Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)
Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent
Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Peti koncert iz cikla Samih mogočnih skladb so poimenovali V iskanju odgovorov in s tem aludirali na koncertni spored, ki je povezan s trenutnim časom cerkvenega leta. Zapisali so: »Na veliki četrtek pri katoliškem bogoslužju v znak žalosti iz spomina na Kristusovo trpljenje utihnejo orgle in zvonovi. Nastopijo trije dnevi tišine, ki tokrat sovpadajo z dnevoma filharmoničnih koncertov. Mistična meditativna glasba Arva Pärta, ki se vedno znova dotika tišine, utišani in ugasli Ravelovi valčki ter Poulencova spevna upodobitev žalostne ob križu stoječe Matere naj spodbudijo k premišljevanju o trpljenju in odrešenju.« Orkestru Slovenske filharmonije se bodo pridružili še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor Hrvaške radiotelevizije ter Sophia Burgos – portoriško-ameriška sopranistka, ki se hitro uveljavlja na mednarodnem prizorišču kot mlada umetnica izjemne inteligence, muzikalnosti in izrazite odrske prezence. Vse omenjeno pa bomo slišal pod taktirko nizozemskega dirigenta Basa Wiegersa.
Peti koncert iz cikla Samih mogočnih skladb so poimenovali V iskanju odgovorov in s tem aludirali na koncertni spored, ki je povezan s trenutnim časom cerkvenega leta. Zapisali so: »Na veliki četrtek pri katoliškem bogoslužju v znak žalosti iz spomina na Kristusovo trpljenje utihnejo orgle in zvonovi. Nastopijo trije dnevi tišine, ki tokrat sovpadajo z dnevoma filharmoničnih koncertov. Mistična meditativna glasba Arva Pärta, ki se vedno znova dotika tišine, utišani in ugasli Ravelovi valčki ter Poulencova spevna upodobitev žalostne ob križu stoječe Matere naj spodbudijo k premišljevanju o trpljenju in odrešenju.« Orkestru Slovenske filharmonije se bodo pridružili še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor Hrvaške radiotelevizije ter Sophia Burgos – portoriško-ameriška sopranistka, ki se hitro uveljavlja na mednarodnem prizorišču kot mlada umetnica izjemne inteligence, muzikalnosti in izrazite odrske prezence. Vse omenjeno pa bomo slišal pod taktirko nizozemskega dirigenta Basa Wiegersa.
Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026
Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek
... O ŽLAHTNA VEZENINA, ČUDEŽNO DREVO ŽIVLJENJA ... "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," je nekoč o Miroslavu Košuti dejal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Avtor številnih pesniških zbirk in tudi dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta, bi 11. marca letos dopolnil 90 let, vendar se je poslovil že prej, 2. februarja. Njegovi življenjski poti in delu se poklanjamo z Literarnim večerom cikla Ars teatralis z naslovom Drevo življenja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Scenarij in izbor besedil: Tatjana Rojc Režija: Alen Jelen Radijska ekipa Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Gledališka ekipa Tehnični vodja: Peter Furlan Tonski mojster: Diego Sedmak Lučna mojstrica: Cristina Pristavec Video projekcija: Erika Pernarcich Nastopajoči: Primož Forte Tina Gunzek Marinka Počkaj Tomaž Susič Glasbenika: Martina Feri Aleksander Ipavec - Ipo Program Ars v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Radijskim odrom in Slovenskim programom Radia Trst A.
... O ŽLAHTNA VEZENINA, ČUDEŽNO DREVO ŽIVLJENJA ... "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," je nekoč o Miroslavu Košuti dejal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Avtor številnih pesniških zbirk in tudi dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta, bi 11. marca letos dopolnil 90 let, vendar se je poslovil že prej, 2. februarja. Njegovi življenjski poti in delu se poklanjamo z Literarnim večerom cikla Ars teatralis z naslovom Drevo življenja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Scenarij in izbor besedil: Tatjana Rojc Režija: Alen Jelen Radijska ekipa Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Gledališka ekipa Tehnični vodja: Peter Furlan Tonski mojster: Diego Sedmak Lučna mojstrica: Cristina Pristavec Video projekcija: Erika Pernarcich Nastopajoči: Primož Forte Tina Gunzek Marinka Počkaj Tomaž Susič Glasbenika: Martina Feri Aleksander Ipavec - Ipo Program Ars v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Radijskim odrom in Slovenskim programom Radia Trst A.
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.
V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.
V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.
Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)
Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).
Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.
Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.
Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.
Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas
V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.
V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa