist, violinist in neumoren skladatelj. Na koncertu bomo izvedeli, zakaj je tako zelo pomemben za (klasično) glasbo. Orkester Slovenske filharmonije Člani Zbora Slovenske filharmonije
Mozart je bil nadvse hudomušen glasbeni genij. Bil je pianist, violinist in neumoren skladatelj. Na koncertu bomo izvedeli, zakaj je tako zelo pomemben za (klasično) glasbo. Orkester Slovenske filharmonije Člani Zbora Slovenske filharmonije
George Garzone - tenor saksofon Lenart Krečič - tenor saksofon Ameen Saleem - bas Vladimir Kostadinović - bobni PROGRAM 00:15 napoved Hugo Šekoranja 04:10 Tutti Italiani (George Garzone) 17:10 Have You Met Miss Jones (Richard Rogers) 27:05 Soul Eyes (Mel Waldron) 36:35 Crescent (John Coltrane) 51:30 Giant Steps/Spets Esrever (John Coltrane/George Garzone) 1:01:50 Ljubezen v f-molu (Jože Privšek) 1:11:30 It Will Happen To You (George Garzone) (with Jaka Kopač) 1:23:40 Hey, Open Up (George Garzone) 1:36:10 napoved George Garzone 1:37:10 Strollin' Down The Bourbon Street (George Garzone) EKIPA Tonski mojster: Tadej Tadič Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Mitja Maršič Voznik reportažnega avta: Branko Majer Video prenos: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Aleksander Plut Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. maj 2023
George Garzone - tenor saksofon Lenart Krečič - tenor saksofon Ameen Saleem - bas Vladimir Kostadinović - bobni PROGRAM 00:15 napoved Hugo Šekoranja 04:10 Tutti Italiani (George Garzone) 17:10 Have You Met Miss Jones (Richard Rogers) 27:05 Soul Eyes (Mel Waldron) 36:35 Crescent (John Coltrane) 51:30 Giant Steps/Spets Esrever (John Coltrane/George Garzone) 1:01:50 Ljubezen v f-molu (Jože Privšek) 1:11:30 It Will Happen To You (George Garzone) (with Jaka Kopač) 1:23:40 Hey, Open Up (George Garzone) 1:36:10 napoved George Garzone 1:37:10 Strollin' Down The Bourbon Street (George Garzone) EKIPA Tonski mojster: Tadej Tadič Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Mitja Maršič Voznik reportažnega avta: Branko Majer Video prenos: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Aleksander Plut Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. maj 2023
Nedeljski matinejski cikel Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija je sklenil preplet uvertur in arij iz oper Wolfganga Amadeusa Mozarta, Amilcara Ponchiellija, Vincenza Bellinija, Charlesa Gounoda in Giuseppeja Verdija. Kot solistka je nastopila sopranistka Beti Bratina, člane simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je vodil Davorin Mori.
Nedeljski matinejski cikel Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija je sklenil preplet uvertur in arij iz oper Wolfganga Amadeusa Mozarta, Amilcara Ponchiellija, Vincenza Bellinija, Charlesa Gounoda in Giuseppeja Verdija. Kot solistka je nastopila sopranistka Beti Bratina, člane simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je vodil Davorin Mori.
JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja
JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so roman Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo, zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, kratkoprozna zbirka Mirane Likar Ženska hiša, poetični roman Katje Gorečan Materinska knjižica in roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju. Voditeljica Anja Novak, avtorja glasbe Uroš Rojko in Lojze Lebič, izvajalca glasbe sopranistka Maria Leben in harmonikar Klemen Leben. Režija Špela Kravogel, tonska izvedba Janez Podlesnik in Damjan Rostan, urednica prenosa Staša Grahek. Foto: Marko Golja
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so roman Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo, zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, kratkoprozna zbirka Mirane Likar Ženska hiša, poetični roman Katje Gorečan Materinska knjižica in roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju. Voditeljica Anja Novak, avtorja glasbe Uroš Rojko in Lojze Lebič, izvajalca glasbe sopranistka Maria Leben in harmonikar Klemen Leben. Režija Špela Kravogel, tonska izvedba Janez Podlesnik in Damjan Rostan, urednica prenosa Staša Grahek. Foto: Marko Golja
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Finalisti: Coralia, zbor Univerze v Portoriku Komorni zbor Megaron ZERO8 Juventus, zbor Univerze v Latviji SUHAR, Baskija, Španija
Finalisti: Coralia, zbor Univerze v Portoriku Komorni zbor Megaron ZERO8 Juventus, zbor Univerze v Latviji SUHAR, Baskija, Španija
Solisti, Zbor in instrumemntalni ansambel Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorenza Donatija v Maši Igorja Stravinskega in oratoriju Orient ekspres Lorenza Donatija
Solisti, Zbor in instrumemntalni ansambel Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorenza Donatija v Maši Igorja Stravinskega in oratoriju Orient ekspres Lorenza Donatija
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ... Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika? Orkester Slovenske filharmonije Franci Krevh, povezovalec
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ... Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika? Orkester Slovenske filharmonije Franci Krevh, povezovalec
Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 je vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se je predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje sta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 je vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se je predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje sta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL Dirigent: Quentin Hindley Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL Dirigent: Quentin Hindley Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2
Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.
Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.
Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.
Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Davorin Mori Program: Lojze Lebič: Glasba za orkester Cantico I in II Lojze Lebič: Glasovi za orkester godal, tolkal in brenkal Lojze Lebič: Uvertura za tri instrumentalne skupine
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Davorin Mori Program: Lojze Lebič: Glasba za orkester Cantico I in II Lojze Lebič: Glasovi za orkester godal, tolkal in brenkal Lojze Lebič: Uvertura za tri instrumentalne skupine
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23 Jure Gradišnik (trobenta) Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23 Jure Gradišnik (trobenta) Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: YUANFAN YANG, Velika Britanija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 YANGRUI CAI, Kitajska Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KAI-MIN CHANG, Tajska, Kitajska S. Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: YUANFAN YANG, Velika Britanija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 YANGRUI CAI, Kitajska Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KAI-MIN CHANG, Tajska, Kitajska S. Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: VLADISLAV HANDOGI, Belorusija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 ROMAN LOPATINSKI, Ukrajina Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KOSTANDIN TASHKO, Albanija Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 4 v G-duru, op. 58
Festival Ljubljana organizira Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, ki bo prvo pianistično tekmovanje takšnih razsežnosti v našem prostoru. Svoje znanje in izkušnje na izjemno visoki ravni bo na dveh finalnih večerih izkazalo šest mladih pianistov, ki se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Simfonični orkester RTV Slovenija Ricardo Castro, dirigent finalisti: VLADISLAV HANDOGI, Belorusija Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 ROMAN LOPATINSKI, Ukrajina Sergej Prokofjev: Koncert za klavir št. 2 v g-molu, op. 16 KOSTANDIN TASHKO, Albanija Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 4 v G-duru, op. 58
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Iz Slovenske filharmonije: Prenos koncerta za abonma PVC Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi kompozicij In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa … Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Iz Slovenske filharmonije: Prenos koncerta za abonma PVC Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi kompozicij In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa … Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi del In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente, kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov, in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Zbor Slovenske filharmonije s solisti pod vodstvom Jerice Bukovec Franci Krevh in Matevž Bajde, tolkala Gregor Klančič, orgle Tokrat smo v družbi del In mon(d)o numerico/V svetu števil, oziroma Na način števil Bojane Šaljić Podešva, Raua needmine/Prekletstvo železa Velja Tormisa in V tihem šelestenju časa Lojzeta Lebiča. Izbrani skladatelji niso obremenjeni z zgodovino glasbe: narobe, prežeti so z njo do take mere, da glasba iz njih govori samo še v jeziku, ki je njim lasten. Seveda v njihovih delih slišimo glasbene elemente, kot so ritmične repeticije – a te so se spremenile v obrede, korale, ki so postali odmevi krožečih prostorov, in klasično glasovno postavitev, a na način, ki nas katapultira v vesolje. V njihovih delih je zvok obdržal primarno, hkrati prastaro in prihodnjo vlogo, invokacijo nevidnega in neslišnega, a še kako močnega.
Peti koncert cikla Kromatika 2022/23 Barbara Jernejčič Fürst (mezzosopran) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Mihhail Gerts Program: Franz Schubert: scenska glasba za igro Rozamunda, ciprska princesa, izbor Alban Berg: Sedem zgodnjih pesmi za glas in orkester Hans Rott: Simfonija št. 1 v E-duru
Peti koncert cikla Kromatika 2022/23 Barbara Jernejčič Fürst (mezzosopran) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Mihhail Gerts Program: Franz Schubert: scenska glasba za igro Rozamunda, ciprska princesa, izbor Alban Berg: Sedem zgodnjih pesmi za glas in orkester Hans Rott: Simfonija št. 1 v E-duru
Osrednje ime tokratnega sporeda na abonmaju Sodobnih orkestrskih skladb je angleški skladatelj George Benjamin, ki je navdih za Palimpsesta našel v glasbenih palimpsestih. V njegovem primeru gre za knjigo, v kateri so bili različni notni zapisi spraskani in odstranjeni z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabiti za vedno nove zapise. Na simboličen način bomo tako lahko poslušali glasbe, ki so se zapisane na istem mestu in se v isti knjigi znašle v različnih časovnih obdobjih. Večer so napolnile še skladbe Mauricea Ravela, Conlona Nancarrowa ter Igorja Stravinskega. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franck Ollu Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik George Benjamin, Palimpsesta Conlon Nancarrow (transkr. Yvar Mikhashoff, Charles Schwobel), Študija št. 7 Igor Stravinski, Simfonija v treh stavkih https://filharmonija.si/koncert/potovanje-skozi-cas/ Neposredni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma sta pospremila napovedovalka Lidija Hartman in urednik prenosa Lovrenc Rogelj.
Osrednje ime tokratnega sporeda na abonmaju Sodobnih orkestrskih skladb je angleški skladatelj George Benjamin, ki je navdih za Palimpsesta našel v glasbenih palimpsestih. V njegovem primeru gre za knjigo, v kateri so bili različni notni zapisi spraskani in odstranjeni z namenom, da bi jo bilo mogoče uporabiti za vedno nove zapise. Na simboličen način bomo tako lahko poslušali glasbe, ki so se zapisane na istem mestu in se v isti knjigi znašle v različnih časovnih obdobjih. Večer so napolnile še skladbe Mauricea Ravela, Conlona Nancarrowa ter Igorja Stravinskega. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Franck Ollu Maurice Ravel, Couperinov nagrobnik George Benjamin, Palimpsesta Conlon Nancarrow (transkr. Yvar Mikhashoff, Charles Schwobel), Študija št. 7 Igor Stravinski, Simfonija v treh stavkih https://filharmonija.si/koncert/potovanje-skozi-cas/ Neposredni prenos iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma sta pospremila napovedovalka Lidija Hartman in urednik prenosa Lovrenc Rogelj.
Na tretjem koncertu cikla Mozartine 2023 so zvenela dela nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, ki je za časa življenja sodil med najbolj cenjene skladatelje, danes pa se ga zaradi velikanskega opusa rahlo podcenjuje. Da pa je bil Telemann ne le genialen skladatelj, temveč tudi sila barvit in duhovit, so s koncertom dokazali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, čembalist Domen Marinčič in solisti: Irena Kavčič, Gregor Fele, Cristina Monticoli, Kana Matsui in Gea Pantner.
Na tretjem koncertu cikla Mozartine 2023 so zvenela dela nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, ki je za časa življenja sodil med najbolj cenjene skladatelje, danes pa se ga zaradi velikanskega opusa rahlo podcenjuje. Da pa je bil Telemann ne le genialen skladatelj, temveč tudi sila barvit in duhovit, so s koncertom dokazali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, čembalist Domen Marinčič in solisti: Irena Kavčič, Gregor Fele, Cristina Monticoli, Kana Matsui in Gea Pantner.
Prenos tradicionalnega recitala Prešernove poezije s Prešernovega trga v Ljubljani z nagovoroma ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ter dramskega igralca in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije drr. Boris Mihalja, ki med drugim pravi, da je slovenski kulturni praznik "praznik vseh državljanov in Slovencev zunaj državnih meja. Obeležuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost." Na novogoriškem Bevkovem trgu se predstavljajo člani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in njihovi gostje z obeh strani nekdanje meje; na mariborskem Grajskem trgu zdajšnji in nekdanji člani ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Lutkovnega gledališča; v Ljubljani pa igralci iz vseh ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci. Režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lucija Grm, tonski mojster David Lap, asistenka režije Tina Ogrin, urednik oddaje Matej Juh. Vir foto: Bobo (izrez fotografije)
Prenos tradicionalnega recitala Prešernove poezije s Prešernovega trga v Ljubljani z nagovoroma ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ter dramskega igralca in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije drr. Boris Mihalja, ki med drugim pravi, da je slovenski kulturni praznik "praznik vseh državljanov in Slovencev zunaj državnih meja. Obeležuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost." Na novogoriškem Bevkovem trgu se predstavljajo člani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in njihovi gostje z obeh strani nekdanje meje; na mariborskem Grajskem trgu zdajšnji in nekdanji člani ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Lutkovnega gledališča; v Ljubljani pa igralci iz vseh ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci. Režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lucija Grm, tonski mojster David Lap, asistenka režije Tina Ogrin, urednik oddaje Matej Juh. Vir foto: Bobo (izrez fotografije)
Matjaž Farič, režiser, koreograf, scenarist in avtor animacije za proslavo, je v središče prireditve postavil vprašanje odnosa med umetnikom in njegovim okoljem. Lotil se ga bo prek poezije Srečka Kosovela, Anje Zag Golob in Franceta Prešerna, glasbe Dua Silence, slik Marka Jakšeta itn. V ospredju slovesne prireditve pa so seveda Prešernovi lavreati, nagrajenca za življenjsko delo Ema Kugler in Herman Gvardjančič ter nagrajenci Prešernovega sklada Dušan Jelinčič, Drago Ivanuša, Aleksander Gadžijev, Nikolaj Beer, Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Vir foto: Bobo
Matjaž Farič, režiser, koreograf, scenarist in avtor animacije za proslavo, je v središče prireditve postavil vprašanje odnosa med umetnikom in njegovim okoljem. Lotil se ga bo prek poezije Srečka Kosovela, Anje Zag Golob in Franceta Prešerna, glasbe Dua Silence, slik Marka Jakšeta itn. V ospredju slovesne prireditve pa so seveda Prešernovi lavreati, nagrajenca za življenjsko delo Ema Kugler in Herman Gvardjančič ter nagrajenci Prešernovega sklada Dušan Jelinčič, Drago Ivanuša, Aleksander Gadžijev, Nikolaj Beer, Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Vir foto: Bobo
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.
