Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025
Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.
Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.
"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.
"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.
Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.
Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.
»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.
»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.
Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.
Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)
Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.
Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Zvokovni preplet štirih sorodnih, aerofonih inštrumentov – orgel, orglic, koncertne harmonike in neadertalčeve piščali v izvedbah slovenske ljudske in sakralne glasbe. V cerkvi Marijinega Vnebovzetja na blejskem otoku so na koncertu, ki ga je Program Ars priredil v sodelovanju z Župnijo Bled, ob koncu 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in v sklopu cikla Obiski kraljice v živo nastopili Miro Božič (orglice in tidldibab), Marko Hatlak (harmonika) in Polona Gantar (orgle). Spored: Miroslav Vilhar / prir. Polona Gantar: Po jezeru bliz’ Triglava Slavko Osterc: Pet skladb za orgle Miro Božič: Improvizacija na temo koralne Aleluje Stanko Premrl: Variacije na Lepa si, lepa si Roža Marija Marko Hatlak: Preludij Kamilo Mašek / prir. Polona Gantar: Otok bleški, kinč nebeški
Zvokovni preplet štirih sorodnih, aerofonih inštrumentov – orgel, orglic, koncertne harmonike in neadertalčeve piščali v izvedbah slovenske ljudske in sakralne glasbe. V cerkvi Marijinega Vnebovzetja na blejskem otoku so na koncertu, ki ga je Program Ars priredil v sodelovanju z Župnijo Bled, ob koncu 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in v sklopu cikla Obiski kraljice v živo nastopili Miro Božič (orglice in tidldibab), Marko Hatlak (harmonika) in Polona Gantar (orgle). Spored: Miroslav Vilhar / prir. Polona Gantar: Po jezeru bliz’ Triglava Slavko Osterc: Pet skladb za orgle Miro Božič: Improvizacija na temo koralne Aleluje Stanko Premrl: Variacije na Lepa si, lepa si Roža Marija Marko Hatlak: Preludij Kamilo Mašek / prir. Polona Gantar: Otok bleški, kinč nebeški
Ali ste vedeli, da je glasbo za prvi slovenski film posnel prav Orkester Slovenske filharmonije? Kaj pa je sploh uvodna špica v filmu? In kaj glavna tema ali tema glavnega igralca? Odgovore na ta in druga vprašanja o filmski glasbi so na sklepnem koncertu letošnje sezone Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije razkrili Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Iztok Kocen in moderatorja Franci Krevh in Varja Močnik.
Ali ste vedeli, da je glasbo za prvi slovenski film posnel prav Orkester Slovenske filharmonije? Kaj pa je sploh uvodna špica v filmu? In kaj glavna tema ali tema glavnega igralca? Odgovore na ta in druga vprašanja o filmski glasbi so na sklepnem koncertu letošnje sezone Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije razkrili Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Iztok Kocen in moderatorja Franci Krevh in Varja Močnik.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen Maguire, violinist Rok Zaletel Černoš. Spored: Vito Žuraj: Api-danza macabra, Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64, (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen Maguire, violinist Rok Zaletel Černoš. Spored: Vito Žuraj: Api-danza macabra, Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64, (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64.
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Aleš Kacjan, didžeridu Program: Neville Hall, the flames rise … | plameni se dvigajo ... Helena Tulve, Sula | Odjuga Neville Hall, … to fade in green air | ... in zbledijo v zelenem zraku Francesco Filidei, Macchina per scoppiare Pagliacci | Stroj za razbijanje klovnov Henri Dutilleux, Simfonija št. 1 Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je radijski forum in tekmovanje posnetkov novih del, ki je v sedmih desetletjih izpostavilo mnoge ključne osebnosti sodobne glasbe in mojstre glasbe 20. stoletja še v času, ko so si utirali pot k prepoznavnosti. Med priporočenimi in izbranimi deli na tribuni se vse pogosteje pojavljajo tudi skladatelji iz Slovenije, ki s tem pridobivajo ugled in podporo mednarodnega prostora. Med njimi je tudi Neville Hall, ki se bo predstavil z diptihom med seboj vsebinsko povezanih del, ob tem pa bomo slišali izbor kompozicij, izpostavljenih v dolgi zgodovini Rostruma.
