Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester
38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kozmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kozmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.
Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.
Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.
Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36
Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36
Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul
Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul
Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.
Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.
Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.
Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.
Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.
Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.
Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent
Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024
Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec
Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Šesti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Mihajlo Bulajić (rog) dirigent: Rossen Milanov Program: Marjan Kozina: Davnina Reinhold Glière: Koncert za rog in orkester (dodatek) Gioacchino Rossini: Le rendez-vous de chasse Leoš Janaček: Taras Bulba
Šesti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Mihajlo Bulajić (rog) dirigent: Rossen Milanov Program: Marjan Kozina: Davnina Reinhold Glière: Koncert za rog in orkester (dodatek) Gioacchino Rossini: Le rendez-vous de chasse Leoš Janaček: Taras Bulba
Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja..
Pred orkester se v vlogi glasbenega vodje in solista vrača Gordan Nikolić, priznani srbski umetnik, ki smo ga lahko v obeh glasbenih vlogah na naših odrih lahko doživeli že večkrat. Tokrat prihaja skupaj s svojo življenjsko sopotnico – priznano violončelistko Céline Flamen. Skupaj bosta namreč v prvem delu koncerta izvedla Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, v drugem delu abonmajskega večera pa bo pod Nikolićevim vodstvom zazvenela Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, »Italijanska« Felixa Mendelssohna Bartholdyja..
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila rosno mlada violinistka Patricija Avšič, izjemno nadarjena in uspešna glasbenica, ki je že osvojila vrsto nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat se bo predstavila s Prvim koncertom za violino in orkester, op. 14 poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. Slišali jo bomo v prvem delu glasbenega večera, po uvodni skladbi, uverturi k spevoigri Vilinsko dete Jurija Mihevca. Drugi del abonmajskega koncerta pa bo posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa – njegovi Prvi simfoniji. Vse bomo slišali pod taktirko Douglasa Boyda – priznanega britanskega dirigenta, ki je v zadnjem obdobju že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila rosno mlada violinistka Patricija Avšič, izjemno nadarjena in uspešna glasbenica, ki je že osvojila vrsto nagrad na različnih mednarodnih tekmovanjih. Tokrat se bo predstavila s Prvim koncertom za violino in orkester, op. 14 poljskega skladatelja Henryka Wieniawskega. Slišali jo bomo v prvem delu glasbenega večera, po uvodni skladbi, uverturi k spevoigri Vilinsko dete Jurija Mihevca. Drugi del abonmajskega koncerta pa bo posvečen ustvarjalnosti Johannesa Brahmsa – njegovi Prvi simfoniji. Vse bomo slišali pod taktirko Douglasa Boyda – priznanega britanskega dirigenta, ki je v zadnjem obdobju že večkrat sodeloval z Orkestrom Slovenske filharmonije
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.
Peti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Cyprien Katsaris (klavir) dirigent: Lio Kuokman Program: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franz Liszt: Fantazija o madžarskih ljudskih melodijah (dodatek) Franz Schubert: Podoknica iz ciklusa labodji spev (prir. F. Liszt) (dodatek) Frédéric Chopin: Mazurka op. 67 št. 4 Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo Maurice Ravel: Valček
Peti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Cyprien Katsaris (klavir) dirigent: Lio Kuokman Program: Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2 v A-duru Franz Liszt: Fantazija o madžarskih ljudskih melodijah (dodatek) Franz Schubert: Podoknica iz ciklusa labodji spev (prir. F. Liszt) (dodatek) Frédéric Chopin: Mazurka op. 67 št. 4 Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo Maurice Ravel: Valček
Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.
Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Spored druge Mozartine je zasnovan kot preplet skladb za pihalce, rogiste Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se jim bo pri izvedbi pridružil tudi pianist Klemen Golner.
Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 prenašal recital s Prešernovega trga v Ljubljani. Preko radijskih valov bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 prenašal recital s Prešernovega trga v Ljubljani. Preko radijskih valov bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor proti namenom nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je tudi letos prizorišče proslave ob Prešernovem dnevu, na kateri bodo že tradicionalno v ospredju nagrajenci: nagrajenca za življenjsko delo, pesnica Erika Vouk, ter koreograf in baletni plesalec Henrik Neubauer, in nagrajenci sklada: Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Za portretne filme lavreatov je poskrbel Studio Siposh. Program proslave sestavljata tudi izbor iz Prešernovih poezij "Kdo zna, kdo ve?", ki ga je pripravil Gregor Čušin, ter skrajšana različica baleta Povodni mož koreografa in avtorja idejne zasnove Edwarda Cluga. Nastopajo člani baletnega ansambla in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Čajkovski je komponirati začel že pri štirih letih, navdih za svojo glasbo pa je pogosto črpal iz narave. Ta ga je namreč navduševala in menda je vsak dan na sprehodu v naravi preživel dve uri. Užival je tudi ob nabiranju gob ... Zanimivostim o Čajkovskem in njegovi glasbi se posvečamo na četrtem koncertu za Družinski abonma. PROGRAM: Čajkovski, Čajkovski, Čajkovski in Čajkovski Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka
Čajkovski je komponirati začel že pri štirih letih, navdih za svojo glasbo pa je pogosto črpal iz narave. Ta ga je namreč navduševala in menda je vsak dan na sprehodu v naravi preživel dve uri. Užival je tudi ob nabiranju gob ... Zanimivostim o Čajkovskem in njegovi glasbi se posvečamo na četrtem koncertu za Družinski abonma. PROGRAM: Čajkovski, Čajkovski, Čajkovski in Čajkovski Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka
Antonio Vivaldi je velik del svojega življenja preživel v Benetkah, kjer je kot učitelj violine, dirigent in skladatelj deloval v Ospedale della Pietà, vzgojno-izobraževalni ustanovi za revne ali osirotele otroke in za to ustanovo ustvaril tudi lepo število koncertov in sakralnih del. Koncert za violino, orgle, godala in generalni bas v D-duru, RV 541 Lauda Jerusalem, za dvojni zbor in orkester, RV 609 Koncert »In due cori« z obligatnimi flavtami v A-duru, RV 585 Beatus vir, za dvojni zbor in orkester, RV 597 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Federico Maria Sardelli, dirigent Marika Przybył, violina Irina Kevorkova, violina Tomaž Sevšek, orgle
Antonio Vivaldi je velik del svojega življenja preživel v Benetkah, kjer je kot učitelj violine, dirigent in skladatelj deloval v Ospedale della Pietà, vzgojno-izobraževalni ustanovi za revne ali osirotele otroke in za to ustanovo ustvaril tudi lepo število koncertov in sakralnih del. Koncert za violino, orgle, godala in generalni bas v D-duru, RV 541 Lauda Jerusalem, za dvojni zbor in orkester, RV 609 Koncert »In due cori« z obligatnimi flavtami v A-duru, RV 585 Beatus vir, za dvojni zbor in orkester, RV 597 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Federico Maria Sardelli, dirigent Marika Przybył, violina Irina Kevorkova, violina Tomaž Sevšek, orgle
Na oder Slovenske filharmonije se je po letu dni vrnil italijanski dirigent in specialist za baročno glasbo Federico Maria Sardelli. Na bogatem sporedu, v celoti posvečenemu Georgu Friedrichu Händlu, so bile arije iz opere o čarovnici Alcini in iz oratorija Mesija s sopranistko Sophie Gallagher. Slišali smo po en koncert iz obeh Händlovih zbirk concertov grossov in priljubljeno Glasbo za kraljevi ognjemet.
Na oder Slovenske filharmonije se je po letu dni vrnil italijanski dirigent in specialist za baročno glasbo Federico Maria Sardelli. Na bogatem sporedu, v celoti posvečenemu Georgu Friedrichu Händlu, so bile arije iz opere o čarovnici Alcini in iz oratorija Mesija s sopranistko Sophie Gallagher. Slišali smo po en koncert iz obeh Händlovih zbirk concertov grossov in priljubljeno Glasbo za kraljevi ognjemet.
Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom koncertne mojstrice Ane Dolžan podal po poteh italijanskih mojstrov 18. stoletja. V prvem delu glasbenega večera sta zazveneli dve deli, v katerih se bodo kot solisti predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej smo slišali Koncert za dva violončela v g-molu Antonia Vivaldija, v katerem sta nastopili solistki violončelistki Petra Greblo in Alja Mandič, sledil je Koncert za dve oboi v F-duru Tomaso-a Albinonija s solistoma oboistoma Sorinom Crudujem in Pietroom Savonittom. V drugem delu koncertnega večera pa nas je pot ponovno vodila v opus Antonia Vivaldija, na sporedu je bilo poznano in priljubljeno delo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Kot solistki sta nastopili izvrstni mladi glasbenici, sestri violinistka Patricija Avšič in violončelistka Klara Avšič. Dva violinska koncerta iz cikla sta namreč zazvenela v priredbi za violončelo.
Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom koncertne mojstrice Ane Dolžan podal po poteh italijanskih mojstrov 18. stoletja. V prvem delu glasbenega večera sta zazveneli dve deli, v katerih se bodo kot solisti predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej smo slišali Koncert za dva violončela v g-molu Antonia Vivaldija, v katerem sta nastopili solistki violončelistki Petra Greblo in Alja Mandič, sledil je Koncert za dve oboi v F-duru Tomaso-a Albinonija s solistoma oboistoma Sorinom Crudujem in Pietroom Savonittom. V drugem delu koncertnega večera pa nas je pot ponovno vodila v opus Antonia Vivaldija, na sporedu je bilo poznano in priljubljeno delo Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Kot solistki sta nastopili izvrstni mladi glasbenici, sestri violinistka Patricija Avšič in violončelistka Klara Avšič. Dva violinska koncerta iz cikla sta namreč zazvenela v priredbi za violončelo.
Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, izbor Ástor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, odlomek Orkester Slovenske filharmonije Patricija Avšič, violina Klara Avšič, violončelo Matija Klančar in Franci Krevh, povezovalca V mojstrovini Antonia Vivaldija slišimo vso naravo: spomladansko žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, brenčanje komarjev, vročino poletja, veseli lov jeseni in ostri zimski mraz. Kaj pa so letni časi? Kako se spreminjajo in kaj nas čaka v prihodnosti? Odgovore na ta vprašanja bo z nami delil meteorolog Matija Klančar. https://filharmonija.si/koncert/dez-ali-sonce-veter-ali-sneg/
Antonio Vivaldi: Štirje letni časi, izbor Ástor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu, odlomek Orkester Slovenske filharmonije Patricija Avšič, violina Klara Avšič, violončelo Matija Klančar in Franci Krevh, povezovalca V mojstrovini Antonia Vivaldija slišimo vso naravo: spomladansko žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, brenčanje komarjev, vročino poletja, veseli lov jeseni in ostri zimski mraz. Kaj pa so letni časi? Kako se spreminjajo in kaj nas čaka v prihodnosti? Odgovore na ta vprašanja bo z nami delil meteorolog Matija Klančar. https://filharmonija.si/koncert/dez-ali-sonce-veter-ali-sneg/
Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.
Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
Spored prvega koncerta – vodil ga je violinist Janez Podlesek – sestavljajo dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna, ki sta drug pri drugem občudovala genialnost. Mozart je do Haydna čutil globok strah in spoštovanje in ga je pogosto vabil na svoje koncerte. Haydn mu je naklonjenost vračal, nad nadarjenim mladim glasbenikom je bil podobno navdušen. Kot solista sta nastopila hornist Boštjan Lipovšek in sopranistka Beti Bratina.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, s katerim glasbeniki voščijo svetu, je letos vodil nemški dirigent Christian Thielemann.
Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, s katerim glasbeniki voščijo svetu, je letos vodil nemški dirigent Christian Thielemann.
V novo leto so nas pospremile zasanjane melodije iz čeških gajev, ognjeviti ritmi ruske glasbe in vedre pesmi iz naše lepe dežele. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Philipp von Steinaecker, kot solisti pa so nastopili sopranistka Nika Gorič, violinist Miran Kolbl in violončelist Gregor Marinko.
V novo leto so nas pospremile zasanjane melodije iz čeških gajev, ognjeviti ritmi ruske glasbe in vedre pesmi iz naše lepe dežele. Orkester Slovenske filharmonije je vodil Philipp von Steinaecker, kot solisti pa so nastopili sopranistka Nika Gorič, violinist Miran Kolbl in violončelist Gregor Marinko.
December je zadnja leta čas za klasična dela nemega filma z živo glasbeno spremljavo ter sveže napisano partituro. Tudi tokrat jo je ustvaril skladatelj in pianist Andrej Goričar. Letos bo glasba z osemčlanskim orkestrom Orchestra of the Imaginary pospremila klasično delo Naše gostoljubje (Our Hospitality), eno največjih “drugega genija” neme komedije Busterja Keatona.
December je zadnja leta čas za klasična dela nemega filma z živo glasbeno spremljavo ter sveže napisano partituro. Tudi tokrat jo je ustvaril skladatelj in pianist Andrej Goričar. Letos bo glasba z osemčlanskim orkestrom Orchestra of the Imaginary pospremila klasično delo Naše gostoljubje (Our Hospitality), eno največjih “drugega genija” neme komedije Busterja Keatona.
Bachova ustvarjalnost skorajda presega meje možnega. Po svojem prihodu na mesto kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu je za vsako nedeljsko bogoslužje ustvaril ali predelal katero od svojih kantat in tako je nastalo več kot dvesto kantat, ki pokrivajo celotno cerkveno leto. Danes sodijo med temeljna vokalno-instrumentalna dela. Ob božičnem času bomo poslušali tri: Kantata »Kristjani, vrežite ta dan«, BWV 63 Kantata »Hvaljen bodi, Jezus Kristus«, BWV 91 Kantata »Naša usta naj bodo polna smeha«, BWV 110 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, dirigent Polona Gregorc, sopran Federica Lo Pinto, alt Robert Kožar, tenor Martin Kozjek, bariton https://filharmonija.si/koncert/za-bozic/
Bachova ustvarjalnost skorajda presega meje možnega. Po svojem prihodu na mesto kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu je za vsako nedeljsko bogoslužje ustvaril ali predelal katero od svojih kantat in tako je nastalo več kot dvesto kantat, ki pokrivajo celotno cerkveno leto. Danes sodijo med temeljna vokalno-instrumentalna dela. Ob božičnem času bomo poslušali tri: Kantata »Kristjani, vrežite ta dan«, BWV 63 Kantata »Hvaljen bodi, Jezus Kristus«, BWV 91 Kantata »Naša usta naj bodo polna smeha«, BWV 110 Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Philipp von Steinaecker, dirigent Polona Gregorc, sopran Federica Lo Pinto, alt Robert Kožar, tenor Martin Kozjek, bariton https://filharmonija.si/koncert/za-bozic/
Čeprav ima francoska glasba že stoletja značilen pridih, je morda najbolj znana po svojih sanjavih impresionističnih lastnostih. Ta program ponuja alternativen pogled in dokazuje, da je francoska glasba lahko »plus que lente« (več kot počasna). Flavtistka EvaNina Kozmus se vrača in bo premierno izvedla transkripcijo treh kratkih skladb za flavto in godala izjemne skladateljice Lili Boulanger, katere življenje se je tragično končalo pri 24 letih, ter Jolivetovega živahnega Koncerta za flavto in godala. Debussyjev ironično mišljeni valček La plus que lente (Bolj kot počasi) povezuje obe glasbeni točki.
Čeprav ima francoska glasba že stoletja značilen pridih, je morda najbolj znana po svojih sanjavih impresionističnih lastnostih. Ta program ponuja alternativen pogled in dokazuje, da je francoska glasba lahko »plus que lente« (več kot počasna). Flavtistka EvaNina Kozmus se vrača in bo premierno izvedla transkripcijo treh kratkih skladb za flavto in godala izjemne skladateljice Lili Boulanger, katere življenje se je tragično končalo pri 24 letih, ter Jolivetovega živahnega Koncerta za flavto in godala. Debussyjev ironično mišljeni valček La plus que lente (Bolj kot počasi) povezuje obe glasbeni točki.
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).
V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Četrti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tim Jančar (klavir) dirigent: Davorin Mori Program: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op.30 Modest Musorgski: Slike z razstave (orkestracija: Maurice Ravel)
Četrti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tim Jančar (klavir) dirigent: Davorin Mori Program: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op.30 Modest Musorgski: Slike z razstave (orkestracija: Maurice Ravel)
Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.
Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.
Glasbene pripovedi skladatelja Ambroža Čopija pevce domačih in tujih zborov ter poslušalce nagovarjajo že tri desetletja. Ob svojem jubileju bo nastopil z Zborom Slovenske filharmonije in izvedel izbor skladb iz svojega opusa. Ero cras (Veni, veni Emanuel) O Radix Jesse Tiha zemlja I believe Tres Cantiones Sacrae O Salutaris Hostia Two Sacred Hymns He wishes for the cloths of Heaven Tiho je prišla z zvezdami Missa amoris* Arise, my Love, my Beautiful one https://filharmonija.si/koncert/za-abrahama/
Glasbene pripovedi skladatelja Ambroža Čopija pevce domačih in tujih zborov ter poslušalce nagovarjajo že tri desetletja. Ob svojem jubileju bo nastopil z Zborom Slovenske filharmonije in izvedel izbor skladb iz svojega opusa. Ero cras (Veni, veni Emanuel) O Radix Jesse Tiha zemlja I believe Tres Cantiones Sacrae O Salutaris Hostia Two Sacred Hymns He wishes for the cloths of Heaven Tiho je prišla z zvezdami Missa amoris* Arise, my Love, my Beautiful one https://filharmonija.si/koncert/za-abrahama/
Naslov koncertnega večera, ki ponuja zanimiv in izviren glasbeni spored, je Za radovedne. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil pianist in dirigent Alexander Lonquich. Poustvarjalna praksa priznanega nemškega umetnika je zelo razvejana, deluje kot solist komorni glasbenik in dirigent, njegov izvajalski repertoar pa obsega vse od klasicizma do sodobne umetnosti. Posebej mu je pri srcu prav Mozartova glasba in z njo pogosto pa nastopa kot solist in dirigent v Mozartovih koncertih delih. In prav v tej vlogi smo Alexanda Lonquicha spoznali tudi tokrat. Izvedel je dve deli Wofganga Amadeusa Mozarta: Rondo za klavir in orkester št. 1 v D-duru, K. 382 in Koncert za klavir št. 25 v C-duru, K. 503. Ti dve skladbi uokvirjata glasbeni spored, pod Lonquichovo taktirko pa smo slišali še dve klasicistični mojstrovini francoskih skladateljev: Marche lugubre, RH 617 Françoisa-Josepha Gosseca in Simfonijo št. 1 v g-molu, ki jo je ustvaril Étienne Nicolas Méhul.
Naslov koncertnega večera, ki ponuja zanimiv in izviren glasbeni spored, je Za radovedne. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil pianist in dirigent Alexander Lonquich. Poustvarjalna praksa priznanega nemškega umetnika je zelo razvejana, deluje kot solist komorni glasbenik in dirigent, njegov izvajalski repertoar pa obsega vse od klasicizma do sodobne umetnosti. Posebej mu je pri srcu prav Mozartova glasba in z njo pogosto pa nastopa kot solist in dirigent v Mozartovih koncertih delih. In prav v tej vlogi smo Alexanda Lonquicha spoznali tudi tokrat. Izvedel je dve deli Wofganga Amadeusa Mozarta: Rondo za klavir in orkester št. 1 v D-duru, K. 382 in Koncert za klavir št. 25 v C-duru, K. 503. Ti dve skladbi uokvirjata glasbeni spored, pod Lonquichovo taktirko pa smo slišali še dve klasicistični mojstrovini francoskih skladateljev: Marche lugubre, RH 617 Françoisa-Josepha Gosseca in Simfonijo št. 1 v g-molu, ki jo je ustvaril Étienne Nicolas Méhul.
Otvoritveni koncert cikla Tutti Akademije za glasbo S. Kravos: Ver (krstna izvedba) A. Vivaldi: Koncert za dve trobenti in godala F. Schubert: Uvertura v D-duru, D 590, »V italijanskem slogu« J. Rodrigo: Fantasia para un gentilhombre L.-E. Larsson: Bog v preobleki – Lirična suita za sopran, bariton, recitatorja, zbor in orkester Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigenta: Iztok Kocen in Lara Willewaldt Samo Novak, kitara Jernej Maček, trobenta Dominik Rus, trobenta Katarina Zorec, sopran Peter Grdadolnik, bariton Victor Steineck, recitacija Priložnostni pevski zbor.
Otvoritveni koncert cikla Tutti Akademije za glasbo S. Kravos: Ver (krstna izvedba) A. Vivaldi: Koncert za dve trobenti in godala F. Schubert: Uvertura v D-duru, D 590, »V italijanskem slogu« J. Rodrigo: Fantasia para un gentilhombre L.-E. Larsson: Bog v preobleki – Lirična suita za sopran, bariton, recitatorja, zbor in orkester Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigenta: Iztok Kocen in Lara Willewaldt Samo Novak, kitara Jernej Maček, trobenta Dominik Rus, trobenta Katarina Zorec, sopran Peter Grdadolnik, bariton Victor Steineck, recitacija Priložnostni pevski zbor.