Skupina radiofonskih umetnikov je za letošnji Rojstni dan umetnosti EBU skupine Ars acustica izvedla skupinsko improvizacijo iz svojih kuhinj na platformi AIR, Abstract Infinity Radio, ki nastaja pod okriljem projekta B-AIR. Sodelujoči so pod vodstvom znanega britanskega radiofonskega umetnika in producenta elektronske glasbe Matthewa Herberta nastopili s pripomočki in dejanji v svojih kuhinjah na daljavo, projekt The Kitchen pa so posredovali v izmenjavo zvočnih daril štirinajstih radijskih postaj.
Skupina radiofonskih umetnikov je za letošnji Rojstni dan umetnosti EBU skupine Ars acustica izvedla skupinsko improvizacijo iz svojih kuhinj na platformi AIR, Abstract Infinity Radio, ki nastaja pod okriljem projekta B-AIR. Sodelujoči so pod vodstvom znanega britanskega radiofonskega umetnika in producenta elektronske glasbe Matthewa Herberta nastopili s pripomočki in dejanji v svojih kuhinjah na daljavo, projekt The Kitchen pa so posredovali v izmenjavo zvočnih daril štirinajstih radijskih postaj.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.
Na prvem koncertu iz cikla abonmajskih koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga neposredno prenašamo na programu Ars, bo zvenela glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Glasbeniki bodo pod vodstvom Andreja Vesela v prvem delu koncerta izvedli Mozartovi deli Uvertura k operi Cosi fan tutte in Koncert za violino v D-duru, K.218, kot solist se bo predstavil violinist Tim Skalar Demšar. V drugem delu koncerta pa bo zvenela Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Ludwiga van Beethovna.
Na prvem koncertu iz cikla abonmajskih koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga neposredno prenašamo na programu Ars, bo zvenela glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Glasbeniki bodo pod vodstvom Andreja Vesela v prvem delu koncerta izvedli Mozartovi deli Uvertura k operi Cosi fan tutte in Koncert za violino v D-duru, K.218, kot solist se bo predstavil violinist Tim Skalar Demšar. V drugem delu koncerta pa bo zvenela Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Ludwiga van Beethovna.
Prvi januar je že po pravilu čas za novoletni koncert dunajskega Glasbenega združenja, na katerem v izvedbi Dunajskih filharmonikov zazveni predvsem glasba dinastije Strauss. Orkester bo vodil avstrijski dirigent Franz Welser-Möst, ki se bo v tej imenitni vlogi predstavil že tretjič, tudi sicer pa ga s Filharmoniki povezuje dolgoletno in plodno umetniško partnerstvo. Program je premišljeno izbran preplet tradicionalnega in jubilejnega, poleg glasbe dinastije Strauss bomo slišali tudi dela njenih sodobnikov. Ob koncu koncerta, ki je tako kot vsa leta vnaprej razprodan, ne bosta umanjkala niti valček »Na lepi modri Donavi«, niti »koračnica Radetzkega«.
Prvi januar je že po pravilu čas za novoletni koncert dunajskega Glasbenega združenja, na katerem v izvedbi Dunajskih filharmonikov zazveni predvsem glasba dinastije Strauss. Orkester bo vodil avstrijski dirigent Franz Welser-Möst, ki se bo v tej imenitni vlogi predstavil že tretjič, tudi sicer pa ga s Filharmoniki povezuje dolgoletno in plodno umetniško partnerstvo. Program je premišljeno izbran preplet tradicionalnega in jubilejnega, poleg glasbe dinastije Strauss bomo slišali tudi dela njenih sodobnikov. Ob koncu koncerta, ki je tako kot vsa leta vnaprej razprodan, ne bosta umanjkala niti valček »Na lepi modri Donavi«, niti »koračnica Radetzkega«.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Četrti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent in solist: Lio Kuokman Program: George Gershwin: Rapsodija v modrem Aaron Copland: Simfonija št. 3
Četrti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent in solist: Lio Kuokman Program: George Gershwin: Rapsodija v modrem Aaron Copland: Simfonija št. 3
Prenos koncertnega večera Črno in belo za Pretežno vokalni cikel 2 Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije vodi Lorenzo Donati.
Prenos koncertnega večera Črno in belo za Pretežno vokalni cikel 2 Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije vodi Lorenzo Donati.
Na slovesni prireditvi, ki bo potekala na Gospodarskem razstavišču v okviru 38. izvedbe Slovenskega knjižnega sejma, bosta podeljeni pomembni priznanji za področje leposlovnega ustvarjanja, in sicer nagrada za najboljši literarni knjižni prvenec, podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, in nagrada Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Prejemnik nagrade za najboljši knjižni prvenec leta je Pino Pograjc za knjigo poezije Trgetanje (Literarno društvo IA), nagrado Radojke Vrančič pa letos prejme Živa Čebulj za prevod izbrane poezije egiptovsko-francoske pisateljice Andrée Chedid Ubesediti pesem (Književno društvo Hiša poezije). Prireditev, na kateri se bosta nagrajenca predstavila z izbranimi pesmimi iz knjig in v pogovoru, spremljamo v neposrednem prenosu. Pri njeni obliki in izvedbi sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in program Ars.
Na slovesni prireditvi, ki bo potekala na Gospodarskem razstavišču v okviru 38. izvedbe Slovenskega knjižnega sejma, bosta podeljeni pomembni priznanji za področje leposlovnega ustvarjanja, in sicer nagrada za najboljši literarni knjižni prvenec, podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, in nagrada Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Prejemnik nagrade za najboljši knjižni prvenec leta je Pino Pograjc za knjigo poezije Trgetanje (Literarno društvo IA), nagrado Radojke Vrančič pa letos prejme Živa Čebulj za prevod izbrane poezije egiptovsko-francoske pisateljice Andrée Chedid Ubesediti pesem (Književno društvo Hiša poezije). Prireditev, na kateri se bosta nagrajenca predstavila z izbranimi pesmimi iz knjig in v pogovoru, spremljamo v neposrednem prenosu. Pri njeni obliki in izvedbi sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in program Ars.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je tokrat v znamenju elektronske glasbe. Nastopata klarinetist Jože Kotar in violončelist Milan Hudnik, na sporedu pa je glasba slovenskih skladateljev. Program: Lojze LEBIČ: Atelje III za violončelo in elektroniko (zvočnike), Brina JEŽ BREZAVŠČEK: Dve pariški vokalni etudi za elektroniko, Urška POMPE: Saturniidae za klarinet solo*, Tilen LEBAR: Quarantine Diary No. 3-13 za elektroniko, Domen GNEZDA: Percepcija krivde za klarinet, violončelo in elektroniko *krstna izvedba
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je tokrat v znamenju elektronske glasbe. Nastopata klarinetist Jože Kotar in violončelist Milan Hudnik, na sporedu pa je glasba slovenskih skladateljev. Program: Lojze LEBIČ: Atelje III za violončelo in elektroniko (zvočnike), Brina JEŽ BREZAVŠČEK: Dve pariški vokalni etudi za elektroniko, Urška POMPE: Saturniidae za klarinet solo*, Tilen LEBAR: Quarantine Diary No. 3-13 za elektroniko, Domen GNEZDA: Percepcija krivde za klarinet, violončelo in elektroniko *krstna izvedba
Tretji koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ville Matvejeff Martina Filjak (klavir) Program: Nina Šenk: Sence tišine Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op.16 (dodatek) Arvo Pärt: Za Alino Jean Sibelius: Simfonija št.3 v C-duru op.52
Tretji koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ville Matvejeff Martina Filjak (klavir) Program: Nina Šenk: Sence tišine Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op.16 (dodatek) Arvo Pärt: Za Alino Jean Sibelius: Simfonija št.3 v C-duru op.52
Po dolgih letih je Akademija za glasbo to jesen končno dobila nove, urejene prostore, v katerih zdaj izvajajo večino pouka, in sicer v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani. Ob tej priložnosti so na akademiji priredili dneve odprtih vrat (14.-25. novembra 2022), v veliki dvorani, ki se po novem imenuje dvorana Julija Betetta, pa že zveni glasba. Nocoj se tam začenja nosilni koncertni cikel akademije z naslovom Tutti, v okviru katerega nastopajo največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.Cikel bo odprl Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Markom Letonjo:A. Šnitke: Suita v starem sloguE. Sejourne: Koncert za marimbo in godala (solo: Inti Pucihar, marimba) D. Šostakovič: Simfonija št. 9, op. 70 Nove prostore in potek prenove ter letošnje koncertne cikle smo predstavili v ponedeljkovi oddaji Nove glasbene generacije: Selitev Akademije za glasbo v Palačo Kazina in nova koncertna sezona.
Po dolgih letih je Akademija za glasbo to jesen končno dobila nove, urejene prostore, v katerih zdaj izvajajo večino pouka, in sicer v prenovljeni palači Kazina v Ljubljani. Ob tej priložnosti so na akademiji priredili dneve odprtih vrat (14.-25. novembra 2022), v veliki dvorani, ki se po novem imenuje dvorana Julija Betetta, pa že zveni glasba. Nocoj se tam začenja nosilni koncertni cikel akademije z naslovom Tutti, v okviru katerega nastopajo največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.Cikel bo odprl Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Markom Letonjo:A. Šnitke: Suita v starem sloguE. Sejourne: Koncert za marimbo in godala (solo: Inti Pucihar, marimba) D. Šostakovič: Simfonija št. 9, op. 70 Nove prostore in potek prenove ter letošnje koncertne cikle smo predstavili v ponedeljkovi oddaji Nove glasbene generacije: Selitev Akademije za glasbo v Palačo Kazina in nova koncertna sezona.
2. koncertu iz cikla Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije je naslov Inner Voices oz. Glasovi notranjosti – tako kot osrednji skladbi dogodka - delu za flavto in orkester slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Kot solist bo nastopil Aleš Kacjan - sicer član, flavtist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na koncertnem sporedu pa bosta sta še dve deli: Nedokončana simfonija Algirdasa Martinaitisa in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 44 Sergeja Rahmaninova, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Orkester Slovenske filharmonije pa bo tokrat vodil priznani litovski dirigent Robertas Šervenikas, ki je od leta 2021 umetniški vodja in glavni dirigent Državnega zbora Kaunas, od leta 1993 pa je tudi drugi dirigent Litovskega nacionalnega simfoničnega orkestra.
2. koncertu iz cikla Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije je naslov Inner Voices oz. Glasovi notranjosti – tako kot osrednji skladbi dogodka - delu za flavto in orkester slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Kot solist bo nastopil Aleš Kacjan - sicer član, flavtist solist Orkestra Slovenske filharmonije. Na koncertnem sporedu pa bosta sta še dve deli: Nedokončana simfonija Algirdasa Martinaitisa in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 44 Sergeja Rahmaninova, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Orkester Slovenske filharmonije pa bo tokrat vodil priznani litovski dirigent Robertas Šervenikas, ki je od leta 2021 umetniški vodja in glavni dirigent Državnega zbora Kaunas, od leta 1993 pa je tudi drugi dirigent Litovskega nacionalnega simfoničnega orkestra.
Estonski dirigent Tonu Kaljuste je za koncert filharmoničnega VIP 2 izbral dve monumentalni deli: Paertov Miserere in Rekviem Alfreda Schnittkeja. Izvajajo solisti, Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije.
Estonski dirigent Tonu Kaljuste je za koncert filharmoničnega VIP 2 izbral dve monumentalni deli: Paertov Miserere in Rekviem Alfreda Schnittkeja. Izvajajo solisti, Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije.
Pred Zbor Slovenske filharmonije stopa gostja, zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Za okvir večera je izbrala dela Uroša Kreka: njegove Lirično suito, Samotno ugibanje, Čelo in zarja ter obdelave treh ljudskih pesmi. Letos namreč mineva 100 let od skladateljevega rojstva. Med Krekovimi skladbami zvenijo Tri Shakespearove pesmi Ralpha Vaughana Williamsa, Dve zborovski skladbi na poezijo pesnice Sapfo Ildebranda Pizzettija, skladbi Sine sole nihil sum Tadeje Vulc in Jerusalem Damijána Močnika. Ker je začetek umetniške sezone, v odmoru koncerta predvajamo pogovor z Gregorjem Klančičem, pomočnikom direktorja Slovenske filharmonije za zbor.
Pred Zbor Slovenske filharmonije stopa gostja, zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Za okvir večera je izbrala dela Uroša Kreka: njegove Lirično suito, Samotno ugibanje, Čelo in zarja ter obdelave treh ljudskih pesmi. Letos namreč mineva 100 let od skladateljevega rojstva. Med Krekovimi skladbami zvenijo Tri Shakespearove pesmi Ralpha Vaughana Williamsa, Dve zborovski skladbi na poezijo pesnice Sapfo Ildebranda Pizzettija, skladbi Sine sole nihil sum Tadeje Vulc in Jerusalem Damijána Močnika. Ker je začetek umetniške sezone, v odmoru koncerta predvajamo pogovor z Gregorjem Klančičem, pomočnikom direktorja Slovenske filharmonije za zbor.
Pred Zbor Slovenske filharmonije stopa gostja, zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Za okvir večera je izbrala dela Uroša Kreka: njegove Lirično suito, Samotno ugibanje, Čelo in zarja ter obdelave treh ljudskih pesmi. Letos namreč mineva 100 let od skladateljevega rojstva. Med Krekovimi skladbami zvenijo Tri Shakespearove pesmi Ralpha Vaughana Williamsa, Dve zborovski skladbi na poezijo pesnice Sapfo Ildebranda Pizzettija, skladbi Sine sole nihil sum Tadeje Vulc in Jerusalem Damijána Močnika. Ker je začetek umetniške sezone, v odmoru koncerta predvajamo pogovor z Gregorjem Klančičem, pomočnikom direktorja Slovenske filharmonije za zbor.
Pred Zbor Slovenske filharmonije stopa gostja, zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič. Za okvir večera je izbrala dela Uroša Kreka: njegove Lirično suito, Samotno ugibanje, Čelo in zarja ter obdelave treh ljudskih pesmi. Letos namreč mineva 100 let od skladateljevega rojstva. Med Krekovimi skladbami zvenijo Tri Shakespearove pesmi Ralpha Vaughana Williamsa, Dve zborovski skladbi na poezijo pesnice Sapfo Ildebranda Pizzettija, skladbi Sine sole nihil sum Tadeje Vulc in Jerusalem Damijána Močnika. Ker je začetek umetniške sezone, v odmoru koncerta predvajamo pogovor z Gregorjem Klančičem, pomočnikom direktorja Slovenske filharmonije za zbor.