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Aleš Kacjan, didžeridu Program: Neville Hall, the flames rise … | plameni se dvigajo ... Helena Tulve, Sula | Odjuga Neville Hall, … to fade in green air | ... in zbledijo v zelenem zraku Francesco Filidei, Macchina per scoppiare Pagliacci | Stroj za razbijanje klovnov Henri Dutilleux, Simfonija št. 1 Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je radijski forum in tekmovanje posnetkov novih del, ki je v sedmih desetletjih izpostavilo mnoge ključne osebnosti sodobne glasbe in mojstre glasbe 20. stoletja še v času, ko so si utirali pot k prepoznavnosti. Med priporočenimi in izbranimi deli na tribuni se vse pogosteje pojavljajo tudi skladatelji iz Slovenije, ki s tem pridobivajo ugled in podporo mednarodnega prostora. Med njimi je tudi Neville Hall, ki se bo predstavil z diptihom med seboj vsebinsko povezanih del, ob tem pa bomo slišali izbor kompozicij, izpostavljenih v dolgi zgodovini Rostruma.
Luka JUHART - akordeon Ana BIRSA KRUŠEC - kljunaste flavte Igor VELŠE - pripovedovalec Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko Tilen LEBAR: Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo Luka JUHART: Unleashed za kljunasto flavto in akordeon Vinko GLOBOKAR: Vrnitev Odisejevega sina za akordeon Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina.
Luka JUHART - akordeon Ana BIRSA KRUŠEC - kljunaste flavte Igor VELŠE - pripovedovalec Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko Tilen LEBAR: Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo Luka JUHART: Unleashed za kljunasto flavto in akordeon Vinko GLOBOKAR: Vrnitev Odisejevega sina za akordeon Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina.
Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, je slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav je pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve sta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja
Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, je slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav je pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve sta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja
Dobrodošli pri spremljanju odloženega prenosa tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.
Dobrodošli pri spremljanju odloženega prenosa tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.
Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.
Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.
Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27
Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27
Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica
Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica
Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.
Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.
Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.
Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.
Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.
Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.
Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.
Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/
Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/
Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551
Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.
Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.
Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.
Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.
Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.
Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.
Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.
Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.
Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.
Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
Na prvem koncertu iz cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta v Betettovi dvorani Akademije za glasbo nastopila vrhunska umetnika, slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj in nizozemski pianist Thomas Beijer. Na koncertu z naslovom Sprehod v zimi sta predstavila zanimiv izbor samospevov slovanskih skladateljev, svoj avtorski pogled v stapljanje besede in glasbe pa je predstavil tudi interpret, pianist in skladatelj Thomas Beijer, ki je ustvaril Pet slovenskih pesmi.
Na prvem koncertu iz cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta v Betettovi dvorani Akademije za glasbo nastopila vrhunska umetnika, slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj in nizozemski pianist Thomas Beijer. Na koncertu z naslovom Sprehod v zimi sta predstavila zanimiv izbor samospevov slovanskih skladateljev, svoj avtorski pogled v stapljanje besede in glasbe pa je predstavil tudi interpret, pianist in skladatelj Thomas Beijer, ki je ustvaril Pet slovenskih pesmi.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025
Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«
Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Daishin Kashimoto, violina Dirigent: Tito Ceccherini Program: Jean Sibelius, Okeanide, op. 73 Tošio Hosokava, Prayer | Molitev Toru Takemicu, Twill by Twillight | Keper v somraku Claude Debussy, Morje V središče koncerta, oblitega z valovi morskih oceanov, je postavljen koncert za violino z naslovom Molitev eminentnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki ga je izvedel koncertni mojster Berlinskih filharmonikov Daishin Kashimoto, ob njem pa je zazvenela tudi skladba njunega sorojaka Toruja Takemicuja. »V tem violinskem koncertu vidim solista kot šamana in v ozadju orkester kot vesolje, naravo, ki seže v samega šamana in prek njega. Šaman poje vesolju, ki se mu odziva ali pa upira. Pesmi se izmenjujejo, molitev se postopoma poglobi. Šaman z vesoljem in naravo sčasoma postane eno.« Tošio Hosokava
Orkester Slovenske filharmonije Solist: Daishin Kashimoto, violina Dirigent: Tito Ceccherini Program: Jean Sibelius, Okeanide, op. 73 Tošio Hosokava, Prayer | Molitev Toru Takemicu, Twill by Twillight | Keper v somraku Claude Debussy, Morje V središče koncerta, oblitega z valovi morskih oceanov, je postavljen koncert za violino z naslovom Molitev eminentnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki ga je izvedel koncertni mojster Berlinskih filharmonikov Daishin Kashimoto, ob njem pa je zazvenela tudi skladba njunega sorojaka Toruja Takemicuja. »V tem violinskem koncertu vidim solista kot šamana in v ozadju orkester kot vesolje, naravo, ki seže v samega šamana in prek njega. Šaman poje vesolju, ki se mu odziva ali pa upira. Pesmi se izmenjujejo, molitev se postopoma poglobi. Šaman z vesoljem in naravo sčasoma postane eno.« Tošio Hosokava
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.
Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.