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Neposredni prenos drugega koncerta abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe 2022/23 Slovenske filharmonije. Spored: Neville Hall: so flamed in the air (tako plameneč v zraku) Hans Abrahamsen: let me tell you (naj povem ti) Carl Nielsen: Simfonija št. 4 op. 29 »Neugasljiva« Orkester Slovenske filharmonije Titus Engel, dirigent Nicole Chevalier, sopran
Drugi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Thomas Caroll (violončelo) Program: Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru op.90 Antonin Dvořák: Koncert za violončelo in orkester v h-molu op. 104 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 BWV 1007
Drugi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Thomas Caroll (violončelo) Program: Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru op.90 Antonin Dvořák: Koncert za violončelo in orkester v h-molu op. 104 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 BWV 1007
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Pred Orkestrom ali Zborom Slovenske filharmonije se velikokrat pojavijo solisti ter pokažejo mojstrsko obvladovanje glasbila in glasbe. Kaj pa mora vsebovati skladba, da lahko rečemo, da je to koncert za glasbilo in orkester? Ali obstaja tudi koncert za pisalni stroj? Orkester Slovenske filharmonije Simon Krečič, dirigent Nejc Kamplet, klavir Blaž Ogrič, rog Grega Rus, kontrabas Jana Trošt, flavta Franci Krevh, povezovalec Program: Chopin, Borne, Mozart, Dittersdorf, Anderson
Pred Orkestrom ali Zborom Slovenske filharmonije se velikokrat pojavijo solisti ter pokažejo mojstrsko obvladovanje glasbila in glasbe. Kaj pa mora vsebovati skladba, da lahko rečemo, da je to koncert za glasbilo in orkester? Ali obstaja tudi koncert za pisalni stroj? Orkester Slovenske filharmonije Simon Krečič, dirigent Nejc Kamplet, klavir Blaž Ogrič, rog Grega Rus, kontrabas Jana Trošt, flavta Franci Krevh, povezovalec Program: Chopin, Borne, Mozart, Dittersdorf, Anderson
Prvi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Oskar Laznik (saksofon), Simon Klavžar (tolkala) Program: Juan Crisóstomo Arriaga: Uvertura v D-duru op.20 Matej Bonin: Eppur si muove IV Hector Berlioz: Fantastična simfonija op.14
Prvi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Oskar Laznik (saksofon), Simon Klavžar (tolkala) Program: Juan Crisóstomo Arriaga: Uvertura v D-duru op.20 Matej Bonin: Eppur si muove IV Hector Berlioz: Fantastična simfonija op.14
Naslov kratke zgodbe, ki je letos prepričala žirijo natečaja za najboljšo kratko zgodbo programa Ars, je bil že znan že nekaj časa. Čigavo pero se je skrivalo za zgodbo in kam je letos odletela Arsova lastovka pa smo razkrili 15. septembra na Ljubljanskem gradu. Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Dogodek, ki sta ga povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, je potekal ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Na slavnostni podelitvi lastovke je zmagovalno zgodbo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se je pogovarjal Gregor Podlogar.
Naslov kratke zgodbe, ki je letos prepričala žirijo natečaja za najboljšo kratko zgodbo programa Ars, je bil že znan že nekaj časa. Čigavo pero se je skrivalo za zgodbo in kam je letos odletela Arsova lastovka pa smo razkrili 15. septembra na Ljubljanskem gradu. Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Dogodek, ki sta ga povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, je potekal ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Na slavnostni podelitvi lastovke je zmagovalno zgodbo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se je pogovarjal Gregor Podlogar.
Naslov zmagovalne zgodbe 31. natečaja za najboljšo kratko zgodbo je že nekaj časa znan – Pod barvami na sliki, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu pa bomo razkrili avtorja besedila in mu podelili nagrado lastovka. Dogodek bosta povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, potekal pa bo ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Zmagovalno zgodbo bo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se bo pogovarjal Gregor Podlogar. Igralec Matej Puc, voditelja Mateja Perpar in Igor Velše, violinistka Ana Mezgec, voditelj pogovora Gregor Podlogar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, koordinator Grega Peterka, scenarist in urednik Matej Juh, režiserka Špela Kravogel. Kot uvod v sklepno prireditev od nedelje, 11. 9., do srede, 14. 9., v oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratke zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor. 11. 9. - Miša Gams: Babica 12. 9. - Tadeja Šef: Ko morje obmolkne 13. 9. - Monika Lavrič: Sadika 14. 9. - Helena Šuklje: Senčna meja
Naslov zmagovalne zgodbe 31. natečaja za najboljšo kratko zgodbo je že nekaj časa znan – Pod barvami na sliki, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu pa bomo razkrili avtorja besedila in mu podelili nagrado lastovka. Dogodek bosta povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, potekal pa bo ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Zmagovalno zgodbo bo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se bo pogovarjal Gregor Podlogar. Igralec Matej Puc, voditelja Mateja Perpar in Igor Velše, violinistka Ana Mezgec, voditelj pogovora Gregor Podlogar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, koordinator Grega Peterka, scenarist in urednik Matej Juh, režiserka Špela Kravogel. Kot uvod v sklepno prireditev od nedelje, 11. 9., do srede, 14. 9., v oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratke zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor. 11. 9. - Miša Gams: Babica 12. 9. - Tadeja Šef: Ko morje obmolkne 13. 9. - Monika Lavrič: Sadika 14. 9. - Helena Šuklje: Senčna meja
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
"Klavir je orožje. Klavir ni inštrument, na katerega samo igraš in ga pospraviš v kovček. Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje." -Gregor Strniša Predstavitev prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo. Dogodek z naslovom Zgodba nekega zapuščenega klavirja je zasnoval režiser in scenarist Klemen Markovčič ob sodelovanju skladatelja, avtorja raziskav in glasbe Gregorja Strniše, pianista Klemna Golnerja in dramskega igralca Željka Hrsa.
"Klavir je orožje. Klavir ni inštrument, na katerega samo igraš in ga pospraviš v kovček. Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje." -Gregor Strniša Predstavitev prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo. Dogodek z naslovom Zgodba nekega zapuščenega klavirja je zasnoval režiser in scenarist Klemen Markovčič ob sodelovanju skladatelja, avtorja raziskav in glasbe Gregorja Strniše, pianista Klemna Golnerja in dramskega igralca Željka Hrsa.
Neposredni radijski in video prenos posebnega dogodka iz studia 26 Radia Slovenija ob predstavitvi prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo, ki ga je iz objekta preoblikovala v subjekt. Režiser in scenarist Klemen Markovčič Avtor raziskav in izvirne glasbe Gregor Strniša Pianist Klemen Golner Dramski igralec Željko Hrs Voditelja Eva Longyka Marušič, Igor Velše Tonska in video ekipa Mitja Krže, Urban Gruden, Miha Oblak, Matjaž Šercelj, Manca Zdašar Tehnični producent Grega Peterka Oblikovalca svetlobe in prostorskega videa David Andrej Francky, Rok Ložar Projektna vodja odnosov z javnostmi Lea Čehovin, Služba RTV Slovenija za komuniciranje Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, maj 2022
Neposredni radijski in video prenos posebnega dogodka iz studia 26 Radia Slovenija ob predstavitvi prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo, ki ga je iz objekta preoblikovala v subjekt. Režiser in scenarist Klemen Markovčič Avtor raziskav in izvirne glasbe Gregor Strniša Pianist Klemen Golner Dramski igralec Željko Hrs Voditelja Eva Longyka Marušič, Igor Velše Tonska in video ekipa Mitja Krže, Urban Gruden, Miha Oblak, Matjaž Šercelj, Manca Zdašar Tehnični producent Grega Peterka Oblikovalca svetlobe in prostorskega videa David Andrej Francky, Rok Ložar Projektna vodja odnosov z javnostmi Lea Čehovin, Služba RTV Slovenija za komuniciranje Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, maj 2022
Zaključek cikla Sodobnih orkestrskih skladb Orketrsa Slovenske filharmonije bo povzel del glasbenega ustvarjalnega vrenja v francoski glasbi 20. stoletja. Pariz je pomenil vabljivo glasbeno metropolo, kamor so na izpopolnjevanja prihajali zlasti številni ameriški skladatelji in pozneje tudi jazzovski glasbeniki, v začetku stoletja pa se je odvila tudi obratna izmenjava, ko se je vizionarski francoski skladatelj Edgard Varese preselil v ZDA. Pariz je postal tudi drugi dom slovenskega skladatelja Janeza Matičiča, ki nas je zapustil aprila letos. Koncert je postal tudi poklon našemu glasbenemu svetovljanu. Program: Janez Matičič: Trans Pierre Boulez: Notations I–IV in VII Edgard Varese: Amériques George Gershwin: Uspavanka Orkester Slovenske filharmonije Alejo Pérez, dirigent
Zaključek cikla Sodobnih orkestrskih skladb Orketrsa Slovenske filharmonije bo povzel del glasbenega ustvarjalnega vrenja v francoski glasbi 20. stoletja. Pariz je pomenil vabljivo glasbeno metropolo, kamor so na izpopolnjevanja prihajali zlasti številni ameriški skladatelji in pozneje tudi jazzovski glasbeniki, v začetku stoletja pa se je odvila tudi obratna izmenjava, ko se je vizionarski francoski skladatelj Edgard Varese preselil v ZDA. Pariz je postal tudi drugi dom slovenskega skladatelja Janeza Matičiča, ki nas je zapustil aprila letos. Koncert je postal tudi poklon našemu glasbenemu svetovljanu. Program: Janez Matičič: Trans Pierre Boulez: Notations I–IV in VII Edgard Varese: Amériques George Gershwin: Uspavanka Orkester Slovenske filharmonije Alejo Pérez, dirigent
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Osmi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Theresa Plut (sopran) Program: Samuel Barber: Adagio za godala Samuel Barber: Knoxville: Poletje 1915 Max Reger: Variacije in fuga na Beethovnovo temo (orkestrska različica)
Osmi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Theresa Plut (sopran) Program: Samuel Barber: Adagio za godala Samuel Barber: Knoxville: Poletje 1915 Max Reger: Variacije in fuga na Beethovnovo temo (orkestrska različica)
Cankarjevo nagrado so pred leti na pobudo Slovenskega centra PEN skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kot donatorica jo podpira Občina Vrhnika in letos tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gre za poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – poezija, proza, drama, esejistika. Letos je žirija izmed več kot 30 knjig za najboljše tri izbrala pesniško zbirko To telo, pokončno Nine Dragičević, tri igre za punce Simone Semenič in roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja.
Cankarjevo nagrado so pred leti na pobudo Slovenskega centra PEN skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kot donatorica jo podpira Občina Vrhnika in letos tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gre za poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – poezija, proza, drama, esejistika. Letos je žirija izmed več kot 30 knjig za najboljše tri izbrala pesniško zbirko To telo, pokončno Nine Dragičević, tri igre za punce Simone Semenič in roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja.
Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra? Trobila! Ne blešči se pa samo njihov videz ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije predstavljajo svoje inštrumente, s pripovedovalko pa bodo »zaigrali« Sanjavo zgodbo o čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika. Glasba: Domen Jeraša Besedilo: Mateja Črv Sužnik Izvajalci: trobilci Slovenske filharmonije Pripovedovalka: Renata Vereš Klančič Moderator: Franci Krevh
Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra? Trobila! Ne blešči se pa samo njihov videz ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije predstavljajo svoje inštrumente, s pripovedovalko pa bodo »zaigrali« Sanjavo zgodbo o čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika. Glasba: Domen Jeraša Besedilo: Mateja Črv Sužnik Izvajalci: trobilci Slovenske filharmonije Pripovedovalka: Renata Vereš Klančič Moderator: Franci Krevh
Serdmi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Catherine Larsen Maguire, dirigentka Jean Rondeau (čembalo) Program: Emmanuel Chabrier: Pastoralna suita Francis Poulenc: Concert champetre / Pastoralni koncert za čembalo in orkester (dodatek) Claude Debussy: Doctor Gradus ad Parnassum (Otroški kotiček) (dodatek) François Couperin: Baricades Misteriéuses / Skrivnostne prepreke Claude Debussy: preludiji Kaj je videl veter z zahoda, Deklica z lanenimi lasmi, Pakov ples (prir. Colin Mathews) Claude Debussy: Morje, tri simfonične skice
Serdmi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Catherine Larsen Maguire, dirigentka Jean Rondeau (čembalo) Program: Emmanuel Chabrier: Pastoralna suita Francis Poulenc: Concert champetre / Pastoralni koncert za čembalo in orkester (dodatek) Claude Debussy: Doctor Gradus ad Parnassum (Otroški kotiček) (dodatek) François Couperin: Baricades Misteriéuses / Skrivnostne prepreke Claude Debussy: preludiji Kaj je videl veter z zahoda, Deklica z lanenimi lasmi, Pakov ples (prir. Colin Mathews) Claude Debussy: Morje, tri simfonične skice
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Kvartet rogov: Jože Rošer, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Petar Kšenek Spored: Dominik Jakšič: Slavnostna uvertura (noviteta) Robert Schumann: Koncertna skladba za štiri rogove in orkester, op. 86 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Kvartet rogov: Jože Rošer, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Petar Kšenek Spored: Dominik Jakšič: Slavnostna uvertura (noviteta) Robert Schumann: Koncertna skladba za štiri rogove in orkester, op. 86 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88
Prenos plenarnega predavanja Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022. Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese. Omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Spletni urednik: Peter Frank Tehnični producent: Grega Peterka Tehnična ekipa: Blaž Kumše, Dunja Dánial, Maja Ikánović Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Prenos plenarnega predavanja Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022. Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese. Omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Spletni urednik: Peter Frank Tehnični producent: Grega Peterka Tehnična ekipa: Blaž Kumše, Dunja Dánial, Maja Ikánović Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Šesti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Raoul Grüneis, dirigent Jože Rošer, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Petar Kšenek (rog) Program: Primož Ramovš: Musiques funebres Robert Schumann: Koncertna skladba za štiri rogove in orkester op. 86 (dodatek) Werner Pirchner: Born for Horn, šesti stavek "V širni svet" Anton Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru WAB 104
Šesti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Raoul Grüneis, dirigent Jože Rošer, Blaž Ogrič, Gašper Okorn, Petar Kšenek (rog) Program: Primož Ramovš: Musiques funebres Robert Schumann: Koncertna skladba za štiri rogove in orkester op. 86 (dodatek) Werner Pirchner: Born for Horn, šesti stavek "V širni svet" Anton Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru WAB 104
Peti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Tatjana Ognjanović (klavir) Program: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št.2 v c-molu op.18 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu op. 74
Peti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Tatjana Ognjanović (klavir) Program: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št.2 v c-molu op.18 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu op. 74
"...Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa..." ddr. Boris Mihalj, predsednik Društva ZDUS Vsakoletni recital smo na programu ARS po navadi prenašali z ljubljanskega Prešernovega trga, tokrat pa so se igralke in igralci zaradi epidemioloških ukrepov s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio. Prešernove verze bo moč slišati tudi v mestnih središčih Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja in v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev se je pred leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Zdravljico na začetku interpretira Aleš Valič, ob koncu pa Tone Gogala. France Prešeren je pesem napisal leta 1844, ko se je v avstrijskem cesarstvu počasi bližal konec predmarčne dobe. Tako je naš veliki pesnik v marsičem preroško napovedal prihodnost. Recital z glasbo spremlja saksofonist Lenart Krečič, član Bog Banda RTV Slovenija. V režiji Alena Jelena recital ob slovenskem kulturnem prazniku povezuje Maja Moll. Nastopajoči igralke in igralci: Aleš Valič, Tone Gogala, Radoš Bolčina, Minca Lorenci, Vladimir Vlaškalič, Alenka Pirjevec, Uroš Potočnik, Niko Goršič, Marjuta Slamič, Eva Stražar, Urban Kuntarič, Darja Reichman, Aja Kobe, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Irena Mihelič, Lovro Zafred, Mojca Simonič, Jure Kopušar, Arna Hadžialjević, Žiga Udir, Violeta Tomić, Matic Valič, Davor Herga, Rossana Mortara, Ana Facchini, Danijel Malalan, Nebojša Pop Tasić, Patrizia Jurinčič Finžgar, Karin Komljanec, Barbara Vidović, Rok Kunaver, Vesna Kuzmić, Matija Stipanič, Miha Nemec, Nevenka Vrančič, Peter Harl in na posnetku še Štefka Drolc.
"...Po tisoče korakih smo tako še vedno tam, kjer smo bili. Na začetku. V negibni točki časa, iz katere umrli živim ljubeče oznanjajo, da je življenje veliko več kot zgolj obstajati, da je čudež, ki zahteva užitje biti in vsega igrivega v iskreni, zaupljivi neposrednosti odnosa z drugim. Da stremeti za lepoto, ki jo vsak od nas nosi v sebi, naseljuje prav ta prostor biti tu, kjer ni ničesar, česar živi nimamo in razblinja slepoto za sveto. Pri tem opominja, da kar nam uhaja z jezika, izvira v notranjosti in zrcali neponarejeno podobo pobeglega jeziku in misli. Da je ob odprtem srcu vse okoli nas, živeče in neživo, vselej dosegljivo, izrazno pristno, vredno posvečene nege in časa..." ddr. Boris Mihalj, predsednik Društva ZDUS Vsakoletni recital smo na programu ARS po navadi prenašali z ljubljanskega Prešernovega trga, tokrat pa so se igralke in igralci zaradi epidemioloških ukrepov s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio. Prešernove verze bo moč slišati tudi v mestnih središčih Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja in v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev se je pred leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Zdravljico na začetku interpretira Aleš Valič, ob koncu pa Tone Gogala. France Prešeren je pesem napisal leta 1844, ko se je v avstrijskem cesarstvu počasi bližal konec predmarčne dobe. Tako je naš veliki pesnik v marsičem preroško napovedal prihodnost. Recital z glasbo spremlja saksofonist Lenart Krečič, član Bog Banda RTV Slovenija. V režiji Alena Jelena recital ob slovenskem kulturnem prazniku povezuje Maja Moll. Nastopajoči igralke in igralci: Aleš Valič, Tone Gogala, Radoš Bolčina, Minca Lorenci, Vladimir Vlaškalič, Alenka Pirjevec, Uroš Potočnik, Niko Goršič, Marjuta Slamič, Eva Stražar, Urban Kuntarič, Darja Reichman, Aja Kobe, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Irena Mihelič, Lovro Zafred, Mojca Simonič, Jure Kopušar, Arna Hadžialjević, Žiga Udir, Violeta Tomić, Matic Valič, Davor Herga, Rossana Mortara, Ana Facchini, Danijel Malalan, Nebojša Pop Tasić, Patrizia Jurinčič Finžgar, Karin Komljanec, Barbara Vidović, Rok Kunaver, Vesna Kuzmić, Matija Stipanič, Miha Nemec, Nevenka Vrančič, Peter Harl in na posnetku še Štefka Drolc.
V tokratnem koncertnem večeru se združujejo kar trije koncertni cikli, in sicer se bo s koncertom A la Händel sklenil letošnji Filharmonični festival baročne glasbe, začel se bo 5. Zimski festival Ljubljana festivala, hkrati pa se koncert vključuje tudi v cikel VIP - Vokalno inštrumentalni program Slovenske filharmonije. Večer bodo zaznamovale tri baročne mojstrovine v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske fiharmonije pod vodstvom dirigenta Barta van Reyna, ki se posebej posveča operi ter simfonični in operni glasbi in sodi med iskane belgijske dirigente svoje generacije. Na sporedu bosta Bachova kantata za zbor in Ferrandinijeva solistična kantata za mezzosopran, vrhunec koncerta pa predstavlja Händlovo delo Dixit Dominus. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Bart Van Reyn, dirigent Julia Doyle, sopran Polona Plaznik, sopran Barbara Kozelj, mezzosopran spored: Johann Sebastian Bach: Christ lag in Todesbanden, BWV 4 Giovanni Battista Ferrandini: Il pianto di Maria Georg Friedrich Händel: Dixit Dominus, HWV 232
V tokratnem koncertnem večeru se združujejo kar trije koncertni cikli, in sicer se bo s koncertom A la Händel sklenil letošnji Filharmonični festival baročne glasbe, začel se bo 5. Zimski festival Ljubljana festivala, hkrati pa se koncert vključuje tudi v cikel VIP - Vokalno inštrumentalni program Slovenske filharmonije. Večer bodo zaznamovale tri baročne mojstrovine v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske fiharmonije pod vodstvom dirigenta Barta van Reyna, ki se posebej posveča operi ter simfonični in operni glasbi in sodi med iskane belgijske dirigente svoje generacije. Na sporedu bosta Bachova kantata za zbor in Ferrandinijeva solistična kantata za mezzosopran, vrhunec koncerta pa predstavlja Händlovo delo Dixit Dominus. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Bart Van Reyn, dirigent Julia Doyle, sopran Polona Plaznik, sopran Barbara Kozelj, mezzosopran spored: Johann Sebastian Bach: Christ lag in Todesbanden, BWV 4 Giovanni Battista Ferrandini: Il pianto di Maria Georg Friedrich Händel: Dixit Dominus, HWV 232
Za baročno glasbo so značilni mogočnost, blišč, bogato okraševanje, kontrasti, dramatičnost in čustvenost. Še bolj pisana in bogata pa je bila takratna moda, v kateri so kraljevali žamet, draga svila, bela čipkasta tančica, škrlat in brokat. Dame in gospodje so nosili masiven nakit z velikimi dragulji. Kakšne pa so bile lasulje? In zakaj so imeli belo pobarvane obraze? Odgovore boste izvedeli ob poslušanju neposrednega prenosa koncerta, na katerem bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Bojana Čičića izvajal še dela Francisca Antónia de Almeide, Georga Philippa Telemanna in Jeana-Philippa Rameauja.
Za baročno glasbo so značilni mogočnost, blišč, bogato okraševanje, kontrasti, dramatičnost in čustvenost. Še bolj pisana in bogata pa je bila takratna moda, v kateri so kraljevali žamet, draga svila, bela čipkasta tančica, škrlat in brokat. Dame in gospodje so nosili masiven nakit z velikimi dragulji. Kakšne pa so bile lasulje? In zakaj so imeli belo pobarvane obraze? Odgovore boste izvedeli ob poslušanju neposrednega prenosa koncerta, na katerem bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Bojana Čičića izvajal še dela Francisca Antónia de Almeide, Georga Philippa Telemanna in Jeana-Philippa Rameauja.
Radijski in videoprenos ene najbolj priljubljenih oper.
Radijski in videoprenos ene najbolj priljubljenih oper.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Letos nas na slavnostnem novoletnem koncertu čaka skrbno izbran spored znanih in žlahtnih napevov, marsikatere boste gotovo prepoznali in ob njih zapeli ali zaplesali. Izbor skladb bo segal od nežnih slovenskih melodij do koračnic ter vznesenih valčkov in drugih plesov velikih mojstrov opere in operete. Z orkestrom bo nastopil njegov nekdanji šef dirigent George Pehlivanian, solista pa bosta harmonikar Klemen Leben, ki bo izvedel svojo noviteto z naslovom Leggerezza, za harmoniko in orkester ter citrar Peter Napret, ki bo seveda izvajal glasbo iz filma Cvetje v jeseni. PROGRAM: Emil Nikolaus von Rezniček: Uvertura k operi Donna Diana Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija Émile Waldteufel: Drsalci, op. 183 Klemen Leben: Leggerezza Franz Lehár: Zlato in srebro, op. 79 Julius Fučík: Florentinski marš, op. 214 *** Slavko Avsenik: Pastirček Urban Koder: Cvetje v jeseni Josef Strauss: Glasba sfer, op. 235 Julius Fučík: Prihod gladiatorjev, op. 68 Josef Hellmesberger starejši: Plesni prizor Bedřich Smetana: Ples komedijantov iz Prodane neveste (3. dejanje) Helmut Lachenmann: Marche fatale
Letos nas na slavnostnem novoletnem koncertu čaka skrbno izbran spored znanih in žlahtnih napevov, marsikatere boste gotovo prepoznali in ob njih zapeli ali zaplesali. Izbor skladb bo segal od nežnih slovenskih melodij do koračnic ter vznesenih valčkov in drugih plesov velikih mojstrov opere in operete. Z orkestrom bo nastopil njegov nekdanji šef dirigent George Pehlivanian, solista pa bosta harmonikar Klemen Leben, ki bo izvedel svojo noviteto z naslovom Leggerezza, za harmoniko in orkester ter citrar Peter Napret, ki bo seveda izvajal glasbo iz filma Cvetje v jeseni. PROGRAM: Emil Nikolaus von Rezniček: Uvertura k operi Donna Diana Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija Émile Waldteufel: Drsalci, op. 183 Klemen Leben: Leggerezza Franz Lehár: Zlato in srebro, op. 79 Julius Fučík: Florentinski marš, op. 214 *** Slavko Avsenik: Pastirček Urban Koder: Cvetje v jeseni Josef Strauss: Glasba sfer, op. 235 Julius Fučík: Prihod gladiatorjev, op. 68 Josef Hellmesberger starejši: Plesni prizor Bedřich Smetana: Ples komedijantov iz Prodane neveste (3. dejanje) Helmut Lachenmann: Marche fatale
Za nemo klasiko Erotikon (1929) češkega režiserja Gustava Machatyja, s sugestivno erotiko prepojeno dramo, je Slovenska kinoteka pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro. Erotikon je velika klasika nemega filma, po mnenju angleškega zgodovinarja Kevina Brownlowa celo »eden najlepših evropskih nemih filmov«, predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo.
Za nemo klasiko Erotikon (1929) češkega režiserja Gustava Machatyja, s sugestivno erotiko prepojeno dramo, je Slovenska kinoteka pri Andreju Goričarju naročila novo glasbeno partituro. Erotikon je velika klasika nemega filma, po mnenju angleškega zgodovinarja Kevina Brownlowa celo »eden najlepših evropskih nemih filmov«, predvsem pa je to film Ite Rine, Slovenke iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Četrti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Mario Hossen (violina) Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal Nicoló Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1 v Es-duru Franz Schubert: Simfonija v C-duru D. 944, »Velika«
Četrti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Mario Hossen (violina) Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal Nicoló Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1 v Es-duru Franz Schubert: Simfonija v C-duru D. 944, »Velika«
Tretji koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Big band RTV Slovenija Marco Pierobon, trobenta, vodenje Program: Dva Hrestača – stavki Suite Hrestač P. I. Čajkovskega in D. Ellingtona Klasični hommage Led Zeppelin – na teme R. Planta in J. Pagea
Tretji koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Big band RTV Slovenija Marco Pierobon, trobenta, vodenje Program: Dva Hrestača – stavki Suite Hrestač P. I. Čajkovskega in D. Ellingtona Klasični hommage Led Zeppelin – na teme R. Planta in J. Pagea
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem
Pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem
Drugi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Julian Steckel, violončelo Program: Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 (dodatek) Sergej Prokofjev: Koračnica iz Glasbe za otroke op. 65 Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu op. 68
Drugi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Julian Steckel, violončelo Program: Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 (dodatek) Sergej Prokofjev: Koračnica iz Glasbe za otroke op. 65 Johannes Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu op. 68
Prvi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Benjamin Ziervogel, violina Program: Marjan Šijanec: Praznik vetra za simfonični orkester Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu (dodatek) Alessandro Marcello: Adagio iz Koncerta za oboo in godala v d-molu, priredba za violino in godalni kvartet Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita
Prvi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Benjamin Ziervogel, violina Program: Marjan Šijanec: Praznik vetra za simfonični orkester Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu (dodatek) Alessandro Marcello: Adagio iz Koncerta za oboo in godala v d-molu, priredba za violino in godalni kvartet Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Ljudska glasba je bogato in pomembno slovensko izročilo. Na koncertu bomo slišali, kako zveni v izvirni – pevski obliki, pa tudi v priredbah za simfonični orkester. Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Dirigent: Tilen Draksler Moderator: Franci Krevh Koncert poteka v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Program: Danilo Bučar: OB KOLPI Alojz Srebotnjak: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI Tilen Slakan: MARKO SKAČE Slovenska ljudska (po zvočnem zapisu): MAGLICE DOV POPADAJO
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru op. 56 Jošt Juhant: Tris za klavir, violino, violončelo in orkester (krstna izvedba) Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu op. 67 Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Matsui (violina), Igor Mitrović (violončelo), Per Rundberg (klavir); dirigent: Rossen Milanov
Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir, violino, violončelo in orkester v C-duru op. 56 Jošt Juhant: Tris za klavir, violino, violončelo in orkester (krstna izvedba) Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu op. 67 Simfonični orkester RTV Slovenija, Kana Matsui (violina), Igor Mitrović (violončelo), Per Rundberg (klavir); dirigent: Rossen Milanov
Na Vrhniki bodo v nedeljo podelili prvo Cankarjevo nagrado za najboljše leposlovno delo minulega leta. Za nagrado, ki je obenem tudi poklon velikemu pisatelju, so kot prvi nominirani Vinko Möderndorfer, Sebastijan Pregelj, Simona Semenič in Brane Senegačnik. Nagrado so ustanovili Slovenski center PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU. Prireditev bo potekala v Cankarjevem lazu na Vrhniki oziroma v primeru slabega vremena v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pospremljena bo z bogatim kulturnim programom. Na prireditvi bosta nastopila harmonikar Nejc Grm z deli Uroša Rojka in Lojzeta Lebiča in dramska igralka Draga Potočnjak s Cankarjevo Belo krizantemo, slavnostni govornik pa bo Tone Partljič. Pogovor z nominiranci o njihovih delih bo vodila Alojzija Zupan Sosič. Zbrano občinstvo bo nagovoril predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja. Pozdravna govora bosta imela še Sonja Žakelj kot direktorica Cankarjeve knjižnice, ki je soorganizatorica prireditve, in vrhniški župan Daniel Cukjati.
Na Vrhniki bodo v nedeljo podelili prvo Cankarjevo nagrado za najboljše leposlovno delo minulega leta. Za nagrado, ki je obenem tudi poklon velikemu pisatelju, so kot prvi nominirani Vinko Möderndorfer, Sebastijan Pregelj, Simona Semenič in Brane Senegačnik. Nagrado so ustanovili Slovenski center PEN, SAZU, Univerza v Ljubljani in ZRC SAZU. Prireditev bo potekala v Cankarjevem lazu na Vrhniki oziroma v primeru slabega vremena v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Pospremljena bo z bogatim kulturnim programom. Na prireditvi bosta nastopila harmonikar Nejc Grm z deli Uroša Rojka in Lojzeta Lebiča in dramska igralka Draga Potočnjak s Cankarjevo Belo krizantemo, slavnostni govornik pa bo Tone Partljič. Pogovor z nominiranci o njihovih delih bo vodila Alojzija Zupan Sosič. Zbrano občinstvo bo nagovoril predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade Marko Golja. Pozdravna govora bosta imela še Sonja Žakelj kot direktorica Cankarjeve knjižnice, ki je soorganizatorica prireditve, in vrhniški župan Daniel Cukjati.
Papež Frančišek je v času izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 med petkovo molitvijo podelil evharistični blagoslov Mestu in svetu, Urbi et orbi.
Papež Frančišek je v času izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 med petkovo molitvijo podelil evharistični blagoslov Mestu in svetu, Urbi et orbi.
Franz Liszt: Od zibelke do groba Nina Šenk: Koncert za orkester – izbor stavkov (I., II., IV. In V.) Paul Hindemith: Simfonija Slikar Mathis Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Johannes Kalitzke
Franz Liszt: Od zibelke do groba Nina Šenk: Koncert za orkester – izbor stavkov (I., II., IV. In V.) Paul Hindemith: Simfonija Slikar Mathis Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Johannes Kalitzke
Tudi v videoprenosu.
Tudi v videoprenosu.
Na tretjem koncertu iz cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester slovenske filharmonije in Narodna galerija, so zveneli koncerti in arije za sopran in godala Antonia Vivadija, kjer je nastopila svetovno znana solistka, sopranistka Rinnat Moriah. Na koncertu se je z noviteto predstavila tudi mlada skladateljica Ana Zlobko, štiudentka kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Letošnji cikel koncertov je nadaljevanje lanske z naslovom Slike z razstave, na kateri se študenti kompozicije predstavljajo z deli, ki jih navdihujejo motivi umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na koncertu so zvenele skladba Pot v Tivoliu Ane Zlobko ter skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia za godala in basso continuo v G duru, arija Zefirčki, kaj mi šepetate in arija Duša zatrta iz opere Zvesta nimfa, Sinfonia iz opere Olimpiada, aria Nevesta prezrta iz opere Tamerlano, Koncert za godala in basso continuo v G duru, aria Ljubosumje, ti mojo dušo mučiš iz opere Ottone v Villi in za konec še aria Ah, urno pobegni iz opere Ognjeviti Orlando.
Na tretjem koncertu iz cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester slovenske filharmonije in Narodna galerija, so zveneli koncerti in arije za sopran in godala Antonia Vivadija, kjer je nastopila svetovno znana solistka, sopranistka Rinnat Moriah. Na koncertu se je z noviteto predstavila tudi mlada skladateljica Ana Zlobko, štiudentka kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Letošnji cikel koncertov je nadaljevanje lanske z naslovom Slike z razstave, na kateri se študenti kompozicije predstavljajo z deli, ki jih navdihujejo motivi umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na koncertu so zvenele skladba Pot v Tivoliu Ane Zlobko ter skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia za godala in basso continuo v G duru, arija Zefirčki, kaj mi šepetate in arija Duša zatrta iz opere Zvesta nimfa, Sinfonia iz opere Olimpiada, aria Nevesta prezrta iz opere Tamerlano, Koncert za godala in basso continuo v G duru, aria Ljubosumje, ti mojo dušo mučiš iz opere Ottone v Villi in za konec še aria Ah, urno pobegni iz opere Ognjeviti Orlando.
Zveza Glasbene mladine Slovenije je bila ustanovljena decembra 1969, od leta 1992 pa je članica Mednarodne zveze Glasbenih mladin – Jeunesses Musicales, ki je po podatkih UNESCA najpomembnejša svetovna mladinska glasbena organizacija. Že 50 let torej uspešno uresničuje svoje osnovne cilje in mladim na simfoničnih matinejah, komentiranih koncertih, glasbenih delavnicah in v reviji Glasna skuša približati svet glasbe. V teh letih je organizirala več kot 460 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj pol milijona mladih poslušalcev, skoraj 9.000 izobraževalnih programov in delavnic, 26 glasbenomladinskih taborov ter 29 sezon koncertnega cikla GM-ODER z več kot 740 koncerti. Poleg tega se lahko pohvali še z desetimi glasbenomladinskimi kvizi in osmimi Glasbenimi olimpijadami, 50 letniki revije, ki jo danes poznamo z imenom Glasna, ter več kot 80 krstnimi izvedbami skladb slovenskih skladateljev v okviru cikla GM-ODER. Slavnostna akademija bo izvedena pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki bo ob tej priložnosti zvezi za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi podelil red za zasluge. Dogodek bomo neposredno prenašali. Slišali boste nastope različnih zasedb, ki sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije, pa tudi mnenja glasbenikov in drugih sodelavcev Glasbene mladine o njenem delovanju. program: Peter Šavli: 3 Etude za 2 marimbi (št. 2 in 3) DUO DENDROCOPOS Primož Ramovš: Pihalni kvintet PIHALNI KVINTET AKADEMIJE ZA GLASBO 1994/95 Anton Lajovic: Lan Damijan Močnik: Zarja ZBOR NEKDANJIH IN SEDANJIH PEVCEV SVETOVNEGA ZBORA MLADIH, Andraž Hauptman Blaž Pucihar: Godalni kvartet (Air, Adorable Blues) GODALNI KVARTET ACCADÉMIA Izbor slovenskih ljudskih pesmi SKUPINA VOLK FOLK Prostorska intervencija, improvizacija s ploskanjem FRANCI KREVH
Zveza Glasbene mladine Slovenije je bila ustanovljena decembra 1969, od leta 1992 pa je članica Mednarodne zveze Glasbenih mladin – Jeunesses Musicales, ki je po podatkih UNESCA najpomembnejša svetovna mladinska glasbena organizacija. Že 50 let torej uspešno uresničuje svoje osnovne cilje in mladim na simfoničnih matinejah, komentiranih koncertih, glasbenih delavnicah in v reviji Glasna skuša približati svet glasbe. V teh letih je organizirala več kot 460 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj pol milijona mladih poslušalcev, skoraj 9.000 izobraževalnih programov in delavnic, 26 glasbenomladinskih taborov ter 29 sezon koncertnega cikla GM-ODER z več kot 740 koncerti. Poleg tega se lahko pohvali še z desetimi glasbenomladinskimi kvizi in osmimi Glasbenimi olimpijadami, 50 letniki revije, ki jo danes poznamo z imenom Glasna, ter več kot 80 krstnimi izvedbami skladb slovenskih skladateljev v okviru cikla GM-ODER. Slavnostna akademija bo izvedena pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki bo ob tej priložnosti zvezi za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi podelil red za zasluge. Dogodek bomo neposredno prenašali. Slišali boste nastope različnih zasedb, ki sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije, pa tudi mnenja glasbenikov in drugih sodelavcev Glasbene mladine o njenem delovanju. program: Peter Šavli: 3 Etude za 2 marimbi (št. 2 in 3) DUO DENDROCOPOS Primož Ramovš: Pihalni kvintet PIHALNI KVINTET AKADEMIJE ZA GLASBO 1994/95 Anton Lajovic: Lan Damijan Močnik: Zarja ZBOR NEKDANJIH IN SEDANJIH PEVCEV SVETOVNEGA ZBORA MLADIH, Andraž Hauptman Blaž Pucihar: Godalni kvartet (Air, Adorable Blues) GODALNI KVARTET ACCADÉMIA Izbor slovenskih ljudskih pesmi SKUPINA VOLK FOLK Prostorska intervencija, improvizacija s ploskanjem FRANCI KREVH
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sopranistka Theresa Plut Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst Tenorist David Jagodic Basbaritonist Marcos Fink Dirigent Steffen Schreyer Priprava zbora: Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sopranistka Theresa Plut Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst Tenorist David Jagodic Basbaritonist Marcos Fink Dirigent Steffen Schreyer Priprava zbora: Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Davor Lončar Petrovič: Žepna simfonija Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 v a-molu BWV 1003 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Gigue in Partite za violino solo št. 3 v E-duru BWV 1006 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 »Eroica« Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković (violina); dirigent: Mihail Agafita
Davor Lončar Petrovič: Žepna simfonija Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 v a-molu BWV 1003 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Gigue in Partite za violino solo št. 3 v E-duru BWV 1006 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 »Eroica« Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković (violina); dirigent: Mihail Agafita
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice. Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek Organizacija: Grega Peterka Redkcija na programu: Tina Ogrin Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS December, 2019
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice. Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek Organizacija: Grega Peterka Redkcija na programu: Tina Ogrin Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS December, 2019
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Neposredni prenos odprtja 35. Slovenskega knjižnega sejma iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma in podelitev Schwentnerjeve nagrade 2019, priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Na prireditvi, ki jo bo povezoval Andrej Rozman Roza, bodo nastopili Vlado Kreslin, Andi Sobočan in Tjaša Šimonka Kavaš ter glasbena skupina Nermin, govorili pa bodo predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Miš, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, pisatelj in pesnik Feri Lainšček, Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 35. Slovenskega knjižnega sejma ter premier Republike Slovenije Marjan Šarec.
Neposredni prenos odprtja 35. Slovenskega knjižnega sejma iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma in podelitev Schwentnerjeve nagrade 2019, priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Na prireditvi, ki jo bo povezoval Andrej Rozman Roza, bodo nastopili Vlado Kreslin, Andi Sobočan in Tjaša Šimonka Kavaš ter glasbena skupina Nermin, govorili pa bodo predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Miš, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, pisatelj in pesnik Feri Lainšček, Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 35. Slovenskega knjižnega sejma ter premier Republike Slovenije Marjan Šarec.
Pred 203-mi leti so pri Ljubljanski normalki odprli prvo javno glasbeno šolo na naših tleh. To je bila prva ustanova, ki je glasbeno izobraževanje nudila vsem, tudi manj premožnim. Najprej na nižjem nivoju, nato pa so se zažele porajati ideje še o višjem. Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice. Ta je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter nudil sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Program: Helena Vidic Lesjak: Intrada Črt Sojar Voglar: Popotnik Tomaž Habe: Simfonija Carnioli Marjan Kozina: Bela krajina Tine Bec: Missa Pro Iuvente
Pred 203-mi leti so pri Ljubljanski normalki odprli prvo javno glasbeno šolo na naših tleh. To je bila prva ustanova, ki je glasbeno izobraževanje nudila vsem, tudi manj premožnim. Najprej na nižjem nivoju, nato pa so se zažele porajati ideje še o višjem. Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice. Ta je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter nudil sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Program: Helena Vidic Lesjak: Intrada Črt Sojar Voglar: Popotnik Tomaž Habe: Simfonija Carnioli Marjan Kozina: Bela krajina Tine Bec: Missa Pro Iuvente
V slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in izvedel 2. koncert XIX. cikla Sozvočje svetov, ki ga je programsko oblikoval dosedanji umetniški vodja orkestra in violončelist Klemen Hvala. V sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji, ki pred koncerti predavajo o slovenskih umetniških znamenitostih, orkester v galeriji izvaja koncerte s skupnim naslovom cikla Sozvočje svetov – Slike z razstave. To je druga koncertna sezona, v kateri predstavljajo skladbe, ki so nastale ali pa šele bodo nastale po motivih umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na 2. koncertu bo ansambel najprej izvedel novo miniaturo mlade skladateljice Klare Mlakar iz razreda rednega profesorja Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kot solist bo nastopil pri nas in v tujini uveljavljen slovenski kitarist Mak Grgić, ki bo s komornim orkestrom izvedel Koncert iz Aranjueza za kitaro in godala španskega skladatelja Joaquina Rodriga iz leta 1939, nato pa bo z godalci predstavil Balkanizme za kitaro in godala mladega skladatelja Leona Firšta. Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.
V slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in izvedel 2. koncert XIX. cikla Sozvočje svetov, ki ga je programsko oblikoval dosedanji umetniški vodja orkestra in violončelist Klemen Hvala. V sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji, ki pred koncerti predavajo o slovenskih umetniških znamenitostih, orkester v galeriji izvaja koncerte s skupnim naslovom cikla Sozvočje svetov – Slike z razstave. To je druga koncertna sezona, v kateri predstavljajo skladbe, ki so nastale ali pa šele bodo nastale po motivih umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na 2. koncertu bo ansambel najprej izvedel novo miniaturo mlade skladateljice Klare Mlakar iz razreda rednega profesorja Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kot solist bo nastopil pri nas in v tujini uveljavljen slovenski kitarist Mak Grgić, ki bo s komornim orkestrom izvedel Koncert iz Aranjueza za kitaro in godala španskega skladatelja Joaquina Rodriga iz leta 1939, nato pa bo z godalci predstavil Balkanizme za kitaro in godala mladega skladatelja Leona Firšta. Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična« Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246 Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2 Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična« Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246 Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2 Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Larisa Vrhunc: Med prsti zven podobe II Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 (dodatek) Domenico Scarlatti: Sonata v d-molu K. 9 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu op.98 Simfonični orkester RTV Slovenija, Dejan Lazić (klavir) ; dirigent: Rossen Milanov
Larisa Vrhunc: Med prsti zven podobe II Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 (dodatek) Domenico Scarlatti: Sonata v d-molu K. 9 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu op.98 Simfonični orkester RTV Slovenija, Dejan Lazić (klavir) ; dirigent: Rossen Milanov
Uroš Krek: Simfonietta Igor Stravinski: Violinski koncert (dodatek) Johann Sebastian bach: Largo iz Sonate za violino solo št. 3 Johann Strauss ml.: Vrtnice z juga Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z Rožo Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Jackiw (violina); dirigent: Rossen Milanov
Uroš Krek: Simfonietta Igor Stravinski: Violinski koncert (dodatek) Johann Sebastian bach: Largo iz Sonate za violino solo št. 3 Johann Strauss ml.: Vrtnice z juga Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z Rožo Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Jackiw (violina); dirigent: Rossen Milanov
Vito Žuraj: Stand Up Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino (dodatek) Niccolo Paganini: Capriccio št. 19 Claude Debussy: Mala suita Maurice Ravel: Moja mati gos Simfonični orkester RTV Slovenija, Nikola Pajanović (violina); dirigent: Francesc Prat
Vito Žuraj: Stand Up Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino (dodatek) Niccolo Paganini: Capriccio št. 19 Claude Debussy: Mala suita Maurice Ravel: Moja mati gos Simfonični orkester RTV Slovenija, Nikola Pajanović (violina); dirigent: Francesc Prat
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal TrV 290 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Alemanda iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu BWV 1004 Simfonični orkester RTV Slovenija, Gordan Nikolić (vodenje, violina)
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal TrV 290 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Alemanda iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu BWV 1004 Simfonični orkester RTV Slovenija, Gordan Nikolić (vodenje, violina)
Joseph Haydn: Simfonija št. 44 v e-molu “Žalna simfonija”, Hob I:44 Joseph Haydn: Večerna pesem Bogu Franz Schubert: Maša št. 5 v As-duru D 678. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Rossen Milanov; Mojca Bitenc (sopran), Monika Bohinec (alt), Martin Sušnik (tenor), Domen Križaj (bariton), Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana; dirigent zbora: Sebastjan Vrhovnik; Tomaž Sevšek Šramel (orgle), Klemen Golner (klavir)
Joseph Haydn: Simfonija št. 44 v e-molu “Žalna simfonija”, Hob I:44 Joseph Haydn: Večerna pesem Bogu Franz Schubert: Maša št. 5 v As-duru D 678. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Rossen Milanov; Mojca Bitenc (sopran), Monika Bohinec (alt), Martin Sušnik (tenor), Domen Križaj (bariton), Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana; dirigent zbora: Sebastjan Vrhovnik; Tomaž Sevšek Šramel (orgle), Klemen Golner (klavir)
Libretist je bil mojster podrobnosti - to je dalo zgodbam dramaturško oblikovanost, hkrati pa pritegnilo poslušalce.
Libretist je bil mojster podrobnosti - to je dalo zgodbam dramaturško oblikovanost, hkrati pa pritegnilo poslušalce.
Slišali smo zgodnja dela Daneta Škerla, Pavla Šivica in Primoža Ramovša, pri katerih zlasti opozarjamo na Šivičevo Suito za klarinet in orkester in Ramovševo delo Momenti riflessivi, ki sta slabo poznani deli teh skladateljev. Krstno izvedbo pa so doživela dela treh mladih skladateljev. PROGRAM: Federica Lo Pinto: Chi sono? Dane Škerl: Serenada za godala Leon Firšt: Simfonični plesi Pavel Šivic: Suita za klarinet in orkester Domen Gnezda: Normal Week Primož Ramovš: Momenti riflessivi Matej Bonin: Cancro Jože Kotar (klarinet), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Mojca Lavrenčič
Slišali smo zgodnja dela Daneta Škerla, Pavla Šivica in Primoža Ramovša, pri katerih zlasti opozarjamo na Šivičevo Suito za klarinet in orkester in Ramovševo delo Momenti riflessivi, ki sta slabo poznani deli teh skladateljev. Krstno izvedbo pa so doživela dela treh mladih skladateljev. PROGRAM: Federica Lo Pinto: Chi sono? Dane Škerl: Serenada za godala Leon Firšt: Simfonični plesi Pavel Šivic: Suita za klarinet in orkester Domen Gnezda: Normal Week Primož Ramovš: Momenti riflessivi Matej Bonin: Cancro Jože Kotar (klarinet), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Mojca Lavrenčič
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester Akademije za glasbo Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Simon Dvoršak, dirigent Spored: L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna« M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester) A. Lajovic: Pesem jeseni M. Kozina: Davnina V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni! V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture - ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture. Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu - simfonična pesnitev Davnina.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester Akademije za glasbo Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Simon Dvoršak, dirigent Spored: L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna« M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester) A. Lajovic: Pesem jeseni M. Kozina: Davnina V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni! V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture - ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture. Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu - simfonična pesnitev Davnina.
Carl Nielsen: Uvertura Helios op. 17 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op. 16 (dodatek) Nikolaj Kapustin: Etuda op. 40 št. 7 "Intermezzo" Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, izbor iz baleta Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Freddy Kempf (klavir), dirigent: Pablo Gonzales
Carl Nielsen: Uvertura Helios op. 17 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op. 16 (dodatek) Nikolaj Kapustin: Etuda op. 40 št. 7 "Intermezzo" Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, izbor iz baleta Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Freddy Kempf (klavir), dirigent: Pablo Gonzales
Poleg radijskega smo prvič ponudili tudi videoprenos, ki ste ga lahko spremljali na naši spletni strani ali na Facebooku. Gre za pomemben mejnik, saj ste v domači radijski produkciji prvič lahko spremljali videoprenos kakšne operne predstave.
Poleg radijskega smo prvič ponudili tudi videoprenos, ki ste ga lahko spremljali na naši spletni strani ali na Facebooku. Gre za pomemben mejnik, saj ste v domači radijski produkciji prvič lahko spremljali videoprenos kakšne operne predstave.
Program: Demetrij Žebre: Prebujenje Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada« Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Program: Demetrij Žebre: Prebujenje Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada« Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Program: Petra Strahovnik: Prana (novo delo) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Elegija v es-molu op.3 št.1 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 15 Simfonični orkester RTV Slovenija; solistka: Natasha Paremsky (klavir), dirigent: Rossen Milanov
Program: Petra Strahovnik: Prana (novo delo) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Elegija v es-molu op.3 št.1 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 15 Simfonični orkester RTV Slovenija; solistka: Natasha Paremsky (klavir), dirigent: Rossen Milanov
2. koncert Sozvočje svetov: Tartini in njegov čas je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem.
2. koncert Sozvočje svetov: Tartini in njegov čas je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem.
Program: Ottorino Respighi: Botticellijevski triptih Giovanni Bottesini: Koncert za kontrabas in orkester št. 2 v h-molu Richard Strauss: Iz Italije op.16 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Iztok Hrastnik (kontrabas), dirigent: Rossen Milanov
Program: Ottorino Respighi: Botticellijevski triptih Giovanni Bottesini: Koncert za kontrabas in orkester št. 2 v h-molu Richard Strauss: Iz Italije op.16 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Iztok Hrastnik (kontrabas), dirigent: Rossen Milanov
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Program: Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev Leonard Bernstein: Serenada po Platonovem Simpoziju za solo violino, godala, tolkala in harfo (dodatek) Heinrich Wilhelm Ernst: Variacije na temo Zadnja poletna vrtnica (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 BWV 1003 Béla Bartók: Dve sliki En Shao: Vtisi o Hanih, simfonične skice Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao, Dan Zhu (violina)
Program: Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična lirska pesnitev Leonard Bernstein: Serenada po Platonovem Simpoziju za solo violino, godala, tolkala in harfo (dodatek) Heinrich Wilhelm Ernst: Variacije na temo Zadnja poletna vrtnica (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 BWV 1003 Béla Bartók: Dve sliki En Shao: Vtisi o Hanih, simfonične skice Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao, Dan Zhu (violina)
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija. Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija. Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija. Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Ustvarjalsko-izvajalska ekipa Bratka Bibiča, Eduarda Raona in Vida Drašlerja je ustvarila audiovizualni kolaž izbranih segmentov iz petih sodobno plesnih zvočnih filmov, nastalih po zamislih koreografa in plesalca Iztoka Kovača v produkciji zavoda EN-KNAP od prvega 1995 do slednjega 2014. Petdesetminutno novo montažo najdenih gibljivih podob in (re)kompozicijo njim pripadajočih, razvezanih in ponovno prevezanih zvočnih zapisov so imenovani glasbeniki z vokalno-instrumentalno igro v živo ozvočili in glasbeno nadgradili na premierni izvedbi v Slovenski kinoteki 13. aprila 2018. V okviru srečanja evroradijske skupine Ars acustica, ki poteka v Ljubljani med 14. in 16. junijem, bodo ustvarjalci projekt ponovili v Ustvarjalnem centru Švicarija. Bratko Bibič - zamisel, koncept, kreativna audiovizualna (de)montaža & kompozicija, improvizacija, harmonika, klavir, glasovi, produkcija Eduardo Raon - kreativna audiovizalna montaža (sekvenca Baladur), kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika, glasovi, tehnična produkcija Vid Drašler - kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila, glasovi
Uroš Krek: Mouvements Concertants za godala Aleksander Glazunov: Koncert za violino in orkester v a-molu op. 82 (pozdrav in dodatek) Johann Sebastian Bach: Allemanda iz Partite za solo violino št.2 v d-molu BWV 1004 (dodatek*) Fritz Kreisler: Recitativ in scherzo op.6 Nikolaj Rimski-Korsakov: Simfonija št.1 v e-molu op. 1 Stefan Milenković (violina), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao * Delo dunajskega violinista in skladatelja, ki je na svojih recitalih desetletja igral dela neznanega skladatelja ali neznana dela znanih skladateljev, za katera je trdil, da jih je našel v zidu nekega samostana. To je počel skoraj pol stoletja, potem pa priznal, da je vse to zložil sam. Ko so ga vprašali, zakaj je lagal in zakaj si jih ni pripisoval, je odgovoril, da ga je skrbelo in da se je bal, da ne bo priznan kot skladatelj, če igra svoja dela. Recitativ in scherzo je eno od del, ki jih ni nikoli skrival in je bilo od začetka njegovo ter po mnenju Milenkovića najbolje prikazuje Kreislerjev jezik, duh, smisel za humor in seveda virtuoznost dunajske glasbe ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Uroš Krek: Mouvements Concertants za godala Aleksander Glazunov: Koncert za violino in orkester v a-molu op. 82 (pozdrav in dodatek) Johann Sebastian Bach: Allemanda iz Partite za solo violino št.2 v d-molu BWV 1004 (dodatek*) Fritz Kreisler: Recitativ in scherzo op.6 Nikolaj Rimski-Korsakov: Simfonija št.1 v e-molu op. 1 Stefan Milenković (violina), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: En Shao * Delo dunajskega violinista in skladatelja, ki je na svojih recitalih desetletja igral dela neznanega skladatelja ali neznana dela znanih skladateljev, za katera je trdil, da jih je našel v zidu nekega samostana. To je počel skoraj pol stoletja, potem pa priznal, da je vse to zložil sam. Ko so ga vprašali, zakaj je lagal in zakaj si jih ni pripisoval, je odgovoril, da ga je skrbelo in da se je bal, da ne bo priznan kot skladatelj, če igra svoja dela. Recitativ in scherzo je eno od del, ki jih ni nikoli skrival in je bilo od začetka njegovo ter po mnenju Milenkovića najbolje prikazuje Kreislerjev jezik, duh, smisel za humor in seveda virtuoznost dunajske glasbe ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Joseph Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru Boris Papandopulo: Koncert za ksilofon in godalni orkester (dodatek) Tilen Slakan: Templerun Manuel de Falla: Ljubezen čarovnica, baletna suita Petra Vidmar (ksilofon), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Francesc Prat
Joseph Haydn: Simfonija št. 104 v D-duru Boris Papandopulo: Koncert za ksilofon in godalni orkester (dodatek) Tilen Slakan: Templerun Manuel de Falla: Ljubezen čarovnica, baletna suita Petra Vidmar (ksilofon), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Francesc Prat
Na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih je prvič zazvenela opera Antigona najpomembnejšega sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta, skladateljev poskus, kako s pomočjo antične zgodbe, Smoletove obravnave njenih protagonistov in z glasbenimi sredstvi tradicije ter sodobnosti na novo izraziti humanistično bistvo znane zgodbe. Delo so v Slovenski filharmoniji koncertno izvedli solisti Tomaž Štular (basbariton), Saša Čano (bas), Urška Arlič Gololičič (sopran), Darko Vidic (bariton), Rok Bavčar (bariton), Martina Robinšak (sopran), Mešani pevski zbor Glasbene matice in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča.
Na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih je prvič zazvenela opera Antigona najpomembnejšega sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta, skladateljev poskus, kako s pomočjo antične zgodbe, Smoletove obravnave njenih protagonistov in z glasbenimi sredstvi tradicije ter sodobnosti na novo izraziti humanistično bistvo znane zgodbe. Delo so v Slovenski filharmoniji koncertno izvedli solisti Tomaž Štular (basbariton), Saša Čano (bas), Urška Arlič Gololičič (sopran), Darko Vidic (bariton), Rok Bavčar (bariton), Martina Robinšak (sopran), Mešani pevski zbor Glasbene matice in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča.
Vincenzo Bellini je v svojem kratkem življenju napisal skoraj ducat oper.
Vincenzo Bellini je v svojem kratkem življenju napisal skoraj ducat oper.
Ludwig van Beethoven: Leonora, uvertura št. 3, op.72B Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 3 V C-duru, op. 26 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Étude tableaux v es-molu, op. 39, št. 5 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij v cis-molu, op. 45 Johannes Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Alexander Gadjiev (klavir), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Giedre Šlekyte
Ludwig van Beethoven: Leonora, uvertura št. 3, op.72B Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 3 V C-duru, op. 26 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Étude tableaux v es-molu, op. 39, št. 5 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij v cis-molu, op. 45 Johannes Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73 Alexander Gadjiev (klavir), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Giedre Šlekyte
Pred prenosom 4. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z arheologinjo dr. Janko Istenič, muzejsko svetnico Narodnega muzeja Slovenije, ki bo v Slavnostni dvorani predavala o Emoncu, bronastem kipu iz Emone, rimske predhodnice Ljubljane, ki je eden najdragocenejših predmetov rimske dobe v Sloveniji. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila flavtistko na kljunasti flavti Marušo Brezavšček, študentko univerze za glasbo Mozarteum v Salzburgu v razredu Dorothee Oberlinger in Antonia Politana na glasbenem konservatoriju ”Luca Marenzio” v Brescii. S kolegico Elisabeth Wirth bo nastopila v Koncertu za dve kljunasti flavti, godala in generalni bas v a-molu, TWV 52:a2, Georga Philipa Telemanna in v Brandenburškem koncertu št. 4 v G-duru za dve kljunasti flavti, violino, godala in generalni bas, BWV 1049, Johanna Sebastiana Bacha.
Pred prenosom 4. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor novinarke Ize Pevec z arheologinjo dr. Janko Istenič, muzejsko svetnico Narodnega muzeja Slovenije, ki bo v Slavnostni dvorani predavala o Emoncu, bronastem kipu iz Emone, rimske predhodnice Ljubljane, ki je eden najdragocenejših predmetov rimske dobe v Sloveniji. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila flavtistko na kljunasti flavti Marušo Brezavšček, študentko univerze za glasbo Mozarteum v Salzburgu v razredu Dorothee Oberlinger in Antonia Politana na glasbenem konservatoriju ”Luca Marenzio” v Brescii. S kolegico Elisabeth Wirth bo nastopila v Koncertu za dve kljunasti flavti, godala in generalni bas v a-molu, TWV 52:a2, Georga Philipa Telemanna in v Brandenburškem koncertu št. 4 v G-duru za dve kljunasti flavti, violino, godala in generalni bas, BWV 1049, Johanna Sebastiana Bacha.
Pogovor z Marušo Brezavšček, flavtistko na kljunasti flavti pred 4.koncertom Sozvočje svetov s Komornim godalniim orkestrom Slovenske filharmonije
Pogovor z Marušo Brezavšček, flavtistko na kljunasti flavti pred 4.koncertom Sozvočje svetov s Komornim godalniim orkestrom Slovenske filharmonije
Spored: Felix Mendelssohn Bartholdy: koncertna uvertura Hebridi op. 26 Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 1 v g-molu op. 25 (dodatek) Felix Mendelssohn Bartholdy: Pesem brez besed v C-duru, šesta knjiga op. 67 št. 4 Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Pablo González, Yeol Eum Son (klavir)
Spored: Felix Mendelssohn Bartholdy: koncertna uvertura Hebridi op. 26 Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 1 v g-molu op. 25 (dodatek) Felix Mendelssohn Bartholdy: Pesem brez besed v C-duru, šesta knjiga op. 67 št. 4 Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Pablo González, Yeol Eum Son (klavir)
Z nami ga bodo spremljali tudi poslušalci Evropske zveze radijskih postaj (EBU), in sicer hrvaškega, portugalskega in romunskega nacionalnega radia.
Z nami ga bodo spremljali tudi poslušalci Evropske zveze radijskih postaj (EBU), in sicer hrvaškega, portugalskega in romunskega nacionalnega radia.
V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani je 30. januarja potekal tretji koncert XVII. cikla Sozvočje svetov. Na koncertu sta nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in sopranistka Nika Gorič. Na sporedu so bili Ljubljanski concertino št. 5 Tilna Beca, Ljubljanski koncert št. 5 Vita Žuraja s podnaslovom Knjiga teles za sopran in godala na besedilo Aleša Štegra ter tri skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia v h-molu “Al Santo Sepolcro”, motet “In furore iustissima irae“ za sopran, godala in continuo ter Koncert za godala v g- molu. Koncertni cikel Sozvočje svetov že vrsto let povezuje glasbo in predavanja o številnih umetniških smereh. Na tokratnem predkoncertnem predavanju je Michel Mohor, kustos za razstavne dejavnosti v Narodni galeriji, predstavil Ljubljano v slovenskih impresionističnih slikah. Pred posnetkom prenosa koncerta poslušajte pogovor z Michelom Mohorjem, ki ga je opravila Maja Žvokelj, za tem pa še pogovor o novi skladbi Vita Žuraja, ki ga je opravila Tjaša Krajnc.
V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani je 30. januarja potekal tretji koncert XVII. cikla Sozvočje svetov. Na koncertu sta nastopila Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in sopranistka Nika Gorič. Na sporedu so bili Ljubljanski concertino št. 5 Tilna Beca, Ljubljanski koncert št. 5 Vita Žuraja s podnaslovom Knjiga teles za sopran in godala na besedilo Aleša Štegra ter tri skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia v h-molu “Al Santo Sepolcro”, motet “In furore iustissima irae“ za sopran, godala in continuo ter Koncert za godala v g- molu. Koncertni cikel Sozvočje svetov že vrsto let povezuje glasbo in predavanja o številnih umetniških smereh. Na tokratnem predkoncertnem predavanju je Michel Mohor, kustos za razstavne dejavnosti v Narodni galeriji, predstavil Ljubljano v slovenskih impresionističnih slikah. Pred posnetkom prenosa koncerta poslušajte pogovor z Michelom Mohorjem, ki ga je opravila Maja Žvokelj, za tem pa še pogovor o novi skladbi Vita Žuraja, ki ga je opravila Tjaša Krajnc.
Spored: Maurice Ravel: Alborada del gracioso (Norčkova jutranja pesem) iz suite Zrcala Joaquín Rodrigo: Aranjueški koncert za kitaro in orkester Francisco Tárrega: Lágrima (dodatek) Sergej Rahmaninov: Simfonični plesi Peter Iljič čajkovski: Trepak, točka iz baleta Hrestač (dodatek) Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen-Maguire, Mak Grgić (kitara)
Spored: Maurice Ravel: Alborada del gracioso (Norčkova jutranja pesem) iz suite Zrcala Joaquín Rodrigo: Aranjueški koncert za kitaro in orkester Francisco Tárrega: Lágrima (dodatek) Sergej Rahmaninov: Simfonični plesi Peter Iljič čajkovski: Trepak, točka iz baleta Hrestač (dodatek) Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen-Maguire, Mak Grgić (kitara)
Pogovor s trobentačem Francem Kosmom pred prenosom 2. koncerta Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije
Pogovor s trobentačem Francem Kosmom pred prenosom 2. koncerta Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije
Spored: Ludvig van Beethoven: Uvertura iz baleta Prometejeva bitja op. 43 Ludvig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Heinrich Ignaz Franz von Biber: Pasakalja Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 5 v d-molu op.47 Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Daniel Raiskin, Benjamin Schmid (violina)
Spored: Ludvig van Beethoven: Uvertura iz baleta Prometejeva bitja op. 43 Ludvig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Heinrich Ignaz Franz von Biber: Pasakalja Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 5 v d-molu op.47 Glasbeniki: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Daniel Raiskin, Benjamin Schmid (violina)
Spored: Ville Matvejeff: Ad Astra Kalevi Aho: Koncert za harmoniko in godalni orkester Jean Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru Glasbeniki: Klemen Leben (harmonika) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Ville Matvejeff Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je postregel s finsko glasbo, z deli treh skladateljev različnih poglavij finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko. Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa smo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa je uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Spored: Ville Matvejeff: Ad Astra Kalevi Aho: Koncert za harmoniko in godalni orkester Jean Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru Glasbeniki: Klemen Leben (harmonika) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Ville Matvejeff Drugi koncert sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je postregel s finsko glasbo, z deli treh skladateljev različnih poglavij finske glasbene tradicije, finskim dirigentom in mladim domačim solistom, ki je posebej povezan s Finsko. Ob priljubljeni Peti simfoniji Jeana Sibeliusa smo slišali Koncert za harmoniko, godala in fagot Kalevija Aha, enega osrednjih finskih živečih skladateljev, dirigent večera Ville Matvejeff, ki je tudi skladatelj, pa je uvodoma predstavil svoje delo Ad Astra.
Let the Peoples Sing / Naj narodi pojo je naslov evroradijskega zborovskega tekmovanja, ki ga oktobra vsaki dve leti lahko spremljate na programu ARS Radia Slovenija. Finale tekmovanja je 15. oktobra 2017 potekalo v Helsinkih, Finska namreč letos praznuje stoletnico neodvisnosti. V treh različnih kategorijah je nastopilo osem zborov. V skupini odraslih britanski Glasovi upanja, Kobenhavnski mladi glasovi in estonski Collegium musicale. V prosti kategoriji finska skupina Slovanski traktor, v kategoriji otroških in mladinskih zborov pa Srednješolski komorni zbor Vaskivuori s Finske, Norveški dekliški zbor, Dekliški zbor Estonskega radia in mladinski zbor The Musical Originals Singers z otoka Jersey. Pred razglasitvijo rezultatov pa je nastopil še zmagovalec tekmovanja leta 2015, danski Dekliški zbor iz Aarhusa. Sedemčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Bent Gronholdt, je glavno nagrado tekmovanja, pokal srebrne vrtnice, leta 2017 namenila estonskemu zboru Collegium musicale.
Let the Peoples Sing / Naj narodi pojo je naslov evroradijskega zborovskega tekmovanja, ki ga oktobra vsaki dve leti lahko spremljate na programu ARS Radia Slovenija. Finale tekmovanja je 15. oktobra 2017 potekalo v Helsinkih, Finska namreč letos praznuje stoletnico neodvisnosti. V treh različnih kategorijah je nastopilo osem zborov. V skupini odraslih britanski Glasovi upanja, Kobenhavnski mladi glasovi in estonski Collegium musicale. V prosti kategoriji finska skupina Slovanski traktor, v kategoriji otroških in mladinskih zborov pa Srednješolski komorni zbor Vaskivuori s Finske, Norveški dekliški zbor, Dekliški zbor Estonskega radia in mladinski zbor The Musical Originals Singers z otoka Jersey. Pred razglasitvijo rezultatov pa je nastopil še zmagovalec tekmovanja leta 2015, danski Dekliški zbor iz Aarhusa. Sedemčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Bent Gronholdt, je glavno nagrado tekmovanja, pokal srebrne vrtnice, leta 2017 namenila estonskemu zboru Collegium musicale.
Spored: Marij Kogoj: Bagatele (priredba klavirskega cikla za orkester: Alojza Srebotnjaka) Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem K 626 v d-molu (dokončal Franz Xaver Süssmayr) Wolfgang Amadeus Mozart: Ave Verum Corpus, K 618 Glasbeniki: Theresa Plut (sopran), Martin Sušnik (tenor), Bernarda Fink (mezzosopran), Marcos Fink (basbariton) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Loris Voltolini Oratorijski zbor Glasbene matice (zbor pripravil Sebastjan Vrhovnik) Simfonični orkester RTV Slovenija je začel cikel abonmajskih koncertov Kromatika. Že tradicionalno sezono začne glasba enega od slovenskih skladateljev, tokrat pozen cikel miniatur Bagatele Marija Kogoja, sledilo pa je monumentalno delo, poslednja stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta – Rekviem. Z minljivostjo je bil zaznamovan celoten večer, naslovljen Rekviem. Izvedba Mozartovega nedokončanega labodjega speva je bil namreč zamišljen tudi kot poklon dvema velikima glasbenikoma, brez katerih bi si težko zamišljali današnji radijski orkester, Samu Hubadu in Antonu Nanutu, ki sta nas zapustila v zadnjem letu.
Spored: Marij Kogoj: Bagatele (priredba klavirskega cikla za orkester: Alojza Srebotnjaka) Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem K 626 v d-molu (dokončal Franz Xaver Süssmayr) Wolfgang Amadeus Mozart: Ave Verum Corpus, K 618 Glasbeniki: Theresa Plut (sopran), Martin Sušnik (tenor), Bernarda Fink (mezzosopran), Marcos Fink (basbariton) Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Loris Voltolini Oratorijski zbor Glasbene matice (zbor pripravil Sebastjan Vrhovnik) Simfonični orkester RTV Slovenija je začel cikel abonmajskih koncertov Kromatika. Že tradicionalno sezono začne glasba enega od slovenskih skladateljev, tokrat pozen cikel miniatur Bagatele Marija Kogoja, sledilo pa je monumentalno delo, poslednja stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta – Rekviem. Z minljivostjo je bil zaznamovan celoten večer, naslovljen Rekviem. Izvedba Mozartovega nedokončanega labodjega speva je bil namreč zamišljen tudi kot poklon dvema velikima glasbenikoma, brez katerih bi si težko zamišljali današnji radijski orkester, Samu Hubadu in Antonu Nanutu, ki sta nas zapustila v zadnjem letu.
Prva mariborska uprizoritev te opere pod taktirko Farhadsa Stadeja in v režiji gledališkega ustvarjalca Gáborja Tompe je nedvomno dobrodošla novost in aktualna repertoarna obogatitev.
Prva mariborska uprizoritev te opere pod taktirko Farhadsa Stadeja in v režiji gledališkega ustvarjalca Gáborja Tompe je nedvomno dobrodošla novost in aktualna repertoarna obogatitev.
Med Verdijevimi operami je le malo takih, ki bi se po številu všečnih glasbenih točk lahko primerjale s Trubadurjem.
Med Verdijevimi operami je le malo takih, ki bi se po številu všečnih glasbenih točk lahko primerjale s Trubadurjem.
Ob Evropskem dnevu stare glasbe je na gradu Brežice nastopil slovenski ansambel kljunastih flavt Le Phénix, ki je začel pred leti delovati na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom docentke Mateje Bajt. V triu z njo igrata Kristina Martinc, prva diplomantka študija kljunaste flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo, in Una Košir, študentka 2. stopnje študija na tej akademiji. V ansamblu Le Phénix poustvarjajo glasbo za trio kljunastih flavt zelo raznolikih zvrsti iz različnih obdobij; od srednjega veka prek ars nove in italijanskega ”trecenta” vse do poznega baroka, izvajajo pa tudi skladbe sodobnih avtorjev 20. in 21. stoletja. Posvečajo se historičnim izvedbam skladb in interpretacijam glasbe različnih slogov. V odmoru prenosa, ki ga je pripravila urednica Tjaša Krajnc, poslušajte pogovor s flavtistko in profesorico kljunaste flavte Matejo Bajt.
Ob Evropskem dnevu stare glasbe je na gradu Brežice nastopil slovenski ansambel kljunastih flavt Le Phénix, ki je začel pred leti delovati na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom docentke Mateje Bajt. V triu z njo igrata Kristina Martinc, prva diplomantka študija kljunaste flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo, in Una Košir, študentka 2. stopnje študija na tej akademiji. V ansamblu Le Phénix poustvarjajo glasbo za trio kljunastih flavt zelo raznolikih zvrsti iz različnih obdobij; od srednjega veka prek ars nove in italijanskega ”trecenta” vse do poznega baroka, izvajajo pa tudi skladbe sodobnih avtorjev 20. in 21. stoletja. Posvečajo se historičnim izvedbam skladb in interpretacijam glasbe različnih slogov. V odmoru prenosa, ki ga je pripravila urednica Tjaša Krajnc, poslušajte pogovor s flavtistko in profesorico kljunaste flavte Matejo Bajt.
Prva uprizoritev te glasbene drame v Mariboru.
Prva uprizoritev te glasbene drame v Mariboru.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Alexander Drcˇar program: F. Ha¨ndel: Koncert za harfo in godala v B-duru, op. 4 HWV 294 solistka: Lara Hrastnik Tilen Slakan: Glasbene pripovedke za simfonicˇni orkester (krstna izvedba) *** Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 solist: Rok Zaletel Cˇernosˇ Schubert: Simfonija sˇt. 7 v h-molu, D. 759, “Nedokoncˇana” V odmoru koncerta prisluhnite napovedi koncertne sezone Akademije za glasbo, ki jo bosta s Katarino Radaljac predstavila dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer in prodekan za umetniško dejavnost Matjaž Drevenšek.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Alexander Drcˇar program: F. Ha¨ndel: Koncert za harfo in godala v B-duru, op. 4 HWV 294 solistka: Lara Hrastnik Tilen Slakan: Glasbene pripovedke za simfonicˇni orkester (krstna izvedba) *** Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 solist: Rok Zaletel Cˇernosˇ Schubert: Simfonija sˇt. 7 v h-molu, D. 759, “Nedokoncˇana” V odmoru koncerta prisluhnite napovedi koncertne sezone Akademije za glasbo, ki jo bosta s Katarino Radaljac predstavila dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer in prodekan za umetniško dejavnost Matjaž Drevenšek.
Ta opera je značilen predstavnik značilnega italijanskega vedrega gledališča.
Ta opera je značilen predstavnik značilnega italijanskega vedrega gledališča.
Julija lani nas je prezgodaj zapustil skladatelj in glasbeni urednik na Programu Ars Mihael Paš. V četrtek, 14. julija ob 21.00 se mu bomo poklonili na spominskem koncertu v Mestnem muzeju v Ljubljani z glasbeniki: violinistko Nadeždo Tokarevo, pianistko Nino Prešiček, Godalnim kvartetom Dissonance in Ansamblom MD7. Spored: Mihael Paš: Pomladna jesen Mihael Paš: Fuego Mihael Paš: Interierakcija John Cage: In a Landscape Mihael Paš: Godalni kvartet Janez Matičič: Chants Mihael Paš: Godalni trio Mihael Paš: Spomin Mihael Paš: Hobbit Tristan Murail: Cloches d'adieu et un sourire Mihael Paš: Nutcase
Julija lani nas je prezgodaj zapustil skladatelj in glasbeni urednik na Programu Ars Mihael Paš. V četrtek, 14. julija ob 21.00 se mu bomo poklonili na spominskem koncertu v Mestnem muzeju v Ljubljani z glasbeniki: violinistko Nadeždo Tokarevo, pianistko Nino Prešiček, Godalnim kvartetom Dissonance in Ansamblom MD7. Spored: Mihael Paš: Pomladna jesen Mihael Paš: Fuego Mihael Paš: Interierakcija John Cage: In a Landscape Mihael Paš: Godalni kvartet Janez Matičič: Chants Mihael Paš: Godalni trio Mihael Paš: Spomin Mihael Paš: Hobbit Tristan Murail: Cloches d'adieu et un sourire Mihael Paš: Nutcase
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki že več kot dve desetletji podpira mlade nadarjene posameznike z različnih področij umetnosti. Vsi prijavljeni mladi violinisti, violončelisti, kontrabasisti, oboisti, fagotisti, trobentači, hornisti, tolkalci in pianisti so se že od novembra 2015 naprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra. Pod mentorskim vodstvom članov orkestra so mladi tako spoznavali delo poklicnega orkestrskega glasbenika na vajah, snemanjih in koncertih, se pravi od priprave do izvedbe. Poleg tega je imel tako tudi orkester vpogled v glasbene generacije, ki prihajajo. Temu je sledila avdicija, na kateri so izmed vseh 34 prijavljenih mladih glasbenikov izbrali pet tistih, ki bodo nastopili na zaključnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma skupaj z orkestrom v nekoliko poudarjenih vlogah: Program koncerta: F. von Suppé: Pesnik in kmet, uvertura Katarina Leskovar, violončelo P. I. Čajkovski: Hrestač, suita I. Stravinski: Pulcinella, Vivo Jošt Lampret, kontrabas I. Stravinski: Ognjeni ptič Luka Mitev, fagot A. Hačaturjan: Ples s sabljami Krištof Hrastnik, ksilofon J. Offenbach: Orfej v podzemlju, uvertura Ana Dolžan, violina
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki že več kot dve desetletji podpira mlade nadarjene posameznike z različnih področij umetnosti. Vsi prijavljeni mladi violinisti, violončelisti, kontrabasisti, oboisti, fagotisti, trobentači, hornisti, tolkalci in pianisti so se že od novembra 2015 naprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra. Pod mentorskim vodstvom članov orkestra so mladi tako spoznavali delo poklicnega orkestrskega glasbenika na vajah, snemanjih in koncertih, se pravi od priprave do izvedbe. Poleg tega je imel tako tudi orkester vpogled v glasbene generacije, ki prihajajo. Temu je sledila avdicija, na kateri so izmed vseh 34 prijavljenih mladih glasbenikov izbrali pet tistih, ki bodo nastopili na zaključnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma skupaj z orkestrom v nekoliko poudarjenih vlogah: Program koncerta: F. von Suppé: Pesnik in kmet, uvertura Katarina Leskovar, violončelo P. I. Čajkovski: Hrestač, suita I. Stravinski: Pulcinella, Vivo Jošt Lampret, kontrabas I. Stravinski: Ognjeni ptič Luka Mitev, fagot A. Hačaturjan: Ples s sabljami Krištof Hrastnik, ksilofon J. Offenbach: Orfej v podzemlju, uvertura Ana Dolžan, violina
Tokratni večer so na programu Ars zapolnili študenti ljubljanske Akademije za glasbo, ki bodo zaigrali na šestem koncertu za Koncertni abonma akademije. Ta sicer organizira še cikle komorne glasbe, solističnih recitalov, nove glasbe, stare glasbe in nekaj krajših tako-rečeno mini festivalov ter tako svojim študentom nudi obilico možnosti, da se izkažejo in predstavijo občinstvu. Danes se bodo predstavili v več vlogah: največ jih bomo spoznali kot orkestrske glasbenike, saj bo na koncertu nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo. Pod taktirko avstralskega dirigenta Mathewa Cooreyja bodo glasbeniki krstili prvi del simfonične pesnitve z naslovom Pantheon študenta kompozicije Aleksandra Čonča (prof. Jani Golob) in izvedli dve deli Camilla Saint-Saënsa: Simfonijo št.3 – Orgelsko in Koncert za violončelo v a-molu, št. 1, ki ga bo interpretiral Izak Hudnik (prof. Miloš Mlejnik).
Tokratni večer so na programu Ars zapolnili študenti ljubljanske Akademije za glasbo, ki bodo zaigrali na šestem koncertu za Koncertni abonma akademije. Ta sicer organizira še cikle komorne glasbe, solističnih recitalov, nove glasbe, stare glasbe in nekaj krajših tako-rečeno mini festivalov ter tako svojim študentom nudi obilico možnosti, da se izkažejo in predstavijo občinstvu. Danes se bodo predstavili v več vlogah: največ jih bomo spoznali kot orkestrske glasbenike, saj bo na koncertu nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo. Pod taktirko avstralskega dirigenta Mathewa Cooreyja bodo glasbeniki krstili prvi del simfonične pesnitve z naslovom Pantheon študenta kompozicije Aleksandra Čonča (prof. Jani Golob) in izvedli dve deli Camilla Saint-Saënsa: Simfonijo št.3 – Orgelsko in Koncert za violončelo v a-molu, št. 1, ki ga bo interpretiral Izak Hudnik (prof. Miloš Mlejnik).
Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Šao (En Shao) Arkadij Winokurow (violina), Lalita Svete (violina) Program: Joseph Haydn: Simfonija št. 97 Tomaž Svete: Koncert za dve violini in godala (dodatek) Tomaž Svete: Sur la theme Russe za dve violini Carl Nielsen: Simfonija št. 2 (Štirje temperamenti)
Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Šao (En Shao) Arkadij Winokurow (violina), Lalita Svete (violina) Program: Joseph Haydn: Simfonija št. 97 Tomaž Svete: Koncert za dve violini in godala (dodatek) Tomaž Svete: Sur la theme Russe za dve violini Carl Nielsen: Simfonija št. 2 (Štirje temperamenti)
V začetku oktobra je v Bratislavi potekalo evroradijsko tekmovanje za naziv New talent 2015, na katerem so se pomerili švedski pianist David Huang (Stenhammar), slovenski saksofonist Jan Gričar (Glazunov) in poljski klarinetist Andrzej Cieplinski (Copland), ki so nastopili s Simfoničnim orkestrom Slovaškega radia in dirigentom Boianom Videnoffom.
V začetku oktobra je v Bratislavi potekalo evroradijsko tekmovanje za naziv New talent 2015, na katerem so se pomerili švedski pianist David Huang (Stenhammar), slovenski saksofonist Jan Gričar (Glazunov) in poljski klarinetist Andrzej Cieplinski (Copland), ki so nastopili s Simfoničnim orkestrom Slovaškega radia in dirigentom Boianom Videnoffom.
Prisluhnite pogovoru s solistom drugega koncerta za abonma Kromatika Simfoničnega orkerstra RTV Slovenija.
Prisluhnite pogovoru s solistom drugega koncerta za abonma Kromatika Simfoničnega orkerstra RTV Slovenija.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian, solist Sevak Avanesjan (violončelo) Program: Aleksander Iradjan: ‘Mr. T’, Zgodba komika Sergej Prokofjev: Koncertanta simfonija za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 dodatek: Soghomon Soghomonian: Qeler Tsoler Gabriel Fauré: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70 Koncert je nosil naslov Pehlivanian s Simfoniki, saj se je pred orkester vrnil dirigent George Pehlivanian. Prav lahko pa bi našli tudi »vzhodno« temo, saj smo slišali dirigenta libanonskih korenin, dva mlada armenska glasbenika, skladatelja Aleksandra Iradjana ter violončelista Sevaka Avanesjana in pa dve deli ruskih skladateljev – Koncertantno simfonijo Prokofjeva in Deveto simfonijo Šostakoviča. V drugem delu je bila na sporedu tudi suita Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja, ena od številnih glasbenih refleksij na Maeterlinckovo dramo s tem naslovom.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent George Pehlivanian, solist Sevak Avanesjan (violončelo) Program: Aleksander Iradjan: ‘Mr. T’, Zgodba komika Sergej Prokofjev: Koncertanta simfonija za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 dodatek: Soghomon Soghomonian: Qeler Tsoler Gabriel Fauré: Peleas in Melisanda, suita, op. 80 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70 Koncert je nosil naslov Pehlivanian s Simfoniki, saj se je pred orkester vrnil dirigent George Pehlivanian. Prav lahko pa bi našli tudi »vzhodno« temo, saj smo slišali dirigenta libanonskih korenin, dva mlada armenska glasbenika, skladatelja Aleksandra Iradjana ter violončelista Sevaka Avanesjana in pa dve deli ruskih skladateljev – Koncertantno simfonijo Prokofjeva in Deveto simfonijo Šostakoviča. V drugem delu je bila na sporedu tudi suita Pelleas in Melisanda Gabriela Faureja, ena od številnih glasbenih refleksij na Maeterlinckovo dramo s tem naslovom.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Šao, solist Nils Mönkemeyer (viola) Program: Primož Ramovš: Sinfonietta Willam Walton: Koncert za violo in orkester dodatek: Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 Gustav Holst: Planeti Orkester je 10. septembra začel svoj cikel Kromatika in hkrati svojo jubilejno sezono. Simfoniki so pod vodstvom maestra Uroša Prevorška začeli z delom daljnega leta 1955 in do danes ostali nepogrešljiv del našega glasbenega življenja. Začetek praznične sezone je bil barvit – Primož Ramovš je s svojo Sinfonietto iz leta 1951 sprostil izjemno glasbeno energijo, polno vedrine, hkrati pa v tej glasbi zlahka prepoznamo poznejšega raziskovalca instrumentalnih barv. Mojster orkestracije in barvitega simfoničnega zvoka je bil tudi Gustav Holst. Slišali smo njegovo najbolj priljubljeno glasbo, suito Planeti. Gost orkestra je bil violist Nils Mönkemeyer, eden najbolj cenjenih sodobnih violistov, ki je izvedel Waltonov Koncert za violo in orkester.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Šao, solist Nils Mönkemeyer (viola) Program: Primož Ramovš: Sinfonietta Willam Walton: Koncert za violo in orkester dodatek: Johann Sebastian Bach: Sarabanda iz Suite za violončelo solo št. 1 Gustav Holst: Planeti Orkester je 10. septembra začel svoj cikel Kromatika in hkrati svojo jubilejno sezono. Simfoniki so pod vodstvom maestra Uroša Prevorška začeli z delom daljnega leta 1955 in do danes ostali nepogrešljiv del našega glasbenega življenja. Začetek praznične sezone je bil barvit – Primož Ramovš je s svojo Sinfonietto iz leta 1951 sprostil izjemno glasbeno energijo, polno vedrine, hkrati pa v tej glasbi zlahka prepoznamo poznejšega raziskovalca instrumentalnih barv. Mojster orkestracije in barvitega simfoničnega zvoka je bil tudi Gustav Holst. Slišali smo njegovo najbolj priljubljeno glasbo, suito Planeti. Gost orkestra je bil violist Nils Mönkemeyer, eden najbolj cenjenih sodobnih violistov, ki je izvedel Waltonov Koncert za violo in orkester.
